GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 11 P*""Uwao imelo v področju le mezdne druge spore med delavci in delodajalci; to sodišča bo imelo zadnjo besedo in prisivov proti zaključkom ne bo. Vlada namerava predložiti kongresu zakonsko osnovo za reguliranje štrajkov in isporov. Rekrutiranje in uposlevanje profesionalnih stavkokazov bo prepovedano; ravno tako bodo prepovedane vse "nepravične" stavce. Katere stavke smatra Calles za nepravične, ni še pojaanjeno. PATBUOT FORD. TAJNA LOTERIJA ODKRITA. < hicsgo, m. — Policijski sar *« nt W. W. Britten je na Sest in dvajseti cesti odkril tajno loterijo. Aratiral je šest oseb tokonfl-ftciral tiskarske stroje in druge priprave za tiakanje loterijskih listkov. Policija zdaj išče nekega Julia Benvenuttija, ki ja laat-"ik tiHkarskih strojev in priprsv. Duhovniški boj prati Ohoalovski ji. Praga, 22. jan. — Križarska vojna katoliška cerkve proti 'nemoralni" ženski obleki in plesom je prišla tudi v Cehoslovakijo škofje so izdali odredbo, da lanske, ki niso oblečene po nem cerinrat Naročil je železniške Belgiji. tračnice v Detroit, Mkh. — Henry Ford je velik patrijot. Nihče ne mor" dvomiti o njegovem Ratnjoti-zmu. Ampak tračnice za Toledo k Ironton železnico je pa le naročil v Belgiji. Zakaj? Tračnice iz Belgije stanejo Forda veliko manj, kot če jih naroči v Pitta-burghu. Tona tračnic dostavljene po vodi iz Belgija, ga stane $36.76, po železnici pa $40. Iz Pitteburgha ga pa stane dostavljena tona tračnic $46.72. Naročenih je 10,600 ton tračnic Ampak to pokazuje tudi. da kapitaliati tam naročujsjo, kjer dobe ceneje. In tračnice v Belgiji so ceneje, ker morajo jeklarski delavci delati skoraj zastonj. SLIKA O PROSPERITETI FARMARJEV. 8t. Paal, Mina. — Farmarska ^aki v Deer Craakn jo saprta svoje duri, kar ima prenizko raje prenehala s po- NovoznuE- v zunanji politiki ZNAMENJA, KI TO NAPOVEDUJEJO, SO TUKAJ. Po dnevu 4. marca prične najbrž pihati drug veter. Washlngton, D. C. — Medtem ko so polkovnik George Harvey, senator Hiram Johnson in Bo-rah, predsednik senatnega odseka za zunanje zadeve, pričeli tehnični spor a Hughesom, tajnikom za zunanje zadeve in poslanikom Kelloggom glede porazdelitve odškodninskih odplačil od strani Nemčije na podlagi pariškega sporazuma, se pojačuje roka Bo-raha, ki ima opraviti s ameriško zunanjo politiko. Prav nič ni preveč, ako sa reče, da je zunanja politika Združenih držav prešla izpod avto-kratične kontrole Hughesa pod gospodujočo smer senatorja is Idaha. Pripoznanje Rusije, ki prinese prvo svetovno konferenco za razoboroževanje, ki dozdaj ni imela prilike, da prinese za človeštvo važne uspehe, je zdaj na potu. \ Pojavil se je drug veter, ko je Hughes podal svojo ostavko. Da ne bo več povratka nazaj k Hy-ghesovemu delovanju, je bilo povedano jasno, ko« je vihar kritike zadel zadnje Hughesovo dejanje glede evropejskega programa — podpisanje pariškega sporazuma za odplačilo in porazdelitev odškodnin. Vporniki v senatu so sa dvignili in so zahteval) preiskavo. Polkovnik Harvey ja spisal uredniški članek, obsegajoč pol strani, v katerem Ja na-glašal, da je bila Hugheaova zmaga v Parizu faktično poraz ameriške neodvisnosti pri iztirjen ju odškodninske kaše. Tajnik Hughes je odgovoril s tajanjem, češ, da on ni zamešal Združenih držav v nobeno igro za iztirjanje odškodnin. Naj izpade spor kakor hoče, časniki bodo napravili v zgodovini Hughesa zadnje poglavja salo molčeče, ki pripoveduje o njegovem obstruktivnem delu kot državni tajnik. Javno mnenje se pripravlja, da pozdravi veliko oddaljenje od Hughesove zunanje politike. Borah, novi vodja javnega mnenja v zunanjih sa-devah, bo pripravljen, da a Cool-idgem izdela aktiven program, ki bo čuval Ameriko pred vsakim militarističnim zapletljajem onkraj oceana in bo dal Evropi priliko, da plača nekaj svojega dolga Ameriki. Borahove smernice imajo za podlago priznanje Rusije in predsednik bo najbrž poslušal razlago tega načrta in pristal, da ae preizkusi. Kellogg, ko postane državni tajnik; bo sprejel naroČila in ne bo odgo-varjal. Dozdaj se še nI uvaževalo, ali bo priznanje Rusija direktno in se bo izvršilo z razgovori ameriških in ruskih diplomatov v Londonu, Parizu ali Berlinu, ali če se izvrši šele potem, ko je izredna komisija študirala ruske razmere in predložila poročilo Coolidgu. Borah želi direktno priznanje na podlagi, da ima vsak narod pravico do vlade, ka-keršno si izbere. Idejo komisije priporočajo diplomatje v Wa*h-ingtonu in se smatra za akcijo zadnje straže. Borah jo bo sprejel rajše kot nič, ampak on sodi. da Je preiskavanje po komiaiji potrata časa. Avstralija zavrte mirovni pra- Japonci pozdravljajo pakt z Rusijo Caristi v Takiju v paniki, ko je savihrala rdeča zastava na Starem poslaništvu. Premljer Kato pravi, da je prijateljatvo * sovjeti potrebno. lok i jo, 22. jan. — Carska zastava na ruskem poslaništvu v Tokiju je danes izginila in na njenem mestu vihra rdeča zastava v znak, da je sovjetska vlada priznana in poalaništvo preide v roke novih gospodarjev. Caristi in beluhl, ki so gnezdili v ruskem poslaništvu ves Čas Izza revolucije in ki imajo v Tokiju precejšnjo kolonijo, so danes v paniki. Znani sibirski krvolok, general Serienov, ima svoj glavni stan v Tokiju. Rusko poslaništvo je bilo vsa U leta aredišče belih intrig in komplotov v Sibiriji. Caristi so sdaj zaposleni s pregledovanjem arhivov in uničevanjem sa-rotniških dokumentov, da ne pridejo boljševikom v roke. Tokijsko časopisje pozdravlja potfodbo s sovjetsko Rusijo in smšlo napoveduje, da ja sdaj na vrsti Amerika, ki prizna sovjote. Ministrski predsednik Kato je dejal v nižji zbornici ob otvoritvi parlamenta, da sta Japonska in Rusija zopet obnovili staro prijateljstvo, ki je potrebno obema. GW4* notranjih zadev je Kato rejce!, da je prišel čaa, ko japonsko ljudstvo lahko dobi splošno volNno pravico In v ta namen je vlada izdelala predlogo, ki jo predloži parlamentu. fetočasno je /zunanji minister Sidbhara izjavil v višji zbornici, da Japonska ni priznala sovjetov radi petrolejskih in premogovnih koncesij, pač pa radi potrebe prijateljstva. Dalje ja rakel, da Japonska teli ohraniti prijateljstvo m Ameriko. Ameriški imi-gracijakl zakon se more {spremeniti le z zakonom, kar, on upa, se tudi zgodi. Japonska *e.odločno drži politike nevtralnosti napram Kitajski in ne podpira nobene stranke v kitajski civilni vojni. POROČILO O TEAPOT8KEM DOMU SPREJETO V SENATU. Je ukor ia Falla Ia Denbyja. Waahlngton, D. C. — Večinsko poročilo o Teapotdomskem Domu, ki obsoja Falla In Denby-ja, je bilo sprejeto v senatu s 40 glasovi proti 80. Senstorjl so glasovali takole Za poročilo: Sruaa (D.) KimšrUk (D.) Caravar (D.»SI«« fliulMl (PIMaKrilar 4D.I Dial (O.) UmrtUU (D-l (O.I (S.) ®r (D.) O.) Ni osi (M b«w* (D.) r.rrt. (p.i natakar (D.) Ov, »•tiar (S.I rati Oaunpa (D.) Olaaa (D.) Harrta 10.) 0>> (O.) t V. L ) ID.) (S,I Swm— (0.1 UMarwM4 (D.) W«Jak i f>. i^mia Wal.h ID.. ■Mil (D.I (D.I <0.1— 10.. Ma.1 Melbourne. 22. jsn. — Zvezna vlada Avstralije priporoči parlamentu. da zavrte ženevski rta sodiščni in raaorožltvenl protokol. ki ja bil sprejet zadnjo jasen na zboru lige nfcrodov. Vlada pravi, da ja protokol nevaren Ide-gi pravica, da ae lahko vmešava Ji "bela Avstralije", kar daje U-v naedjniške problem« * MtfBjjgtfft JttASBEk Proti poročilu: Stnctea (S.)Oaa4ta*. (S.) 044U (SI ia > Mala r« (a.i tuumu wiua ia.i-sa R pomeni republikanec, D pa demokrat. , dolgovih pogoji fraimi-je zavrženi Glaaovi v francoakl zbornici proti plačanju vojnih dolgov Ameriki. Plačanje bi bilo "velika moralna krivica'*. "ZAKAJ PA TERJAMO RUSI-8IJO?H JE ODGOVORIL CACHIN. BOJ MED LOVHKIMI ČUVAJI IN LOVCL Naw Orkana. U. — Med štl-rimi lovci, ki so lovili divjačino zaradi košuhovine In petimi lovskimi čuvaji je prišlo do boja a strelnim orožjem. Čuvaji so hoteli aretirati Anase l^eeja, ker je lovil divjačino v okraju, za katerega je bila izdana sodni j »ka prepoved. Lee je bil smrtno nevarno ranjen, neki drugi lovec je zadobil bolj lahko rano. Trije lovski čuvaji so bili obstreljenl s svinčenim zrnom. Wa*hingtoct, D. C. — Ameriška vlada je v sredo neformalno obvestila Francijo, da je spomenica finančnega ministra Cle-mentela glede odplačevanja vojnih dolgov nesprejemljiva. Cle-mentel je sugestiral, da Združene države dovola Franciji deaet let moratorij, potem pa 80 let čaaa za likvidiranje dolga proti poldrugem odstotku obresti. Pariš, 22. jan. — Louis Marin, poslanec opozicija In bivši pod-tajnik zunanjega urada, je včeraj pet ur govoril v zbornici proti plačanju francoakih vojnih dolgov Angliji in Združeni^ drŽavam. V svojem govoru je neprestano poudarjal, da bi bila največja moralna krivica, če ja Francija prlmorana vrniti vojna posojila. Njegov argument je bil, da vojni dolgovi niao kupčijsk* obligacija, temveč imajo moralno podlago. Zavesnlkl niso posadili Franciji denar sato, da bi njej pomagali, pač pa sato, ker ao s tem zaščitili svoje lastne interese. Zavezniki dolgujejo Franciji precej, kar je nosila najtežje hren* vojne v prvih letih konflikta. Ako ae mastjo dolgovi poravnati qa trgovski način, tedaj Francija lahko sahteva, da ji je treba dati najmanj pet frankov dnevno za enajst milijard dni mobilizacije { dalje Je treba vprašati, koliko Js Francija zaslužila v gotovini, ko js držala 716 kilometrov strelskih Jsrkov v letu 1916, medtem ko je Anglija branila le 40 in Btlgija 18 kilometrov; nadalje, kaj j< cena 1,426, 000 isgubljanlh življenj. Marin Ja rekel, da ja dolar postal kralj finančnega sveta. A-merlka uživa denarno in moralno oblast sveta, In kako more U najbogatejša sila zahtevati odškodnino, povračilo posojila od izkrvavljtn* Francija? Desnica js burno splsvdlrala Marinu in Htrriot sam Je pri pomnil, da Ja pravilno, če Francija opozori svat na svoje vojne rane In žrtve. Zadnji Ja govoril Marcel Ca-chln, vodja komunistov. Kritici ral ja I)awesov načrt in ženevaki protokol kot utopijo in dajal, da kapitalistični režimi neprenehoma ugrožavajo svst s novo vojno. Dswssov načrt, ki je vrgel nemškega delavca v spone, sa raztegne tudi na Francijo in u-klene francoaksga delavca; ameriški kapital kmalu podjarmi vsa. "Kar ža govorite o dolgovih In pravite, da bi bilo pravično, če bi Anglija in Amerika ne tlrjali od nas 160 milijard frankov, ki sta jih nam posodili, sli bi ne bilo od nse šs bolj pravično, če bi n« terjali 60 miljsrd frankov od revne Rusije?" Je vprsšaJ Ca-chln. Zbornica je molčala na U besede. Chkago ia okolica: V soboto mrno in mrak. 8«*veniozapadnf T:!2,zal- Trockij io ai opustil borko , - Umaknil se je, ker ne mara ras* kola v strašiti, ampak avo je Hiališče bo zagovarjal na prihodnjem kongresu. Moskva. 22. jan. — M. Skllan-aki, Trockijev glavni asistent, je bil danes aretiran v Leningradu na obtožbo, da je hotel ubiti Zl-novjeva. Berlin, 22. Jan. — Po mnenju tukajšnjih aovjetakih predstavnikov je Trockij delal modro, da se je odpovedal službi vojnega komisarja, kajti a tem korakom je rešil komunistično internaci-jonalo razkola. Ampak njegov boj z izvrševalnlm odborom ruske komunistične stranke še ni končan. Boj se tiče taktika. Temeljna načela komunlsma niso prizadeta. Trockij sa na strinja s ostalimi voditelji Rusija v dveh točkah. Prvič on na ver jama, da jo svetovna revolucija takoj mogoča, sato svatuja, naj komunisti opusto brezuspešno propagando v tujih deželah in sodelujejo S revolucionarnimi socialisti sa rekonstrukcijo in državni kapitalizem. Po njegovem mnenju Js prehod privatnoga kapitalizma v dršavtii korak bližje k socializmu. Drugič miali Trockij, da ruski bolj^evikl ne bi smeli posva-čatl toliko skrbi kmetu na škodo delavcev, temveč bi morali koncentrirati vsa sila za povzdtg industrij. Trockij bo zagovarjal svojo stališče na prihodnjem kongresu tretje internacijonala in upa, da zmaga in vrže s prestola svojega Irlavnega nasprotnika Zinovjava z vodstva internacljonala. Ako •a mu to posreči, pridobi »opat svojo izgubiisao posteljo v Rusi-ji: Trockij je stopil v svsso s mnogimi nazsdovoljnlml komunisti v drugih' deželah, kot n. pr. z maksimalistl v Italiji, Suvari-novo grupo v Franciji, Hoglun-dom ns Švedskem In Angslioo Ralabsn na Dunsju. Vsi t| pobijajo Zinovjevo taktiko. Na ta način aa je bližal razkol v Interna-clonall. Trockij Ja Še vedno popularen v Rusiji, zlaatl med vojaki in dijaki. Zadnji so pred kratkim is-žvižgall na nekem shodu Buhari-na, ki Je teoretični učitelj komunizma in Zinovjevov pristaš. Trockij pa ne mara razkola, sato se je rsJŠl umaknil. Pravi, da vsaka misel, da bi on vodil rs-volto proti nssprotnikonl v vladi, je sbsurdns. On pride na kongres kot "nsvsden delsvec" In ups, ds si kot tsk pridobi simpatije delegstov. NOHLJANEC V SLUŽI« POLI« CUE, Minneapolis, Mina. — Polkija Je parkrat prejela obvestilo, da se nahaja hiša sramota na štav. 428, Šesta avenuja, N. Dvakrat Ja napravila polkija oblak v hiši, pa vselej zaatonj. Prišla Ja v hišo, pa nI našla živa duša v nji. Tretjič ja pa policijski saržent John Albert vrgel paat nosljanca pod posteljo, ko Ja šaman kkal ljudi v hiši. Naenkrat ja allšal močno kihanje In Izpod postalja Je prilezla ženska, samorka K. Wilson. Ko je šaržant lakal dalja, Ja pod mizo našel ša njenega moža, ki ja bil na deski dvs čevlja od tal zvit v kkpčlč kot opo-sum. Odgnal je oba na polklj« sko iiostajo. VELIKE POVODNJI NA JU« (iUj 10 MRTVIH. AUaats, Ga. — Deževje, ki trajalo skoraj dva tadna, je povzročilo velika poplave po vsem jugozapadu. Dsaet os«b je izgu-bik življenj« in gmotna škoda znaša mili Jone tlolarjev. P^mo farmarji Imajo ogromno škodo. VLAK V JARKU. Karana ba, M Irk. — Blizo tu-kajšnje postaja j« oaf>bnl vlak na 8oo žskcnki, ki vozi med Mln-n*mpAi#*n Ia Mault Hte. Mari«. zavozil v jarak ob ž^esnkl. Ha-njenih j« bilo petaajst oaabtotri Avstrijski gnrf^smrl berač v Toranta. — Dna 21. L m .jo tu umri grof Kari Dobay Van Dobo, nekdanji visoki uradnik na avstrijskem cesarskem dvoru In rcprazentant avstro-ograka vlada v Italiji in Franciji. Umri ja kot bsrač In pokopan Ja bil na Javnem pokoiMilitfu sa ubožca. Grof aa ja zadnje čaaa. preživljal s tam. da ja postavljal keglje na nekam kegljišču. Nihče ni vedel, kdo In kaj ja. Povedala jo šak njegova lena, ki {a prišla po njogovi smrti, risa v neki m a ' t ■rm ' P.ROSMBB PROS MflHBA Naročnin«: Z«dinjei» drtave (ixvcn oucjmcp) m Isto. ftJO m pol i«U ki $1.26 za tri MMMt; Chkay> i* Cictrro S6J0 m M«. $3JI m pol Naalov m va«. kar ima Mik i Uoioeiz "PROSVETA" 2M7-M Ha. Uwa4alr Arenuo. qWwi£o "THE ENL^GHTENMENT,, Orgaa o( Um Sloroalc National BroofH Sociotf t; »»rja^^^iat Advortiaing rato« on agroomont. KuUcriplion: Uaitod Stntcn («xcopt Chieago) and y»ar; Chieago $6X0. and foroIga countrio« 18.00 par yaar. .s. <■*»..- * •Janwa0wa»"1 "■» HT—6—»»» UNION LABEL APPUiD FOR UotuM r oklepaju n. pr. (Po«! II -M> pK^fSSin Iomm pomeni, da na Jo a t«« dnoroai potekla naročnina. 1'oaovlto >• do m vam aa aotavi list. v mi—i—— ^aNoaMHMopoMHOoaOaMoaaoopMMKB BRITSKI TORIJI SE ODPETO PRIPRAVLJAJO ZA y)DOCO VOJNO. Kajne minilo je komaj par let, odkar se je vršila v Washingtonu konferenca za znižanje oboroževanja na morju. Bila je sprejeta znana pogodba za razoboroieva-nje na morju, po kateri se vojne sile na morju Združenih držav, Velike Britance in Japonske razdele v razmerju Od tega časa so se menjala v Britaniji ministrstva in bilo so že dvakrat volitve. Padlo je koalicijsko ministrstvo, za njim delavsko, in sedanje ministrstvo je v rokah torijev, tb je nazadnjakov. Dokler so bili delavci pri vladnem krmilu, se je opustila gradnja vojnega oporišča v Singaporu, ki se nahaja na otoku ob južnem delu zadnje-indijskega polotoka Ma-laka. Ampak zdaj je položaj drugačen, odkar so toriji v sedlu. V Londonu so naznanili, da se zgradi to veliko vojno oporišče, ki bo tvorilo kJjuč do Daljnega Vztoka. Potrošili bodo zanj pet in petdeset miljonov dolarjev. Ako se pomisli, da je človeška delovna moč a^elo poceni v Singaporju, tecjaj si lahko predstavimo, da bo to vojno oporišče, ki ima namen strahovati narode na Daljnem Vztoku, izredno veliko. Toriji ne prikrivajo svojega namena. In kot toriji si seveda domišljajo, da je razdalja še ravno tako velika, ko Je Krištof Kolumb odkril s svojimi karavelami Ameriko, ali ko je admiral Nelson izvojeval zmago v pomorski bitki pri Trafalgarju. Daleč smo, mislijo toriji, ako pride do spopada z narodi na Daljnem V*toku. Lahko jih bomo vžugali, ne da bi doma trpeli kakšno škodo, ako zgradimo veliko vojno oporišče v Singaporju. Ampak odkar je bilo izumljeno letalo, podvodnji čolni in je ladija Zeppelinovega sistema iz Nemčije priplula v Ameriko v nekaj več kot treh dneh, so se razdalja silno skrčila. Po meri je ostalo razdalje tako, kakeršno je bilo ob Kolumbovem času, ampak človek potrebuje komaj par dni, da jih prepotuje, medtem ko je Kolumb potreboval tri mesece. | Z drugimi besedami to pomeni, da britski toriji lahko čuvajo narode na Daljnem Vztoku z velikim vojnim oporiščem, narodi jih bodo pa lahko napadli doma, ne da bi šli preje gledat, kaj delajo v velikem vojaškem oporišču v Singaporju. Denar za to vojno oporišče bo vržen v vodo. Ampak nekaj bo le doseglo vojaško oporišče. Podžigalo bo k narodnemu in plemenskemu sovraštvu in k vojni. To pa toriji žela! / Toriji se zavedajo, da lahko vladajo in ohranUo seda-nji gospodarski sistem, ki jim prinaša kot priviligirane-mu sloju vso ugodnosti in udobnosti, ki jih ustvarjata človeški razum in delo, ako se naročji črtijo in sovražijo med sabo. Znano jim je, ako se narodi ne sovražijo med sabo in se ne pripravljajo za novo vojno, da se razvijajo mimo po zakonih evolucije. Toriji pa nočejo tega razvoja, oni nočejo, da se vsi narodi dvignejo do najvišje stopnice kulture in civilizacije, kajti če se kaj takega zgodi, bodo odpravljeni priviligirani sloji v Britaniji, denarna mošnja bo izgubila svojo demonsko moč, nemogoče bo jftč izkoriščati delavce in kmete doma, zunaj Britanije pa tuj« narode. Gradnja velikega vojnega oporišča v Singaporju ni le provokacija narodov na Daljnem Vztoku, ampak jo provokacija vsega sveta in sodanje civilizacije. Ta provokacija Javna govornica — Ko ponisli-mo, koliko je stala zadnja sve-tdvna vojna ubogi svet v krvi. žalovanju, revščini hi nesreči, se nehote vprašamo, ali rea nimamo zdravila zoper enako nesrečo. V kongresnem zapisniku z dne 5. junija 1924 je pripomba ao-dru ga Bergerja: "Zadnja svetovna vojna v resnici zasluži ime "svetovna vojna". Bila je ena največjih nesreč, kar jih je ob-čutilo v svoji zgodovini belo ple- me. Po najpopolnejši štatietiki je vojna zahtevala 30 miljonov človeških življenj in naredila 400 biljonov dolarjev škode. Da bomo imeli popolnejšo sliko te o-gromne vsote, naj služi sledeča ilustracija: S 400 bil jeni dolarjev bi po* ta vili hišo, vredno $2,500, kupili za $1000 pohištva in jo postavili na pet akrov zemlje po $100 ak<*. Skupna vrednost $4000. Tako Mestvo bi lahko dali za 9400,-000,000,000 vsaki družini v Združenih državah, Kanadi, Avstraliji, Angliji, Irski, Franciji, Belgiji, Nemčiji in Rusiji. Ko smo vse to storili, bi že ostalo dosti denarja od 400 biljonov dolarjev, da bi v takem mestu imenovanih držav z 200,000 prebivalci zgradili čitalnico vredno pet miljonov dolarjev, za 10 miljonov dolarjev bolnišnico in pet miljonov dolarjev univerzo. Pa še bi ostajalo, da bi plačali po 5% obresti večno po $1000 letne plače 125,000 učiteljem in enako vsoto 125,000 bolniških strežnicam. Ko smo vse to storili bi ostalo dosti denarja, da bi kupili Francijo, Belgijo in vse kar posedujeta, kmetije, domove, cerkve, železnice, tovarne in sploh vse vrednote. Leta 1914 sta bili vredni skupaj 76 biljonov dolarjev. V splošnem imamo mnogo zdravil zoper vojno. Izmed vseh bi bilo seveda najboljše, da bi se vsak posameznik zavezal, da ne podpira in sploh ne gre v vojno. Toda ker je povprečen- človek strahopetec, ni treba tistim', ki ljudstvu vsilijo vojno, drugega kot skovati novo besedo mesto "slackerja", pa jih imajo takoj v bojni vrsti. Kako bi to učinkov lo kot protivojno sredstvo? Naj se bojujejo oni, ki hočejo vojno. Ker Združene države ne morejo napovedati vojne brez dovoljenja kongresa, naj V predsednik, ki podpiše vojno nspoved, prvi zajaše konja, pokliče vse kon-gresnike, senatorje in Člane kabineta, ki so glasovali za vojno, da stopijo v bojno vrsto in mu slede. Botem naj skliče vse jjro-pagandiste, sodnike, duhovnike in vso urednike listov, ki agitira-jo za vojno, vse kapitaliste, ki mislijo obogatiti na račun vojne Te naj predsednik vodi kot armado v strelne Jarke. Nato ken-fiscirajmo vse rove, tovarne, železnice, »posestva in vse vrednosti med vojno. Na drugi roki ott-ligirajmo vse moške in ženske od 16. do 50. leta. Pridružimo jih velikanski armadi s $30 mesečne plačo. Dajmo vsem enaka stanovanja z enako hrano od predsednika do najmanj upoštevanega državljana. Naj vsi enako občutimo vojno in ko bo vojne konec, se vrnimo na počitnice ter pustimo, Via se naš stari svet vrti svojo monotono pot. — Naši odri w Avella. Pa. — Društvo Avell-ski vrh št. 292, 8. N. P. J., priredi plesno zabavo s dvema igrama, prvo v enem, drugo v dveh dejanjih, dne 24. januarja v lastni dvorani. Igralo bo dramsko društvo iz Meadow Landsa Prva Igra je "Carlijeva ženi-tev". Osebe: vsa sosednja društva, da se predstave, oslroma veselice polneite-vilno udeleže. Za vsakovrstno postrežbo bo skrbel— odbor, Kramaijevo veselje Po GeetfU E. Kirkpartkku. Cikaški papirji pišejo: 'Prebivalstvo čikaškega metropol itan-skega okrožja bo doseglo na 12. februarja 4*000,000..., karpo-kazuje, kako hitro narašča čika-ška trgovina. . Te, prav to je veselo bphanje in sveta nada srečnih čikaŠkih krošnjarjev, vodilnih meščanov. Štiri miljone ljudi bo kmalu živelo ali vsaj eksistiralo — in kupovalo — v malem distriktu, manjšem kakor je okraj Cook, s prebivalstvom več kakor je bilo vsega v ameriški republiki, ko je bila sprejeta nje ustava.' Štirje rniljoni! Ponovi navdušujoče besede in spusti svojo dušo za trenutek, da lahko poleti in gleda ŽARK0SET Mrk. Jutri mrkne solnce. Slabo znamenje, bogami. Nekaj ljudi bo zopet ubitih v Chicagu, na Kitajskem bo civilna vojna in lakota v Armeniji. V Jugoslaviji bodo fašistovske volitve, v Italiji pa fašistovaki umori. V Carigradu bodo Turki . . Frosveta izide vseeno — in to ni ravno sreča za kutar je in druge naše "prijatelje". • ♦ • Seja občinskega sveta. Predsednik udari s kladivom. Trije duhovni molijo okim klanjanjem, pod pogojem, da se univerza ne bo več gUaila "božanska", temveč "Du-kovaPred petnajstimi leti je mr. Ilcnrjr Clews, odlični bankir iz New Vorka s trezno in veličastno zarukanostjo, vprašal sedanjega pisatelja: "Gonpod Mar-kham. gospod Kdarin Markham ? ... Er ... kdo je on in kak je njegov buslness r v Oh Henry! odličen kramar z delnicami in boodit Ravno U-krst je metropoUtanaki distrilct^ ^I^1® d08^H Prebivalstvo 4^)00.000 ia obseg njega trgovine je bil zelo ve% Tako j* kraljestvo krznarskih m2iSSJST*mnm'* Vesti iz Jegotlavije. Umrli ho v Celju meseca decembra: V mestu: Josipina A-igricola, vdova po stotniku, 68 let. — Rozalija Peperko, kuhari-ca, 58 let. — Ana Slivca, mestni teva, 79 let. — Ivan Skabernc, kleparski mojster, 54 let. — Ferdinand 2gank, mestni revež, » let. — Marko Tratnik, zasebnik, 88 let. Marija Sidar, občinska reva, 89 let. — V celjski Javni bol-nišnici: Bogomir Prosenc, sia paznika iz Litije, 12 let. — Mar-thi Jevnišek, delavec iz Loke pri Zusmu, 52 let. — Hedviga Jan, hči mizarja iz Celja okolice. U let. — Frančiška Sergan, dnins-rica iz Rimskih toplic, 66 let. -Anica Žerjav, zlatarska vajenks iz Celja okolice, 16 let. — FM Janezič, hči kurjača, Celje okoli-ca, 2 leti. — Marija Nunčič, pre-vžitkarjeva hči iz Sladke gore, 27 let. — Marija Požar, hči dr-/.a v nega pravdnika iz Celja, 4 is pol leta. — Anton Tevž, posestnik iz Bočne, 5a let — Anton Sentočnik, deJavčev sin iz Hrastnika, 9 let. — Anton Kocjan, dninar brez stalnega bivališča, 58 let. — Adoif Velenšek, dsUvčef sin iz Cd ja> 1 in pol leta. — Oton Loeb, glavni davčni preglednik iz Celja, 67 let — Franc Majer, posestnikov sin iz Celja okolice, 2 leti. — Jožef Deželak, posest-nik iz Loke pri St. Rupertu, 41 let. — Franc Lešnik, berač i* Celja okolice. 60 let — Gašper Gričar, berač iz Šoštanja, 52 let — Anica Gerbič, delavčeva hči iz Trbovelj, 5 let — Eliza Sem, ^agarjevs žena is Ljubnega, 8$ let. — Leopold Mittoni, zidanki mojster iz Celja. 48 let — Štefka Lipovšek, posestnikova hči if Petrovč, 2 leti PISMA NA POSTI v Chicagu imajo: Johna Susak. št. 8716, Gaapar Maodalinič. št »0. Andrej Marton. it fan Melnjak, št. 97. št. 111, ^tefar\ Stofa. št aeU Vladar, št 155. bite m glavni pošti v veši z A- MA3 ciHJ MMA PLOiC ae mm*.... f«' IeTEK. 2S. JANUAIJA 1925. [l)EUVSI^N(WCE I NovoškotsM rudarji zopet I ^ stavkajo. L/i* (Federated Press.) iGrace Bay. — Mezdna pogaja- l. med rudarsko organizacijo Kg distriktu (Nova Sootia) in L^ Eropire Steel korporaci-fki no trajala od \$>. decembra, L pretrgana in na vidiku je no-LVuvka rudarjev. Rudarji zalivajo 15 odstotkov poviska, Liba pa bi rada plače znižala LiO odstotkov. [Delavske zahteve v Ariaoni. Phoenix, Ariz. — Governer ■unt je v svoji poslanici na le-Maturo priporočil ratificiranje CTndraenta sa odpravo otroške-Ldela in sprejetje zakonov, ki Utegnejo sedanji oaemurnik za tiiarje tudi na lesno industrijo, [vedejo tedensko plažo in ustalijo odtrgavanje skupička v [ompanijskih prodajalnah od de-kvčeve plače. Govamer je dalje Criporočil vzakonitev odškodnine L državne nameščence, ki se te-Uno poškodujejo v službi, ter iz-[oljianje sedanjega odškodninskega zakona. Gumbar ji zmagali v New Yorku. |New York. — Unija delavcev, p izdelujejo gumbe za obleke, je končala svojo stavko z zmago. Družbe so obljubile, da ae bodo j bodoče držale pogodbe. Stavka livarjev v Friscu. San Francisco. — Stavka 400 Ivarjev še traja. Gre se prizna-ije unije. * federacija bo pomagala tekstilnim delavcem. Washingtoou — Green, predalnik Ameriške delavske fede-acije, je dej[al te dni poročevalci Federated Pressa, da bo fede-icija dala vso pomoč, katero nore dati, tekstilnim delavcem ia vzhodu, ki so v boju proti re-lukciji plač. Tesarji imajo oranžno farmo. Toledo. — Tesarska unija ima 500 akrov obsegajočo farmo, asajeno z oranžami in limona-ni, v Lakelandu, Fla. Tukajšnja >rganizacija je prejela prvo po-liljatev pomoranč z omenjene arme. Na farmi se nahaja dom a bolne in onemogle Člane tesar-kc organizacije. • Delavsko zakonoda jstvo. San Francisco. — Državna de- avaka federacija je naslovila na epslaturo sledeh Organiziruje de- bmv * papirnicah ZUHU2ITI SE MORAJO VSI V ENI OKCANIZAOJL ROSVETJ ta namen odpotuje organizator v Novo Fundlandijo in dj u** kraje. leče zahteve: odprava zakona proti kriminalnemu sindikalfemu* utrditev osem-urnika za žene, obvezna porotna obravnava v slučajih žaljenja sodišča in odprava pretiranih pristojbin, ki jih računajo privatne posredovalnice za dobavo dela. Walker zopet izvoljen. Springfield, 111. — John H. Walkcr je bil ponovno izvoljen predsednikom Iliinoiske delavske federacije. Victor A. Olander je k zanaprej Ujnik in vseh devet pod predsednikov je Wjlo ponovno izvoljenih. Poljski kapitalisti zahtevajo deset umik. Varšava. — Delodajalci v Gornji Sleziji zahtevajo od poljske vlade, naj vzakoni deseturnik, drugače zapro rudnike in tovar n». <'vA, da ne morejo konkurirati Z nemškimi kapitalisti. New York, N. Y. — Organizacija papirnih delavcev "International Brotherhood of Pulp, Suk-phite and Paper Mili WorkersM je prišla do spoznanja, da se morajo organizirati vsi delavci, ki delajo v tej induatriji, da bo organizacija dosegla uspehe za delavce. Organizirati se morajo do-lavci, ki sekajo les v šumah, ga splavljajo po rekah kot delavci v papirnicah, ki delajo lesno kašo, iz te lesne kaše pa papir. Organizacija se mora raztezati na vse delavce v Novi Fundlandiji, Kanadi in v Združenih državah. Napr. delavci v Novi Fundlandiji sekajo les za nizko mezdo po 25 centov na uro, življenski t roški so višji kot v Združenih državah, delati morajo pa po deset ur na dan. R. J. Smallwood, znan organizator papirnih delavcev, odpotuje zdaj v rodno deželo, v Novo Fundlandijo, da orga nizira tam tisoče in tisoče delavcev, ki so zaposljeni v papirni industriji. Njegov namen je, da združi šumake delavce, ki sekajo les v šumah za papirno industrijo, z delavci, ki delajo v papirnicah. Iv Novi Fundlandiji je veliko odprtih delavnic. Veliko papirnica je začela sir W. G. Armstrong Whitworth kompanija s $25.000 kapitala. Papirnica bo produci-rala vsaki dan 400 ton papirja za čaanike. Papirnice, ki so v Grand Fallau producirajo 200 ton papirja na dan. Te papirnice so pod kontrolo Rothmerjevega papirnega sindikata. Albert Ree-dova kompanija v Biahops Fall-su produeira sto ton papirja na dan. Glavni stan za organiziranje papirnih delavcev v Novi Fundlandiji bo v Grand Fallsu. Od tukaj pojdejo organizatorji v Humber Vaney, da organizirajo delavce, ki sekajo les v šumi, da se na ta način ustvari induatrij-sko unijsko gibanje. Na tem otoku je raztresenih 22 unij. Organizatorji ne bodo prej odnehali s svojim delom« dokler ne združijo vseh teh 22 unij v celoto. Devet od teh unij je združenih z ameriško delavsko federacijo, druge so pa lokalne unije. TRMOGLAVOST STARlSEV VZROK TRAGEDIJE. STAVKA KONČANA PO 30 JIKKL( lil MvA^IRBMHflafMI ljubico in ssbe. j HoUrly, M«. — Stavka v delavnicah Wabaah železnice bo končana prvega februarja t 1. ako naznan ja F. R. Let, predsednik odseka šeloaniških dolav Peorta, UL — Ko ao aašU £4-letnega Kred Usfctanborgorja in 20-letno' Mary EltenmiUarjevo hči premožnega farmarja, ki šiv* cev na Wahaah žslsanici. Stavka štiri milje južno od Pek in«, težko ranjena v avtomobilu in v nezavesti, je bila cela afera velik misterij. Čakati je bHo treba, da eden ali drugi pride k zavesti, če ne, ostane dogodek zavit v mi stenji. Končno je prišel Uchtenber-ger k zavesti in razgrnil je ljubezensko dramo, katere. zadnji akt se je odigral, ko sta sedela v avtomobilu in sta ljubimca videla, da prihaja oče ljubice. UchUmberger je snubil Elten-millerjevo. Stariši so bili nasprotni snubitvi. Lichtenberger je io grajala vprav dve kti in pol, koase delavci vrnejo na dalo. v i*e je prejel pismo od B. M. J#waUa, predsednika od Železni-ga departmenta v Ameriški dala v* ki federaciji, v katerem mu je naznanil konec stavke. RUTHENBERG ZAPUSTI JEČO. Chicago. — (Fsd. Preaa.) — Lkjiavski obrambni svet poroča, da Je vrhovni sodnik Braadeia sprejel priziv na najvišje svetno aadIŠče v zadevi Ch. E. Ruthen-.tajnih* komunistične prigovarjal dekletu, da naj uide- stranke, ki je bil obsojen na tri o 10 let ječe radi "kriminalnega aindikulizmnf. Ruthenberg bo vsak trenotek izpuščen na prosto proti poroštvu |7500. ki je že postavljeno. U in se poročita akrivaj, dekle pa ni hotela kaj takega storiti* Posuti je imela mati. V nedeljo sta bila akupaj v cerkvi. Iz cerkve sta se peljala v avtomobilu v Pek i n do neke šole. Tam pta ostala v avtomobilu skoai vso noč/ Dekla ae ni upala domov, kajti bala ae je, kaj poročata oče ia mati, ako postane nezakonska mati. Dekle je proaila svojega ljubimca, da naj kupi kloroform, da se usmrti sama, ker noše prenesti sramote, ki jo čaka. Uch-ten berger je skušal dobiti kloroform, pa ga ni mogel kupiti. Tako sta prebila vso noč v avto—o bilu. Od tukaj sta se odpeljala proti dekletovemu domu* Dekle je prosila Lichtenberger ja, naj jo ustreli in se nato odpelje Lichtenberger ni Kotel izvršiti želje svoje ljubice. Tako sta prebila zopet vso noč v avtomobilu. Oheyenne, Wyo. — Senatna zbornica države Wyoming je zavrgla amandment sa odpravo o-troške suŠnosti, čeprav ja gover-nerka priporočila sprejetje iste- Topoka, Kana. — Nižja zbornica kanaaške l^slature jo v sredo zavrgla amendment proti otroškemu delu e 101 proti 81 glasovom. Pierre, So. Dak. — Resolucija sa ratificiranje araendmenta proti otroškemu dela jaMa v so- TKKSTILM DELAVCI SE GIBLJEJO. New Bedford, Masa. — Tukajšnji tekstilni delavci mogoče ne b Svet tekstilnih delavcev, ki Je združen z Ameriško delavsko federacijo, ne bo podvzel akdje dokler niso o zadevi odglasovale v*e lokalne organizacije. Pri National Spun Silk kompa-l< Ia 1,200 delavcev. Ta dru-je zdaj tudi odredila znižanje mezde za deset odstotkov in tako pokazala, da je solidarna s drugimi tovarnarji. -W.00f vi In videl sloneti na drugi strani svojo hČotfjl Smallwood je rojen v Novi g^de^ Pogledal jc v »vtomoliil Fundlandiji. Njemu so razmere papirnih delavcev znane, zato pravi, da meje skoraj na tlako, blasti so potlačile poizkuse za hganiziranje teh trpinov. Ko so lani štrajkali delavci v Humber Valleyju, je ministrski prodsed-nik Walter 8. Monrore odredil bc^no ladljo v Novo Fundlandijo. ČUDNE IDEJE GLEDE POR-TORIKAN8KIH DELAVCEV. Waehfogton, D. C. — Vojni Ujnik Weeks obšaluje ljudstvo na Portoriku. Preštevilno je za velikost otoka, in zato žive v slabih.razmera h. On ne vidi drugega pripomočka za delavce, kot da vzamejo v najem majhne J*r< cele sveta in jih spremene v vrte, na katerih pridelujejo zase živež, ko ne delajo na sladkornih plantažah. Ampak on ne ve, ako bodo plantažnik! oddali take parcele v najem, ali koliko najemnine bodo zanje zahtevali. Njemu nt zdi potrrbfco, da odide aa o-tok zvezna komisija, da poroča o položaju. Po njegovem mnenju bi odreditev tak# komisije povzročila le napačne upe. PENZUA RUDARJEV V ILLI-NOISU ZADRŽANA Hpringfleld. IH — Iz gUvnega uu 12. distrikU rudarske or ganizaclje so bile razposUne lokalnim organizacijam brzoja\k« ki so naročale odbornikom lokalnih organizacij, da naj freneha-[jo s pobiranjem asesmoita za per.zijskl aklad. Blagajnik Wal-ter Nesblt pravi, da je John Le-sris, predsednik rudarAe organi-zadje. »poročil, da je bik»oddanih premalo glasov za uvoden je Ileriin, 22. jan. — Statistika da se je več ko 200,000 vojnih vdov v Nemčiji ponovno on,oiAe po vojni. Vzllc temu jt * '.i«,000 vojnih vdov, ki morejo sli —ipira H KosUrlka izatoplla Is Mg«. 22. jan. — KnsUrika J« prijavila izstop Iz lige na£ dov Članstvo lige Js zopet padlo Obsojen na vešala na Mhtevo ob činstva., Ottaira, Ont. — "Naj ae zgodi po volji občinatva*, je vzkliknil zadnje dni poročnik John Pirio, ko je stal pred sodnikom. Volja občinstvs v tem slušsju je, da mora biti Pirie obešen radi umora njegove Žene in dveh otrok. Sodnik je ugodil njegovi želji in Pirie bo obešen 24 marca. Pirie je takoj po umoru sam šel na policijo in priznal zločin. Ko je izvodel, da ljudje v splošnem zahtevajo zanj smrtno kaaon, jo rekel: "Prav je tako. Obesite me čim prej mogoče." Pirie je bil častnik v svetovni vojni. JUGOSLOVANSKI PROTEST NI SHOD. PM iHbtirgb, Pa.—Prosvetni od-bor hrvaških društev v Pittabur ghu, Ps., poživlja na veliko protestno skupščino vse JjugoalovH ne iz mesta in okolice. Shod | vrši v nedeljo, dne 25. t. m. ob dveh popoldne v llaasonic dvorani na Presaley in Madison centi. N. 8. PitUburgh, Pa. SM jo za protestiranja proti terorju Pašil-Pribičevičava vlad« v Jn-troalaviji. Id Je zlaaU surova pr»-ti delovnemu ljudstvu. Govorili bodo: Milan Petrsk. Tomo Um nič. predsednik N. H. Z., A Bla-,..k«.vič, P. R. Stan kov ič, I. Raj-novič, A Zbašaik in drugi — Vstopnina Je brozpiačna. RESOLUCIJA ZA SRUCAMJR RAZOHOROZf TV EN K KOM ^ MtNCK SPKFJKTA konferenco v Waahington. sisšjs nI Wlo, dasiravno ao Js pričakovala od strani senatorjev, Id SUvemki Nirvdii j«st)a tOOf. GLAVNI gTANi NIT4I tO. UWNOAU A VE., CMICAOO, Uvcinvalnt tdbor: . umuvni ommi JMat«MbfeMhlk Aadrav VUrkk H. F. D. T. Bes l*. JolMMtm K.t 9l Ujaftk MatlWw Tarki ujaik bslalšksaa lUaa st bUsajaik joka VagrUhi sradalk sUstts Jele lamjLalk. upiaviUlj gWsM !H»HOTNI OMKi Martla islssalkar, |w.rml>»4tliiik Auu i ikku do- lavske federacije Je bil na kfcn-ferenci pri prodaodniku Cool idgu. Razgovor Jo bil splošen, pravi Green. Rim, 22. ročaja, da skupština liko. ^ jan. — Is Tirane poje albanska narodna proklamirala repub- Senzacl jonalna pravda ga Mft» tov zakona. Te dni govori vos Pariz samo o senzacijonalni tožb za ločitev zakona, katero je vložil neki pariški zdravnik, sloviti kirurg, proti svoji leni. Soproga tega zdravnika je namreč zbolela in so jo morala podvreči težk operaciji, od katere jo bilo nd-vlsno njeno življenje. Prod operacijo, katero jo imel izvršit njen soprog, je žena postala zelo nemirna. Bala ao Jo namreč, da bi mol ne postal preveč nervozen in da nr bi mog< 1 srečno izvršiti svojega dola. To bojasen Je so- proga možu razodsla in ga prosila, naj prepusti operacijo svojemu asistentu, kateremu so Jo teftca operacija popolnoma posrečila. Ko pa Jo gospa okrovala, Jo mož vložil tožbo za ločitev zakona, češ da ga js lana nedopustno Nastalo Je vprašanje aH Je ftsna moža roonično rasisti-Is In mu nI vač izkazovala svojo ljubsoni, ker Jo odblls njegovo operacijo? V tem alučajo bi bila ljubezen Ione gotova na mostu boš zato Ja svetovala možu, na izvode operacijo asistent — ker ako M umrla pod nožem lastnega moža, M bils krivda sumljiva. Tudi bi Mrurg osramotil svojo i-polotaj Ia Ja PO drugI sspot fas, da moral t>tt« n^of Iga zaupan' ss sliši dat BlaaRoaph. praSaaSolk. IMT-M i. Uwašok Asa« Jacob A«kroM. Box IN, Mm Rus. Pa, Joaagh Eorko. BPD. t, Doa 114, Woat Noorloa, Pa. Anloa Aular, Bas 1M, Oraaa Kasa., ao h 8 glaval«! aa vtR tskolc: VSA PUMA, Id asšalltva g. N. P. J., VSE 1ADKVK BOLH »00 g. N. P. K 1657-5t Se. Uvošstc Avoh CkUaga, IU. l)tNAMtj,POl i® dala A?»n Cldcaga. I1L VRB---------- Vaa prltoiba glada psslavoalo >nl Bargario, pradaadalks os<> dolarjev, to js sam gram. Posledica Js, ds so ss morali Aukt^-umj M|>or**um«tl s i glede pridobivanja in radija. Kako malo Ja radija na svatu, SOCIALISTIČNI PREDAVA« TELJ IZ RUSUK. Chlcago, IU. — A. Abrsmovlč iz Rusije, povsod znan voditelj v socialističnih krogih, jo prišel v Združene ih tave In bo v rasnih mestih oUlrtaVal prodavanja. Gotovo bo zanimivo ališkti mnenje socialista U dežele sovjotov,, Bivši čevljar ba švedski pro- Stockholm, SS. Jaa. — Proml-Jer Hjalmar firanting, stari vodja švedskih socialiatov, jo raai-gnirsl vsled dolgotrajna bolsBnl, katere — kakor pravijo sdravni-ki — najbrž ne praboli. NJogov naslednik bo Frodortek Thoroen, sedanji finančni ministor in biv-ši čevljarski daUvoc. Kralj Gustav Imenuje Thorsona jutri. Finančni minister postane sedanji tgparaki minister HiandliT. katerega nasladi VVinfors. Thoraon jo aocialisti desničar kakor Bran-ting. Kaaadskl^premljerjjoWJa gara- Ottawa, Ont. — (Fsd. Pross.) Kanadski prem i jer King Jo s o-sirom na propagsndo sa anaksijo Kunitdc k Zdrutonim državam izjavil, da Kanada obdrži avtonomijo in nočo biti snsktlrans ad se vidi Is is taca, da ga js t pridobij«-f..-ga komaj 240 gramov, to ni niti četrt kilograma. Radij ni torej le najmanj postlana In najbolj zagonetno, pa tudi •ajtošja In, kar ja glavno, najdražja ne samo kovina, ampak sploh najdražje blago na svatu, stokrat dražjo kot šs tako lop io čist bril Jan t sli biser enake veli- Bolečina GOTHAIDOL OOU/MMA _ _ __ T* "%* PROSVETA POLIKARP Spisal Ivan Cankar. (Dalje.) Mirno je sedel župnik, prešli-žsl ni besede, toda ni se zganil, ni trenil z očesom. Ko je umolknil Polikarp, je nagnil župnik glavo in je zavzdihnil iz dna du-Ae. "Zgodi se po božji zapovedi!" Polikarp pa se je nasmehnil neusmiljeno. "Gospod župnik, svoje ime sem vam prinesel. Sami ste mi ga bili dali, vzemite ga! Cisto nepokvarjeno je še, prav nič obrabljeno, nič umazano . . ." Župnik je sklenif roke kakor v molitev. "Milost!" "Kh, kaj!" se je zasmejal Polikarp. "Saj je čisto poiteno i-me, čisto krščansko ime in Poli- karp je bil velik svetnik!... Saj ga imate še v brevirju, v brevir ste ga bili vteknili! Le poglejte, preberite, kako lepo se glasi V župnik je izvlekel iz suknje brevir in v brevirju je bil listek. Vzel ga je narahlo v roko, samo s palcem in kazalcem, ter ga je ponudil preko mize Polikarpu. "Zares, j ako lepo ime je! Glej, toliko čaaa si gs nosil, zakaj pa se gs zdaj braniš? Saj ti je čisto vseeno! Polikarp ali Prane— kaj je ime? Na, pa pojdi v miru!" Polikarp je vzdignil obedve roki ter se je daleč odmaknil. "O, gospod Župnik, o, kako ste ljubeznivi! Le obdržite ime! Vam ga izročam, hranite ga in ga čuvajte!... Kaj pravite? Lepa krpa — poda »e, takole na hrbtu prilepljena!" t In se je smejal hudobno. "O, da bi vedeli, gospod župnik, kako lahko mi je zdaj pri srcu! In vendar je žalostno, če je vesel človek šele po smrti! Kaj bi dal, da sem doživel le eno samo lepo uro, vsaj minuto! Zakaj ta posmrtna radost je kakor drevo brez sence, kakor pesem brez zvokov, kakor, recimo, Človek brez imena . . . No, boljše nego nikakor!" Poslednji up se je vzdignil v srcu župnikovem. "Ampak glej, kako pa boš zdaj brez imena? Kaj te ne bo nič sram? Vsi drugi, ki leže tam, imajo imena, lepa poštena imena— ti pa kakor nevernik! . . . Premeteno se je naamehnil Polikarp. "Ali mislit*, da sem bil tako neroden? Poglejte no malo, gospod župnik, ozrite se — kje pa je vaše ime?" Silno se je prestrašil župnik. Poskočil je, ves se je tresel in noge so se mu opletale. Listal je najprej po brevirju, nato je pre- IZZA KONGRESA Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. ♦ (Dalje.) 8 tem Je dokazano, da je imenitni ta "aber" že tedaj cvete! v slabi nemščini ljubljanskih dam, katere znano, tudi dandanes brez njega ne morejo izhajsti! Kandučeva dostavi: • "Aber ja, zum Lachen!" Potem sta odkorakali po Mestnem trgu ter izpregovorili še*marslkatero grenko in pikro na račun "ljube in drage prijateljice", gospe Elize Ceškove. — ČETRTO POGLAVJE. CapMliMrU wId