Poštnina v državi SHS pavšallrana. Stane: Za celo leto.....K 30 — za pol leta......« 15 — za četrt leta.....« 750 za 1 mesec......« 2'50 Posamezna številka 1 K. Uredništvo in upravništvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik:. Stev. 35 Ptuj, 29. avgusta 1920 II. letnik Jutro. Jugoslovanska demokratska stranka je začela izdajati za Slovence svoje posebno glasilo, dnevnik Jutro. Najboljše mlade moči so se združile okolu njega in hočejo zastaviti vse sile, da privedo našemu skupnemu narodu res jutro novega življenja, jutro srečnejše dobe. Zato toplo priporočamo ta dnevnik. Na naslov naše vlade! V našem listu z dne 15. avgusta 1920 St. 33 sta izšla popravka načelništva nemškega godbenega društva in nemškega pevskega društva v Ptuju, v katerih se v smislu § 19 tisk. zakona formelno zanikavajo trditve našega lista v štv. z dne 7. avgusta 1920. Kdor pazljivo čita te popravke, mora priti do zaključka, da naši sodržavljani v bistvu priznavajo našo trditve. V resnici imajo ti gospodje po veliki večini ono duševno razpoloženje, ono mentaliteto, kot so imeli začasa stare Avstrije. Krivi na tem smo mi sami, kriva je naša vlada, ki smo vsi napram našim rojakom drugih narodnosti mehki, tako da se mnogi taistih še niso vzbudili in ne zavedli, da se nahajajo v Jugoslaviji. Postopanje teh naših nemških so-rojakov, kateri so imeli pogum odkloniti naš vsprejem v glasbeno društvo ter nam namigniti, da nas morda tudi v bodoče ne bodo sprejeli, nam jasno kaže, da je treba napram njim vajeti ostro nategniti, prijeti za bič in z njim krepko Svrkniti po njih, da jih bo spre-letel primeren strah, da postanejo iz Nemško avstrijskih Nemcev jugoslovanski, ki bodo častili našo državo, spoštovali naš jezik in nas ter vpoštevali našo voljo. Ravno v Ptuju so držali ti takozvani Nemci svojo nemško hranilnico do zadnjih dni ter so si upali v mestnem sosvetu glede vsprejema slovenskih soodbornikov staviti ponudbe, ki se morajo imenovati žaljive. Samo tu še imajo v svojih društvih bojne institucije, v katerih se sanja o preobratih v državi njim na korist. Treba je, da naša vlada nameri močno artilerijo na te bojne institucije ter jih z bobnajočim ognjem popolnoma stre. Mi izjavljamo napram naši vladi, da se nahajamo v obrambi, da je njena dolžnost nas braniti. Podatke, ki smo jih dali na razpolago, so resnični, naša volja za energičen nastop v tem slučaju je jedina brez razlik strank. Pri novem ustvarjenju pa naj blagovoli naša vlada postopati stvarno ter izročati vodstvo sposobnim in delavnim ljudem, četudi so taisti značajni naprednjaki, ker samo v tem slučaju bomo korakali v hitrem tempo naglemu preraraja-nju našega mesta v resnici jugoslovanski Ptuj nasproti. • Še li stanuiiisliM vprašanju v Ptuju. Uredništvo je prejelo dva dopisa, iz kte-rih priobčujemo radi pomanjkanja prostora najbistvenejše misli. I. V zadnjih dveh številkah „Ptujskega lista" smo čitali zagovore stanovanjske komi-j sije, v katerih se je razmotrivalo nje težko stališče in neuspešnost njenega delovanja. Verjamemo in razumevamo oboje člankov, vendar stavimo v eni zadevi še eno vprašanje stanovanjski komisiji, in sicer: Kateri Prva spoved. (Konec.) No, usmiljeni spovednik mu je ljubeznjivo pomagal. In ubogi grešnik je najprej boječe in počasi povedal tisto pripovedko o šekasti mački, potem je privlekel Jesenikov bič in prerezani vreči in potem je hitro oel svoj register zropotal. Na ničesar ni pozabil, saj so bilo to samo bolj — imenitne reči. G. župnik pa še ni bil posebno hud. Zavoljo mačke svoie gospodinje je samo vprašal, če je ni črnil besedice o njej. Petru se je še celo zdelo, da se je spovednik malo nasmejal. Spoved je srečno končana, mialil si je Peter, ki je po molitvah, katere je za pokoro dobil, vesel iz mračne cerkve stopil. — Prijetno se mu je zdelo, da je pri farovžu kar odskočil. Pa glej g* šmenta! Njegove noge še se niso dotaknile ceste, že ga je zgrabila močna kuharica in ga ie vlekla v drvarnico. Njene oči so se svetile kakor pisanemu gadu. V drvarnici je pobrala drobno drvo in z vso močjo nabijala po Petru. „Tako, ti si bil! Ti si mojo šekasto mačko ubil! Čak, ti bom že pokazala !" je vpila. Tudi Peter se je drl, da so se kokoši pred pojato prestrašile in zbežale. Tulil je: „Nikoli ne bom več. Res ne bom nikoli več!" Vendar je naposled vrgla kuharica drvo na kup, fanta pa iz drvarnice. Ko se je s tal pobiral, da bi hitro pete odnesel, oglasi se na strehi — kakor bi ga hotela jeziti, rujava mačka. A Peter danes ni mislil na ubijanje, ampak je hitro zbežal. Že prej je farovški kuharici večkrat rekel stara coper-nica, zdaj }j>a bi bil še prisegel, da je res a hudičem v zvezi. Doma ga je mati že pred vrati čakala. Boke je držala nazaj, kakor bi imela nekaj skritega, kar ni treba vsakemu človeku videti. „Tako, fant, si tu!" pozdravi ga mati ostro. „Pojdi z menoj v hišo !" Notri se je prikazala — šiba. „čaj, mrcina, ti bom že s palico pregnala tvoje lumparije s slamo !" In jezno ga je začela mlatiti. Kuharica ga je tolkla največ po hrbtu, mati pa se je pomaknila malo nižje. Prav skrbno in dobro je opravila svoje delo, to se mora pač reči. Po teh dveh hudih nevihtah, polnih groma in bliska, že Peter ni vedel, ali še živi, ali je že mrtev. Skozi zadnja vrata je zlezel na travnik in se vlegel čisto pri plotu v mehko travo. Čutil je, da mu je dobro djalo. In res, mokra in hladna celina ga je lepo hladila in zato je tudi hitro zaspal, čeravno je bil pošteno potolčen. A hudo trganje v glavi ga je hitro zbu- sloji prebivalstva imajo pravzaprav pravico posluževati se podpore in pomoči stan. kom. v slučaju nujne potrebe stanovanja ? Ali je bila res stan. komisija ustanovljena le za uradnike in državne uslužbence? Znan nam je namreč slučaj, da je prosil za neko stanovanje obrtnik domačin z domovinsko pravico v Ptuju in ga je eden članov stan. kom. kratkomalo zavrnil, češ, da je nje dolžnost preskrbovati s stanovanji v prvi vrsti uradnice. Vendar smo tudi mi ljudje, tudi mi jugoslovanski državljani, povrh še ptujski meščani in bi le neradi videli, da bi se jnas še vedno tudi v naši demokratični Jugoslaviji preziralo. Dovolj nam je bilo trpeti pod nemškim bičem. Več obrtnikov. II. Ker je baje treba slišati dva zvona, da se pravica prav spozna, bodi dovoljeno, da se obrazloži tudi osebno mnenje prizadetega. Kolikor se je zamoglo približno presoditi, sedanje število prebivalstva v Ptuju ni soseb-no narastlo v primeri s predvojnim številom. Stanovanjska beda pa je nesorazmerno velika. Vzrok se zdi je, ker se je pomnožilo število malih obrtnikov, ki rabijo primerne prostore, ker so eventualno nekateri hišni posestniki namenoma nepostregljivi napram potrebam novega naraščaja javnih nameščencev, ker stanuje v Ptuju mnogo strank celo tujih državljanov, ki bi mogle bivati v lepi ptujski okolici. Niti polovice hiš nisem pregledal, naštel sem pa 17 strank iz drugih držav z lepimi stanovanji. Nikdo ne more trditi, da bi vsi morali stanovati v mestu, saj so med njimi tudi oenzijonisti. Do danes pa stanovanjska komisija po poldrugoletnem dilo. Toda to trganje ni nastalo od prebla-jenja, ampak je imelo čisto drug vzrok. Suhi in slepi sosed Jesenik je že iskal tata svojega biča. Ko je gledal okoli hiše, zapazil ga je za plotom. Tiho je šel tja, pokleknil, potisnil tenke koščene roke med late in dobro prijel Petrove velike uhlje. — Ko je že močno držai, začel je na obeh straneh pridno vlačiti. To trganje je Peter občutil. Ker je videl soseda na drugi strani plota, vedel je hitro, zakaj in kako. Jesenik ni nič govoril, le grozno je gledal in Petru se je zdelo, da hoče njegovo debelo, okroglo glavo skozi luknjo med latami potegniti. Čez nekaj časa je vendarle stegnil svoje trde prste, med katerimi je ostalo vse polno lasi. Petrova ušesa pa so postala otekla in sivkasto rudeča kakor puranov greben. Drugo jutro se je komaj v cerkev privlekel, tako okorno in boleče je bilo njegovo truplo. In kar mešalo se mu je — zdaj je mislil, da čuti sosedove kremplje — zdaj se mu je zopet zdelo, da padajo po njem hudi udarci farovške kuharice. Po maši je hitel domu, kakor hitro je le mogel. Počasi se je zopet začel veseliti življenja, ker je vedel, da ga danes doma ne čaka šiba, ampak kava in bider z velikimi cibebami. Tri sto medvedov! Komaj kakih 20 metrov pred hišo ga ustavi Koklnov hlapec. — 2 — delovanju nima prave razvidnosti stanovanj, kakor sem se osebno prepričal. Tudi jaz sem dobil stanovanje, toda le na papirju. Ko sem šel v odkazano stanovanje, je bilo isto zasedeno, stranka sploh ni vedela, ali in kedaj se preseli. Za stanovanjsko komisijo pa nisem bil več med živimi. Lahko sem še samo občudoval, kako se drugi naseljujejo v prikladnih stanovanjih, dasi so prosili mnogo pozneje za stanovanje. Pri tem sem si pa želel, da pride kdo, ki me reši prokletstva papirnatega stanovanja. Eden izmed prizadetih. (Op. uredništva. Naše menje je, kar je temeljno vodilo JDS, da imajo uradi enako skrbeti za vse stranke, zlasti pa še gledati, da po svojih močeh podpirajo šibkejše sloje.) Železnica Maribor — Murska Sobota. Z izgubo Radgone je naša država izgubila direktno zvezo Maribora in okolice s pokrajinami v Prekmurju; Nemška Avstrija je sicer v smislu St. Germainske pogodbe dolžna dopustiti neoviran promet po železnici Špilje-Gornja Radgona, ki teče večinoma po nemškem ozemlju. Toda ne smemo si prikrivati, da je to razmerje nenaravno in da v slučaju vojne nevarnosti lahko postane usodepolno za celo Prekrnurje. Vsaka država mora stremiti za tem, da ustvari v vseh svojih pokrajinah čim najugodnejše prometne zvezo, ki so predpogoji za vsak gospodarski napredek. To mora storiti v prvi vrsti iz gospodarskih ozirov. Ugodne prometne zveze, zlasti železnice so za državo kakor žile za človeško telo. Po teh žilah se vrši velikanski proces izmenjave blaga v državi. Ako ta proces ne funkcijonira, ako so prometne zveze slabe, je celo državno m privatno gospodarstvo slabo. Država s slabimi prometnimi zvezami ja obsojena v gospodarsko stagnacijo. Ne smemo prezreti tudi strategičnih ozirov. Ideja večnega miru je še vedno samo ideja. Namesto pravice in resnice še vlada na svetu moč in nasilje. Najboljši dokaz za to so sklepi Pariške konference, ki je zlasti nam Jugoslovanom povzročila toliko novih krivic, ki je pogazila evangelij prave svobode in enakopravnosti narodov in ki urejuje svet po starih makiavelističnih načelih spletk, laži in nasilja. S temi dejstvi mora rečunati tudi naša mlada jugoslovanska država. Ravno iz strategičnih ozirov pa je zveza Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota vitalnega pomena za našo državo. V slučaju voj- „Brez zamere! Samo za malo časa", je prijazno rekel, ga položil črez levo koleno in mu jih je z obrnjenim bičnikom nalagal kakor je mogel. Morate si misliti, da hlapec, ki je že par frakelnov hudičevega olja spravil pod streho, ni solil slabih klobas. In zraven je štel 1 — 2, 1—2, ker Koklnov voznik je prej tudi cesarja služil. Jokajoč je prišel Peter domu. Vkljub vsem bolečinam je pojedel vso kavo in ves bider. Le vsesti se ni hotel, čeravno ga je mati k temu ljubeznivo vabila. Čez nekaj dni so se ušesa zopet zmanjšala in klobase ena za drugo zginile. Petru se je zopet povrnila pamet in ni mu bilo težko pogoditi, da je vsemu njegovemu trpljenju bil kriv njegov register grehov. Njegov najhujši sovražnik, grbasti koba-cov Tonče je v cerkvi za njim stal in je tiho pobral papir, katerega je Peter pri pre-brisanju zgubil, in koj po spovedi je šel od hiše do hiše Petrove lumparije raznašat. Za pričo je povsod pokazal list s podpisom. Ljudje pravijo, da je bojda Peter pozneje velik del dobljenih klobas Tončeku dal in mu pri tem hrbet čisto zravnal, za kar bi mu moral prav za prav še hvaležen biti. Če bode Peter zopet kakšno tako napravil, da se bo plačalo prijeti za pero, bodo Vam, dragi bralci, to hitro naznanil Vaš udani Vošči ga. ne nevarnosti z Nemško Avstrijo in Mažar-sko bi bil velik del Prekinurja in sosednjih obmejnih krajev brez vsako železniške zveze. To bi imelo nedogledne posledice za obrambo nafte severne meje. Za gradnjo železnic so v prvi vrsti odločilni računi o rentabiliteti. Naj se že zida železnica kot državna ali privatna, zajamčena mora biti njena rentabiliteta, ki je odvisna v prvi vrsti od množine in hitrostji blagovnega prometa. Splošno znano je, da osebni promet ne krije obratnih stroškov železnic, ampak samo tovorni promet. Gospodarske razmere v krajih, po katerih bi tekla železnica Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota so tako ugodne, da ni nobenega dvoma, da bi blagovni promet zajamčii rentabiliteto te proge. Ti kraji so izvanredno bogati. Za izvoz pridejo v poštev ogromne zalogo kmetijskih pridelkov (žita, sadja, vina, živine) v Prekmurju, v okrajih Ljutomer, Gornja Radgona, Sv. Lenart, Ptuj in Maribor. Čisto gotovo je, da bi bila zajamčena rentabiliteta te proge in da bi se moralo polagoma misliti tudi na gradnjo železnice Gornja Radgona-Sv. Lenart-Ptuj. Zavedamo se, da nameravane železnice ne bo mogoče zgraditi v prvih letih. Država nima denarja. Veliki akcijski kapital pa se raje investira v drugih gospodarskih panogah, ki nesejo več dobička. Vendar je treba že sedaj sprožiti misel, da se vrše vsaj predpriprave z gradnjo bodoče železnice Maribor-Sv. Lenart-Murska Sobota. Treba je zbuditi zanimanje za to akcijo med interesenti in na odločilnih mestih. V to svrho je sosvet trške občine Sv. Lenart v svoji seji dne 9- avgusta 1920 soglasno sklenil sklicati na dan 26. septembra 1920 dopoldne ob 11. uri zborovanje interesentov v društveni dvorani gostilne pri Ar-nušu pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, da se določi program za to akcijo. Vabimo širšo javnost, zlasti časopisje, da širi zanimanje za to akcijo. ¦ ¦ Gospodarstvo. ¦ ¦ ¦-.................•........................................: Avstrija kupuje naše dinarje. Ker morajo Nemci pri nas nakupljeno žito plačevati v naši valuti, je naše ministrstvo dovolilo Avstriji, da si sme nakupiti do 50 milijonov dinarjev za avstrijske krone. Avstrijska vlada pa se je zavezala, da bodo avstrijske tvrdke sprejemale nazaj svoje krone kot plačilo za blago, ki ga naroče posamezna naša ministrstva. Potniki v Nemško Avstrijo smejo vzeti s seboj 5000 kron našega denarja. Proračun za Slovenijo za 1920—21. Proračun letošnjega finančnega leta za našo kraljevino se giblje v visokih številkah. Finančni minister je krepko navil davčni vijak, da bi dobil pokritje za velike potrebščine, ki se zahtevajo v vseh panogah naše državne uprave. Zanimivo je za nas, kako je z našo Slovenijo v državnem proračunu. Celotni dohodki iz Slovenije so preračunjeni na 1734 milijonov kron, vsi izdatki pa na 1525 milijonov kron, torej dobrih 200 milijonov kron prebitka. Imeli bi torej več dohodkov nego izdatkov, Slovenija bi bila torej aktivna, no pasivna. To pa mora biti v vsakem pravem gospodarstvu, ako se naj gospodarstvo vzdrži in napreduje. Za prosveto je določenih 76 milijonov, za narodno zdravje 31 milijonov, za poljedelstvo 20 in socialno politiko blizu 34 milijonov (med njimi nad 28 milijonov za invalidno skrbstvo in podpore padlih in 25 milijona za socialno zavarovanje.) Povprečno pride pri nas na 1 osobo 1500 K davka. Velika vsota je to ! Pomisliti pa je treba, da so pri tem tudi indirektni davki (pri uvozni-ni, izvoznini, užitnini, monopolih itd.), ki 80 mnogo večji nego direktni. Na drugi strani pa moramo zopet pomisliti, da ostane denar med nami; kar na eni strani izdamo, dobimo zopet po drugi strani. Uradniki izdado svojo plačo za hrano in obleko trgovcem in obrtnikom, ki kupujejo svoje stvari dalje od pridelovalcev. Stvar naših narodnih zastopnikov pa mora biti, da pri tem kroženju posamezni sloji prebivalstva ne trpe v primeri z drugimi preveč, nego naj se bremena raz-dele kolikor mogoče enakomerno in primerno gospodarski moči vsakega. Vojna in predvojna državna posojila. Izšla je naredba finančnega ministra, važna za vse one, ki imajo vojna ali predvojna državna posojila bivše Avstrije in Ogrske. Po tej naredbi se morajo popisati, žigosati in vzeti iz obteka obveznice vojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, medtem ko se obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske morajo popisati in žigosati. Pri nas bodo izvršili ta posel davčni uradi. Obveznice vojnih posojil morajo ti uradi popisati in odvzeti od 6. do 20. septembra t. 1., obveznice predvojnih posojil pa popisati in žigosati od 6. do 25. septembra. Pri nas bo zlasti mnogo obveznic vojnega posojila. Zato opozarjamo ljudi, naj vsakdo dobro pogleda, kje in koliko ima takih obveznic ter jih naj zanese na davkarijo v določenem roku. Držati se je tega roka, ker ga ministrstvo ne misli podaljšati. Kaj se zgodi z vojnimi posojili, določi naši vlada kasneje z našimi poslanci vred. Dopisi. Naročnike našega lista prosimo, J da zaostalo naročnino takoj poravna. Upravništvo »PTUJSKEGA USTA." Obisk. Pretekli teden je obiskal naše mesto in zlasti mestni muzej profesor Jovan Cvijič, rektor vseučilišča v Beogradu. Spremljala sta ga naša rojaka dr. Kovačič in dr. Slavič. Ta teden pa sta si ogledala naš muzej mons. Franc Bulic, ravnatelj arhološkega muzeja v Splitu, in o. Markolin Padovan, dominikanski prijor v Dubrovniku. Vsi so občudovali znamenite zbirke našega muzeja. Odlični poseti. Včeraj nas je posetil bivši deželni predsednik Slovenije, sedanji pravosodni poverjenik g. dr. Žerjav. Tekom prihodnjih dni nas poseti naš odlični poslanec v Pragi, g. Ivan Hribar, ki je v prvi vrsti povzročil sklenitev naše obrambne pogodbe s Čehoslovaško in Romunijo, če bo mogoče, obvestimo pravočasno naše prijatelje o tem posetu, da dostojno sprejmemo velezaslužne-ga g. poslanika. Že v naprej mu kličemo : „Dobrodošel!" Za žensko podružnico CMO v Ptuju je ob priliki poseta g. dr. Žerjava nabrala gospa Emica dr. Gosakova v družbi 232 K. Za Dijaško kuhinjo v Ptuju je nabral g. Milko Senčar na gostiji Hinka Krefta 160 K. Iskrena hvala. Himen. Dne 18. avgusta t. 1. se je poročila gospica Micika Šegova z gospodom Maksom Muršecem, trgovcem v Ptuju. Novopo-ročenca pripadata znanim narodnim rodbinam ptujskim, vsled česar njima prav posebno prisrčno čestitamo ter njima želimo vso srečo na potu življenja. Na njihovi svatbi se je nabralo za jug. Matico 270 K. Sestanek članov JDS se vrši prihodnjo sredo dne 1. septembra ob 8. uri zvečer v upravništvu našega lista. Razgovorimo se o aktualnih, političnih in gospodarskih vprašanjih. NOVO podjetje. V Ptuju se snuje podjetje, ki bo v začetku popravljalo telefonične, tele-grafične aparate in avtomobile. Pozneje se postavi tovarna za poljedelske stroje. Podjetje bo po kapitalu in vodstvu v narodnih rokah, če tudi moramo imeti nemškega inženerja, ki nam pripelje stroje z Dunaja in ki edim zna delo izvrševati. Neinformirani ljudje naj torej ne zabavljajo čez dobro stvar. Propagandni odsek za zlet Sokolskega Sa-veza SHS V Mariboru prosi za vrnitev nabiralnih pol, katere so se svoječasno vposlale na Sokolska in druga narodna društva, tvrdke in privatne osebe, ker je rok za vrnitev že potekel in ker mora propagandni odsek — 3 — svoje račune še pred zletom zaključiti. Nabiralne pole z denarjem vred naj se pošljejo na propagandni odsek ali pa na zletno pisarno v Narodnem domu v Mariboru. Ptujski športni klub je dne 22. avgusta t. 1. zmagal s 4 proti 2 napram vojaški skupini. Napredek športnega kluba je naravnost izvanredno velik, če se pomisli, daje še pred prilično 3 tedni podlegel napram istemu nasprotniku v razmerju 0 : 5. Poprava. Ob naznanilu smrti Ludovika Kresnika iz Črešnjevca nam je po neljubi pomoti zdrknila oznaka samostojnež v isto vrsto s štajercijanec. Bila je lepa stran pokojnikova, da se je v naši državi oklenil Samostojne kmečke stranke. Ta stranka ni sicer združena z našo JDS, toda bori se z Narodno socijalno stranko vred enako, kakor JDS za svoboden, pošten napredek našega naroda. Vsak zaveden Slovenec in vsaka zavedna Slovenk« kupuje plebiscitne koroške znamke. Dobe se v vseh trafikah in papirnicah v Ptuju. Z njimi najlepše in najokusnejše okrašamo pisma in dopisnice. Človek finega okusa se poslužuje teh znamk v svojem dopisovanju. Jugoslovanska matica, Ptuj! Izgubila je gospodična temno modro površno jopo dne 30. julija med vožnjo od Ptuja do Pragerskega pri popoldnevnem vlaku ob 4. uri. Z gospodično vozila se je gluha 10 letna deklica. Komur bi bilo znano, kdo je jopo našel, naj blagovoli sporočiti na naslov Antonija Cucek, Ptuj. Izobraževalno društvo pri sv. Lenartu nad Velikonedeljo priredi v nedeljo popoldne dne 5. septembra veselico na vrtu g. Ferda Kor-parja v Osluševcih. Uprizori se dr. Krekova igra „Tri sestre." V sporedu je tudi srečo-lov, šaljiva pošta in licitacija. Med odmori svirajo Marjetinski tamburaši. Občinske volitve. Na Hrvatskem in v Sr biji so se občinske volitve že izvršile. Tudi pri nas na Slovenskem so bila pripravljalna dela v tiru. Te dni pa so dobila županstva ukaz, naj ta dela do nadaljnega prenehaio. Odkod to zavlačevanje ? Kriva je tega naša vlada doma in v Beogradu. Pri novem občinskem volilnem redu se naši odločuioči stranki nista mogli zediniti. Ko so pozimi vladali demokrati, so dosegli klerikalci, da belgrajska vlada ni potrdila izdelanega in predloženega občinskega volilnega reda. Po demokratih so spomladi zavladali s srbskimi radikalci na$i klerikalci. Ti so naš občinski volilni red takoj sebi v prilog jzpreme-nili in tik pred padcem dosegli, da je regent podpisal ta volilni red. Nova koncentracijska vlada je sicer objavila ta volilni red (o njem smo poročali tudi mi v „Ptujskem listu" št. 25 in priobčili najvažnejše točke), a ker demokrati niso hoteli priznati veljavnosti in pravomočno8ti podpisa, se je izvršitev zavlačevala. Ljubljanska klerikalna vlada je potem na svojo pest razpisala volitve in določila za volilni dan 17. oktober. Okrajna glavarstva in občine so delale že s polno paro na predpripravah. Pri sestavi nove sedanje vlade pa so dosegli demokrati, da se naj pri naši upravi upoštevajo tudi njihove zahteve. Ko bi bili to nasprotniki preje storili, bi bili imeli že zdavna svoje občinske volitve in izvoljene občinske odbore mesto raznih gerentov. Politične vesti. ¦ • t...........................................................* Nova vlada. Dne 18. avgusta je prestolonaslednik regent Aleksander imenoval novo vlado. Mesto Davidoviča smo dobili za ministra notranjih poslov Milorada Draškoviča in mesto Protiča je postal zastopnik ministra priprav za ustavotvorno skupščino in izenačenja zakonov pravosodni minister Marko Trilkovič. Vsi drugi ministri so kakor v prejšnji vladi. Politika in naša valuta. Ko je ob posetu prestolonaslednika Aleksandra po Hrvatskem in v Sloveniji pokazal narod, da je navdušen za našo kraljevino, se je vrednost našega denarja močno dvignila, dosegla in skoro prekosila italijansko liro. Ko pa je nastala vladna kriza, je začela vrednost našega denarja zopet stalno padati. Upajmo, da se po rešeni krizi obrne zopet na boljše ! Volitve v konstituanto in Slovenske občine. „Riječ" poroča iz Beograda, da je bilo na seji ministrskega sveta sklenjeno, da se vrše volitve za konstituanto dne 22. novembra. Nadalje javljajo, da se bo volilni zakon za občinske volitve v Sloveniji še enkrat predložil v pregled ministrskemu svetu. Boji Z Arnavti. Arnavti (Albanci) so neu-kročeno ljudstvo. Svojo bojevitostso pokazali, ko so se obranili Italijanov, ki kljub velikim žrtvam niso mogli pri njih nič doseči. Ko so Italijani odšli, so nektere albanske tolpe udrle na naše ozemlje in sicer 25. julija blizu Skadra, 13. avgusta pa pri Debru. Značilno je, da so napadalci rabili italijansko orožje in so bili med njimi italijanski častniki. Naše mejne posadke so bile preslabe, da bi zavrnile te napade. Treba je bilo poslati več vojaštva, da požene sovražne tolpe z našega ozemlja. Državni proračun. Dne 21. avgusta je bil podpisan ukaz, s kterim se uveljavlja s finančnim zakonom in vsemi prilogami državni proračun za 1920—21. Občinske volitve v Beogradu. Pri občinskih volitvah, ki so bile 22. t. m. po vsej Srbiji, so v Beogradu dobili največ glasov komunisti. Izmed 45 odborniških mest jih pripade njim 30, radikalcem 8, demokratom 6 in republikancem 1. Predsednik in podpredsednik bosta torej komunista. Te volitve naj bi bile jasen migliaj političnim voditeljem, kam jadramo. Občinske volitve v Srbiji. V nedeljo 22. avgusta so bile po vsej Srbiji občinske volitve. Politične stranke so radovedne, kako so iztekle. Iz mnogih občin izid volite še ni znan. Kolikor jih je pa sedaj znanih, so dobili pretežno večino demokrati in radikalci, približno enako ; v malem številu so zmagale razne druge stranke. Mala antanta. Koliko uvaževanja in pravic imajo male države pričakovati od velikih zveznih držav Anglije, Francije, zlasti pa še Italije, čutimo najbolje mi Slovenci, kterim misli Italija, da sme poljubno trgati njihove kraje. Če hočejo te države priti med svetom, pri velikih državah do veljave, se morajo združiti. Jugoslavija se je s Češkoslovaško že pogodila. Sedaj se vodijo pregovori z Romunijo. Tudi Grčija ni nenaklonjena balkanski zvezi, h kteri bi pritegnili še Bolgarijo. Ako pristopi k zvezi še Poljska, bi imeli v srednji Evropi močno zvezo manjših držav, da bi jih morale tudi velike države upoštevati. Rusko poljska vojna. Mislilo se je že, da so Poljaki izgubljeni in bodo morali sprejeti pogoje, kakoršne bi jim narekovala sovjetska Rusija. Sreča pa-Jse je obrnila. Poljaki so se ojačili in Rusi se umičejo s poljskih tal. Tudi na jugu Rusije pri Odesi je večja ruska vojska generala Vrangla, ki prodira proti boljševikom. Neodvisnost Egipta. Anglija je 1. 1914 proglasila svoj protektorat nad Egiptom. Sedaj ga je ukinila in Egipt postane tako samostojna država. Vrednost sklepov mirovne konference. Mirovna konferenca je prisodila Avstrijski republiki nemške dele zapadne Ogrske. Madžari so sicer podpisali to pogodbo, delajo pa le, kar se njim zljubi. Kakor v zasmeh vsej antanti, ne samo da ne izroče onih delov Nemški republiki, prihajajo celo z oboroženimi tolpami na nemško ozemlje plenit in ropat. Vidi se, da mora še vedno vsaka država za se imeti toliko sile, da se ubrani nasilnih sosedov. Drugače nimajo spoštovanja do nje. ¦ ¦ Razno. ¦ • ¦ * i............................................................ Koroški plebiscit. Vsem glasovalcem izven Koroške, ki so se doslej in ki se še bodo prijavili za glasovanje v coni A, javljamo, da ne bo možno sporočati vsakemu posebej, je-li ima na podlagi vposlanih podatkov res glasovalno pravico ali ne. Zato bodo obveščeni o tem le tisti, ki ustrezajo vsem pogojem glasovalne pravice in pridejo brezdvomno pri glasovanju v coni A v poštev. Obvestila bodo razposlana takoj, kakor hitro izda medzavez-niška plebiscitna komisija v Celovcu podrobna volilna določila. Istočasno obvesti Narodni svet tudi občine, v katerih imajo priglašeni poedinci glasovalno pravico, da jih vpišejo v volilne imenike. Vsem ostalim pa, ki v omenjeni dobi ne dobe natančnih obvestil, naj to znači, da nimajo glasovalne pravice. IZVOZ krompirja je prost do 31. decembra t. 1. Plačati pa je treba carine 5 dinarjev za 100 kg. Svoboden izvoz 8vinj iz Jugoslavije je predlagalo trgovinsko ministrstvo ministrskemu svetu. Seveda bo treba plačati carino. Cene kožam na Francoskem so tekoči mesec silno padle. Do 6 kg težka telečja koža, ki je stala maja 1800 frankov za 100 kg, je pala v ceni na 650 frankov, ovčja od 846 frankov na 301 frankov na 301 frank, kravja od 804 na 350 frankov itd. Nov premogovnik se je otvoril te dni v Rogatici v Bosni. Pravijo, da bo najboljši v vsej Bosni. Cene za premog so zvišane. Dosegle so se pa sledeče olajšave za ljudstvo: Za aprovi-zacijo določene množine ostanejo nespremenjene, cene so pa določene sledeče : Za revne sloje 10 000 ton po 400 K, torej za 50 K nižje kot znašajo proizvajalne cene. Za urad-ništvo in splošno aprovizacijo 10.000 ton po 455 K, to je po proizvajalni ceni. Za urade in splošne potrebe 15.000 ton kosovca po oficijelni ceni. Cerkveni rop. V Dolu pri Hrastniku je bila na večer 11. t. m. iz tabernakelna ukradena lepa monštranca s sv. Rešnjim Telesom vred. Tat je z močnim železnim orodjem odtrgal ključavnico na tabernakelskih vratcih ter še menda isti večer s plenom odišel proti Zagrebu. Vse poizvedenje za tatom in mon-štranco je ostalo do sedaj brezuspešni). Kovan denar. Minister za finance je odredil, da se prične kovati drobiž. Kovali se bodo najprej novci po 25 par (1 krono.) Novi drobiž bo iz posebne beli zmesi. Za tem se bo pričelo kovanje drobiža po 10 par (40 vinarjev.) Boljševiški voditelj o komunizmu. Boljševi-ški komisar Peter Kropotkin svari delavstvo zapadnih držav pred pretiranimi nadami v komunizem. Zakaj v Rusiji se je sedaj izkazalo, da se komunizem praktično ne da izvesti. Dalmatinski dobrovoljci proti narodnemu predstavništvu. Na svoji izredni skupščini 15. avgusta v Splitu so ogorčeni obsodili vedno vladno krizo v Beogradu in njene povzročitelje. V sedanjem težkem notranjem in zunanjem položaju naše države potrebujemo pri vladi in v narodnem predstavništvu mož, ki so sposobni, ki pa tudi imajo voljo, delati za državo. Razočarani koroški Nemci. Ko se je dovolil prestop demarkacijske črte na Koroškem, so se cele plohe lačnih Nemcev iz Celovca usulu v slovenski del, da si napolnijo nahrbtnike in po dolgem času zopet napolnijo svoje želodce. Ali glej spaka ! Slovenski Korošci so zahtevali tri avstrijske krone za eno jugoslovansko. To pa Nemcem ni bilo prav in njihovi hujskači tožijo sedaj nad krivico, ki se jim baje godi. Nenavadno bombardiranje. Finančna straža se je mudila pred kratkim neki večer ob železniški progi med Mariborom in Pesnico. Kar pripelje od nemške strani vlak in iz vlaka začno padati celi zavoji. Finančna straža misli, da mečejo zavitke nanjo, da ustaviti vlak, pa najdejo v vozu uzmoviče, ki so hoteli nekoliko izprazniti voz. Društvene vesti* ¦ ¦ i.................................•........................j Obisk hrvaških gostov. Danes zvečer ob 22. uri pozdrav hrvaških gostov v Nar. domu. Legetimacije za polovično vožnjo v Maribor pri br. Mikuletiču, vstopnice na telovadišče pri br. dr. Šalamunu. 4 — Odhod za vse sodelujoče s prvim vlakom ob 5-20 uri. Poslano. Podpisani opozarjam gotove osebe, po večini ženo pre.dpoldanskega trga in še nekatere druge, da ne trosijo Iažnjivih obrekovanj in neresničnih govoric o moji osebi, kakor tudi, da prestanejo gotovi elementi z anonimnimi pismi, ker bom sicer vsako prizadeto osebo, ki ji pridem Se na kakoršen si bodi sled, (prizadete so mi itak že vse znane), prvič: razkrinkal javno imenoma, drugič : bom zahteval za vsako najmanjšo laž sodnijskim potom zadoščenja. Dalje izjavljam onim radovednim in klepetavim ženam, da se za enkrat še ne nahajam v nobenem ločitvenem procesu ali stanju z mojo ženo, ampak se dosedaj še dovolj dobro razumeva, pač pa iste ženice zagotavljam, da, ako bodo svoje neumestne kleveti dalje tirale in šuntale na svoj nesramen način mojo ženo, ki v svoji upravičeni nevednosti še vse pre-rada verjame, bodo v svoji požrtvovalnosti res še vse prihitro dotirale stvar do dejanskega uresničenja, za kar pa zvračam vso krivdo nazaj na njih same. V Ptuju, dne 25. avgusta 1920. Anton Blažek. Zahvala. Trgovini poljedelskih strojev in orodja Ant. Tiršek v Ptuju (v Luttenberger-jevi hiši) se izreka iskrena hvala za točno in pridno postrežbo modre galice, katera je obvarovala trtno bolezen. Anton Rakuš in drugi vinogradniki Sv. Barbara v Halozah. Posestniki, vinogradniki! Ker je že več vinogradnikov naročilo pri meni modro galico prve vrste za prihodnjo leto, objavim uljudno, da se še cenj. naročila v teku 14 dni sprejmejo. M j^ m (v Luttenbergerjevi hiši.) listu", ker je zelo razširjen in ga vsakdo rad čita. Na proi " Puch motor v dobrem i |*j* tej stanju in eno kolo. Kjo I iLi| pove uprava „PTUJ- j P SKEGA LISTA." j Najboljši uspeh ?%$L\ 1000 K nagrade taistemu, kateri izve, kdo je meni mojo zlato uro z verižico vred ukradel. F. BLASCHITZ, gostilničar v PTUJU. RAZGLAS. V moji odsotnosti v Cirkvenici v hrvatskem Pri morju, se je predčasno naznanila prodaja Kofler-jevih posestev v Rodnem vrhu za nedeljo, dne 29. avgusta t. 1. Prodaja t tih posestev se bo vršila še le čez par tednov in jo takrat pravočasno razglasim v našem listu in po nekaterih občinah, ki se nahajajo v najbližji bližini Rodnega vrha. Ptuj, dne 25. avgusta 1920. Dr. Tone Gosak, odbili y pjijjo. 10 vinskih polovnja- ¦ kov, ena velika plah- ¦ ta za voz, 1 gramofon in eden šivalni stroj — Naslov pove uprava lista. Častna izjava. Podpisana Alojzija Planine, posest, na Slapeh, pošt. Ptuj. Gora, obžalujem vse be«ede, ki sem jih govorila proti dekletam Reziki in Mariji G-orišek, kakor proti Mariji Zakelšek. Nimam nič proti njihovi poštenosti. Zahvaljujem so njim, da odstopijo od tožbe. ALOJZIJA PLANINC. Proda se : 1 kontrabas, 1 velik in 1 mali boben (Schlag- zeug), 1 viola gosli, 1 Cb trobenta. Vpraša se pri g. Jos. Stiasnv, kapelnik v Ptuju, društveni dom, ali kavarna „Balkan." Bukova drva in lesno oglje v večjih količinah po zmerni ceni na prodaj pri tvrdki JAKOB BELINA in sin, pošta PODLEHNIK, žel. postaja PTUJ ali KRAPINA. Na dobro hrano se vzame v Ptuju vec boljših delavcev in uradnikov. Kje, pove uprava lista. Pozo g Upravništvo parne žage Alberta Miinzer v Rogoznici pri S Ptuju prodaja bukova drva in prima portland cement na debelo in drobno. JIM III BARKA podružnica v Mariboru sprejme takoj nekoliko pisarniških moči "TBg s prakso in trgovsko predizobrazbo. Oferte direktno zavodu v Maribor. Seno in slamo kupi po vagonih Ferdo H a I a s c, Čakovec. se priporoča. Bencin, petrolej, goni e, strojno olje, cilindrovo olje, tovot mast, DOBAVLJA PROMPTNO kolomaz, vazelin, olje iu mast za usnjarje »MINERALNA RAFINERIJA" Dravograd. Dopisi na centralo v Mariboru. Brzojavl: Rafinerija. Telefon štev. 80. IhIIHhHHBI IH IH D IflBBBnHHDI ! Delniška glavnica in rezerve okroglo 95,000.000 :::::::: CENTRALA V LJUBLJANI. ::::: PODRUŽNICE v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in v Borovljah. Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s 3VI0 ¦ Daje trgovske in aprovizacijske kredite, brez odpovedi, proti 3 mesečni odpovedi s 33|4°|0 čistih, o .*. Izvršuje vse bančne transakcije. Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge v Ptuju." Tisk: W. Blanke v Ptuju.