Stev. 205 Poštnina platana v goMi (tosta cinaig cm la prta) V Trsta, v torek 30* avgusta 1921 Posamezna Številka 20 stotink LeSnik KLV! Izhaja — izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FrančiSka AslŠkega štev. 20, L nadstropje- Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij listi Edinosa — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pot leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot-osmrtnice, zahvale, poslanice iti vabila pa L 1.—, oglasi dena.ni.i zavodov, mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. beszla, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57- Pogovor z vojnim ministrom O priliki prihoda vojnega ministra Gasparotta v nove pokrajine se jc vršil v Trstu važen sestanek. V poslopju ge» neralnega civilnega komisariata se je sestal minister z vsemi v Trstu prisotni* mi senatorji in poslanci Julijske Benečije. Razgovora so se vdeležili poleg ministra in njegovega tajnika, polkovnik Barbie* ri, senatorja Hortis in Valerio, poslanci dr. Wilfan, Albanese, Banelli, Giunta, Pogatschnigg, Suvich, načelnik urada za nove pokrajine senator Salata, namesti nik odsotnega generalnega civilnega ko* •misarja in načelnik avtonomne deželne uprave za Istro Chersich. Pogovor, ki je trajal dve uri, se je vt* tel okoli predmetov, ki jih je bil omenil minister v svojem pozdravnem govoru. Razpravljalo se je o odstranitvi vojnega materiara iz bojišč in zalog, o namestitvi čet v našili krajih in o raznih drugih vprašanjih, radi katerih je hotel vojni minister stopiti v stik s krajevnimi o? blastvi in drugimi činitelji. Glede vo< jaške službe je izjavil vojni minister, da se raztegnejo dotični zakoni tudi na nove pokrajine brez nobenih izjem. Na--glasil je, da se bo pri tem nastopalo z vso trdnostjo, ki jo zahteva državni ugled, obenem pa tudi z vso obzirnostjo do potreb prebivalstva. V razpravo je posegel tudi poslanec Wilfan, ki je pozdravil ministrov obisk kot začetek neposrednih stikov med vladnimi možmi in prebivalstvom, ki si ga on, njegovi tovariši in naše ljudstvo želijo kolikor mogoče mtenziv* ne?a in pogostega, ker so si v svesti, da se s tem raznrši marsikatero nesporan zumljenje. Naše ljudstvo more samo pridobiti s tem, da ga italijanski držav* niki natančneje spoznajo. Izjavil je, da se glede vojaškega službovanja P<>d| orožjem ne zahtevajo nobeni posebni; privilegiji, pač pa da bi bilo v interesu i službe, ako bi se fantje v vojaški službi držali v domači deželi in, če bi imeli biti poklicani v notranjost kraljevine, da bi morali vsekakor ostati skupaj. Mora? lo bi se skrbeti za to, da bi vsaj podčast* niki in nekateri častniki govorili z nji j mi v njihovem jeziku. Na vsak način bi se vojaška služba še manj kakor druge priložnosti ne smela izrabiti ne za hitro ne za počasno raznarodovanje. V tem oziru je dal vojni minister zelo odločna zagotovila in omenil, da nameravajo o svojem času novince iz novih pokrajin pozivati v boljše it ali j an* ske garnizije, kakor v Rim in Turim, kjer bodo imeli, priliko občudovati lepoto italijanskih mest in se seznanjati z nji® hovimi bogatimi umetnostnimi zakladi. Vojni minister je zagotovil, da se bo> do pri izvrševanju vojaških zakonov dovoljevale različne olajšave, tako za sinove edince in za vse one družine, ki so jim svojci padli v svetovni vojni. Olajšave se bodo podeljevale tudi za slučaj, da so padli vojaki služili v avs stro s ogrski vojski. Poslanec Wilfan je zavrnil nato očitek posl. Giunte, da imajo naši kmetje še po vsem Krasu skritega silno dosti orožja. Dr. \Vilfan je poudaril, da bi bilo to sla* bo spričevalo za orožnike in vojake; vendar so ti vršili in še danes vršijo zelo stroge preiskave. Sicer je pa prebi* valstvo miroljubno in od vojne izmuče* no in tudi spoznava pre natančno svoj položaj, da bi mislilo na vojno uporabo orožja, če bi ga tudi še kaj imelo v svo* jo osebno obrambo. Če bi v bližini bo* jišča bivalo italijansko ljudstvo, bi imelo ravno toliko orožja^ kakor ga imajo na* ši ljudje. Voini minister je pritrdil stališču drja. Wilfana in omenil v podkrepilo svojega naziranja značilni primer, da so se italijanski obiskovalci bojišč vrnili domov polni orožja. Ponovno je dr. Wilfan naglašal, da je naše ljudstvo pol no miroljubnosti in spoštovanja do za konov, da je pa z druge strani neobhod no potrebno, da se vpošteva in spoštuje njegovo nacionalno čustvovanje, ki je danes tako razvito, da ni mogoče iti preko njega. Pri slovesu je vojni minister izjavi! poslancu dr ju. Wilfanu, da se bodo dana zagotovila izpolnila in se bo možko dr* žala dana beseda. Jugoslavija Zdravje kralja Aleksandra PARIZ, 29. Včerajšnje poročilo o zdravju kralja Aleksandra pravi: Ab* sces, ki se je bil obrazoval, je bil odre* zan. Toplina je danes zvečer i padla na 37, utripanje žile 82. Stanje Ni V. ,ne povzroča nikakih, skrbi. . - . - . , . f Jugoslovenske čete niso zasedle segedin= skega trikota ZAGREB, 29. »Agramer Tagblatt« poroča iz Budimpešte: DoSedaj je do* gnano, da jugoslovenske čete niso zopet zasedle szegedinskega trikota. Ta vest o baje zopet iz\Tseni <5kupaciji mesta po Jugoslovenih je izšla iz vladnega lista »Nemzeti Ujsag«, odkoder so jo povzeli drugi budimpeštanski listi. Proti dotic* nemn novinarju se je začela sodna pre* iskava. Pogajanja z Romunsko za razmejitev meje BELGRAD, 29. »Pravda« javlja, da se bo 26. t. m. ponovno sestala v Vršcu jugoslovenska komisija za določitev me> je "med Jugoslavijo in Romunsko v Ba* natu. Mešana komisija za razmejitev se je bila sestala prvič 8. avgusta v Bazjašu. Ta sestanek je bil bolj formalne naravi, ker so se delegati . medsebojno samo spoznali. Dne 9. avgusta se je začelo delo, ki pa se je moralo prekiniti, ker se je ugotovilo, da nimajo romunski de* legati dovoljne polnomoči. Delo se je moglo nadaljevati še le po kratkih po* gajanjih med jugoslovensko in romun? sko vlado. Komisija je pregledala vso banatsko Klisaro in ugotovila, da so da* našnje meje nemogoče. Medtem pa se je moralo delo zaradi smrti kralja Pe* tra ponovno prekiniti. Ko bo ta komisija dokončala svoje delo in predložila svoje eventualne predloge, se bo sestala druga komisija, ki bo končno določila meje. Medtem je že prispela v Buk ar eš t, ju* goslovenska delegacija, ki bo razprav* ljala o prometnih zvezah med obema državama. Predmet posebne razprave bo tvorilo vprašanje zgradbe velike mednarodne proge, ki bi vezala vzhod z zapadom preko Belgrada in Bukarešta. ČehoslovaSka Cehoslovaška pomoč Rusiji PRAGA, 29. Stalni odbor za pomoč Rusiji pod predsedništvom poslanika D. Girse je izdal na čehoslovaško ljudstvo proglas, v katerem naznanja, da se # bo vršilo veliko zbiranje denarja, živil, obIač:l, orodja in strojev za pomoč strp dajočemu prebivalstvu Rusije. Zbiranje materiala vseh vrst se bo vršilo od 11. do 25. septembra, pri katerem bodo so* delovala tudi oblastva. Nabrani denar se bo porabil za to, da se pripremijo in pošljejo v Rusijo sanitetni vlaki Rdeče* ga križa. Čehoslovaško ministrstvo za poljedelstvo, ministrstvo za trgovino in čehoslovaški indusrialci bodo prispevali k obnovitvi Rusije s pošiljanjem polje* delslcih in drugih strojev in z nabavlja* njem semena. Dalje se bodo poslali v Rijsijo tudi strokovnjaki v poljedel* stvu. 'Dr.' Girsa je izjavil, da bo čeho* slovaška vlada poslala že prihodnji me* sec v Rusi jo tri .vlake š sanitetnim ma* terialom in zdravnike. »,;1' 1 Horthytjeva strahovlada j PRAGA, 29. Profesor J®ssi, bivši mi* nister v Karolyi*jevi vladi, je objavil v praškem listu >>Venkov« hudo kritiko Horthy*jevega vladanja. Pravi, da dela Horthy proti mirovnim pogodbam s tem, da kupici orožje in-strelivo in da dalje obrazuje vojaške čete. Madžarska vlada podpihuje povsod iredentizem, vsled česar ima dežela veliko gospodar* sko škodo. Strahovlada na Ogrskem še ni izginila in vesti o gospodarsko*social* Ini okrepitvi dežele niso resnične. Trgovska pogodba med Čehoslovaško in Ogrsko PRAGA, 29. Minister za trgovino je izjavil nemškemu listu »Grenbote«, da je bil med Čehoslovaško in Ogrsko že sklenjen sporazum o zamenjavi čeho* slovaškega premoga za ogrsko moko. Količine moke pa še niso bile končno določene. Pogajanja za sklenitev trgovske po* godbe med obema državama se bodo kmalu zopet začela. Zakasnitev sestave parlamentarne vlade PRAGA, 29. Vsled bolezni agrarske* ga poslanca Švehle, ki je bil določen za načelnika nove čehoslovaške parlament tarne vlade, se je obrazovanje nove vlade odgodilo, kajti poslancu Švehli je potrebno najmanj trii tedne počitka. Odložila so se tudi tozadevna pogaja* nja med načelniki petih političnih strank, t. j. socialnih demokratov, na* rodnih socialistov, agrarcev, narodnih demokratov in ljudske stranke. Iz teh strank bodo namreč člani nove vlade. Komunistična stranka na Čehoslovaškem PRAGA, 29. Odseki III. internacio* nale na Čehoslovaškem, t. j. češki, nem* ški, ogrski, slovaški in poljski odsek so sklenili na skupni seji, ki so jo ioneE 27. t. m., da se na Čehoslovaškem ustanovi enotna komunistična stranka. Radi usta* novitve stranke je sklican shod, ki se bo vršil 30. oktobra1 in kateremu bodo tudi predložena pravila nove stranke. Avstrija Politični in gospodarski položaj Jugosla= vije. — Izjave ministra M a tka Trifkovića DUNAJ, 28. »Neue Freie Presse« ob* javlja pogovor svojega urednika z jugo* slovenskim ministrom Markom Trifko* vičem, ki se je ustavil na poti iz kopali* šča Nanzeni v Belgrad nekoliko časa na Dunaju. »Smrt kralja Petra — je izjavil mini* ster — je ovila vso deželo v žalno oble* ko. Narod stavlja sedaj veliko upanje v novega kralja Aleksandra, ki je vedno dokazal, da je dober patriot. Jaz sem zelo vesel, da Vam morem reči, da se je, po zadnjih vesteh, zdravje mladega kralja izboljšalo in da se lahko pričaku* je ,da ga bomo mogli v najkrajšem času pozdraviti zdravega ** Čilega v naši dr* žavL Notranjepolitični »položaj kraljevine je zadovoljiv. Naša nova ustava daje vsakemu državljanu popolno svobodo. Brez razlike na narodnost in vero ima vsak državljan iste pravice. Politična oblastva ne morejo nikakor vplivati na volitve. Za ustavo so glasovali Srbi, Hr* vati in Slovenci. Seveda se v zadnjem času precej velik del Hrvatov, prista* šev Radićeve stranke, m udeleževal dela v konstituanti. Srbi in Hrvati mu* sKmanske narodnosti pa podpirajo vla* do izdatno. Ko imamo sedaj ustavo, upamo, da se bo država ponovno dvignila. Z radostjo lahko govorimo, da ne gre našemu na* rodu slabo. Trgovina in industrija se razvijata, posebno na Hrvatskem in v Slavoniji. Ustanavljajo se vedno nove industrije. V Srbiji se industrija ne raz* vi j a toliko. Srbija je bila vedno po ve* čini poljedelska država. Poljedelstvo sc živahno razvija in gre se za tem, da se tudi v Srbiji ustanovi- samostojna indu* stri j a. Začetek za to se je naredil še pred vojno, toda vojna je uničila vse napore. Čeravno je gospodarsko stanje v splc šnem povoljno, se to ne more trditi za državne finance. Prebivalstvo je pre* možno, toda država ni še dobila virov, iz katerih bii mogla črpati, da pride v okom vedno večjim bremenom. Naša država je gotovo edina v Evropi, ki ima še vedno tako nizke davčne dolžnosti, kakor pred vojno. Tudi Srbija trpi na posledicah vojne in zato je vlada smatrala za potrebno, da-se rane naroda naj* prej zacelijo, preden se bodo z novimi davki zahtevale nove žrtve. Vlada pa bo vendar v najkrajšem času prisiljena u* brati isto pot kakor druge države in mi* sliti na zvišanje svojih dohodkov. Kar se tiče odnošajev naše države na* sproti Nemški Avstriji, sem prepričan, da bodo kmalu zelo dobri. Mi sočustvu* jemo s trpečim avstrijskim ljudstvom in se trudimo po svojih močeh, da mu ublažimo njegovo bedo. Jaz mislim, da smem reci, da ne bo s strani moje države nobene ovire, da bi se ne podpirala obnovitev Nemške Av* s tri je. Še pred knojim odhodom iz Belgrada se je razpravljalo tam o tem, pod kakšnimi pogoji bi- ser da)a; dvignili za* sega aktiv Avstrije; .Ustanovila se je ko* misij a, ki1 ima nalogo* :da reši ta vpra* sanja. { Ne dvomim, da se bo opustitev za* stavnega prava moje »države nad aktivi Avstrije uredila zadovoljiva za obe dr* žavi.« Avstrija In vprašanje Zapadne Ogrske DUNAJ, 28. »Korrespondenz Bureau« javlja, da1 je kancelar Schober sporočil komisiji za zunanje zadeve noto ogrske vlade od 20. t. m., V kateri je rečeno, da je ogrska vlada pripravljena stopiti z Avstrijo v pogajanja radi rešitve vseh visečih vprašanj, ako pristane Avstrija na to, da vsaj Odenburg in okolica ost a* neta do konca pogajanj v ogrskih ro* kah. Ogrska vlada bi tudi želela, da bi se na spornem ozemlju vršilo ljudsko gla* sovanje. Kancelar Schober je rekel ko* misiji, da mora spričo tolike spravljivo* sti dokazati, da želi Avstrija ohraniti z Ogrsko prijateljske odnošaje. Po dolgi razpravi je komisija enoglasno sklenila, da vstraja pri svojem sklepu od 15. t. m., t. j. da se bo Avstrija pogajala z Ogrsko po izročitvi zapadnih komitatov. Komisija je pooblastila vlado, naj se pod omenjenimi pogoji začne pogajati in naj naznani ogrski vladi, da se Avstrija želi pogoditi z Ogrsko glede vseh vpra* šanj, seveda s pridržkom da, novo mejo, ki se potegne na podlagi ljudskega gla sovanja, priznajo tudi drugi podpisniki saint*germainske mirovne pogodbe. Rusija Ententni vrhovni svet ia stradajoča Rusija. DUNAJ, 29. Karel Radek je objavil v moskovski «Pravdi» članek proti vrhovnemu svetu, kateremu očita, da pomaga doslej Rusiji samo z besedami Vrhovni svet v Parizu — piše Radek — je razpravljala o pomožni akciji za stradajo čo Rusijo, ne da bi šel za korak dalje od akade-mične razprave. Ne razume li ententa, kakšen vtisek mora to narediti v Rusiji, ko je Nemčija v istem času že znala začeti dejanski pomagati? Mi vemo, seveda, prav dobro, da nam Nemčija ne pomaga zgolj iz Človekoljubnosti in da jo vzpodbujajo k pomožnemu delu znatne gospodarske in politične koristi. Nemčija misli pač na bodočnost. Prvi korak v tem oziru je naredila Amerika v osebi trgovinskega ministra Hooverja, ki se je takoj spravil v stik s sovjetko Rusijo z namenom, da organizira pomoč stradajočim. V Angliji so objavili samo nekatera dobrodelna društva proglase, ki pozivajo na pomoč sovjetski Rusiji. Angleška vlada očividno ni razumela, kar je Nemčija takoj videla, to je, da pomožne akcije niso navadna zabava, temveč da je. treba dati denarja dobrodelnim društvom. Ko sta Lloyd George in Churchill pomagala Denjikinu in Kolčaku pri uničevanju lusije, nista prosila prispevka od dobrodelnih društev« temveč sta kar zadolbla roke v državno blagajno. Mogoče da gre Anglija isto pot kakor Francija, ki spekulira samo na raz- sulo Rusije in smatra lakoto za svojega najboljšega zaveznika proti sovjet. Rusiji. Morda so ti argumenti velike važnosti v diplomaciji, toda ruski narod jih bo znal prav ceniti. Po izkustvih meščanske vojne se nismo vdajali nikakršnim domišljijam glede človekoljubnega čustvovanja meščanstva nasproti njegovim razrednim sovražnikom. Nikdar nismo opustili svojih človeških dolžnosti. Tako nismo n. pr. nikdar delali razlike med proletarskimi in meščanskimi otroci. Miljoni stradajočih Rusov pričakujejo polni upanja pomoči od svojih bivših zaveznikov in bodo znali pravilno ceniti vsak njihov čin. Ruske ljudske mase se ne razumejo v visoko politiko, znajo pa ceniti dejanja,* Poljska Odnošaji med Poljsko in prostim mestom O danskim GDANSKO, 28. Senat prostega mesta Gdanskega je sklenil, da bo vložil pri svetu Zveze narodov protest proti temu, da je veliki medzavezniši komisar ižro* čil Poljakom upravo širokotirnih želez* nic na ozemlju prostega mesta Gdan* skega. _* . „ , ■talila Potovanje vojnega ministra Gasparotta PULA, 29. Prilikom svojega potova* nja po Primorskem je vojni minister Gasparotto sprejel v Gorici župana in senatorja Bcanbigai. Nato je obiskal vo* jaška pokopališča v Rombonu, Redipu* lju, Tržiču in v Oslaviji'. Od ondot je šel v Postojno, kjer so ga sprejeli zastop* niki občine in poslanec Lavrenčič. Mi* nister se je pogovarjal ž njimi o vpelja* vi italijanskih zakonov v nove p okraj i* ne in o vprašanjih, ki se tičejo sloven* skega prebivalstva. Nato je minister obiskal vojaška taborišča na Snežniku. Odtod je odpotoval v Pulo, kamor je prišel ob 16. Italijanska reška komisija se vrnila v Rim RIM, 29. Komisija za določitev meja med Italijo in Jugoslavijo se je vrnila v Rim. Komisija, katere predsednik je se* nator Quartieri, se imenuje se dej reška komisija. Kakor znano, je imela- komi* sija začrtati italijansko * jugoslovensko* reško mejo. Komisija ni še dokončala svojega dela; ker vprašanje luke Baroš še ni rešeno, tako da se bo moglo delo komisije nadaljevati še le tedaj, ko se bo na Reki sestavila zakonita vlada. Strahovita železniška nesreča pri Rimu. Okoli 37 oseb ubitih in nad 150 ranjenih RIM, 29. V noči od sobote na nede* Ijo se je zgodila "na bližnji postaji Ma» gliana strahovita železniška nesreča.1 Br* zovlak, ki-j£ i odšel* ob 17 iz Rima, je tr= čil ob tovorni vlak na postaji, ki je vslod neke napake zavozil na. progo, dol o če? no za brzovlak. Trčenje je imelo usodne posledice. Kakih 37: oseb je ostalo na licu mesta mrtvih, a nad 150 oseb je bilo ranjenih. Mrliči so popolnoma raz* kosani. Na lice mesta so takoj prišle varnostni organi, vojaštvo, zdravniki in zastopniki oblastev. Delo na progi se na.* dalju je še danes. V Rimu je naredila vest o tej grozni-nesreči velikanski vti* sek. _ ; Bolgarska Angleži o Bolgarski LONDON, 28.»Daily Telegraph« pri* občuje v svoji izdaji od 24. t. m. dopis polkovnika Repingtona iz Sofije, kateri govori o obtožbah, ki se dvigajo zoper Bolgarsko. Prva obtožba se tiče intrig bivšega kralja Ferdinanda glede njego* vega povratka. Dopis ugotavlja, da za to ni dokazov. Stambolijski ni prijatelj Ferdinandov. Isto je dejal Repingtonu kralj Boris. Druga obtožba, ki govori o zvezi z boljševiki, ugotavlja, da sicer po* šiljajo boljševiki; svoje agitatorje v Varno, toda sumljive zveze med Sofijo in Moskvo se ne dajo dokazati. Kar se tiče tretje obtožbe, to je zveze s kema-listi, ni tu drugega, kakor dejstvo, da je poslanik Grčkov odpotoval v Carigrad in Angoro, a po vladnem zatrdilu le po trgovinskih poslih. Sicer je bival v Sofiji tri tedne kemalistični odposlanec Ge* zad, toda Stambolijskii ga ni sprejel. Nato so jeli kemalisti vplivati na Bol* arijo preko komisije v Traci j i. Četrta obtožba glede komitskega delovanja se ne da tajiti. Bolgarska obtožuje to ak* cijo in je minuli teden proglasila komi* te za zločince, ker napadajo tudi bolgar* ske kraje. Komitsko akcijo vodi bivši general Protogeronov. Angleške obla* sti na Bolgarskem trdijo, da vlada ne odobrava Protogeronove akcije. Nemčija Demonstracije proti draginji. — En mrtev In nekoliko ranjenih MONAKOVO, 28. V petek zvečer so priredili delavski sindakati in delavski svet nekoliko shodov proti draginji in proti nemarnosti bavarske vlade. Na shodih so bile sklenjene resolucije, v ka* terih se protestira proti zahtevam polje* delcev in se izraža vladi nezaupanje. Po shodih so se obrazovali sprovodi, ki so se podali proti središču mesta, prepeva* joč marseljezo. Policija je demonstrante razpršila. En delavec je bil ubit, neko* ilko jih je bilo ranjenih. Gospodarska pogodba med Nemčijo in Francijo WIESBADEN, 29. Pogajanja med Loucheurjem in Ratenau*om se uspešno raiZAjjajo. Bila je sklenjena nekaka go* soodarska pogodba. Besedilo je bilo se* stavljeno že pred včerajšnjim zvečer in se bo nemudoma predložilo v odobritev francoski ih nemški vladi. • Gttp0^1*5*« sporazum med Francijo m Nemčijo predvideva ustanovitev dveh zasebnih društev, enega francoske* ga in drugega nemškega, ki bosta vršili nalogo posredovanja med francoskimi in nemškimi industrialci. Nadalje vse* buje ta pogodba načrt dogovora med obema društvoma o izročevanju mate* riala. Dogovor o odškodnini v naravi se bo sklenil pozneje. Pogreb bivšega ministra Erzbergerja. Morilci niso še bili prijeti OPPENAU, 29. Danes predpoldne sc je vršil pogreb bivšega nemškega mini* stra Erzbergerja. Mrtvaškemu opravilu je prisostvovalo mnogo ljudi. Truplo sc je nato zopet preneslo v bolnišnico, od* koder ga pošljejo v Biberach na \Viir* temberškem, da se tam pokoplje. BEROLIN, 28. Nemška vla-da misli, da ima umor Erzbergerja političen zna* čaj. Vsled tega je razpisala nagrado 100.000 mark za aretacijo krivcev. Tisti dve osebi, ki sta bili aretirani v Offenburgu, sta bili soočeni s poslancem Diezom. Poslanec pa je izjavil, da nista ona morilca. _ Ogrska Ogrske čete izpraznile Zapadno Ogr3ko. Ogrska zahteva odškodnino BUDIMPEŠTA, 29. Glasom zancslji* vih vesti je bila izpraznitev Zapadne Ogrske včeraj končana, samo orožniki in finančni stražniki bodo začasno še ostali v drugem pasu. Ogrska vlada je trdno sklenila, da bo izvršila trianonsko mirovno pogodbo, dasii ne daj-a resoluci* j a, ki jo je sprejela avstrijska komisija za zunanje zadeve dne 27. t. m., nobe* nih pravih jamstev za izpolnitev ogrskih zahtev. Avstrijska resolucija nikakor ne omenja odškodnine, ki ogrska vlada mi* sli da ima pravico do nje in ki se ji bo morala plačati za izpraznitev zapadnih komitatov. Naglaša se, da Jugosloveni še niso do konca izpraznili Baranje. f ' Grško desno krilo poraženo CARIGRAD, 29. Potrjuje se, da je bilo desno krilo; ki je hotelo obkoliti od juga turške položaje ob reki Sangarios,-popolnoma potolčeno in odrezano od o*' stalih grških čet. Grški glavni štab nima še nobene vesti o usodi teh čet. Interpelacija poslanca dr. Vilfana glede rabe slovenskega iezlKa Poslanec Wil!an je predložil ministrskemu predsedništvu to-le interpelacijo: «Minislrski predsednik in minister za notranje stvari se vprašata, ali nameravata ukazati generalnemu civilnemu komisariatu v Trstu, naj rešuje prošnje za odobritev društvenih pravil, tudi ko so te prošnje in pravila pisana v slovanskem jeziku (slovenski ali hrvatski), ne da bi bila odobritev odvisna od tega, ali se je priložil italijanski prevod. — Wilian.» Poslanec Wilfan je dobil na gornjo interps* lacijo ta-Ie odgovor: «Treba je predpostaviti, da o rabi jezikov v odrešenih pokrajinah ni še bila do sedaj izda-j na nobena določba razen določbe vojaškega Gubernatora ta iz prvih mesecev premirja, s katero je bila v notranjem občevanju med sodnimi in državnimi uradi sploh odpravljena raba nemškega jezika. Pričakujoč ureditev tega vprašanja — in zbirajo se že vsi elementi za presojanje zadeve — so se uradi generalnega civilnega komisariata za Julijsko Benečijo, kakor tudi mnogi drugi državni uradi v pokrajini izvzemši nekatere redke slučaje, stalno držali načela, da se od zasebnikov, ki vlagajo spise, pisane v slovanskih jezikih, ima zahtevati tudi italijanski prevod, To se je godUo ne samo iz spoštovanja do načela, da je italijanščina edini uradni jezik države, temveč tudi, in še posebno, vsled očitne potrebe, kajti uradniki, ki bi znali omenjena jezika, so zelo redki tudi med onimi iz-' pod prejšnje vlade. Nekoliko prevajalcev je sicer na razpolago, ker so pa ti preobloženi z delom, je zahteva, da naj stranke prilagajo svojim prošnjam italijanski prevod, ▼ korist strankam ker se s tem reševanje prošenj znatno pospešuje. Toliko na splošno. Ako pa je to vprašanje povzročil, kakor bi se moglo upravičeno misliti, posebni slučaj, ld >e tiče političnega društva «Edinost», se opozarja, da je omenjeno društvo predložilo v preteklem marcu generalnemu civilnemu komisariatu v Trstu slo« venski pisano prošnjo za odobritev spremembi društvenih pravil in je priložilo tudi slovenski1 pisane prepise točk, ld so se imele iz premeni ti. Ta prošnja ni bila zavrnjena* temveč je bilo društvo potom Okrajnega civilnega komisariata v Trstu pozvano, naj prošnjo na novo predloži v obliki, kakor jo zahteva zakon. Pri; tem se je omenil odlok, katerega določbam j naj prošnja odgovarja. Obenem se je društvo, pozvalo, naj predloži italijanski prevod proS-i nje same in njenih prilog, in sicer zato, ker se! je mudilo omogočiti uradniku, ki je imel! obravnavati to zadevo, da prošnjo prouči in razume, kajti društveni zakon, ld je tam še v! veljavi, določa, da se prošnje smatrajo ia uslišane, ako oblastvo ne odgovori v teku enega meseca po njihovi predložitvi. Rim, 24. avgusta 1921. Državna oodtainik; BEVIONE Anglija Irsko vprašanje. — LIoyd Georgev od* govor Ircem LONDON, 28. Lloyd Georgev odgo* ivor na zadnj onoto irskih fenijancev je že par dni v rokah irskih voditeljev. V tem odgovoru opozarja Llovd George De Valero, da so se pri dosedanjih an* gleških predlogih vpoštevale izjave De .Valere samega, katere je dal prilikom pogajanj v Londonu. Dalje pravi Lloyd George, da smatra ves civilizirani svet angleške predloge za svobodoljubne. Ir= ska bo imela v svojih mejah popolno na? rodno in kulturno svobodo. Imela bo večje pravice kot n. pr. pos-amezne dr* zave v Z edin j enih državah. Predlog, naj bi Irska zavzela svoje mesto med drža* vami angleške skupnosti, odgovarja na* čelom, na katera se sklicuje De Valera Lloyd George protestira proti temu, da Irci primerjajo razmerje med Irsko in Anglijo razmerju med Nizozemsko in Nemčijo, ter naglaša, da ne bo mogla nobena angleška vlada nikdar sprejeti •tega stališča. Prvi irski nacionalistični voditelji niso znali za take zahteve. An* gleška vlada je dala vse, kar sta zahte* vala Thomas in Daviš, m še več, a kot odgovor se ji predlaga zahteva, naj pri* zna Irsko za neodvisno državo. Misli* mo, da ne bo moglo priti med Irsko in Anglijo nikdar do popolne sprave, ako si ena drugi ne priznata, da sta zemlje* pisno m zgodovinsko navezani ena na drugo, tako da je popolna politična lo* čitev nemogoča. Angleška vlada ne more vzeti v pretres nobenega predlo* ga, ki zahteva, da se Irska popolnoma osvobodi cd svojih obvez napram an=> gleški kroni. Sedanje stanje — pravi Llovd George dalje — bi znalo postati nevarno. Vršijo se dejanja, ki bodo prav lahko dovedla do tega. da se premirje preneha. Dasi smo pripravljeni popuščati v toliki me* ri, da bo mir postal mogoč, vendar nam je nemogoče nadaljevati dosedanje iz* menjavanje not. Treba je napraviti kak stvaren korak, da se najde podlaga za nadalnja pogajanja. Dasi zadnja De Valerova nota ne predstavlja nobenega takega koraka, je vendar pripravljen se zcpet sestati z De Valero in njegovimi tovariši. Irska vlada sprejela Llcyd Georgev peziv k nosim pogajanjem DUBLIN, 29. Irska vlada je sprejela Llovd Georgev poziv k novim pogaja* njem za rešitev irskega vprašanja. Po* gajanja se bodo vršila v Londonu. ' Vstaje v Indiji. —Angleške čete začele udu še vat i upor CALICUT, 29. Angleške čete so za* čele svoje operacije proti mohamedan? skemu plemenu Maplah ob jugozapadni obali Indije. Vstaši so baje že pretrpel: hude izgube. Do sedaj imajo 700 mrtvih. Vstaši so vlovili gotovo število uradni* kov in policijskih agentov ter jih drži* jo kot talce. Javna poslopja so opusto* sena in vstaši so uplenili 600.090 rupi j državnega denarja. Dalje so vstaši osvo? bodili vse jetnike. Angleška vlada je proglasila vojno stanje v vsej pokrajini. ne, je vstalo silno ogorčenje zaradi ta* kega postopanja. Društvo samo pa tTpi, seveda po nedolžnem, ogromno škodo. Pozno zvečer so ogorčeni Vipavci iz* vedeli, da se v Materji vasi, kjer se je vršila veselica, nahaja tudi poslanec dr. Wilfan. Poslali so torej tja nekoliko ljudi, da ga pokličejo, naj bi prišel v Vipavo. Poslanec Wilfan je prišel in se je na lastne oči prepričal o pomenu vzhajajočega solnca. To zadevo je poslanec Wiifan v pqgo* voru z vojnim ministrom, o katerem govorimo na uvodnem mestu, omenil kot dokaz poseganja vojaštva v delo* krog civilnih oblastev. Tudi je poslanec dr. Witfan po src do? val pri namestniku odsotnega general nega civ. komisarja Crisfpiju*Moncadi, kateri je zagotovil, da bo dal zadevo na* tačno preiskati pri civilnemu komisaria? tu v Postojni. - 4 Poslanec Wilfan je imel ob priliki svo* prihoda v Vipavo resen incident z orožniki, o katerem bomo posebej poročali. Mohamedanski prebivalci plemena Mopiah ob jugovzhodni obali indijske* ga polotoka so potomci Arabcev, ki so se priselili v Indijo že pred stoletji. V Indijo so prišli deloma kot trgovci delo* ma kot poljedelski delavci. Niso po* sestniki, temveč koloni domačih fevdal* cev. Sedanja vstaja je sicer najbrže tudi politična, toda v glavnem ima gospodar* ski značaj ter jc naperjena proti velepo* sestnikom. To pleme velja pri Angležih kot eno najnemirnejših v Indiji ter se jc že večkrat vzdignilo. „Jugosicmfto solnce" V Vipavi so si napravili lepo, novo gledališko dvorano, katero je hotela Ču talnica otvoriti z gledališko predstavo. Dvorana je lepo dekorirana s slikami. Nad odrom na čelni steni je slika, katera predstavlja v ospredju na levi mla* deniča s komično krinko v roki, na desni žensko v rdečkasti halji, ki drži v naro* čju otroka in kaže z roko na n^adenHa. Ozadje slike predstavlja vipavsko doli* no z Nanosom in drugimi gorami. Nad gorovjem vzhaja solnce. Slika je pripro* sta alegorija, katera hoče poudariti po* men umetnosti za ljudsko življenje, po* sebno za napredovanje in izobrazbo rrJadega rodu (žena kaže otroku na mladeniča z gledališko krinko v roki.) Vzhajajoče solnce pa je simbol vzhaja* joče kulture. Našel pa se je zlobni jezik, ki je šepnil vojaškim oblastvom, da to solnce ni astronomično, temveč jugo* slovensko solnce! In glej! V soboto zve* čer ti pride iz Gorice sam general Ferra* ri, stopi v dvorano ravno med zadnjo poskušnjo — iznajdljivi ljudje so de* jali, da je ta vaja bila res prava generaU na vaja! — se postavi pred sliko in reče po vojaško: »Linea di Wilson —» sole Jugoslavo, basta!« Izjavil je, da se pred* stava ne sme vršiti. Spodil je vse ljudi -ven in zagrozil, da bo posredovalo vo* jastvo, če ne bodo zadostovali orožniki, Katerim je ukazal, da morajo za. vsako ceno preprečiti predstavo. Pripomnil je orožnikom še, da bo poskrbel, da dobe <■ tndi od civilnega oblastva tak ukaz. •Tega ukaza ni bilo, toda orožniki so %vkljub temu izvršili nezakoniti ukaz ge» < nerafa. Predstava se vsled tega ni mogla vr* iiti. Med ljudstvom, katerega se je bilo nabralo, da bi moglo nanolniti 3 dvora? Domače vesti O bolezni kralja Aleksandra se širijo vse mogoče, tudi najneverjetnejše govorice. Pred vsem se trdovratno ponavlja govorica o atentatu. Informirali smo se vsled tega pri tukajšnji jugoslovenski delegaciji. Gospod delegat Nešić je z začudenjem poslušal naše poročilo. Kralj Aleksander boleha že več let na slepiču. Zadnjič je bil operiran v januarju 1916 po albanskem umiku. Sedaj je zopet bolan na slepiču in, kakor buletini pišejo, jemlje bolezen dober potek. Zdravijo ga štirje znameniti zdravniki, in sicer dva iz Pariza in dva iz Bel-grada. — Vse druge govorice so gola, — hudobna aii neumna — izmišljotina. Predavanje drja Resa o Danteju. Preteklo soboto se je vršilo pri Sv. Ivanu predavanj drja Alojzija Resa o «Dantejevi šeststoletnici.» Dvorana Narodnega doma je bila natlačeno polna ukaželjnega občinstva vseh slojev, od delavca do uradnika, učitelja in odvetnika, ki je sledilo predavatelju z izredno pazljivostjo. Dr. Res nam je plastično orisal tragično Dantejevo osebnost, njegovo delo in njegovo ženi alnost Z gorkim občutkom je bral Zupančičev prevod I. speva Divine Commedie, ki nas je presunil. Bil je to izredni večer, kakor smo jih imeli malo pri Sv. Ivanu. Mlademu doktorju in g. Antonu Grmeku, kateri nam jc cmogočil ta izredni duševni užitek, najiskrs-nejša zahvala! Naj bi temu predavanju čimpreje sledila druga, enako lepa in enako temeljita! Za one, ki prodajajo gobe. Občinski urad tržne policije javlja: Ker se dovažajo zadnje dni v mesto velike množine gob, katere se prodajajo tudi po zmernih cenah, se opozarja občinstvo, da se nahaja trg za prodajanje gob samo v alici S. Zaccaria, kjer jih pregledujejo uradniki tržne policije. Volilnih plakatov ne bo več po zidovih. Mestni magistrat poroča, da morajo vsi lastniki in oskrbniki hiš poskrbeti, da se takoj odstranijo z zidov razni napisi in plakati, po* sebno eni iz časov zadnjih volitev, ki žalijo vsako estetično čustvo. Proti onim, ki bi tega ne naredili, se bo postopalo po obstoječih zakonskih določbah. — Res škoda: saj so ti plakati tako lepo karakterizirali politične stranke v našem mestu, ki so jih dale nabiti: Zadosti je bilo pogledati po zidovih in že si vedel, s kom imaš opraviti. Res škoda! Bz tržaškega živlienia so pridno segali z rokami v predale ter prinašali iz nje cele kupe bankovcev. Ko so obrali prvo blagajno, so hoteti obrati še drugo. Toda pri drugi blagajni jim ni bila sreča mila: ob tistem času — bilo je okoli 4. ure — je hotel čuvaj opraviti svojo inšpekcijo po pisarnah. To so pa najbrž zavohali tatovi in poskakali s plenom z okna na ulico Gfosue Carducci. O tej predrzni tatvini je bila obveščena policija in ravnatelj Grossi, ki je ugotovil, da so mu odneslf tatovi 60.000 lir. Poleg prevrtane blagajne je našla policija več vrst vlomilnega orodja, ki ga je seveda zaplenila. Dokler sc zadeva ne razjasni, bo moral ostati čuvaj pod ključem. Vsekakor se smatra, da je čuvaj pri tej zadevi popolnoma nedolžen. Avtomobilska nesreča. Včeraj zjutraj je prišel 8 letni Marijan Škilan, stanujoč pri Sv. Ivanu št. 4590, pod neki javni avtomobil. Pripeljan je bil na rešilno postajo, kjer je dobil prvo pomoč. Od tu so ga odpeljali v bolnišnico. Okreval bo v 15 dneh. 60 samokresov zaplenjenih. Pred snočnjlm ob 9. uri je bilo iztreljenih v ulici del Bosco nad 20 strelov. Pozneje se je izvedelo da so streljali fašisti. Konec streljanju sta napravila dva stražnika, ki sta aretirala dva fašista po imenu Marijan Brelič in Ferdinand Pianesi. Stanovanje poslednjega je bilo četrt ure pozneje preiskano. V njem so našli policijski agentje nič manj kot 60 samokresov in več nabojev. Sporekanje med dvema delavcema. Včeraj okoli poldne je prišlo do hudega sporekanja med dvema delavcema, ki sta uslužbena v mehanični delavnici Josipa Delija v ulici Scuole nuove št 17. Zakaj sta se delavca spo-rekla ni znano. Znano je le, da ju je hotel 25 letni Miklavž Mazzelis, stanujoč v ulici Ri-sorta št 11, pomiriti, a bi bil kmalu pri temu pustil kožo. Eden izmed obeh delavcev ni hotel, da ga kdo moti. V jezi je potegnil iz žepa samokres ter ustrelil trikrat proti Mazzelisu. Ta se je še pravočasno umaknil in krogle so se zarile v zid. Kmalu potem je udaril drugi delavec Mazzelisija s tako silo po glavi, da se je zgrudil nezavesten na tla. Streli so privabili v delavnico, med drugimi radovednimi ljudmi, tudi dva stražnika, ki sta hotela aretirati oba delavca. Ko sta zagledala oba delavca stražnika, sta jo mislila popihati. In res enemu izmed niju se je posrečilo pobegniti, dočim je bil drugi odpeljan na policijo, kjer je bil zaslišan. Borzna »uročila. Tečaji: Trst, dne 29. avgusta 1921. Jadranska banka..............275 CosuIIch 333 Dalmatia ..................272 Gerolimich . ...............hoo Libera Triestina ................. Lloyd . . .................1540 Lussino ..................700 Martinolich . ................165 Oceania . ......... , . ......300 Premuda..................... Tfipcovich.................... Ampelea..................Glo Cement Dalmatia . ................ Cement Spalato.................. Tuja valuta na tržaSkem trga: ' Trst, dne 29. avgusta 1921. avstrijsko nemške krone ..... češkoslovaške krone...... dinarji ............ leji . marke ........ dolarji ....«..• francoski franki .... Švicarski franki .... angleški funti papirnati . angleški funti, zlati . . napoleoni ....... 2.35— 2.50 27.50— 28.— 53.75 — 54.25 27.50— 28.50 27.-- 28.— 23.20— 23.40 181.-182.— 395.-- 398.— 86.25— 36.75 105.-106 — 90.- 90.50 Dragocena kolajna. Dne 26. svečana t. 1. je bila ukradena na skrivnosten način iz zlatarnice g, Janežiča v ulici Capo di Piazza dragocena kolajna v vrednosti 105.000 lir. Par mesecev pozneje je bila ta kolajna zaplenjena v Firencah in kot tat je bil aretiran neki Anton Miloro. Miloro je trdil na vse mogoče načine, da je nedolžen, a policijska zasledovanja so prinesla na svetlo, da je on prodal kolajno nekemu trgovcu in se mu izdal za Antona Giuf-frida. Nadaljnja zasledovanja so prinesla v jasnejšo luč, da se on ne piše Miloro in ne Giuf-frida, temveč Sante Indelicato, ki je poznan po vseh policijah v kraljestvu. Ta osebnost je dospela včeraj v naše mesto z velikim spremstvom orožnikov, ki so ga peljali vklenjenega naravnost v dobroznani «hotel Coroneo®. Limonada. Včeraj zjutraj je stal na vogalu ulice Genova elegantno oblečen mladenič, ki je prodajal na pobarvanem, dvokolesnem vozičku limonado. Mimo njega sta prišla slučajno dva mestna stražnika in ga vprašala, ali ima dovoljenje za prodajo limonade. Mladenič ju je debelo pogledal in končno izjavil, da nima dovoljenja. Stražnika sta ga vzela na zapisnik. To pa ga je razkačilo: začel se je prepirati, 9 stražnikoma, da so ljudje kar vreli skupaj. Stražnikoma se ni ljubilo se prepirati z razkačenim prodajalcem. Prijela sta ga pod pazduho in peljala v zapor v ulici Coroneo. Možakar je star 24 let in se piše Emanuel Laporta. Slepar. 25 letni brezposelni mornar Mihael Stanič, brez stalnega bivališča, je skušal v nedeljo zvečer opehariti v ulici del Solitario neko Frančisko K. za 20 lir. Ženski je ponujal 20 metr. svile — za 20 lir. Ker pa ni hotela K. kupiti svile, se je začel mornar z njo prepirati. Prepiru je napravil konec še le neki stražnik, ki je odpeljal nasilneža na policijski komisarja t v ulici G. Brunner. Tam je bil Stanič zaslišan in izjavil, da se nahaja svila v neki gostilni v ulici Arcata. O tem so se hoteli prepričati nekateri policijski agentje. Sli so v gostilno, kakor jim jo je popisal mornar, toda tam ni vedel nihče povedati, da bi bil kdo pustil gostilni kako svilo. Tako so spravili Staniča v zapor radi poizkušene sleparije. Vlom t železno blagajno. Na Goldonijevem trgu št. 4, kjer je bila pred vojno ljudska banka, se nahaja sedaj banka pod imenom «Banca della Venezia Giulia*, katero vodi vitez Grossi. V to banko prihajajo dan za dnem večje svote denarja in druge vrednostne listine. Da ne bi tatovi zavohali tega denarja, ga vodja vsak popoldan odnaša v varnejše mesto; v blagajni je pustil le toliko, kolikor ft služilo za izplačevanje. V ponoćnih orah Je bila banka pod varstvom nočnega čuvaja B. B. je imel to nalogo, da je šel vsake dve uri v banko in pogledal, ali je vse v redu. Včeraj ponoči okoli 2. ure so odprli neznani tatovi s ponarejenimi ključi najprej hišna vrata in potem glavna vrata, ki vodijo v pisarne. Izvež-banim tatovom se je posrečilo priti neko sobo, kjer sta se nahajali dva železni blagajni. Tu so se takoj spravili na Klngspm, ki je stala prt vratih, in jo začeli na -vr- tati Kmalu je bila v blagajni luknja in tatovi Vesti Iz Goriške Shod v Hudajužni. V nedeljo se je vr* šil impozanten shod v Hudajužni, ki se ga je udeležilo do tisoč rojakov, ki so prihiteli iz vse okolice. Shod je otvoril domačin Franc H mm ar, vodil ga je g. Polde Kemperle. Poslanec Šček je govo* ril o gospodarski bodočnosti Primorske, dr. Josip Bitežnik o programu in o po« trebi kmetskih in delavskih zvez, Franc Hum ar in Polde Kemperle o 2.— Kumare —.— 1.20 Fižol v stročju . * . ......... —Z— Malancane ..............—.— 2.— Čebula 1.— Otrese...............—.40 —30 Jajca................ —»65 —.70 Saiet Breskve ......... 2.— 4.— Hnđke —v*— 8.20 oje •*-*•— 2.— Grozdje —.«— 2.80 Jabolka. 2» Ceaplie •»••••■**•*•••■ —2.— GOSPODIČNA izučena v trgovini in spretna pisarni, išče primerne službe takoj. Po-po «Takoj» na upravništvo. 1522 v uudbe OGLJE se na vagone ceno proda. Poizve se pri Hutter Francu Laze, pošta Koprivnik pri Kočevju. 1527 ŽAGARJA išče Gregor Trkman v Podkraju. Plača po dogovoru. Zglasiti se je takoj. 1528 POHIŠTVO za sobo in kuhinjo prodam. Via Tizianr* 13. 1502 KROJAČNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco Đ'Assisi št. 34, IU. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu. 23 (IBIRALEC in popravljalec glasovir je v in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. KRONE, goldinarje in srebro, plačam po zvi-šanih cenah. Francesco Buda, Via Scalinata $t. 1. Pozor na naslovi 41 SREBRNE krone in goldinarje plačam po najvišjih cenah. Salonicchio. Trst, Piazza S. Caterina 3, III. 1491 že nekoliko vpeljan v lesno industrijo, seiprelmefakoi. Ponudbe s pogoji pod »PRAKTIKANT' na upravništvo lista. gsz m iimiimiiin ODVETNIKA 690 Dr. Ferfolja in tfr. Sedmak naznanjata svojim klijentom iz sežanskega okraja, da jih bosta sprejemala ob uradnih dnevih vsako sredo « restavraciji JUfF v Sežani.