SVOBOD Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 14. aprila (abril) 1949 No. (Štev.) 15. Srečne in blagoslovljene svelikonočne praznike vošči VSEM SVOJIM PODPORNIM ČLANOM, SODELAV¬ CEM, NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM SVOBODNA SLOVENIJA de nasproti s prisrčnim voščilom. Velika noč je praznik prijatelj¬ skih obiskovanj, prisrčnih daril in splošnega prijateljstva v imenu Njega, ki je vstal, v resnici vstal. Mi si stiskamo roke, drugi narodi si dajejo tudi poljube zaradi Nje¬ ga, iz groba vstalega,ki je odrešil svet. Naj izgine iz naših src vsa¬ ka nevelikonočna misel, na j si vsi med sabo stisnemo roke v pravem prijateljstvu, toliko tesnejšem, ker smo v tujem svetu tako daleč od domovine; naj bi bila naša skupnost res velikonočna družina, družno se veseleča velikonočnega žegna naše bogate in radodarne no¬ ve domovine in družno se sporni^ Titova Jugoslavija je komunistična država V Belgradu so komunusti pri¬ redili kongres “ljuske fronte” in mednarodne agencije so napove¬ dovale, da bo imel Tito na tem kongresu važen govor. Tito je go¬ voril dvakrat in obakrat povdaril, da Je komunist in da bo Jugosla¬ vija nadaljevala pot socializacije, to je uvedbe komunizma. Očitke, da je sam postal “izda¬ jalec komunizma in služabnik inr perijalizma” je Tito odbil na ta na¬ čin, da je v svojem govoru trdil, da je v komunističnih vladah v* drugih sosednih državah ,,polno kapitalističnih agentov in izdajal¬ cev komunizma'’. Uporabil je slu¬ čaj” podpredsednika bolgarske ko¬ munistične vlade Trajče Kostova. ki je bil pred kratkim odstranjen iz vlade, ker se je uprl ukazom iz MEDNARODNA KRONIKA njajoča tistih, ki so prav tako že v rovih domovinah drugih konti¬ nentov, zlasti pa onih, ki še ne mo¬ rejo za nami in nas prosijo za “pir¬ he”. Spominjajoča pa se tudi na¬ ših v domovini, brez katerih ni no¬ bena naša misel, toliko manj naj bo velikonočna, ki tako lepo potrkuje in vabi v vstajenju iz gro¬ ba in iz sužnih verig. “Skaldvjc groba se razgane in pečat se odtrga preč"... O, naj ostane velikonočno razpo¬ loženje med nami še dolgo, do no¬ ve Velike noči: v naših ustih ved¬ no samo iskreno prisrčno voščilo in v naših srcih Vstali Bog! Ale¬ luja! Mcskve. Tega Kostova je Tito ob¬ dolžil, da je bil najprej v službi Gestapa in nato v službi zahod¬ nih kapitalistov. Tito je izjavil, da ima dokaze o tem, kako dru¬ gi komunistični veljaki izdajajo komunizem. Na glavnem zborovanju kongre¬ sa pa je rekel, da je jugoslovansko ljudstvo pripravljeno nadaljevati prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, toda popolnoma na podlagi ena¬ kopravnosti Spet je napadel ko- minform, češ da dela zgolj iz so¬ vraštva proti njemu. Kongres je nazadnje izvolil no¬ vo predsedstvo te fronte in sicer je Tito predsednik, v odboru pa so sami vodilni komunisti kakor na pr. Djilas, Gazi, Vidmar. Vla¬ hov in drugi. Velikonočni prazniki Zopet praznujemo velikonočne praznike. Nekateri izmed nas že drugič v tej deželi, ki nam je od¬ prla vrata iz taborišč, drugi pa prvič. Kako nam je pri duši? V tem tukajšnjem že skoraj jesen¬ skem razpoloženju se spominjamo' našega pomladanskega brstja o- krcg hiš, po doleh in hribih naše domovine, neskončnega prazniš-^ kega potrkavanja, ki je sledilo ragljam, nadomeščajočim zvono¬ ve, ko so bili “na romanju v Ri¬ mu’ ’. Zdaj smo mi kot na romanju o- krog sveta, doma pa so ostale sa¬ mo raglje... raglje... Kdaj se bodo zcpet razmajali zvonovi za: najlepše potrkavanje Aleluje do¬ ma, ki bi ga hoteli učakati in na katero mislimo tudi sedaj kot vse dni našega izgnanstva? Danes so naše misli doma pri svojcih in pri velikonočni procesiji domače farne cerkve, nosijo bandera in ne¬ bo in pojo v zboru ono mogočno: Zveličar naš je vstal iz groba V naših mislih živi ta dan — doma. pa morda te procesije niti ni več... Je pa ta procesija po naših be¬ gunskih taboriščih, kjer še žive naši rojaki, ki niso tako srečni, da bi praznovali letošnji praznik vstajenja v taki svobodi kot je nam dano, pa se njihova procesija še vedno vije po stezah od žice do žice med lesenimi barakami in strahotnimi grožnjami časa. Nji¬ hovi glasovi pojo, njihova srca pa se tresejo v strahu, kajti ni še od¬ valjen njihov kamen, ki jih teži, pa je zato hrepenenje in vera to¬ liko silnejša, kakor tudi prošnja k Njemu, ki je premagal Smrt, da raztrga tudi žične ovoje njihovih vezi. Misli naše so tudi pri njih: ali bi jim radi poslali pirhov? Kos voiega velikonočnega kolača? Dajte jim, saj njihova odprta dlan jried nami. prO«j za pomoč v sti«ki, ki ie velika tam v Nemčiji, med “sivimi”, ki so izvrženi celo iz taboriščnega občestva, pa ven¬ dar tudi ori danes pojo iz vse du¬ še hvalnico Onemu, ki je prema- < -d Pekel. Mi'pa se zbiramo tukaj ra na¬ šo slovensko velikonočno procesi¬ jo, da bcmo tudi mi v zahvalo in prošnjo zapeli svoje lepe veliko¬ nočne pesmi in se obdarili v imenu Njegovega Vstajenja z voščili in pirhi. Zopet smo ljudje, svobodni med svobodnimi, živeči od svoje¬ ga zaslužka in dela. O velika bo - asa hva’a! Pa velika naša proš¬ nja. da bi ostali tudi v tem svetu 'povezani s tem velikonočnim praz¬ ničnim razpoloženjem, ki zdaj vla" da med nami in ki nam samo od sebQ proži roko, da jo stisnemu slehernemu Slovencu, ki nam pri- ZDRUŽENE DRŽAVE. — Ameriške¬ mu kongresu je bil predložen načrt za ameriško oboroževanje v prihodnjem letu. Znaša 16 miljard dolarjev, to je poldrugo miljardo več kakor pa je to predlagal predsednik Truman. Največji del tega zneska bo šel za oboroževanje v zraku. NEMČIJA. — Zahodni zavezniki so takoj po podpisu Atlantske pogodbe ob¬ javili, da podeljujejo zahodni Nemčiji poseben okupacijski statut, ki vrača Nemcem precejšnjo mero oblasti pri urejanju notranjih zadev. V Nemčiji so najprej to vest sprejeli s precejšnjim veseljem, sedaj pa socialisti zahtevajo, da ■ bodi bodoči režim z zahodni Nemčiji 'centralističen in ne na federativni pod¬ lagi, kakor to svetujejo zavezniki. Ameriške oblasti So v novi ameriški proračun vnesle zadostne kredite da se bode lahko Berlin naprej oskrboval po letalski poti. Letala, ki vozijo v Berlin vse potrebno, bodo celo opremili z novi- fni tajnimi sredstvi za popolno varnošt prometa. Ameriško sodišče v Nuerembergu je razglasilo, da so priznani krivim dejanj vojnega zločinstva bivši držaihii podtaj¬ nik v zunanjem ministrstvu von Weiz- saecker, bivši načelnik kancelarske pi¬ sarne minister Lammers in več drugih vodilnih uradnikov iz Zunanjega mini¬ strstva. Poročajo, da je bil to sedaj za- FIESTA DE FE Y AGRADECIMIENTO Los anticomunistas eslovenos festejan hoy su primera fiesta de Resurreccion en la Argentina. Llegaron muehos mi- llares de aquellos que por časi ocho anos no pudieron festejar cristianamen- te estos dias de Dios por causa de gue- rra y por causa de la revolucion coimi- nista que el marxismo internacional im- puso a nuestra Patria en Europa. Fue por cierto un camino de Calvario este viaje de miserias y persecuciones; pero la peregrinacibn del dolor tenia que terminar y ahora estamos tan fe- lices de empezar una vida de Resurrec- ccion en este pais que tan generosamen- te nos ofrecio la posibilidad de crear nuevos hogares para todos los que tra- bajan. Todos los eslovenos van a festejar la Fiesta de Dios Vencedor con sentimien- tos de honda Fe, pero tambien con sin- ceras declaraciones de agradecimiento para las autoridades de la Republica Argentina. que les brindo tantas condi- ciones de una vida mejor y feliz. dnji proces v Nuerembergu. Kazen bo objavljena v četrtek. ANGLIJA: V Angliji so bile občinske volitve v 62 okrajih; delavska stranka je mnogo izgubila in sicer 336 mest, dočim so opozicionalni konservativci pridobili 325 mest. Prihodnje leto bodo volitve v parlament in izid teh volitev je izzval veliko vznemirjenje v delavski stranki. Finančni minister Stafford Cripps je parlamentu predložil proračun, ki ni nič zadovoljil angleških davkoplačevalcev. Vsi so pričakovali znižanje raznih po¬ stavk, toda zgodilo se je drugače in so davki celo višji Ta proračun bi naj bil v veliki meri vzrok poraza vlade pri občinskih volitvah. Angleška vlada je prejela odgovor iz Moskve na svoj predlog za novo trgo¬ vinsko pogodbo med Anglijo in Sovjet¬ sko zvezd. Nova pogodba pa bo sklenje¬ na le za kratko dobe. MADŽARSKA. — Madžarska komu¬ nistična stranka je dosegla, da je tako- zvana ljudska fronta predlagala, da naj se parlament ra^ušti in razpišejo no¬ ve volitve. Tokrat bodo komunisti s svojo policijo volitve že tako izvedli, da bo komunistična stranka dobila absolut¬ no večino. Predsednik republike je že podpisal ukaz o razpustu sedanjega par¬ lamenta. KITAJSKA. — Prejšnji teden so ko¬ munistične čete sprožile ofenzivo pro¬ ti Nankingu, dasi se v Peipingu razvija¬ jo pogajanja za mir. Toda dva dni po¬ zneje so komunisti vojskovanje ustavi¬ li, ker da hočejo počakati na nadalnji potek razgovorov. INDIJA. — V Indiji se vedno bolj ši¬ ri propaganda, da bi se Indija oklicala Za republiko. Vkljub temu misli Indija ostati v okviru angleškega imperija in londonska vlada pravi, da dejstvo, da je Indija republika, ne more biti nobena ovira. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 15. ARGENTINA Prezident republike, general Juan Domingo Peron je v soboto dne 9. apri¬ la v Mendozi zaklueil kong-res filozofov. Tja se je popeljal s posebnim vlakom in sicer se ga spremljali njegova ga. soproga, minister za prosvete dr. Iva¬ niševič in skoraj vsi člani vlade. V Men¬ dozi mu je ljudstvo priredilo navdušen sprejem. V svojem govoru za zaklju¬ ček kongresa je general Peron omenil, da je Aleksander Veliki imel za učite¬ lja filozofa Aristotela in tudi on sam je čitil, kako ga njegovo delo zavaja na polje filozofije. Danes narekuje življe¬ nje, da moramo spremeniti temelje dnevnega življenja. Sodobni napredek v vzgoji ni v skladu z napredkom v teh¬ ničnem udejstvovanju. Človek mora o- stati gospodar vsega razvoja in on mo¬ ra vedeti, da je ves bučni napredek le njemu v korist. Toda danes so ljudje razočarani in vrniti jim je treba vero v njih poslanstvo. To razočaranje je po¬ sledica dejstva, da so človeka dvignili iz njegovega okolja, niso ga pa opremi¬ li s potrebnimi sredstvi. Da ne bo člo¬ vek le pasivno spremljal vseh dogod¬ kov, zato je potrebno, da ga vzgoja izo¬ brazi za to življenje. Toda dokler bo človeku ohranjena pravica izbire, tako dolgo bo možno človeštvu ustvarjati po¬ goje za mirno življenje. Iz tega miru pa bo človeštvo moglo napredovati na potu kulture in izpopolnitve. — Na po¬ ti nazaj v prestolnico je prezident repu¬ blike obiskal tudi San Juan, kjer so mu prav tako priredili navdušen sprejem, prav tako tudi ob vrnitvi v Bs. Aires. Vlada je sklenila obsežen dogovor s tvrdko SIAM za nabavo 75 modernih Diesel lokomotiv na pogon z nafto. Po¬ djetje mora državi dobaviti sedem ta¬ kih lokomotiv mesečno. Argentinske radijske postaje so te dni začele z radijskimi oddajami v tujih jezikih. Prve oddaje bodo v angleščini, portugalščini, francoščini in intalijanšči- ni. Pri prvi oddaji je govoril predsed¬ nik republike general Juan D. Peron. Turisti iz Uruguaya bodo v velikih množicah obiskali Argentino za veliko¬ nočne počitnice. Prišlo jih bo več tisoč. Ameriški letalski strokovnjak major de Seversky je obiskal argentinsko le¬ talsko središče Cordobo. Poprej je obi¬ skal še druga mesta in si ogledal razne •naprave. Argentinski veleposlanik v USA Re- rnorino pride te dni v Buenos Aires na poročanje. Njegov obisk tolmačijo kot važen dogodek v razvoju trenotnih trgo¬ vinskih razgovorov med USA in Argen¬ tino. Buenos Aires, 13. aprila. Slovenski begunci, ki so z zadnjim transportom prišli v Argentino, so v veliki večini že vsi zapustili imigrant¬ ski hotel. V hotelu je samo še nekaj oseb, ki čakajo na svoje dokumente za¬ radi ponovnih zdravniških pregledov. Romanje v Lujan. K Materi božji lu- janski bomo letos poromali v nedeljo 22. maja. Bo to zahvalno romanje za rešitev našega begunskega vprašanja. Naj mlajši slovenski Argentinci. V družini g. Dušana in Lavre Berce se je 13. marca rodil sinček, ki je pri krstu dobil ime Franc. V družini Janeza in Marije Koder so dobili hčerko Magda¬ leno. V družini Matka in Ivice Lazar pa imajo sinčka. Srečnim staršem naše čestitke. SHAKESPEARE: BENEŠKI TRGOVEC Šekspirjev Beneški trgovec, kot ga je Igralska družina Narte Velikonja po- Volitve v pokrajinah so v pokrajinah Santiago del Estero, La Rioja, Cata- marca v nedeljo dne 10. aprila potekle v popolnem redu. Udeležba volilcev je bila zelo velika. Centralna banka je dala v promet no¬ ve bankovce po 5 pesov. Novi bankovci nosijo podpis novega ministra za finan¬ ce dr. Moralesa in novega guvernerja Centralne banke. Nov trgovinski dogovor z zahodno Nemčijo bo v kratkem podpisan v Bue¬ nos Airesu. Policija je aretirala je 63 oseb, veči¬ noma Belorusov, ki so se sešli na zbo¬ rovanje v prostorih “Union Eslava”. Sestanek se je vršil brez dovoljenja po¬ licije in so pri aretirancih našli mnogo propagandnega materijala. stavila v režiji Jožeta Petriča na Cvet¬ no nedeljo na oder, je bil gotovo dogo¬ dek v našem kulturnem delovanju. Z njim smo se precej približali teatru: ko je človek odhajal iz dvorane, je ven¬ darle imel občutek, da odhaja iz “gle¬ dališča’’, ne pa od navadne diletantske predstave. K temu je pripomoglo goto¬ vo teatrsko okolje: zavese, scenerija arh. Volovska, osvetljenje, razkošne ob¬ leke, vse tisto, kar nujno potrebuje Šekspir, če ga vprizarjamo v zgodovin¬ skem okolju (da se tudi v fraku, kakor Molier). Režiser ga je precej skrčil (pa je kljub temu bil malce dolg) in razne prizore premenjal, da je dobil bolj str¬ njeno dejanje. Igra je dala nekaj pravih šekspirskih tipov: to predvsem Žida Sheylocka, ki je v Willempartu dobil resnično pravi odrski lik, ter v dvojici Gobbovih zlasti Lancelotu, pa tudi v Grazianu in Tu- balu. Pa to so samo poudarjeni tipi. Igrali so sami dobri igralci, ki so držali (Nadaljevanje na 3. strani) ITALIJA. — Italija pridobiva na vsej črti, potem ko je pristopila k Atlantski pogodbi. Najbrž je glavna značilnost Atlantske pogodbe za Evropo ravno v tem, da je Italija spet postala enako¬ pravna velesila v zboru zahodnih zavez¬ nikov. Sedaj v UNO razpravljajo že o tem, da bi Italiji vrnili vse njene kolo¬ nije in to zlasti predlagajo južnoame¬ riške države in sicer Argentina, Kolum¬ bija, Peru in Ekvador. ALBANIJA. — Pred leti je albanska vlada odredila, da so v ožinah ob Krfu položili mine; na te mine sta zavozila dva angleška rušilca. Pri nesreči je iz¬ gubilo življenje nad 40 mož. Sedaj je bila zadeva pred sodiščem v Haagu in je bila Albanija obsojena na povračilo škode. GRČIJA. — Policija je objavila, da je bilo v Atenah aretiranih 80 komuni¬ stov, ki so nameravali izvesti več aten¬ tatov. Tako so mislili ubiti poveljnika ameriških sil v Grčiji generala Van Fleeta; zunanjega ministra Tsaldarisa, voditelja socialistične stranke Papan. dre^aua, poveljenika grških oboroženih Sil generala Papagosa in druge vod : lne osebnosti. Grški uporniki so začeli v pogorju Gramos z novo ofenzivo proti vlad¬ nim četam. Po prvih spopadih so vlad- dne čete te ofenzivne poskuse odbile. Iz Aten poročajo, da so grški uporni¬ ki prejeli iz Moskve ukaz, da morajo na vsak način zasesti ves del grške Mace- 'donije, nakar bi se vpostavila direktna sveža z Bolgarijo. Moskva zahteva, da se to področje zasede, da se odreže Ti¬ tova Jugoslavija od zvez, ki bi jih ime¬ la z zahodom čez Solun. Sovjeti zbira¬ jo tudi velike sile v Albaniji za nasto¬ pe proti Titovi Jugoslaviji. BELGIJA. — Obe vladni stranki, so¬ cialistična in katoliška stranka sta se sporazumeli, da se naj razpišejo volitve v parlament, ki bodo v juniju. Slovenci v Argentini redke čase tako visoko, da moreš v njem urezati bičevnik. Mogočno n odkrito so molele beganice nad odkrite glave pod korom in zunaj v lopi, kakor mole mogočno in mirno hrasti in lipe iz polja med in Savo. V vrhovih se jim je košatilo ze¬ lenje, pomešano z rumeno cveto¬ čim drenom in z rdečim resjem. Manjkalo je belih cvetov s češnje, ki se tisto leto še ni bila razpusti¬ la. Gruntarske so bile košate, boga¬ to opasane z venci jabolk, nabra¬ nih na trte. Kjer so pri hiši voza¬ rili od morja, so imeli v vrhovih vpletene pomaranče. Podlipnik jih je Ceneku, svojemu edinemu fan¬ tu, nabodel na trte, za vsakega konja po eno, in jih ovil krog ze¬ lenja kakor drugi jabolka, a jabol ko je navezal na vrh, kamor drugi pomarančo; Podlipnik, ki je lahko zapregal tri parizarje. Beganice bogatinov so bile tre¬ bušaste; bilo je v nje povezanih BEGANICE Krnice so se do malega izprazni¬ le. še varuha ni bilo v vsaki hiši. Zvonovi svetega Klemena so kli¬ cali ljudi na Rodine. Bila je cvet¬ na nedelja. Beganice so se pozibavale pred oltarjem kakor mlad les v pomlad¬ nem vetru, v klopeh so zelenele le redke, kakor v Rebri zeleni brinje, več malih; ena za v ovčjak, ena za hlev, za konjak ena in še za v be- čelnjak ena. Podlipnik je vpletel še peto, vsako leto jo je, da jo je potem do druge cvetne nedelje vo¬ zil pribito na najtežji parizar od morja na Dunaj in še više gori. Ni čuda. da je bil Cenek ves prepo¬ ten in da ga je pri procesiji okrog cerkve zarašalo. S. Krnic na Ro¬ dine in nazaj mu jo je pomagal nositi Cena sam; ni pustil Mihu, hlapcu, ki se je ponudil. Ne. Zato je moral od strani preslišati, da je narobe Simon iz Cirene. Beganice revnih so bile vitke in visoke, gosto rataknjene z zele¬ njem, re jem in drenom; največ je bilo na njih tise. ki je najtršega lesa drevo, kar jih raste zaVrhom. Jabolk je bilo na njih bore ma¬ lo. na nekaterih še za vsakega pri hiši niti ene ne. Primožev Marko jih je imel cel reč. “Bog vedi, na čigavem jih je v jeoeni nakradel,’’ so ga obsodili gruntarski, čeprav je vsak sam zase dobro vedel, da se Marko tu¬ jega sadja ne dotakne. Bolela jih je le pomaranča, ki. jo je uvezal v vrh tudi Marko, čeprav niso ime¬ li pri hiši konja; še krave ne; sa¬ mo dve kozi in eno slamo ovco z jagnjetom.” “Treba mu je nositi beganico, ko ima otroka, Manico pri hiši.” . . “Hm. In še pred lanskim je si fa^ti pobiral potice”. “Da ga le sram ni mešati se med otročaje’ ’. V vseh beganicah pa j e bila skri¬ ta o’jka in iz nobene, tudi iz Pod¬ lipnik ove, je ni gledalo toliko, da bi tako majhne vejice ne bil mo¬ gel prinesti golob Noetu v barko. Tako so bile beganice v rodinski cerkvi, za katero sta sveti Ciril in Metod prinesla svetinje svetega Klemena. Pa od tiste cvetne nedelje je preteklo že več kakor sto let. Jant® Jalen. BOG JE VSTAL Bog je vstal. . . Kakor nekoč! — Razmajali so se zvonovi, zagrmeli so možnarji, zašumela so krila, zasvetile so se rute, zažvenketale so težke srebr¬ ne verižice na telovnikih. . . Vise kakor nekoč. Bog je vstal. . . Toda otožno plava bronasta pe¬ sem preko slovenskih gora in se trepetaje izgublja v sleherno gmaj¬ no. Zamolko kakor stokanje tiso¬ čerih pogrmevajo možnarji. Mol¬ če prihajajo žene, dekleta, možje in fantje —k vstajenju. In vendar: Bog je vstal. . . Vse je tako čudno, nič kaj pri¬ merno za ta veliki praznik. Toda jaz se ne čudim. — Razumem: Bog je vstal... Slovenski narod pa še praznuje svoj Veliki petek. Toda obupal še ni. Kljub vsej otožnosti opaziš na njihovih molčečih obrazih vero v vtuajenje. In tudi jaz verujem: Bog je vstal in tudi slovenski na^od bo vstal. Verujem! Verujem! Verujem! Lojze Novak. Štev. 15. SVOBODNA SLOVENIJA Strem 3. Novice iz V NEMILOSTI Oton Župančič, ki je v zadnjem času prepeval samo Titu v čast in slavo, je sedaj tudi v nemilosti pri rdečem mar¬ šalu. Pravijo, da je na stara leta postal bolj kominformovec, kakor pa titovec. Mož očividno pač nima sreče z objekti svojega opevanja. In ga bo tako dole¬ tela ista usoda, kakor že ostale lite¬ rate pred njim. Navse zadnje bo moral svojo razkošno vilo zamenjati z zapo¬ rom. Vse tako kaže, ker je Tito v zad¬ njem času med literati izvedel “pravi pokolj”: Ferdo Kozak ni več minister in je v nemilosti, Fran Albreht ni več ljubljanski župan in sedi v zaporih, prav tako je zaprt Kratko Kreft. V zaporih so tudi Ludvik Mrzel, Logarji, Dušan Kermavner, ing. Gustinčič, Jože Brejc in drugi. ŽALOSTEN KONEC Znana trafikantka iz Šelenburgove ulice Severjeva je napravila samomor. Njena trafika je bila včasih zbirališče tistih umetnakarskih krogov, ki so sim¬ patizirali s komunizmom. To njeno po¬ kroviteljsko delo za komunizem je Žu¬ pančič celo ovekovečil z eno svojih pes¬ mic. Sedaj je žena v visoki starosti obu¬ pala nad vsem. Njena hčerka je žena arhitekta Bojana Stupice, ki je bil pred leti-v ljb. drami glavni komunist. . ★ Ljudje stradajo kot še nikoli, šte¬ vilna poročila pravijo, da ljudje v tito- vini stradajo kot še nikoli. Uprava je v vprašanju prehrane popolnoma odpo¬ vedala. Tuberkuloza se med prebival¬ stvom silno širi. Stanovanjska kriza. Ves čas po vojni je stanovanjska kriza silno naraščala. Oblasti ne store ničesar, da bi kakor¬ koli pomagale ljudem. Tako so sedaj ljudje morali iz velikega poslopja za dramo v Ljubljani, kjer se je v celem poslopju naselila Ozna. Zaprli so ju. V Ljubljani so zaprli dr. Kobeta. Dolže ga, da je pristaš ko- Slovenije minforma. Prav tako pa so zaprli tudi Vitomira Zupana in mu prisodili 12 let ječe. Strah se loteva tudi Kardelja. Titov zun. minister Kardelj je začel presojati vdanost svojih najožjih sodelavcev. U- gotovil je, da mu ni več povsem za¬ nesljiv niti osebni tajnik dr. Leon Svetek in ga je dal gladko zapreti. Tito se boji za svoje življenje. Tito se ne čuti varnega več v Beogradu ali pa kjerkoli drugje v notranjosti države. Dobro so mu v spominu komunistične metode za odstranitev nepokornih čla¬ nov. Zato se vedno boji atentata ali pa ugrabitve. Zaradi tega je v zadnjem času najraje bival v Sloveniji na Brdu, seveda močno zastražen, sedaj pa se ne čuti varnega niti več tam in se je zato preselil na Brionske otoke pri Pulju. Ozna je na meji pri Fernikičih ugra¬ bila nekega člana biv. Nedičeve vlade, ki je prišel iz Italije v Trst, da bi tam pričakal svojo ženo. Njegova žena je prišla iz Beograda na mejo, kjer so jo pa Oznovci zaprli. Oznovci so jo pri¬ silili, da je morala zvabiti moža na me¬ jo, kjer so ga nato ugrabili in odpe¬ ljali. Med prvimi partizani, ki so leta 1941 in 1942 začeli odhajati v gozdove je veliko razočaranje nad sedanjim reži¬ mom. Nekateri so svoje nezadovoljstvo nad sedanjim slabim gospodarskim sta¬ njem tudi javno izpovedovali. Sedaj se je Ozna spravila tudi nadnje in jih je začela zapirati. Komunistična mladina v Ljubljani je 7. aprila podala izjavo, v kateri očita sovjetski kom. stranki, “da je pozabila na nauke Marxa in Lenina.” V Novem Sadu so titovi komunisti obsodili 80 madžarskih kominformovcev, na zaporne kazni od 7—9 let zaradi “ilegalnega delovanja proti obstoječe¬ mu režimu v Jugoslaviji”. Pozivi na orožne vaje. V titovini so v zadnjem času veliki pozivi na orožne (Nadaljevanje z 2. strani.) igro na nadpovprečni višini. Tudi ženske vloge, ki se dobro razvijajo. Od Porzije je veliko odvisno, kajti sodna scena se sprevrže v farso, če Porzija ne vzdrži v videzu in dostojanstvu. Naša je vzdr¬ žala. Tu je bila nevarnost pri tej sceni drugje, da pade v komedijo: premalo je bila dvorana dostojanstvena, ni bilo pravega sodnega zbora in je zato sto¬ pilo preveč v ospredje “zafrkavanje” Žida. Težo večera je nosil Sheylock, ki je bil mojster v maski in kretnji, zlasti v dvogovoru z Tubalom in v sodni sceni. S to odrsko postavo je družina gleda¬ liško dozorela Šekspirju in je bila zato notranje opravičena dati že v začetku svoje poti Šekspirja na oder, k čemer ji čestitamo. Za to predstavo je Igralska družina Narte Velikonja izdala prvič tudi Gle¬ dališki list. Comodoro Rivadavia, 10. aprila. Slovenski možje in fantje iz Comodo¬ ro Rivadavia pošiljajo vsem Slovencem v Argentini in drugod po svetu naj¬ iskrenejša voščila za velikonočne praz¬ nike. El Nihuil — San Rafael, marca mes. Že ob prihedu v Argentino, sem se odločil, da ne bom ostal v Bs. Airesu. Nimam rad velemesta, kjer je zmerom takšen hrup in vrvenje in moraš stalno paziti, da te ne povozi avto. Tako sem se po 10 dnevih bivanja v Bs. Airesu odpeljal proti Mendozi s še nekaj Slo¬ venci in Hrvati. Vozili smo se 12 ur z vlakom. Bilo je meseca junija. V Men¬ dozi je bila ob sedmih zjutraj še tema. Tu sem čakal nekaj dni. Na pisarniško službo radi neznanja jezika nisem ra¬ čunal. Ko je nekdo omenjal državna dela v Nihuilu sem se odločil za tja. In tako smo se iz Mendoze vozili še kakih vaje. Iz Slovenije morajo odhajati na orožne vaje v Beograd ali pa še v juž¬ nejše kraje v Srbiji. 270 km proti jugu. Do San Rafaela smo rabili 4 ure. Tu smo se dobro na¬ spali, najedli in napili, drugega dne smo pa nadaljevali pot z avtobusom. Vozili smo se po silnih klancih. Prišli smo tudi na visoko planoto. Zrak je posta¬ jal vedno hladnejši. Nikjer naokoli ni¬ smo videli kake vasi, tudi nobenega polja ali gozda, povsod okrog sama ste¬ pa z nizkim grmovjem. Tu in tam smo opazili živino na paši. Končno smo pri¬ šli na cilj. Zagledali smo velik jez in nad njim veliko jezero, iz katerega teče reka Rio Atuel in polno barak. Bilo je že temno in brila je mrzla burja. Neko it. podjetje gradi tu za državo veliko elektrarno, globok predor in hiše. Na¬ stopil sem službo kot peon, najprej pri zidarjih, sedaj sem pa pri slikarjih. Dnevno zaslužim $ 15.50. — Stanova¬ nje je brezplačno. Stanujemo v barakah po 6 skupaj v sobi. Za hrano plačamo po $ 2.50—3.—. Mesa imamo zadosti. Sem ga že sit in bi rad že jedel žgance. Ker pa tu ni treba biti lepo naprav- l ; en, lahko človek kak znesek ob koncu meseca spravi. Vino je po 90 ctv. Ra¬ zen kina, druge zabave ni. Tukaj nas je zdaj 11 Slovencev. Imamo Svobodno Slovenijo in Ameriško domovino. Dobili smo tudi Koledar. Od glavne Kordiljere smo tu odda¬ ljeni 80 km. Pokrajina je lepa po svoje. Naokoli so manjši hribi. Ob jasnih dneh je čudovito lep in veličasten pogled na Cordiliero de los Andes, ki v ogromni dolžini zapira zapadno stran in kjer leži sneg tudi poleti. Zato vročine nismo do¬ sti poznali. Večeri in noči so pa zelo hladne. Snega smo imeli malo. Ostra je pa bila burja. Včasih je bila tako huda, da nismo mogli delati. Vse prijatelje in znance toplo poz¬ dravljamo. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi svojim odjemalcem Anton Kobi BUENOS AIRES, MAIPU 474/VI. A Tel. 32-4539 POZOR NA DANAŠNJI OGLAS! Ing. J. D. RDEČA ZEMLJA IN ZELENO ZLATO v Na vseh starejših čakrah, kakor ime¬ nujejo tu posamezne, po 25—50 ha ve¬ like kmetije kolonistov, se prideluje tu po celi južni Ameriki znani in priljub¬ ljeni čaj Yerba Mate, ki na tej rdeči, bogati železa in apna revni zemlji iz¬ vrstno uspeva. Vendar pa je pridelo¬ vanje Yerba Mate oblastno urejeno ter se smejo izkoriščati in se obnavljati le že obstoječi nasadi, na novo pa ga ni dovoljeno saditi. Zato pa imenujejo tu Yerba Mate zeleno zlato, kajti čakra z dovolj obsežnimi nasadi Yerba Mate ti vrže letno prav lep dobiček, ki ga lahko že v naprej izračunaš. Cena te¬ mu čaju je namreč tudi že v naprej do¬ ločena in ni podvržena sličnemu kole¬ banju kakor cene drugih pridelkov. O živinoreji v našem smislu tu ni go¬ vora. Vsak kolonist si pač drži govedi, konj in svinj, kolikor potrebuje zase in kaj malega za odprodajo, več pa ne. Se¬ veda pa se vsa živina prekrmi izključno le na paši na najenostavnejši in naj¬ cenejši način: hlevske reje živine ne poznajo tod, prav tako kakor večinoma tudi v ostalih krajih te dežele ne. Sicer pa je živinoreja največjega obsega do¬ ma na prostrani pampi in s to se ko¬ lonisti pač ne bi mogli kosati. Rastlinskih bolezni in škodljivcev se¬ veda tudi ne manjka. So nekatere prav iste kakor pri nas, pa tudi druge, svoj¬ stvene tukajšni vegetaciji in tukajšne- mu rastlinstvu. Ena največjih nadlog so mravlje, katerih je več vrst, vendar čim manjše so, tem bolj so nadležne. Neka prav posebna mala vrst mravelj je, ki imajo to neumno navado, da docela ob¬ grizejo okrog in okrog debla skorjo mladih drevesc ' oranž, limon, sukalip- tusa i t. d., kar seveda povzroči, da se drevesce posuši. Oblaki kobilic, kakor jih poznajo drugi kraji južne in v pre¬ cejšni meri tudi severne Amerike, pa se tod poslej še niso pojavili. Sicer pa so k sreči današnja sredstva za pobi¬ janje rastlinskih bolezni in škodljivcev že tako izdatna in uspešna, da se jih s pičlimi stroški in neznatnim trudom prav lahko otepaš in se obvaruješ vsa¬ ke pomembnejše škode. Prav isto ve¬ lja tudi glede kužnih in drugih bolezni pri živini. Kakor iz navedenega sledi, je gospo¬ darstvo tu čisto svojevrstno, docela pri- lagodeno okolnostim in razmeram. Ko¬ lonist vedno živi, dobro živi, ker je pre¬ izkušen računar ter prideluje vedno le to, kar mu pri najmanjših stroških in najmanjšem trudu največ vrže. Racio¬ nalnost mu je vse, intenzivnosti pa mu ni dosti mar. Takega ga je pač napra¬ vilo življenje in tak je ostal do današ¬ njega dne. Pa poglejmo še nekoliko natančneje, kako se takle kolonist spravi na delo, da izruje pragozdu deviško zemljo in si uredi novo čakro. Značilnost pragozda je v tem, da je pod številnim odraslim drevjem večje ali manjše vrednosti bujna podrast, ki skoro docela onemogoča vsak dostop. S Sekirnikom, to je z nad pol metra dol¬ gim, močnim in ostrim nožem v roki si moraš šele izsekati pot, če hočeš v pragozd. Vse pa je treba izčistiti, če hočeš dobiti plodno zemljo. Kolonist na¬ vadno tega dela dandanes ne opravi več sam. Prepusti ga sposobnejšim in bolj spretnim domačinom, ki prav radi v akordu opravijo to delo, namreč izsečejo podrast in podero vse drevje ter spra¬ vijo ven za prodajo sposoben les. Pod¬ rast se hitro posuši in kolonist že sadi med manjvrednim podrtim drevjem in štori koruzo, da mu ne požene nova podrast. Motika mu je pač pri tem skoro edino orodje. Ko koruza odraste ter do¬ zori in jo pospravi, prične nemudoma s požiganjem močnejše podrasti in za prodajo nesposobneg-a drevja, ki je os¬ talo pri čiščenju ter se je medtem že posušilo in med katerim je tudi že do¬ bil prvi pridelek koruze. Večina štorov tudi že izgori pri tem prvem požiganju. Potem nasadi zopet koruzo, včasih tudi že kaj krompirja in ko pospravi letino, zopet požiga ogorele ostanke od prvega požiganja, ki jih najraje nakopiči na preostale štore, da čim bolj izgore. Le redek je štor, ki ne podleže ognju in take mora pač končno izkopati, da na ta način popolnoma očisti zemljo. Sicer pa je treba vedeti, da prav tako kakor brstenje in rast, gre tudi trohnenje gnitje in preperevanje v teh krajih mnogo hitreje od rok. Zato pa je tudi zemlja po parkratnem požiganju že či¬ sta ter sposobna za obdelovanje in pri¬ merna za razne nasade. Kje pa prebiva kolonist? Menda ven¬ dar ne spi kar pod milim nebom kakor cigan? Ne, ne, bratec! Najprej si res napravi začasno kolibo kar ob robu pragozda, ki ga namerava čistiti. Poz¬ neje pa si sredi svoje nove, pragozdu iztrgane posesti postavi svoje stalno bi¬ vališče, čeprav navadno tudi zelo eno¬ stavno. Les je pri roki in zato najpri- kladnejši in najcenejši gradbeni mate¬ rijah Zime tu ni in je zato bolj važno, da je stanovanje suho, svetlo in zračno, kakor pa toplo. Nekaj stebrov zabije v zemljo, položi na nje trame kakega pol metra od tal, da ne bo golazen silila v hišo, postavi še potrebne pokončne trame, jih zveže med seboj in obije z deskami, pokrije vse skupaj s skodla¬ mi, položi pod ter napravi morda še strop in stanovanje je gotovo. Taka stavba se potem po potrebi še izboljšu¬ je in izpopolnuje, često tudi že pobarva z bolj ali manj živimi barvami, tako, da ostane slejkoprej preprosta, vendar pa postane vedno bolj lična in udobna. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 15. SLOVENCI PO SVETU BRASIL Santo Andre, 19. marca. Svobodno Slovenijo v redu prejema¬ va. Zelo sva vesela novic, ki jih izveva iz nje. Tudi oba koledarja sva dobila. Najlepše pozdravljava vse Slovence, po¬ sebno iz taborišča Spittal. Blagoslovlje¬ no Veliko noč želita vsem Slovencem v Argentini in drugod po svetu Marija in Jože Mestnik. ECUADOR Guaya