Uanjško planoto od Trnovskega gozda, se pravilno imcnnje le „Cepovanska dolina", kakor je označeno tudi na v»eh starejših zemljevidih in kakor se ljudstvo v teh krajih edino izraža. Označba „Čepovanski dol" je za vsakega domačina ne- mogoča in je zašla v naše učbenike in zemljevide v zadnjem času samo zaradi neodpustljive površnosti pri kopiranju zemljevidov, kjer imamo vpisano kot okrajšavo „Cepovanska dol." (ina). Dober kilometer severno od Cepovana pa je vasica Dol. Ce govorimo o „Ccpovanskem dolu", si bo vsak poznavalec teh krajev mislil vas Dol pri Cepovanu in ne dolino, ker nihče v teh krajih ne pravi dolini dol. Druga netočnost je. na naslednji strani, kjer je zapisano, da v Lokovcu izdelujejo . . . žeblje za hribovske čevlje. To je bila tam do nedavnega res stara domača obrt kakor v Kropi, danes pa žebljev ne kujejo več, kakor jih tudi v Kropi ne. Okovane gorske čevlje jc izpodrinila guma in tako je odpadla potreba po kovanih žebljih. Verjetno bi jih danes Lokovčani ne kovali, čeprav bi sicer še bila potreba po njih. V Kropi sem namreč videl stroj za izdelovanje takih žebljev, ki tudi že spada v muzej. Če bi bili taki žeblji še potrebni, bi jih danes izdelovala industrija in bi lokovški kovači takemu načinu proizvodnje ne mogli uspešno konkurirati. Pač pa so se lokovški kovači preusme- rili na druge potrošile predmete in kujejo danes v glavnem svedre za les. Lani sem bil tam za 1. maj in se je takrat mudila v Lokovcu neka trgovska delegacija iz Egipta in se pogajala za dobavo svedrov. Kujejo pa tudi drugo orodje, na primer loke za drevesne žagice, škarje za obrezovanje drevja in podobno. Med njimi se dobijo pravi mojstri v tej spretnosti. Ko je po vojni marsičesa manjkalo, je neki tak kovač sam skoval iglo za šivalni stroj. Ob tej priliki bi opozoril še na drugo nasilje, ki se dela ušesu domačina, ko čita v časopisih razna poročila o naših krajih. Pri krajevnih imenih se poljubno zamenjujejo označbe „Dolenji" in „Spodnji", „Gorenji" in „Zgornji". Tako čitamo včasih „Spodnji Lokovec", „Zgornji Lokovec", medtem ko je prav le „Dolenji Lokovec" in „Gorenji Loko- vec'". Čudim se pri vsem tem le še, da si ni kdo že izmislil „Vmesni Lokovcc" namesto Srednji Lokovec! Značilno je pri tem še to, da je pri vsem tem le en sain Lokovec. Gorenji, Srednji in Dolenji so samo deli enega Ix>kovca. Ne moremo torej govoriti o treh Lokovcih, kakor sem že videl zapisano v časopisu, da so prišli na neko proslavo ljudje iz vseh treh Lokovcev! Domačini pravijo, da ima Lokovec več „koncev", prišli so torej iz vseli koncev Lokovca. Tudi glede rabe predlogov se dela našim krajem pogo- stoma sila. „Na Lokovcu", „v Lokvah"; pravilno je ravno narobe „v Lokovcu", „na Lokvah". Po rabi predloga razli- kujemo tudi kraje istega imena: „v Dolu" pri Cepovanu, „na Dolu" pri O rtiči, pri Martinu „na Dolu" v Lokovcu itd. Za vsak kraj je pravilen le en določen predlog, ki ga ni mogoče kar tako uganiti, 6e poznamo ime kraja le v imenovalniku ali če sklepamo na primeren predlog iz lege takega kraja, če je na primer više ali niže, v dolini ali na hribu, planoti. Ker teh pripomb ne najdemo^ v nobenem krajevnem leksikonu, bi si jih moral vsak sestavljalec učnih knjig ali vsak poročevalec sam zbrati na kraju samem iz govorice domačinov. Franc MIckuž KNJIŽEVNOST NEKATERE NAJNOVEJŠE HRVATSKE GEOGRAFSKE PUBLIKACIJE Hrvatski geografi se lahko pohvalijo, da so zadnja leta prispevali številna dela k jugoslovanski poučni in poljudno- znanstveni literaturi. Na roko jim gre znan zavod „Školska knjiga", ki «1 leta 1958 izdaja zbirko z naslovom Geograf- ska biblioteka. Prvi zvezek ima naslov Dr. Zvonimir Dugački, Industrijska geografija svijeta. Zagreli 1958. 128 strani teksta, 23 slik, broširano. Dr. Du- gački opisuje industrije poglavitnih industrijskih držav, med katere je uvrstil Vel. Britanijo, Francijo, Nemčijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko, Indijo, Japonsko, ZDA in Kanado. V za- ključni tabeli so zbrani podatki do leta 1956, ponekod le do leta 1955. Ker podaja industrijo brez globlje zveze z naravnimi bogastvi in splošno gospodarsko problematiko dežel, smemo knjigo smatrati predvsem kot dopolnilo k splošnim geografskim opisom. Kdor pozna slovenske in hr- vatske opise držav in zemljin, ne bo našel v tej knjigi nič novega, bo pa lahko knjigo uporabljal predvsem zato, ker ima zbrane podatke o novejšem stanju svetovne industrije, ki pa so tudi že zastareli. Dr. Ivo Rubie, Evropsko-azijsko-afrički Mcditeran. — školska knjiga, serija Geografska biblioteka, zvezek 2, Zagreb 1959, 142 strani, 22 fotografij in kart. Po seznamu sodeč ima knjiga pretenzije, da bi podala bralcu |>odobo Mediterana z vseh geografskih aspektov. Pisec polarna v uvodu, da so mu omejili obseg knjige. Ker pa je vkljub temu hotel objaviti vse gradivo, se je marsikatero poglavje sprevrglo v golo naštevanje. To je toliko bolj škoda, ker poznamo pisca kot .odličnega poljudnoznanstvenega geografa, ki opisuje življenje in geografsko okolje plastično in sočno. Taka sta v tej knjigi predvsem poglavja o mediteranski obleki in oskrbi z vodo. Iz fizičnogeografskega opisa, ki zavzema slabo tretjino, spoznamo, da av torju ta del geogra- fije manj leži kot zgodovinsko-geografsko prikazovanje. Knjiga je namenjena srednješolskim učiteljem geografije 111. kot beremo v uvodu, „dijakom višjih razredov, ki bodo v seminarjih obravnavali geografsko problematiko Mediterana". Ta namen knjiga doseže. Brale epa bi jo odložil z večjim zadovoljstvom, če bi vsebovala tudi opise posameznih, tako različnih delov Mediterana in ne bi bil podan samo kot celota. V okviru iste zbirke „Geografska biblioteka" jc Školska knjiga pričela izdajati posebno serijo s podnaslovom „Sirom svijeta". Kot prvi zvezek te serije jc izšla knjižica Alfonso Cvitanovic. Na Dunavu. Život rijeke od izvora do ušča. Zagreb 1959. 117 strani, 53 slik. 84 Ce bi rac kdo vprašal, kakšna naj bo poljudnoznan- stvena geografska knjiga, bi mu najbrže svetoval za vzor Cvitanovičevo knjižico „Na Dunavu". Zato, ker iz dela veje topel odnos do mogočne reke, ker je opis plastičen in poln in ker poskuša sproti pojasnjevati in predstaviti vse pojme, ki utegnejo biti bralcu neznani in ki šele nudijo pravilno predstavo o važnosti Donave. Zato knjiga ne odgrne pred bralcem samo pestrega življenja na tej reki in ob reki, ampak mu razširi obzorje tako, da zna vrednotiti rečno plovbo, vodni promet, mednarodno pravo in običaje na rekah itd. na sploh. Barbara Starčevič, Čovjek osvaja pustinju. Skolska knji- ga, zbirka Sirom svijeta, zv. 2, Zagreb 1960. 97 strani. Knjižica opisuje posamezne puščave, njihovo prirodno in človeško zgodovino, življenje v njih in najnovejše prodi- ranje vanjle v zvezji z nafto in političnimi cilji. Knjiga ne pove geografu nič novega, lahko mu pa |>omaga pri pouku s kartami in fotografijami. Hrvatski geografi se uveljavljajo kot pisci tudi pri drugih založbah. Pri Hrvatskem prirodoslovnem društvu je tako izšla v zbirki ,,Priroda" kot 26. zvezek Vladimir Blaskovic, Nafta. Priroda-Iežišta-proizvodnja. Zagreb 1959. Na 123 straneh je razloženo znanje o nafti, o glavnih svetovnih nahajališčih, o svetovni produkciji in vsem, kar je z nafto v zvezi. Posebej je treba pohvaliti, da je poglavjie o naftnih ležiščih in proizvodnji v Jugosla- viji obširno. Ce že govorimlo o hrvatskih broširanih knjižicah, ki jih prav lahko s pridom uporabimo v šoli, je treba navesti še knjižico Img. Mijo Srkulie, Poslijeratni razvoj indusirije u Hr- vatskoj. Založba naprijed. Zagreb 1958. 111 strani, dia- grami, tabele in fotografije. Snov je razdeljena na dva dela z naslovoma „Osnovne črte povojnega gospodarskega raz- voja" in „Razvoj j>oedinih industrijskih panog". Knjiga ima bogato številčno dokumentacijo industrijskega in splošnega hrvatskega gospodarstva v razdobju 1947—1956. Skoda je le, da knjige te vrste tako kmalu zastarijo, ker je indu- strijski razvoj pri nas tako zelo buren kot malokatera go- spodarska panoga. Ivan Gams DRUŠTVENE VESTI NOVOMEŠKI SEMINAR SLOVENSKIH GEOGRAFOV 1960 Ob koncu letošnjega šolskega leta je bil od 26. do 30. junija v Novem mestu seminar slovenskih geografov. Na seminarju, ki ga je organiziralo Geografsko društvo, je bilo število udeležencev omejeno na 120, tako je bil v primeri z onim v Murski Sol K) t i po obisku nekoliko manjši. Na zadnjem, to je na III. kongresu slovenskih geogra- fov v Portorožu leta 1957, je bilo sklenjeno, naj imajo bodoči zbori slovenskih geografov bolj obliko seminarja in manj tradicionalnega kongresa. Tako je potekal letošnji novomeški zl)or v znamenju seminarskega dela. Glede tega in po namenu je bil podoben onemu v Pomurju. Namen letošnjega seminarja je bil predvsem natančneje spoznati Dolenjsko in Belo Krajino. To je oni slovenski pokrajini, ki sta geografsko manj znani in ki v tempu gospodarskega razvoja in v marsikaterem drugem pogledu mnogo bolj zaostajata za razvitejšimi deli Slovenije. Osred- nja, pozornost je bila seveda posvečena Novomeški kotlini kot osrednjemu delu Dolenjske. Nadalje je bil delovni pro- gram seznaniti udeležence z novejšimi dosežki geografije in pedagoško-geografskimi problemi. Temeljni cilj seminarja pa je bil spoznavati metode geografskega raziskovanja pokrajine. Seminar je začel natanko po delovnem programu v Smihelu pri Novem mestu, kjer je večina udeležencev tudi bivala. Uv»dne besede je spregovoril [>odpredsednik društva prof. dr. S. llešič, ki je med drugimi pozdravil goste in ostale udeležence. Zastopniki okraja so prisostvovali zlasti pri teoretičnem delu seminarja in pozorno sledili referatom do kraja. Njih [>ozorno zanimanje za geografsko problema- tiko in tematiko je zelo prijetno odjeknilo pri udeležencih seminarja. Mislim, da so številni aktualni referati z l>ogato dokumentacijo in uspešno proučevalno terensko delo goste samo še l>olj utrdili v njihovem mnenju, da je sodobna geografija zelo blizu življenja. Po izvolitvi delovnega predsedstva so sledili" pozdravi gostov, pri čemer smo pa žal pogrešali zastopnike geografije iz bratskih republik. Prvi referent je bil naš geografski nestor prof. dr. A. Melik. Z „Geografskim pregledom Do- lenjske in Bele Krajine"" je na kratko pa jasno predočil obe slovenski pokrajini in njune regionalne elemente. Ze iz teh geografskih značilnosti je bila vidna vrsta problemov. Dr. R. Savnik je referiral o raziskovanju krasa v južnovzliodni Sloveniji in njegovih posebnih problemih. Kratko in jasno je predočil podprto z dokumentacijo, uspeh raziskovanja dolenjskega krasa zlasti v hidrografskem pogledu. Ko govo- rimo o 'krasu, si običajno predstavljamo klasični kras, tu pa smo videli svojevrstno kraško pokrajino. Tretji referat je imel dr. I. Gams („Kvarterni razvoj v Novomeški kotlini in Beli Krajini"). S tem jc bil fizično-geografski pregled zaključen. Zelo zanimiv in poučen je bil referat člana 10 OLO Novo mesto tov. ltamšaka, ki nas je seznanil z gospodar- skimi problemi okraja. Videli smo, da je gospodarska pro- blematika v tem še tako malo industrializiranem delu Slo- venije res obsežna, saj je v okraju v industriji in rudarstvu komaj 6.1 o/o aktivnega prebivalstva, medtem ko je aktivnega kmečkega prebivalstva še vedno 68o/0. Kmečka prenaselje- nost, nizek narodni dohodek, preseljevanje v mesto, vse to nujno terja iskanje novih gospodarskih virov, zlasti pa odpiranje novih industrijskih objektov. Njegova izvajanja je podprl referat tov. S. Kescrja s prikazom agrarnih panog novomeškega okoliša, kjer sta gozd in kremenčev pesek ena najpomembnejših surovinskih baz. Dolenjska neagrarna de- javnost je še slabo razvita, vendar je že nekaj podjetij, zlasti tista v ožjem novomeškem okolišu dokaz, da se indu- strija vendarle razvija. Odpiranje manjših industrijskih objektov radio- in elektrotehniške industrije v Šentjerneju L 85