CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTlClIE ITKZK DKLOTMIH LJUDI CELJSKKOA OKRAJA CELJE, PETEK 23. SEPTEMBRA 1955 LETO Vn. - ŠT. 38 - CENA 10 DIN brt juje uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna - Ured- ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 12'5 Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 - Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v frotovini — Rokopisov ne vračamo Novo vzdušje na X. zasedanju OZN Deset let dela Generalne skupščine OZN je bilo povezanih z najrazličnej- šimi težavami, tako da je dostikrat zgledalo, da ta svetovni parlament ne bo kos razdvojenim odnosom med na- rodi sveta. Letos je popuščanje v mednarodni napetosti povzročilo preobrat v sve- tovni poLtiki. Hladna vojna vedno bolj slabi,, moč tistih narodov, ki zastopajo sožitje in sodelovanje raste, naspro- tujoči si bloki pa so začeli na znosnejši način reševati nekatera najvažnejša vprašanja, katerih rešitev naj bi 2:agoto- V-la mir v svetu. Te dni se je v New Yorku začelo X. redno zasedanje Generalne skupščine OZN. Od letošnjega zasedanja si svet obeta rešitev vsaj nekaterih perečih vprašanj. Nerešenih vprašanj, ki so pK)- stavljena pred ta visoki forum, je okoli 60, zato bi bilo nesmiselno pričakovati, da bodo vsa ta nasprotja,, ki so se na- kopičila v desetih letih, lahko rešili v tako kratkem času. Najvažnejša vprašanja, ki jih bodo reševali na X. zasedanju so: vprašanje universalnosti OZN, vprašanje zmanj- šanja oborožitve in oboroženih sil, upo- raba atomske energije v izključno mi- roljubne namene in končno pomoč go- spodarskemu razvoju nezadostno razvi- tih dežel. Duh, ki vlada med predstavniki po- sameznih dr^v-članic OZN vliva pre- cej upanja, da bo zasedanje uspešno. Svet bi že rad enkrat videl„ da bi se o raznih vprašanjih dokončno zmenil med seboj, ne pa da bi mnoga vprašanja romala pred Varnostni svet v obrav- navo in rešitev. Da je prišel čas, ko predstavniki narodov v tej vsenarodni organizaciji bolj sproščeno razgovar- jajo o perečih vprašanjih in da se vsi trudijo ta vprašanja tudi rešiti, je v mnogočem zasluga naše odločne in do- sledne zunanje politike. Glas dežel in narodov, ki zahtevajo sodelovanje med narodi sveta je tako močan, da ga tudi največji ne morejo preslišati. Veseli smo, da ima naša država med temi na- rodi vodilno vlogo. Prevzgoja ljudi in borba za napredna socialistična načela je najvišja naloga komunistov v petek popoldne je bil v Celju se- stanek sekretarjev ojnovnili organiza- cij Zveze komunistov s področja celj- ske občine. Sekretar Dbčinskega komi- teja ZKS v Celju to\ Cveto Pelko, je govoril o nalogah ii pomanjkljivostih v delu organizacij iVeze komunistov v Celju. Iz govora » razprave, ki je sledila se da zakljufi, da so organi- zacije ZK in posamcni komunisti od- igrali vidno vlogo pr utrjevanju socra- listične zavesti med Tinožicami in ak- tivno delali v raznih množičnih organi- zacijah in društvih. Vendar pa so se zlasti v poletnih mesecih pojavile nekatere pomanjklji- vosti v delu' organizacij Zveze komu- nistov, kar je vplivalo tudi na zmanj- šano aktivnost v delu množičnih orga- nizacij in društvih. Posledica tega pa je bila, da so se razne reakcionarne parole kot n. pr. smešne in neresnične govorice o zamenjavi denarja, o povi- šanju plač ter o občinskih dokladah širile med ljudmi, katerim so tudi do- bronamerni ljudje radi nasedali. Na sestanku so sklenili, Med Mrzlico in Dobrov- Ijami«, k: izide v bližnjih dneh.) PRVA SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO OKRAJ-^ CELJE Člani gospodarskega sveta se bido dodobra seznanili z gospodarskimi problemi \ okraju V ponedeljek je bila sklicana prva seja Sveta za gospodarstvo pri OLO Celje. Seja se je — zaradi zamude po- sameznih članov — začela eno uro po napovedanem času. Sejo je vodil pred- sednik gospodarskega sveta tov. Nestl Zgank. direktor rudnika Velenje. Razumljivo je, da predsednik Žgank ni bil najbolj zadovoljen z začetnim sestankom sveta. Opozoril je navzoče, da bo dobro delo sveta za gospodarstvo odvisno tudi od točpsti prihajanja k sejam, pa tudi od udležbe na splošno. Prenehati je treba J starim načinom, ko dostikrat take sejaiiso bile sklepčne in so jih morali znaa sklicevati. Res je, da so vsi člani svta zelo zaposleni, toda prav to nalaga sem članom dolž- nost, da bolj misli) o dragocenosti časa — svojega in sodbornikov. Tovariš Zgank je predlagal, da bi v bodoče bile se.e gopodarskega sveta popoldne. To iaradi tega, ker takrat člani ne bod* več toliko zaskrbljeni zaradi dela, k jim oitaja na službenih mestih, laže « bodo zbrali za probleme in ne bo ne-trpnosti, če bi se seje vča- sih tudi zatlekle. Ker so svetu zaistopani odborniki vsega velikega okraja j« jasno, da za enkrat še niso spoznani z vsemi pro- blemi bitega OLO Šoštanj, bivše sa- mostojn mestne občine Celje in OLO Celje • nekdanjem obsegu. Tovariš Zgank/e priporočil, da se člani sveta čimpri seznanijo s temi problemi in da pomoč pokličejo tudi usluž- benc okrajnega aparata, ki bodo ne- infonirane člane spoznali s problemi, {ie3''no3tjo in napredkom v nepozna- niipodročjih okraja. Tovariš Zgank j6 mblika dobrega dela sveta. Nov poslov- nik določa danes točno, kaj vse je upravičen storiti službenski aparatat ' preko svojih komisij in kaj mora brez- pogojno priti v odločanje izvoljenega sv&ta. Po odobritvi zapisnika zadnje seje so člani sveta razpravljali o planu pro- izvodnje za leto 1956, ki bo prinesel precej sprememb v naše gospodarsko življenje. Ker je načrt šele v razpravi in pripravi, so člani sveta tudi sami iznesli nekatere sugestije s tem v zvezi. Nadalje so razpravljali o nastali si- tuaciji v predelih, kjer pridelujejo hmelj. Škodljiv poseg vojvodinskih od- kupovalcev hmelja ne moti samo usta- ljenega zadružnega prizadevanja za na- predek te panoge, temveč poleg tega spravlja v neenak položaj tiste zavedne hmeljarje, ki razumejo prednost doma- čega reda in skrbijo za sloves savinj- skega hmelja, ki je v desetletjih borbe dosegel svoj svetovni sloves. iElazprav- Ijali so o potrebi uvedbe občinskega davka na dohodke vseh tistih hmeljar- jev, ki bi letos dobili več kot 10 % višje izkupičke za hmelj kot lani. Ta odlok sicer ne bodo sprejeli in izdali v okviru okraja. Na tem delajo vse tiste občine, kjer pridelujejo hmelj, okraj bo samo pomagal, da bodo občine na tem enotno ravnale. V zadnji točki je Svet za gospodar- stvo razpravljal o garancijah za razna gospodarska podjetja, ki so zaprosila za kredite. Potrdili so garancije za Podjetje za razdeljevanje in predelavo mleka v Celju, dalje kredit za Tekstilno tovarno v Kozjem, medtem ko so za kredite, za katere sta zaprosili Tovarna usnja v Šoštanju in KZ v Bočni za- htevali še dodatne dokumente. Odklo- nili so tudi prošnjo Rudnika Laško, ki je prosil za dovoljenje, da bi dovolili mladini pod 18 let starosti nočno delo. Svet je mnenja, da take izjeme ni treba narediti, zlasti še, ker v rudniku ni 2:aposleno tolikšno število mladincev in mladink, da bi jih ne bilo mogoče za- posliti v dnevnih izmenah. I Naši mladeniči na poti časti Zadnje dni spremljamo naše dorašča- joče mladeniče na eno izmed najbolj častnih poti, ki kot dolžnost čakajo vsakega .^ašega državljana. Ti mladi možje se dobro zavedajo pomembnosti tega dogodka, ko zapuščajo svoje do- move, delajo križ čez brezskrbna mla- dostna leta in odhajajo na odsluženje kadrovskega roka. S tem postanejo polnovredni državljani naše sociali- stične domovine, postajajo del njene oborožene moči in močna opora našim narodom pri vse večji prizadevnosti za izgradnjo naše domovine. Kako drugačno je danes vzdušje med temi mlad mi ljudmi, kot pa je bile včasih, ko so hodili fantje pod orožje, ki je bilo posvečeno tujim interesom in protiljudskim težnjam. Danes nikogai od njih ne mori občutek, da se poda- ja v službo vladajočega protiljudskega režima zoper svoje lastne starše, brate in sestre. Danes stopajo ti fantje na obrambne črte ljudske države. Zaradi tega je na njihovih licih ponos, zave- dajo se, da zapuščajo svojo ožjo skup- nost, svoj dom in svoje drage le "v ko- rist višjega cilja, da čuvajo skupno streho vseh jugoslovanskih narodov. Mi smo ponosni nanje, kajti s tem dnem postajajo res možje,, na katere oslanjamo vse pridobitve naše borbe in izgradnje. Želimo jim, da bi se v vrstah JLA naučili vsega, kar je potrebno dobremu vojaku naše junaške armade, da bi postali odločni ter samozavestni borci za ideale naših narodov, da bi se prevzgojili, postali zares možje po zna- čaju in dejanjih. V pripravah za TEDEN OTROKA Letošnji teden otroka bomo prazno- vali od 2. do 8. oktobra. Lani so za ta leden opravile naše organizacije, sveti in neka'eri ljudski odbori mnogo samo- stojnega dela in pri tem pokazali prav lepe uspehe. Z o7irom na nov način družbenega upravljanja pa bi morali letos poudariM nekatera področja. Družbeno upravljanje v naših socialnih, zdravstvenih in prosvetnih ustanovah se je v 7adnjem le+u precej utrdilo. To upravljanje moramo poqlobi'i. da poslane resnično družbeno upravljanje, obenem pa si'>^emaMčno usposabljaM naše delovne ljudi 7a de'o v rajnih sveMh, upravnih odborih in komisijah. Zla-^^i moramo še nadalje skrbno u-^po- sabljaM m'aiše ljudi, predvsem matere, katerih sodelovanie v takih ustanovah je posebno koristno. KrepiM bo treba odbore v občinah in jim pomaaati pri niihovi skrbi 7a mla- dino zla^^^i pri njihovih pri-^adevanjih 7a materialna sredsWa, za šolske po- Irebe. 7a ra-^širianie šohVi^ pro"«Vrov, za šolske in mlečne kuhinje. igri.šča, telovadišča in domove. Popularizirali in .podpirali bomo prizadevanja in ukrepe, ki so v zvezi s šolsko reformo. Lepo smo že razvili vsestransko delo roditeljskih sestankov, ljudskih univerz, tiska in radia, ciklusov predavan), s za starše itd. Vse to je v mnogoče pomagalo utrdiM našo družinsko vzgi jo. To delo bomo vsebinsko dopolrv da bodo naši vzgojno in življeni?> usposobljeni starši postali aktivni " lavci v družbenem življenju naših mun. •Za predšolsko mladino in šolske <0- ke smo v zadnjih leMh precej sk^Ii, treba pa bo posveMti še večjoK^b mladoletnikom in bdeti nad vključno naše mladine v razne poklice. F^Pi- rali bomo splošno izobraževanjnila- dine in sodelovali pri urejanju Pen- dii v komunah, Srbeli za zdrav naše mladine in zboljševali ra7mere raj- nih domovih ter vseskozi sk'I' za (Nadaljevanje na strani) BORCI IX. SNOB r.ODO ZBOROVALI V KOČEVJU V okviru desetletnice osvoboditve se bodo zbrali 2. in 3. oktobra v Kočevju borci IX. Slovenske narodnoosvobodilne brigade. Pripravljalni odbor vodi Jože Koračin, Ljubljana. Zaloška cesta št. 2. Zbor brigade bo v središču partizanske kočevske. Pripravljalni odbor vabi vse biivše borce te brigade, da najkasneje do 20. septembra prijavijo svoja imena in bivališča na navedeni naslov. Na- daljnje informacije bodo udeleženci do- bili pismeno. Pretekli ponedeljek je^redsednik Občinskega ljudskega ofl"a Šoštanj lov. Franc Podvratnik ofavzočnosti zastopnikov oblasti in mjičnih orga- nizacij na slovesen nači^ročil tov. Destovnik Mariji. materiJ'Jlega par- tizanskega pesnika Desnika Karla- Kajuha, overilo narodia heroja, s katerim je bil odlikovan predsednika republike. Ob tej priliki je jmelidsednik Ob- činskega ljudskega otfa krajsi go- vor o življenju in dclu»dlega narod- nega heroja. Mati pa^a narodnega heroja se je ob kon(5lovesnos'i za io vi-^oko priznanje > ganjena toplo zahvalila. Padli partizanski psnik KA]UH - narodni hepj VRATA moderne šole na Pohlah SO SE ODPRLA Delovni ljudje mesta Celja so v ne- deljo proslavili zelo pomemben praznik. V izredno kratkem času je bila na Po- lulah dograjena osnovna šola, ki je lahko v ponos našemu mestu. Šola je zgrajena po najmodernejših principih gradnje tovrstnih stavb. Lahko bi rekli, da se skoro v vsem razlikuje od starih nepraktičnih, da celo nezdravih šolskih zgradb. Šola je bila zgrajena na osnovi projektov inž. Franca Ferranta iz Zal- (Nadaljevanje na 5. strani) Slev. - stran 2 CELJSKI TEDNIK, 25 sepiembra 1955 POGLED PO SVETU Menda gre v svetu res predvsem za normalizacijo mednarodnih odnosov, s tem da daržave obdrže stanje, kakršno je, znameniti status quo, ki je v zgodo- vini prihajal do veljave vselej takrat, ko mirne spremembe niso bile mogoče, vojna pa je bila iz tega ali onega raz- loga postavljena iz dnevnega reda. To kažejo predvsem moskovski sestanki, vzdušje pred deset'm zasedanjem Ge- neralne skupščine OZN, razorožitvene seje v Neto Yorku in pogajanja med ZDA. in LR Kitajsko. So sicer še vedno navzoče bolj ali manj pomembne »ko- ličine«, ki jih, da govorimo matema- tično, ne moremo zanemariti, čeprav govore in delajo zoper odpravo hladne vojne, zoper sporazumevanje in zbli- ževanje med narodi. Ni tega mesec dni, kar je sam pod- predsednik ZDA Nixon ponovil pri- ljubljeno tezo Zahoda — i?i še posebej Adenauerja — da je eden velikih raz- logov za spremembo ' sov jetske taktike sila, ki jo je vzpostavil — »svobodni« svec. Po Nixonovem mnenju je treba to silo še bolj krepiti. Sovjetska zveza pa naj dokazuje svojo miroljubnost s tem, da osvobodi vzhodno Nemčijo, pri- voli v razorožitev, dvigne železno za- veso, osvobodi evropske satelite in pre- neha svojo svetovno »razdiralno in vo- hunsko« kampanjo. Tiste ameriške sile, ki jih predstavlja Nixon, so verjetno pričakovale, da se bo v Moskvi izkazal sovjetski »nasmeh« kot tanka krinka, k^ odpade 'takoj, čim je treba pokazati miroljubnost ob poglavitnem evrop- skem vprašanju — ob združitvi obeh Nemčij, ob nemških mejah in vsem, kar je s to rečjo v zvezi. Sadovi mo- skovskih razgovorov res niso bogvekako veliki, vendar je uspelo obema partner- jema, da sta sestanek zaključila z re- alnim kompromisom, to je, ne s trmo, ampak s pametjo. Do b:stvenih zadev niste prišla, toda dokler se ljudje stre- ljajo skozi okno, do sporazuma skoraj ne more priti. Tu pa sta se dva sovraž- nika znašla pri isti mizi — ostalo je upanje, da se bosta v prihodnosti spo- razumela še o čem drugem. Marsikaj je pojasnil drugi nemški obisk v Moskvi, pri katerem zastopa Vzhodno Nemčijo Grotteivohl. Atlantske politike to že malo skrbi. Deseto zasedanje Generalne skupšč - ne OZN naj bi izkorist lo ženevski duh in okrepilo to mednarodno organizacijo, ki je postala nekak svetovni Hyde- park, kjer se sicer lahko marsikaj pove in terja, nima pa sredstev, s katerimi bi svoje zaključke lahko uresničila. Atomske vojne ne bo, toda kako orga- nizirati po tej ugotovitvi mir, ali še bolje kako onemogočiti sleherno vojno? To bi morali že skleniti Stassen, Nut- ting in Soboljev na razorožitvenih de- batah, ki se vlečejo iz leta v leto, vojni proračun^, pa se bistveno nikjer ne zni- žujejo. V Ožjem odboru v New Yorku vlada pomirljivo ozračje, vendar se vsa pogajanja ustavljajo ob vprašanju nad- zorstva in kaznovanja. In vprašnje, kdo bo prvi začel oz roma, kdo naj prvi verjame, da partnerji resno mislijo na razorožitev! Vodilni ameriški jurist Jackson je napisal nekje, da je varnost v nečem podobna svobodi, ker se v nje- nem imenu izvršujejo mnogi zločini, s tem pa ni rečeno, da nehajmo utrje- vati varnost, niti ne pomeni, da pre- nehajmo z bojem za svobodo. Ameriški sodnik je s tem dobro označil usodno nujnost človeških naporov za boljši svet, četudi še ni videti njegove zarje. Strah in sovraštvo sta dva sorodna duševna pojava, ki se prepletata z mno- gimi političnimi motivi, pravi Russel v že citirani razpravi. Ce bi ljudje ne imeli sovražnikov, bi tudi ne imeli pri- jateljev. Primitivni ljudje se boje in sovražijo vse tisto, česar ne poznajo. Ta prim tivni občutek še vedno vpliva na nagonski odnos nasproti tujim na- rodnostim. Ce ta duhovita psihološka razlage, svetovne politike količkaj drži, potem so ženevske pobude upravičene in imajo svoj veliki smisel, češ, če se bodo narodi med seboj bolje spoznaV, bodo tudi drug drugemu zaupali. Na- mesto vojašnic bi torej kazalo zidati raje več turističnih birojev in hotelov. Namesto šovinizmu bi bilo bolje vzga- jati smisel za agrotehniko in meliora- cijo zemlje, kajti če človek ne bo one- mogočil izbruhov šovin zma, kdo nam jamči, da nekega dne po volji kakega psihopata d la Hitler ne pride do ko- lekt vnega samomora človeštva? Videli bomo v bližnji prihodnosti po- novne preizkušnje koeksistenčne po- l.tike. Priložnosti je dovolj: v Kam- bodži, Laosu in Vietnamu, v Izraelu in Egiptu, kjer se general Burns mukoma muči, da bi vsaj ločil oba sovražn ka t demilitariziranim pasom, v Maroku, kjer se spet zatika ob sestavljanju kronskega sveta, na Daljnem Vzhodu, kjer ZDA še vedno utrjujejo nepotop- Ijivo letalonosilko Japonsko nie glede na Japonce in na Kitajce, na Cipru, ki pride pred OZN, v Peruju in Equador- ju, k: sta izkopala bojno sekiro, morda tudi v Argentini, kjer se za bojem mefi radikali, konservativci in peronisti go- tovo skriva eden od poglavitnih netil- nih impulzov zgodovine. T. O. Za našo družbo je najbolj pomemben zdrav človek NEKAJ ŠTEVILK O OBOLENJIH IN NEZGODAH Same suhe številke res ničesar ali pa zelo malo povedo, če jih pa podrob- neje pogledamo in pravilno razumemo, nas pa lahko marsičesa naučijo. Izmed približno 15.000 delavcev, ko- likor jih je bilo zaposlenih na področju bivšega okraja Celje-okolica, smo ime- li v prvem polletju letošnjega leta 7 ti- soč 256 primerov obolenj, kar pomeni, da je FK>vprečno bolehal vsak drugi de- lavec, in to približno 18 dni za vsako obolenje. V tem času smo izgubili 117.342 delovnih dni ali delo 780 de- lavcev. Ce računamo povprečni narod- ni dohodek, ki ga ustvari delavec na dsn, 2.000 din, znese izpad navedenih delovnih dni v denarju izgubo nad 234,5 milijonov din narodnega dohodka. Seveda ni in ne bo mogoče odpraviti vseh, obolenj in nezgod, ki so nujno posledica raznih okolnosti, pod kateri- mi ljudje delajo in živijo, vendar pa bi se z malo več skrbi, zlasti vsakega po- sameznika, dalo marsikaj prihraniti. Največ primerov (2580) je bilo zaradi obolenj dihal in tudi največ izgubljenih delovnih dni (23.409). Podjetja bi mo- rala skupno z obratnim — krajevnim zdravnikom raziskovati vzroke tako vi- sokih številk, in sicer ne samo glede nezgod," temveč tudi glede vseh ostalih obolenj. Po naših podjetjih v zadnjem času odpirajo okrepčevalnice, v katerih prodajajo razne vrste predvsem hlad- nih, če že ne zelo mrzlih pijač. Ali niso tudi te dobronamerno organizirane okrepčevalnice s prodano pijačo majhen vzrok navednih velikih številk? Na drugo mesto so statistični podatki uvrstili nezgode pri delu s 1.077 pri- meri in 20.451 izgubljenimi delovnimi dnevi. Izgubljenih je torej zaradi ne- zgod le malo manj delovnih dni kot za obolenja dihal, čeprav je teh za polovico več primerov. Doba zdravljenja nezgo- de pri delu je namreč v povprečju znat- no višja od prej omenjenih obolenj. Nadalje sledijo bolezni kosti in drugih gibal s 637 primeri in 9.964 izgubljenimi lielovnimi dnevi, za tem so kot ix)sledi- ca neurejene prehrane m drugih vzro- kov bolezni prebavil in jeter, katerih je bilo 602 primera in 9.875 izgubljenih delovnih dni. Nič kaj ne zaostajaj obolenja kože in podkožja, ki nastajajo predvsem zaradi nezadostne zaščite pri delu in slabega vzdrževanja osebne hi- giene v samih podjetjih in doma. Zaradi števila izpadlih delpvnih dni (9266) in zlasti zaradi dolžine trajanja zdravlje- nja (147 dni za eno obolenje), je po- membno omeniti tuberkulozna obolenja. Za nas vse in p>osebno za neposredno prizadete ter za družinske člane so važ- na tudi vsa druga obolenja, katerih ni malo, ki nam pa v večji ali manjši meri povzročajo izpad sposobnih lju-i di iz proizvodnje ter s tem tudi izgubo dela, ki bi ga taki ljudje opravili, da ne računamo ogromnih finačnih sred- stev, ki jih izdajamo za zdravljenje teh številnih bolnikov. Posebnega poudarka so vredne delov- ne nezgode, in sicer zaradi tega, ker le te navadno pustijo za seboj ponesre- čencem posledice trajnega značaja — invalidnost. Zai-adi izgube prsta, noge, roke, očesa ter drugih delov telesa, ka- terih ne moremo nadomestiti, ponesre- čenci zlasti moralno trpijo. Kako ti ljudje izgledajo po nezgodi in kako se počutijo po ozdraveli rand, bi verjetno najlažje sami povedali, ker jih zdrav človek težko razume. Naša skupna dolž- nost je, da čuvano zdravje in življenje vseh tistih, za kjtere smo prevzeli od- govornost. Seveda je v prvi vrsti vsak iposameznik doljan, da čuva samega sebe ter da ga, vkolikor tega sam noče ali ne more razimeti, vzgajamo in če je potrebno tudi kaznujemo za neupo- števanje predpis(v. Med navedenitti primeri obolenj, ki nam povzročajo tenarne izdatke, je se- veda tudi nekaj takih, katerih nosilce navadno imenu.tmo »zabušante« ali simulante. Takin ljudem pa ne smemo prav nič pnizaneii in jih moramo pre- ganjati, ker so nši škodljivci in delajo krivico vsem dngim ix>štenim delav- cem. Se enkrat: za las in za našo družbo je najbolj pommben zdrav človek. Skrbeti moramo za to, da predvsem s preventivnimi ikrepi zmanjšujemo možnosti obolen in delovnih nezgod, hkrati pa da stoimo prav vse, da bolne ljudi čimprej uoosobimo za delo. To je naša skupna aloga. Potožiti so iemetje stanovanjski zadrugi v Cetju Nič čudnega ni, da mnogi Celjani sploh vedeli nismo, da v Celju že od leta 1946 obstoja stanovanjska zadruga, ker njen upravni in nadzorni odbor nista storila več kot to, da sta jo vpi- sala v zadružni register in da sta skrb- no čuvala in očuvala denar, ki so ga člani kot deleže vložili v zadrugo. Ta- kratne razmere so zavrle načrtno delo in zadruga je ostala takšna, kot je bila — s premoženjem 164.000 din in z 211 člani. Nobeden od članov ni imel od nje ne koristi ne izgube, smatrali so je za mrtvo in si posamezniki, kakor sc znali in vedeli, pomagali sami pri grad- nji stanovanj. Spričo silne stanovanjske stiske \ Celju pa je celjska občina v svojem novem poslovanju začela spet resne misliti na gradnjo po zadružnem sistemu Ko je pred tedni pripravljala okvirni načrt svojega dela, je v komunalni de- javnosti uvidela neodložljivo nalogo ustanovitev oziroma poživitev stano- vanjske zadruge, ki je v Celju do- besedno res samo »na papirju« obsto- jala. Zato pa se je te dni sestalo vod- stvo te mrtve zadruge s svojimi člani, da bi se pogovorili, kako bi ix>živili zadružno delo. Jasno jim je bilo, da če hoče stanovanjska zadruga uspešne poslovati, morajo izvoliti nov odbor iz članov, ki bodo sami zainteresirani, da bo zadruga res uspešno poslovala. Ljudje, ki bodo tudi sami gradili svoja stanovanja, bodo s svojo delavnostjo pomagali sebi, sočlanu in ugledu sta- novanjske zadruge. Dosedanji člani so se na občnerh zbo- ru zanimali predvsem, v koliko bo celj- ska občina pomagala stanovanjski za- drugi in kje bodo lahko gradili zasebne hiše. V Celju je za gradnjo eno- in dvo- družlinskih hiiš določen predel okrog Golovca, Nove vasi, proti Lokrovcu in na drugi strani proti Teharju. Zadruga bi na tem zemljišču preskrbela zazi- dalni načrt. jvaKsni pa Dcolago stanovanj- ski upravi v Storah. Tovarišu Ožeku Tonetu pa priporočam, naj se v bodoče ne poslužuje laži, če hoče koga prika- zati kot nesocialnega. Privede naj mi tistega delavca, ki sem ga odpravil, češ da nimam stanovanja za njega, po- kaže naj odločbo, na podlagi katere mi je dodeljena hiša kot kolonistu. Vem, da doživlja tovariš Ožek Tone včasih težke trenutke pod vplivom dševne depresije, toda to ga še ne opraguje, da se v jezi do ljudi, ki so mu orili marsikaj dobrega, pa se ne dajCveč izkoriščati, doti neresničnih naved jn to v tisku, ki naj služi le 'borb.za odkrivanje resničnih napak in neiQ_ viilnosti pa tudi krivic, kakršne bi d tov. Ožek Tone naprtil tudi me Upam pa, da bo tudi stanovanjsi uprava v Storah pojasnila javnosti, < sam nimam pri svojem sitanovanj shrambe, ne kopalnice ali kakih drugii pritiklin, da imajo stranke v moji hiš drva pod streho, jaz pa na prostem Vse stranke, ki so nastanjene v mojih poslopjih (pa ne smete misliti, da jih je p)et ali še več, samo dva sta, eno od teh gospodarsko poslopje), so za- sedle stanovanja po odločbah pristoj- nih stanovanjskih organov in verje- mite mi, če bi bilo še kako stanovanje v pravem smislu na razpolago, bi ga stanovanjska uprava pyrav gotovo' do- delila potrebnim prosilcem, ki jih je res mnogo in to upravičenih. O tem pa prepuščam besedo stanovanjski upravi Store. Sivka Martin Banke v celjskem okraju bodo v kratkem reorganizirane Po zgledu drugih okrajev bodo tudi v celjskem okraju reorganizirane banke. Nova komunalna razdelitev zahteva^ tudi nov način bančnega poslovanja,' zlasti še, ker so se doslej pokazale ne- katere pomanjkljivosti. Doslej je vso bančno službo oprav- ljala Narodna banka preko dveh px>d- central v Celju in več ekspozitur v raznih večjih krajih v zaledju. Podjetja so dostikrat naletela na nevšečnosti, zlasti v teh manjših ekspoziturah. To se je zlasti odražalo pri dodeljevanju kreditov. V teh majhnih bamkah so jmeli s kreditnimi manipulacijami opravka tudi uslužbenci, ki v tem p>ogledu niso imeli dovolj prakse in vpogleda v de- janske potrebe in težave posameznih podjetij. V pripravah je reorganizacija bank oziroma ustanovitev neke vrste komu- nalne banke. V Celju bo ostala samo ena Narodna banka, ki bo obdržala le nekaj večjih podjetij v okraju, medtem ko bodo srednja in manjša ix>djetja ve- zana na komunalno banko in preko nje 3 podružnicami v okolici, ki bodo v celoti postale ekspoziture te komunal- ne banke. Vodstvo te komunalne banke in njenih podružnic bo imel predvsem okraj, ki si bo lastil tudi vpliv nad njenim p>oslovanjem v okviru pred- pisov. Predvidoma bo komunalna banka za celjski okraj imela sedež v prostorih sedanje okoliške Narodne banke. Na- rodna banka pa bo v sedanjih prostorih mestne Narodne banke v Celju. Za enkrat bo komunalna banka za Celje združena s centralo, pozneje pa se bo ekspozitura te banke preselila v svoje prostore, ko bodo urejeni. 911 cigareta spada na debno mesto Zadnja leta so vedno bolj pogosti pri- meri, da delavci na delovnih mestih ka- dijo med delom. To je morda res ena naših navad, ki pa seveda poleg neka- terih drugih, ni nič kaj prida. Cigareta ne spada na delovno mesto že zaradi tega, ker je kajenje med delom zdravju škodljivo, ker cigareta na mnogih kra- jih predstavlja veliko nevarnost za po- žar, ker kajenje odvzema delovni čas in zmanjšuje zbranost pri delu. Tudi iz estetskega ozira ni nič kaj lei>o, če naletite naiavce, ki na vseh mogočih krajih v P^^ju, za stroji in drugod »vlečejo« iivčkrat pozabijo, da je tu tovarna, deljo mesto — delo. Res je, darilcem ne moremo pre- povedati ka.ia, vendar naj bi kadili ob določene^asu in na določenem, n kakor pa r\a delovnem mestu. Odpravimo-ej to grdo napako. Ce smo se navadpa poskusimo odva- d ti; .to bo k cenah iz leta 1954 znašali 135 milijOy din Dela prevzelo Podjetje za urejanje hudouijorv iz Ljubljane, načrte pa je naredil Glavna uprava za urejanje hudour^ov v Ljubljani. Na prvi eta- pi od C^rja do Plesnika je delo že v polnem Zaposlenih je 30 do 35 de- l^ycev, l^d vodstvom delovodje Cen- čiča ure>jQ najbolj izpostavljeni sek- tor, kjer Kotovec zasul s prodom in gruščem s hektarov gozda in vozno cesto. Tu,do dela končana leta 1956, uposlavljena je že cesta v dolžini 3 km in most na istem mestu, kjer je stal pred vojno. Druga etapa bo izsušila zamočvirjeni svet od Dogarja dq Jezei-e, tretja bo uredila strugo od Planinskega doma do Logarja, četrta bo obrzdala celo vrsto hudourniških pritokov Sa- vinje. peta bo uredila strugo pod sla- pom Rinko, šesta bo zavarovala Okre- šelj; v sedmi etapi pa bo opravljeno potrebno pogozdovanje. Finančna sredstva za to prepotrebno delo so dali okraj Šoštanj, Republiški sklad za urejevanje hudournikov in Gozdno gospodarstvo. Planinsko društvo in drugi turistični činitelji v Logarski dolini so regulacij- ska dela z največjim veseljem pozdra- vili. Prav bi bilo, da bi potekala še hitreje, kakor so določena po načrtu, predvsem pa naj bi dotekala zadostna in redna sredstva. Pripominjamo, da je bil tov. Cenčič od septembra 1954 s svoj skupino na delu ves čas tudi po- zimi. Svetujemo vsem obiskovalcem Logarske doline, da si regulacijska dela ogledajo. CELJSKI TEDNIK, 23. septembra 1955 Stev. 38 - stran 3 Franc Hribar-Savinjšek: Napad na reški cesti (Odlomek iz »Spominov«, objavljenih v knjigi »Med Mrzlico in Dobrovi jami«) Partizani so leta 1942 marsikje po- noči napadli švabske avtomobile in ka- mione, zato so kmalu prenehali z noč- nimi vožnjami. Čakati jih v zasedah ponoči je bilo zdaj prazno delo. Sklenili smo prirejati take napade podnevi. Vse ceste v Savinjski dolini vodijo vsaj de- loma skozi gozdove, ki jih ni bilo mo- goče vseh posekati. Za svoj prvi napad na avtomobil smo si izbrali cesto Pre- bold—Reka—Trbovlje. Ta cesta se od Vrbanove gostilne v Mariji Reki dalje zvija v serpentinah skozi smrekove gozdove. To so tako imenovani Vrhi z bogatimi iglastimi gozdovi, ki so bili nekoč last TPD. Naša četa se je še vedno zadrževala na Mrzlci. Naše patrulje so imele povsod z vrha na vse strani lep raz- gled. Z daljnogledom smo opazovali gibanje ljudi na Gozdniku, Smohorju, Kalu in Sv. Planini. Z Mrzlice smo po- krenili marsikatero akcijo in ob povrat- ku nas je Mrzlica spe1J gostoljubno sprejela v svoj košati hram. Nekega sobotnega večera sredi avgu- sta smo se spustili proti posestniku Kregarju na iReški cesti. Bilo nas je samo 10. Ostali del čete smo pustili v taborišču, ker je za napad na avto pri- mernejša manjša skupina. Samo takšna namreč lahko ostane neopažena. Imeli smo mitraljez in 9 pušk. Izbrali smo primerno serpentino pod Kregarjem. Med mladim gostim smrečjem smo se pomaknili na 15 korakov od ceste. Ves prihodnji dan — bila je to nedelja — smo tam oprezali. Po drugi uri popoldne je straža prijela dva delavca. Povedala sta, da sta brata Jermana iz Male Reke, kar so potrjevale tudi njune osebne iz- kaznice. Prosila sta nas, naj ju izpu- stimo, ker morata ta dan do 5. ure na občini dvigniti krušne karte. Izpustili smo ju in nas nista izdala, kajti v Mali Reki ni bilo izdajalcev. Dan je bil lep, sončen in dolg ko hudo leto. Med raznovrstnimi raz- mišljanji se je dan začel nagibati. Kaj ves ta dan ne bo nobenega avtomobila na to cesto? Ze se je bližala 8. ura in nameravali smo se vrnitL Tedaj pa je zahupalo od Vrbana. Prisluhnemo. Da, avto se bliža! Brž se pripravimo in že zagledamo osebni avto. Kdo neki se vozi z njim? Kdo drug kot Svabi! Zdaj, zdaj bo na našem ovinku, kjer bo mo- ral zmanjšati brzino. Izza smrečic je šterlelo 9 puškinih cevi in mitraljez. »Ogenj se je zadri Veličko. Puškarji smo oddali salvo in potem še v presledkih nekaj strelov. Mitraljez je prvi hip odpovedal, nato pa je izpu- stil še svoj rafal. Avto je obstal ves prerešetan. Skočili smo na cesto. V avtu sta sedela dva človeka v esesov- skih uniformah. Eden je bil že mrtev, drugi pa se je še nekoliko gibal, a go- voriti ni mogel več. »Daj mu še enega, Kitak, da se ne bc mučil!« je dejal Veličko. Pregledali smo avtomobil. Našli sme v njem dve aktovki, polni dokumentov dve pištol:, daljnogled in dva dežm plašča. Medtem je Kostja snel enemi; z roke težak zlat prstan z monogramorr K. A. in si ga nataknil na prst. Po zažigu avtomobila smo se podal proti Mrzlici. Spotoma smo malo po- sedel' in pregledali vsebino aktovk. I2 dokumentov je bUo razvidno, da sme potolkli vodjo A. P. A. iz Trbovelj Franca Fabschitza in šoferja Antona Kolenza. Bila sta na apelu celjskega okrožja in sta se vračala iz Celja. Med dokumenti je bilo več pohval vodstva NSDAP, iz katerih je bilo razvidno, da sta že stara Hitlerjeva pristaša. Kot avstrijska državljana sta bila že leta 1934 in pozneje od Dolfussovih ljudi preganjana in zaprta. Visoko z Mrzlice smo se še ozrli na avte, ki so mu gorele le še gume. Bili smo zadovoljni. StevUo nacistov se je zooel zmanjšalo za dva. Štab bataljona nam je za to akcijo izrekel pohvalo. * Napad na Reški cesti na avtomobil vodje A. P. A. Franca Fabschitza iz Trbovelj se je izvršil dne 26. julija 1942. Poročilo žandarmerijske postaje Pre- bold ga opisuje takole: Zandarmerijska postaja Prebold. okrožje Celje Dnevnik štev. 1146-1942 Prebold, dne 27. julija 1942 Komandantu Varnostne policije in SD na Si>odnjem Štajerskem Oddelku za kazenske zadeve v C e 1 j u Zadeva: Fabschitz Franz in Kolenz Anton, umorjena od banditov. Proti 20. uri dne 26. VII. 1942 se je vozil vodja A. P. A. Trbovlje Franz Fabschitz s šoferjem Antonom Ko- lenzem z avtom PKW Št. 98-022 iz Rogaške Slatine čez Celje in Prebold proti Trbovljam. Približno 7 km juž- no od Prebolda je bil avtomobil na ostrem ovinku vzpenjajoče se ceste cd obeh strani z mitraljezom in pu- škami obstreljevan. To zasedo je pri- pravilo približno 20 banditov. Kolenz je moral biti mrtev že po prvih strelih, dočim se je Fabschitz z avtom peljal še kakih 60 metrov okoli ovinka naprej. Nato je prejel še strel od zadaj, ki mu je prebil jetra. Zapustil je avto in skušal po- begniti v levo ležečo strmino, toda zrušil se je že nekaj metrov od avto- mobila v obcestni jarek. Na Fab- schitzu je bila 'razbita spodnja če- ljust in so bile na njem vidne ope- kline, iz česar je treba sklepati,, da so ga banditi po neuspelem begu s puškinim kopitom udarili v obraz in ga z bencinom iz avta polili ter za- žgali in ga tako zverinsko umorili. Najden je bil v obcestnem jaT:-ku, ležeč na hrbtu. Prav tako je bil zažgan tudi avto. Popolnoma zoglenelo truplo Kolenza je ležalo v zgorelem avtu. Po najdenih praznih nabojih se da sklepati, da je bilo na avto iz daljave 25 do 35 metrov oddanih približno 60 strelov, od katerih je približno 15 zadelo avto. Streli so bili oddani verjetno v dveh salvah. Avtomatično pištolo, ki sta jo ime- la s seboj, so si banditi prilastili. Takoj po napadu in v jutru na- slednejga dne po patruljah izvedeni pregledi so ostali brez uspeha. Mrliški pregled je izvršil distriktni zdravnik dr. Baireuther dne 27. VII. 1942 zjutraj. Trupli sta bili po od- redbi gestapa Celje v sporazumu z gestapom Trbovlje prepeljani v Trbovlje. Franz Fabschitz je rojen 29. XI. 1904 v Angerju. okrožje Weiz, ože- njen in nima otrok, vodja A. P. A. v Trbovljah. Stanoval je v Trbovljah št. 145. Anton Kolenz je rojen 30. IV. 1899 v Judendorfu pri Leobnu, oženj en, zapušča ženo z nepreskrbljenim otrokom, šofer A. P. A. v Trbovljah in je stanoval v Trbovljah št. 301. Oba sta bila člana NSDAP. Začasni vodja postaje: Koch Slovansko gradbišče pri Mozirju Pokrajina med Mozirjem in Nazarjerr je bogata z manjšimi griči, ki dajo že tako lepi Zgornji Savinjski dolini še večjo pestrost. Večina teh gričev kaže znake naselitve, n. pr. Zagradišče ir Na Brdcih. Najpomembnejše in najstarejše pa je »Štrucljevo gradišče«. Leži na skrajnem zahodnem ro'bu manjšega pobočja. Gra- dišče je nepravilne trikotne oblike, ka- terega dve stranici sta naravni, tretja pa je umetna, nastala pri utrjevanju gradišča. Sistematična izkoipavanja. ki jih je Mestni muzej v Celju začel leta 1954. smo letos nadaljevali v času od 14. VII, do 24. VIII. Odkrili smo v celoti gornji del gradišča in ugotovili prvotno glo- bino oibrambnega jarka na severoza- hodni strani. Gornji plato ima približno obliko ena- kostraničnega trikotnika. Ce pa pri- štejemo višini tega »enakostraničnega trikotnika« še obrambni jarek na seve- rozahodni strani, znaša skupna dolžina 45 metrov. Na gradišču samem smo odkrili samo eno kulturno plast z ostalino takratnih prebivalcev — prvihi Slovencev— ki so se naselili na tem prijaznem koščku na- še zemlje. Med najdbami prevladuje keramika. Z izjemo dveh primerov, ka- terih ornament spominja še na ilirsko keramjfko, so vsi ostždi kosi črepinj tipični za takoimenovano gradiščansko keramiko X. in XI. stoletja. Ornament na posodah so dokaj različni: p>oleg va- lovnice, ki je najbolj tipičen slovansk ornament, smo našli tudi kose z vreza- nimi ali vbodenimi ornamenti, kakoi tudi ravne horizontalne linije. Tud struktura gline spominja na slovanske keramiko zgodnjega srednjega veka Po večini črno pečena glina je močne mešana s kremencem, kar daje kerami- ki karakterističen videz, ki se izrazite loči od keramike visokega srednjegi veka. Med fragmenti keramike smo na- šli največ ustij, dočim smo pogrešal dna posod, od katerih nismo našli nit enega celega. Tako žal ne vemo, če se bili na dnu posod kakšni lončarski zna- ki. Poleg ostankov posod smo našli tud iz gline napravljenih več kroglic, veli- kih kot lešnik. Kovinasti predmeti so povečini iz železa. Našli smo več nožev, derezo, konjsko podkev in del konjske žvale Poleg tega moramo omeniti tudi frag- mentirano sekiro. Kako je ta prišla sem? Bržkone so jo takratni naseljenci nekje v bližini našli in jo še naprej uporabljali za nekatere stvari. Tudi tloris nam nudi sedaj popolnej- šo, čeprav še ne popolnoma jasno sliko. Pri graeinji današnjih hiš so, kot vse kaže. uporabljali kot gradbeni material kar kamenje z gradišča. Na ta način so nekateri zidovi tako okrnjeni, da bo le težko najti pravilno zvezo. To pa še tem bolj, ker so bile kamenite stene kombinirane s pop>olnoma leseno kon- strukcijo. Od te se nam je ohranilo še več jam za stebre. Zidovje poslopij na gradišču je bilo, to smo že lansko leto ugotovili, a se je letos ponovno izkazalo, iz »suhega zidu«. Kamenje je bilo zlo- ženo lepo skupaj brez kakršnekoli kom- paktnejše vezave (malte). Pač pa so bili sledovi malte očitni pri obrambnem zi- dov ju na severovzihodni in severozahod- ni strani. Ker je imelo to zidovje poleg stavbeno funkcionalnega in predvsem tudi še obrambni značaj, je razumljivo, da so ta dva zidova vezali čim trdneje. Zgornji deli stavb pa so bili po vsej verjetnosti napravljeni čisto preprosto iz lesenih tramov in zamazani z glino. Ostanke take gline — hišnega lepa — smo še sedaj našli. Zanimiv je tudi obrambni jarek na severozahoeini strani. Izkopan je v lapor 8 metrov globoko. Žal pa nismo mogli dognati dohodnega mostu na gradišče. Obrambni jarek je danes skoraj 4 metre globoko zasut s kamenjem in prstjo. Na ta način je bil možen dostop do gra- dišča, s katerega so pozneje odvažali kamenje za gradbeni material sosednjih hiš, ki ga v najbližji okolici ni, od dru- god je pa težaven dostop. Ostali deli gradišča so pa bili naravno zavarovani s strmo steno. No, in kaj vemo sedaj o ljudeh, ki so živeli na tem gradišču pred kakimi 900 leti? Iz gradiva, ki nam je na raz- polago, lahko sklepamo, da so bili ta- kratni prebivalci predvsem živinorejci in poljedelci. Našli smo izredno množino govejih in konjskih kosti, kakor tudi kosti perutnine. Ore>dje in orožje so ver- jetno kovali kar samL Neke vrste ko- va čnico z ognjiščem smo odkrili že lan- sko leto. Orodje je pretežno iz železa, našli pa smo tudi posamezne bronaste preeimete — pašna spona. Kamenita se- kira ne pride tu v poštev, ker čisto go- tovo ni njihov izdelek. Pač pa sta precej važni del žvale in železna podkev, ki kažeta na to. da so konje že vsestran- sko uporabljali. Zelo važna je tudi de- reza, ki se e>d današnjih precej razli- kuje. S tako pripravo na nogsiii so se lahiko lagodno kretali po bližnjih gozdo- vih in planinah. In kako dolgo so ljudje tu živeli? Konca gradišča žal ne moremo točne datirati. Sklepamo lahko samo, da je postalo žrtev nekega požara, ki je tu uničil življenje. Da je naselbina trajala delj časa, pa sklepamo lahko iz tega, ker so tla v prostoru v severnem kotu gradišča, ki je najbolj ohranjen, več- krat prenovljena. Tla so obnovili na ta način, da so notri navozili nove ilovice, ki so jo p>otem primerno sphali. Ker se taka nasipanja niso vršila vsako leto, lahko sklepamo, da so ljudje tu delj časa stanovali. Zelo važno bi bilo, da bi temu gra- dišču našli pripadajoče grobišče. Tako bi ibila slika gradišča dosti popolnejša, ker lahko z gotovostjo računamo, da bi nam grobišče bistveno dopolnilo sliko C načinu in trajanju življenja na Štruc- Ijevem gradišču. To bi bil potem lep prispevek k poznavanju življenja naših prednikov, v času. ko so si tako rekoč urejali življenje na naših tleh. V ta namen namerava Mestni muzej v Celju prihodnje leto preiskati še ves bližnji teren, kjer lahko grobišče pričakujemo. Končno moram posebej omeniti OLO Šoštanj, ki nam je dal na razpolago potrebne dodatne kredite, dalje ravna- telju gimnazije v Mozirju tov. Karčetu, ki je sodeloval pri tehničnem delu iz- kopavanj in lastniku zemljišča tov. Zunterju, ki je dovolil izkopavanje. Lojze Bolta. Zlo je bolje preprečiti kot odpraviti, zato pomagajmo Rdečemu križu Naloge, ki si jih je Okrajni odbor RK v Celju na svoji letni kon- ferenci zastavil, zgovorno kažejo plemenito, humano in prizadevno delo te organizacije. Saj je Rdeči križ kot množična organizacija poklican, da širi zdravstveno prosveto našega prebivalstva in da ustvarja higien- ske pogoje za izboljšanje življenjskega standarda. Zdravstvena zaostalost v naših krajih je kriva,, da najdemo marsikje še prav žalostne higienske prilike, in to ne le v javnih prostorih, ampak tudi v privatnem življenju, posebno pa še ponekod na vasi. Mnogi naši državljani še niso dovolj poučeni o nalogah, ki jih vrši naš Rdeči križ. Napačno naziranje, ki se je pri našem ljudstvu pojavilo takoj po osvoboditvi, da je RK le pod- porno društvo., je žal še danes, jDosebno na deželi precej vkoreninjeno. Dajanje podpor je bilo po vojni vsekakor potrebno in je morda po- trebno ponekod še danes, vendar se je naš življenjski standard že v toliko dvignil, da podpore v tolikšni meri niso več potrebne. V šolah, kjer je šolska mladina skoraj vsa včlanjena v PRK in kjer ti zdrav-- stveni aktivi po zaslugi učiteljstva že prav uspešno delujejo, so se higienske prilike zelo izboljšale. Pogrešamo pa aktivnejšega sodelovanja odraslih, kar dokazuje premajhno število članov. Naš zvezni poslanec tov. Helena Borovšak je na neki konferenci v Celju pravilno izjavila, da je največji sovražnik socializma pri nas splošna zaostalost. To velja v polni meri tudi za naše zdravstvene raz- mere. Zato je borba proti zaostalosti :n za širjenje prosvetljevanja našega ljudstva, predvsem zdravstvene prosvete, ena glavnih nalog Rdečega križa. Skoraj v vseh krajih so že nekaj let zdravstveni tečaji za žensko mladino, kjer se dekleta seznanjajo z osnovnimi pojmi osebne higiene, higiene v prostorih,, s pravilno prehrano, vzgojo otroka, s prvo pomočjo in z nego dojenčka. Tudi moška mladina bo v predvojaških centrih deležna zdravstvene vzgoje, kjer se jim bo prikazala zlasti kvarnost prekomernega uživanja alkoholnih pijač. RK bo na več krajih v vaseh namestil postaje za prvo pomoč, kar bo prišlo prav posebno hribovitim predelom in od zdravnika oddaljenim krajem, kjer nimajo v primeru nujne pomoči nobenih zdravniških pripomočkov. Te postaje bodo opremljene z omaricami za prvo pomoč in s toplomeri, predvsem pa z nosilnicami. Velikanski uspeh in napredek, ki ga dosega RK v boju proti tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, priča o velikih naporih društva za dvig zdravstvenega stanja našh delovnih ljudi. V zadnjem, času skuša RK rešiti tudi problem prekomernega uživanja alkohola pri odraslih, posebno pa pri mladini. Na ta način bo društvo vrnilo družini marsikaterega dobrega očeta in družinskega poglavarja ali otroka in rešilo pri njih tudi težke socialne in zdravstvene prilike. V gospodinjskih tečajih, ki jih vodijo žene zadružnice, se kmečke žene in dekleta spoznavajo z vkuhavanjem sadja in sočivja ter s pripravo sadn.h sokov. Krvodajalska služba je pri nas sicer že precej dobro orga- nizirana, vendar je odziv še vedno premajhen, da bi zadostil vsem po- trebam, naših bolnišnic. Mnogo si prizadeva RK tudi za male asanacije na vasi. Z nasvet: in s finančno pomočjo pomaga rešiti marsikje tudi ta problem. Ce še omenimo skrb Rdečega križa za mater in otroka in mnogo drugih človekoljubnih dejanj, si pač ne moremo zamisliti, da bi še kdorkoli stal oh strani. Naša človeška slabost je sicer,, da znamo ceniti takšne pridobitve šele takrat, ko smo v sili, vendar pa bi morali pomisliti, da je zlo bolje preprečiti kot odpraviti. Te naloge Rdeči križ tudi nesebično opravlja in zato podporo vsega prebivalstva v največji meri tudi zasluži. RK vrši poleg tega veliko politično delo. Obramba domovine zahteva celega, zdravega človeka. Od njega je odvisen tudi splošni napredek na vseh popriščih naše ustvarjalnosti. S svojo aktivno požrtvovalnostjo in kot pobornik svetovnega miru uživa RK spoštovanje vseh delovnih ljudi. Vsa navedena dejstva, ki označujejo v glavnem pomen in namen Rdečega križa,, terjajo stoodstotno sodelovanje nas vseh. Vsakdo bi moral znati ceniti velike napore društva za zdravje naših državljanov in ne bi nam smelo biti žal majhnega zneska članarine, če pomislimo na ogromne koristi, ki nam jih to humano društvo nudi. Razumljivo je,^ da RK ne bi mogel uspešno in v celoti vršiti svojega vzvišenega poslanstva brez zadostne materialne podlage. Ob raznih prireditvah in veselicah, ko v veseli družbi pozabimo na tegobe življenja, bi se morali spomniti Rdečega križa in mu pomagati s primernimi, čeprav majhnimi pri- spevki iz čistega dobička. S temi prispevki bi storili mnogo za iz- boljšanje higienskih pogojev za zdrav in trden rod. Ugled, ki ga uživa' naš Rdeči križ doma in v tujini, bi morali s svojim zglednim sodelovanjem upravičiti. To pa je končno tudi stvar naše srčne kulture. C. M. Odkritje spominske plošče padlim borcem v Libojah Preteklo nedeljo so v Libojah odkrili spominske plošče padlim v NOV in žrt- vam fašizma. Lepo jesensko jutro je pozdravilo vaščane ob okrašenih spominskih kam- nih. Ob 8. uri zjutraj so odkrili prvo spominsko ploščo na vrhu Poranc ru- darju Tkavcu iz Zabukovce, ki je dal življenje pred osvoboditvijo. Po od- kritju so se napotili prisotna k drugi plošči Klepove mame, nato pa še k tretji, kjer je pokopan Strmec, rojak iz Trbovelj. Tovariš Vili Reberšak in tovariš Albin Rehar sta v imenu organizacije ZB iz Petrovč odkrila spominske plošče in v kratkih, ganljivih besedah oživela spo- mine na padle tovariše in omenila nji- hove zasluge za osvobditev našega ljud- stva. Šolska mladina iz Liboj je z recitaci- jami partizanskih pesmi oživela spomi- ne na junaško borbo slovenskega naro- da. Slavnosti odkritja plošč pa je dala svoj veličastni značaj rudarska gcxlba iz Zabukovce. Ob častni salvi strelske družine Liboje pa so predstavniki osnovnih organizacij, sorodniki in osta- li p>oložili vence ob odkritih ploščah padlim. Š. D. Ne ktečeptazimo pred Iti/ci Prometne nesreče in nezgode so na dnevnem redu. Pri teh pa dostikrat pri- de do raznih žalostnih zanimivosti. Ma- riborska cesta je vsak dan po 14. uri zatrpana od kolesarjev in raznih vozil, ko gredo ljudje z dela domov. Pa tudi pločnik postaja tu in tam preozek. Dne 16. septembra je v tem vrvežu privozU proti Celju osebni avto z ino- zemsko tablico. Ker je bil voznik na- vajen hitre vožnje, je na železniškem prehodu zadel v kolesarja, ki se mu je tudi mudilo domov in je takrat prehi- teval drugega kolesarja pred sabo. Malo je zaškripalo,, šofer je zaustavil avto, kolesar pa se je pobit pobiral. Pri trče- nju mu je avto poškcdoval dvokolo, njega samega pa oplazil. Inozemski avto je hotel takoj naprej, ker pa ga je nekdo ustavil in zahteval, da počaka tako dolgo ob strani ceste,, da pride ko- misija, je res počakal. Okrog avtomo- bila se je takoj zbrala velika gruča mimoidočih radovednežev in kot obi- čajno zaprla cesto. Za pKJŠkodovanega se nihče ni dosti zanimal. Tisti pa, ki je zahteval, da vozač počaka komisijo, je imel okrog sebe takoj polno nepokli- canih tolmačev. Čeprav je inozemski šofer govoril slovensko,, se je proti nje- mu rinil pijan neki avtokaroserist in začel po nemško »siend sle« ... Ta ino- zemec (šofer je bila namreč ženska) ga je začudeno pogledala, zakaj jo ogo- varja po nemško, saj je ona sama go- vorila slovenski jezik. Ko je prometni miličnik ugotovil, da se za odške)dnino pKjvzročeno kolesarju lahko sporazumeta šofer Hn oškodo- vanec, so ti radovedneži obsipavali ko- lesarja, ki je bil še ves prestrašen, da mu bo dvokolo vsak mehanik popravil za majhen denar in da je škoda le mala, če je bicikel malo polomljen. Iz- gledalo je, da zelo obožujejo krivca ne- sreče. Tu je še en dokaz, kako nizko mo- ralo imajo nekateri Celjani. Nekateri bi bili še vedno radi podložni papagaji in usmiljene sestre do inozemcev. Pa saj teh ni mnogo in jih ne prezirajo samo naši pošteni ljudje, ampak jih za- čudeno gledajo tueii tujci. CELJE DOBI NOVO MLEKARNO Svet za gospodarstvo OLO Celje je odobril kredit za gradnjo aove mlekar- ne v Celju. Načrti za novo, moderno mlekarno so v izdelavi in Ik) 1» vsej verjetnosti v najkrajšem času nastalo v Celju novo gradbišče za to prepotreb- no podjetje. Stcv. 38 — slran 4 CELJSKI TEDNIK. 23. septembra 1955 Po dosedanji poti naprej s prodajo hmelja „Hmezadu" je savinjskim kmetom zagotovljena bodočnost Pod vodstvom predsednika Občinskega odbora SZDL v Žalcu, Ivana Kovača je bila v nedeljo v 2alcu seja Občinskega odbora Socialisučne 7veze in sekretarjev osnovnili organizacij Zveze komunistov te občine. Razpravljali so o problematiki glede odkupa letošnjega pridelka hme- lja, o izvoli'vi krajevniti odborov in o drugih vprašanjih. Navzoči so bili tudi podpredsednik OLO Celje tov. Miran Cvenk, predsednik OZZ Ce- lje tov. Eranc Lubej, predsednik žalske občine Ivan Rancigaj, direktor »Hmezada« Mišo Bot)ovnik, tajnik hmeljarskega odbora Karel Kač in drugi. Razprava o problemu hmeljarstva in odkupa timelja je bila zelo živahna. Vsi so se strinjali z ugotovitvijo, da pojav in delovanje »Koopera'ive« iz Vojvo- dine ni v prid nadaljnjemu razmahu in napred.ku hmeljars'va v Savinjski dolini, četudi ima to podjetje sicer za- konito pravico, da kupuje hmelj. Večina kmetovalcev, zlasti še na- predni hmeljarji, so že takoj spočetka uvideli, da nima smisla razbijati seda- njega sistema odkupa hmelja in se ve- zati na drugo podjetje. Zato so tudi takoj začeli voziti hmelj v Žalec, ne glede na to, da je Kooperativa nudila višje cene. Z vojvodinskimi nakupoval- ci je sklenilo pogodbo le nekaj kme- tovalcev, tako da bi jil lahko na prste prešteli. Pač pa je več kmetovalcev zaradi nejasnosti položaja in tudi mor- da zaradi parol, ki so se pojavile na terenu, sklenilo počakali, da vidijo, ka- ko se bodo stvari razvile. škodljivost razbijanja sedanjega odkup- nega sistema. Nekateri sicer izražajo željo,' da bi bilo lepo, če bi »Hmezad« primaknil k ceni tretje vrste po nekaj »kovačev«, vendar »Hmezad« tega ne more obljubiti. Politični aktiv Savinj- ske doline se je tudi strinjal z ukre- pom, da hmeljna komisija pregleda od- kupljeni hmelj po »Kooperativi« pred iz- vozom in ga tudi opremi z zaščitnim znakom Savinjskega timelja. Ob koncu razprave o leli vprašanjih so politični delavci sklenili, da bodo pomagali kme- tijskim zadrugam pri pojasrsjevanju glede položaja na terenu. 17 KRAIEVNIH ODBOROV V SAVINJSKI DOLINI Politični aktiv je na seji v Žalcu raz- pravljal tudi o pripravah za izvolitev krajevnih ljudskih odborov, ki naj bi bili v pomoč občinskemu odboru. V žalski občini, ki zajema področje prejš- njih občin, bodo izvolili 17 krajevnih odborov, ki bodo imeli od pet do de- vet članov. Te odbore bodo izvolili že v teh dneh na zborih volilcev. Predloge za odbore bodo dale organizacije Socialistične zveze, ki bodo v odbore skušale dobiti ' majbolj delavne, vestne in napredne ljudi. Člani teh odborov bodo istočas- no tudi občinski odborniki. Zakaj je važno, da tudi v bodoče odkupuje „Hmezad" Višja cena, ki jo nudi kmetovalcem »Kooperativa« za hmelj prve in druge vrste, je vabljiva za sletiernega pride- lovalca. Toda vprašanje je, kaj bo po- tem, če »Hmezad« propade. Ali bo »Kooperativa« vsako leto prišla kupo- vat timelj, zlasti pa, ali bo vsako leto lahko nudila tako visoke cene? Kaj bo z znamko Savinjskega goldinga, ki si je z leti s trudom pridobil priznanje in sloves na svetovnem trgu in kateremu cene rastejo, medtem ko druge države prodajajo hmelj po vedno nižjih cenali spričo nadproizvodnje? Nejasnosti je sedaj v Savinjski do- lini če,dalje manj in hmeljarji so uvideji V Petrovčah so odknli spominske kamne padlim borcem NOV Občinski odbor ZB v Petrovčah si je zadal hvaležno nalogo, ko je skleni] postaviM v^em deve'im borcem NOV, ki so padli na teritoriiu bivše občine, na mestih, kjer so padli, primerne spo- minske kamne. Tako so minuli dve ne- delji odkrili spominske kamne Danici Rebec-Tatjani, ki je padla spomladi le^a 1944 na Savinjskem nasipu tik ka- saškega mostu, ko se je v družbi z Rudijem Cilenškom-Vrankarjem vrača- la z uspelega mladinskega sestanka v Vrbju; Karlu Pajku, ki so ga Nemci po zaslnai izdajalcev zaradi sodelovanja z NOB nekega večera poleti 1944 are- tirali in kakih dvesto metrov od hiše ustrelili; Ma'iji Mirniku-Zvezdi, ki je padel v Levcu po zaslugi izdajalca Sklambe, ko je prišel na sestanek z nekim Levčanom, da bi ga odpelja v partizane; Francu Stermoletu-Žiki, smrlnonevarno zadetemu partizanu bli- zu Hojnika pod Šmohorjem; Antoniji Klep v Libojah, ki je tik pred osvobo- diVijo skušala obvesMM partizane na Kamčiču, da jih obkoljujejo Nemci, pa jo je sovražnikova krogla smrtno za- dela nekaj korakov od domače hiše; Erancu Tkalcu-Peri, ki je padel na Po- rencah na dan svobode, ko je skupno s partizanom Sevčnikarjem kontroliral umik ustašev ter Stanislavu Vipolniku, Erancu Kaču in Erancu Stormanu, ki so padli takisto na dan svobode v Arji vasi v borbi z umikajočimi se ustaši, belogardisti in Nemci. Gospodarska hmeljska razstava v Žalcu Ko savinjs.ki hmeljarji skrbno pospra- vijo hmeljsko rastlino, se na zaključku radi odločijo, da tudi razstavijo pride- lek. Tudi letos že pripravljajo hmelj- sko razstavo, le z razliko, da bo le- tošnja obsegla poleg običajnih vzor- cev, tudi ostala važna dela pri hmelj- ski proizvodnji. Prireditelji — Hmeljska komisija za Slovenijo, InšMtut za hmeljarstvo ter Hmeljarski odbor OZZ v Žalcu — so sklenili, da naj bo letošnja razstava (v času od 16. do 22. oktobra) odraz gospodarskega stanja v tem ožjem pre- delu Slovenije. V ta namen bo razsta- va prikazala vso agrotehniko v hmelji- ščih, zaščitno službo, selekcijo in agro- produkcijo. Poleg tega bo na razstavi nazorno prikazano delo kemijskega la- boratorija v hmeljski proizvodnji. Pod- jetje »Hmezad« pa bo pripravilo trgov- sko izložbo, ki bo prikazala odkup in prodajo pridelka v svetu. Zraven tega bo zgodovinsko prikazana in z doku- menti osvetljena pot razvoja te kme- tijske panoge. Na razstavi bo tudi le- tos razstavljalo okoli 80 hmeljarjev iz vseh krajev Savinjske doline letošnji pridelek. Hmeljarje vabimo, da prija- ve čimprej dostavijo. Posebna komi- sija bo na razstavišču ocenila kako- vost posameznih vzorcev in določila denarne nagrade z diplomami kot pri- znanje najboljšim pridelovalcem. Menimo, da imajo prireditelji široko- potezno delo dobro zasnovano. Prva razstava v takšnem obsegu bo prven- stveno zasledovala razvoj hmeljskega gospodarstva, obenem pa bo nazorno pokazala slabe in dobre slrani dela, kar bo v poduk in smernica za nadalj- nji napredek v tej kmetijski panogi. Vabimo že danes hmeljarje, kmeto- valce, kmetijske zadruge in organiza- cije našega in sosednjih okra^v, da pridejo na otvoritev razstave, ki bo v nedeljo, 16. oktobra ob 9. uri dopoldne pred dvorano TD »Partizan« v Žalcu, da si v čim večjem številu ogledajo razstavišče ter predvajanje strokovnih filmov, ki bodo v času razstave več- krat predvajani. K. K. Stroje nai upravljajo usposobfjeni delavci Pred nekaj dnevi se je pri gradnji hiše na Dečkovi cesti pripetila težja de- lovna nezgoda. Zaradi neke napake na dvigalu sta dva delavca odšla na vrh ogrodja — jaška za dvigalo, da bi pre- mestila nosilno kolo za vlečno vrv na primernejše mesto. Ko sta delo že do- končavala, je nekdo od delavcev, ki si- cer ni imel pri stroju za dvigalo ničesar opraviti, potegnil ročico za pogon mo- torja in vitla. To nepremišljeno dejanje je imelo težko posledico. Jeklena žica je delavcu, ki je bil na vrhu ogrodja, od- rezala del zapestja dn nekaj prstov — možakar bo torej invalid. Človek, ki je povzročil to nezgodo, je ušel — se- veda pa ne bo ušel odgovornosti in materialnim posledicam, ki so nastale zaradi njegove nepremišljenosti. Podjetja so glede izvajanja delovne discipline, v katero spada tudi upošte- vanje delovno varnostnih predpisov, premehka. Tu so potrebni ostrejši ukre- pi, če beseda res nič ne pomaga. Boljše je namreč najostrejša kazen za kršite- lje predpisov, kakor pa so posledice, ki zaradi tega nastajajo. Ciani kumunalnega sveta pri celjski občini so se z veliko resnostjo lotili reševanja perečilt problemov Pretekli čctrteJ< je bila prva seja sve- ta za komunalne zadeve pri občin- skem ljudskem odboru Celje, ki je v 100 odstopni udeležbi vseh članov sve- ta ter v živahni in plodni razpravi do- kazala, da hoče svet z resno odgovor- nostjo reševaM in reši'i premnoge pe- reče probleme komunalne dejavnosti v svoji razširjeni občini. Ker je delo tega sveta ob prehodu na nov način družbenega upravljanja ter spričo prejšnjih, objektivnih težkoč (neprimerni prostori, nezadostno šte- »vilo referentov itd.) v iprecejšnjem zao- stanku (115 nerešenih spisov), so se člani sveta zedinili v tem, da se bodo odslej češče shajali — vsaj vsake 3 tedne — ter da bodo prešibko zase- deni svet izpopolnili še z enim urba- nistom, geometrom in vsaj eno pisar- niško močjo. Da bo zaostalo delo čim prej steklo, pa so izvolili posebno ko- mi?ijo, ki bo določila prioriteto temu delu. V komisiji so inž. Pristovšek, Zo- ran Vudler in inž. Mlejnik. Člani komunalnega sveta so nadalje osvojili predloge, da se čimprej na- roči idejni načrt za gradnjo ncvega po- slopja za občinski ljudski odbor Celje ter da se pred zimo zavarujejo prostori bodoče gledališke kavarne. Projekiiv- nemu biroju je bilo naročeno, da pre- išče za gradnjo eno in več stanovanj- skih hiš za to določene lokacije (pre- del med Ljubljansko cesto in Savinjo ter Golovec), nakar bo svet takoj naro- čil zazidalne načrte. Sprožili so tudi vprašanje stanovanj- ske zadruge v Celju, ki naj določi de- lo, pogoje in dolžnosti članom, občina pa ji obljublja vso materialno in mo- ralno podporo. Siorski volivci se obračajo na ko- munalni sve» s prošnjo za ka^rani^ira- nje ceste, ki pelje skozi njihovo nase- lje. Ker bi zaradi strašnega prahu, ki se dviga na tej res'i, hi hilo res po- trebno nekaj stori'i, so člani sveta skle- nili, da prošnji delno ugode, vendar pa v to cesto ne bi kazalo mnogo inve- siiraM, ker se po urbanističnem načrtu baje ne bo obdržala. Za enkrat bi ka- zalo obnovi'i samo tisM del ceste, ki gre sko^i naselje in dviga največ pra- hu. S tem v zvezi so člani komunalne- ga sveta razpravljali tudi o kanaliza- ciji v š'orah, ki tudi že leta predstav- lja pereč problem. V zamašenih kana- lih je baje še mnogo municije, zato si jih ne upajo čistiM. Sklep sveta je bil, da naj vojaška uprava čimprej pre- išče ves teren in odstrani municijo, da bodo Storjani tako v kratkem lahko rešili tudi problem kanalizacije. Ob zaključku je šef komunalnega od- seka tovariš Zoran Vudler podal ob- širno in izčrpno poročilo o delu ob- činskih komunalnih organizacij in na- kazal vrsto problemov, o ka'erih bo moral svet na pritiodnjih sejah raz- pravljati in odločati. O problemih ko- munalnih organizacij v novo priključe- nih občinah kot v ožjem mestnem pre- delu bomo še poročali. V pripravah za Teden otroka (Nadaljevaiije 6 1. strani) pravilen duševni in telesni razvoj. Po- speševali bomo izvenšolsko zaposlitev mladine v raznih krožkih mladine in pionirske organizacije, v LT, taborniš- kih združenjih itd. Organizirati pa bo treba tudi pomoč pri šolskem delu ter skupno učenje, kjer bo to potrebno. Pri svojem delu bomo razvijali in ipo- fllabljali vse uspele oblike dela in za- interesirali zanje združenja in sindi- kate, pedagoške in delovne kolektive, pa tu-^i naše družbene organizacije kot ZB, RK, Zvezo ženskih društev i'd. Za določiiev in izvrševanje bistvenih na- log smo zato ustanovili pripravljalne odbore za proslavo Tedna otroka v občinah pod vodstvom SZDL. Koli- kor še niso, jc treba takoj sestavili načrt in pretehtati, kaj sc da storiti v okviru naših možnosti. Ob tej priliki dajte pobudo za usta- navljanje posebnih svetov za pomoč družini (do sedaj sve'i za vars'vo ma- tere in otroka) pri občinskih odborih. Ti sveti bodo s+alni pobudniki, koordi- natorji in organizatorji in s pomočjo družbenih organizacij tudi izvrševalci teh nalog. Za tako široko področje de- javnosti vzgoje in varstva otrok zbi- rajte poleg proračunskih sredstev tudi sredstva v že ustanovljenih skladih za varstvo otrok, ki na) služijo predvsem za ustanavljanje in razvoj novih oblik tega varstva. Društva prija'cljev mlacfine ter vse organizacije, ki skrbe za mladino, pa nai v tednu otroka dajejo svojim čla- nom obračun svojega dela v pretek- lem letu ter narecijo delovni spored za prihodnje leto. IZ CELJA ... Zadnje slovo od ponesrečene Mirice Jenčič Prometna nesreča je v petek vzela življenje Vlad'miri Jenčič iz Teharja. Izguba je globoko prizadela njeno ma- ter in sestro, poleg* njiju pa tudi vse, ki so deklico poznali, še več, nesreča je pretresla vsakega, ki je o njej slišal. V ponedeljek je bil pogreb, ki je po- kazal, kako priljubljena je bila Mirica med ljudmi. Na zadnji poti so jo sprem- ljali njeni součenci teharske šole in iz Stor, dalje dolga vrsta telovadcev pio- nirjev »Partizan« iz Celja, člani SZDL, ZB in ZVVI iz Stor in Teharja, Ko so jo součenci nesli iz prostorov osnovne šole na Teharjih, ji je zadnjič zazvonil šolski zvonec. Veličasten spre- vod se je razvil za njeno krsto. Pionirji so v ž^osti potrti stopali pod prapori odredov. Godba na pihala je igrala ža- lostinke, ko se je sprevod ustavil pred njenim preranim grobom. Njena pri- jateljica in součenka se je ob odprtem grobu poslovila od. nje ... Součenci niso mogli razumeti, da bi njihove dobre, pridne in tovariške Mirice ne bUo več med živimi. Trpko je bilo slovo od desetletne Mi- rice, ki je v vojni zgubila svojega oče- ta kot borca v partizanskih vrstah. Vsaka smrt je težka za vse, ki umrlega poznajo, posebno pa taka, ki neusmilje- no pretrga mlado, obetajoče življenje. Vsi sočustvujemo z vsemi, ki jih je nesreča prizadela, pravtako kot njeni součenci. ki so ob grobu obljubili, da jo bodo vedno obdržali v spominu, da jim bo ostala kažii>ot v pridnosti, vzor- nem prijateljstvu in tovarištvu. KAM V NEDELJO IZ CELJA? Sedaj ko zori grozdje in so jablane tako bogato obložene, ko tako prijeino sije še toplo jesensko sonce, bomo na- pravili izlet v bližnjo celjsko okolico in to po poteh, ki jih lahko prehodi tudi neizurjen izletnik. Mimo Skalne kleti in bivšega Almos- lehnerjevega posestva se bomo vzpe- njali počasi navzgor pod Vokavnom in dalje po grebenu. mimo vinogradov do naselja Zvodno. Iz Zvodnega zavijemo na desno in pridemo med sadovnjaki, gozdovi in pašniki do vasi Osenca. Od tu se spu- stimo počasi navzdol proti Storam. Lahko pa tudi nadaljujemo pot iz Osence v smeri St. janž in nato v 3t. Lovrenc in odtod navzdol v Store. Ce pa še nismo utrujeni, pa se napo- timo iz Štor navzgor k sv. Ani in od- tod v Teharje, kjer se lahko ustavimo pri »Mlinarjevem janežu«, ki bo to ne- deljo še odprt. Dr. M. Cene na celjskem trgu (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 12—14 (16), koleraba — (20), ohrovt 16—25 (30), solata 36—40 (60 do 70), cvetača 40—60 (100), pesa 20—30 (35), buče 16 (20), čebula 30-40 (50), česen 100 (150), fižol v stročju — (40 do 50), mleko — (30—32), skuta — (120), smetana — (160), vino — (130), žganje — (300), jajca — (16—18), perutnina — (250—500), slive 34 (30—35), grozdje 64 (60), hruške 30 (40), jabolka 14 (15 do 20), breskve 28 (40—80), paradižnik 20 do 40 (30—56), paprika 36—40 (35—60), zelje v glavah 10—14, (25), zelje nari- bano — (50), petršilj 40 (80), korenček 40 (60), kumare 10—20 (30), med — (450), špinača — (100), limone 280 (—), jabokiičnik 20 (—). POPRAVEK V polemičnem članku z naslovom »Kar je res. je res«, objavljenem v zadnjem »Celjskem tedniku«, je pri na- vajanju raznih celjskih mesarskih pod- jetij prišlo do neljube pomote. S kaz- nijo 80.000 din zaradi slabega blaga ni bilo kaznovano podjetje »Mesnine«, temveč podjetje »Planina«. Prav tako je pri istem primeru bil kaznovan di- rektor podjetja »Planina« za 5.000 din in ne direktor podjetja »Mesnine«. To- liko v popravek. I V. Gibanje prebivalstva v Celju v čnsn od 10. do 17. septembra 1955 je bil« rojenih 2? dečkov in 56 deklic. Poročili so se: Dr. Mitja Peter Mrgole, zdravnik iz Ptnja in Marija. Tatjana Terčak, tehnik arhitekt iz Celja; Friderik Grenkuš, elekrtotehnik in Sil- vestra. Ivana Stanel, nameščenka, oba iz Slo- venj Gradca; Romih Karol. delavec in Jožefa Pilko, delavka, oba iz Celja; Predimir Iršič, novinar iz l.ožnice in Doroteja Zilnik, stroje- piska iz Celja: Kazimir Jager. kljiičavničar iz Celja in Matilda Smodej, modistinja iz Mari- bora; Naip Sinamovič. delavec in Štefanija Po- žek. delavka, oba iz Celja; Jožef Lorger, Žagar iz Boharine in Ivana Sojer, bolničarka iz Celja; Anton, Andrej Planine, ni^ii kniigovodja in Vnnda. Ivana Tolmajner, nižji knjigovdja, oba iz Celja: I.eopold šeško, delavec iz Vodne in Marija Belina, gosp. poračnica iz Celja; Sta- nislav Vel'"n=ek. kovaški pomočnik iz Ostrožne- ga in Ljudmila Vetrih. tkalka iz Lokrovca; Jer- nej Lilija, pom. elektromonter iz Lave in Mari- ja Kramer, krojaška pomočnica iz Medloga. Umrli so: Irena Kovač, roj. Bliske, gospodinja iz Trno- elj, stara 60 let; Marija Zibret, roj. Senica, gospodinja iz llriišovja, stara b2 let; Marija Kačun, otrok iz Zg. Rečice, star 5 dni; Terezija Kačun, otrok iz Zg. Rečice, star 1 dan; Marija Eržen, roj. llerzinger, gospodinja iz Celja, sta- ra 77 let; Elizabeta Razgoršek, roj. Ramšak, gospodinja iz Jezerc, stara 66 let; Martin Iler- naus, poljski delavec iz Irja, Rog. Slatina, star 32 let; Marjan Čuden, otrok iz Lopate, star 4 mesece; Antonija Užmah, servirka iz Celja, Htaia 30 let. V CELJU JE VEDNO VEC PROSTO- VOLJNIH KRVODAJALCEV V Celju je iz meseca v "mesec več prostovoljnih krvodajalcev, kar je do- haz, da naši državljani vedno bolj ra- zumejo važen pomen te človekoljubne akcije. Kot izgleda, celjska podjetja in ustahove kar tekmujejo med seboj, kdo bo dal več prostovoljcev za odvzem krvi. Tako so v času od 9. do 31. 8. 1955 prostovoljno darovali kri: Gros Franc, Leskovšek Ivan, Arbič Franc, Mlinar Stanislav, Vran Franc, Kovač Martin, Uoček Fanika, Stropnik Terezija, Bukovnik Ka- tarina, Mastnak Antonija, Mariakovič Silva, To- tant Elizabeta, Goleč Marija, Siter Irena, Pod- goršek Anica, Gros Romana, Poznik Jožica, iratnik Gabrijela, Kokolj Marko, Kokolj Jožica, Klarič Vilma, Kok Franc Stopinšek Anica, Knez Ivan, Ambrož Milena, Žerjal Ernest, llorvat Bojan, Bezovšek Stanko, Cocelj Oto, Lipar Anton, Bratina Franc, Feguš Karel, Žagar Franc, Gmajner Franc, Vajdič Juraj, Radosič Franc, Teršen Franc, Temistokle Maks, Murt Ivan, Murt Vinko, Stih Anton, Jurak Franc, Senica Karla, Pečovnik Ivan, Pečovnik Jože, Grobler Antonija, Pečovnik Miha, Gošnik Janko, Kuk Alojz, Grnm Martin, Vitez Karlo, Zabukovec Maks, Vališar Filomena, Rzenšek Jože, Dorn Malčka, Dragar Angela, Bobek Alojzija, Vodu- šek Marija, Malgaj Stetka, Pečnik Marija, Novak Fortunat, Pušnik Hedvika, Žulgar Jože, Ačkun Miloš, Ačkun Beno, Ačkun Stanko, Ačkun Zo- fija, Roglič Marija, Juk Viktor, Cretnik Marija, Kamenšek Frančiška, Lupše Ivan, But Anton, Kukovič Ana, Oberčkal Marija, Lilija Lucija. Zgledu le-teh bodo v prihodnjih me- secih gotovo sledili tudi drugi, tako da v Celju ne bomo imeli enega zdravega državljana, ki za bolnega sočloveka ne bi ponudil svoje krvi T. V. STENOGRAFSKO-STROJEPISNO DRUŠTVO v CELJU priredi naslednje štirimesečne tečaje: stenograf- ski, strojepisni in knjigovodski. Vpisovanje je na Srednji ekonomski Soli. Pričetek 26. septembra. Ziadružiiio potijetje za odkup in predelavo mleka »MLEKO« CELJE Obvešča vse potrošnike, da naj ja- vijo do 30. IX. 1955 svoje potrebe po mleku v zimski dobi, in sicer v prodajalnah, iz katerih se želijo oskrbovati. Prodajalne so v Stanetovi, Zidan- škovi. Vodnikovi ulici, Teharski cesti, pri Skalni kleti, v Novi vasi in dve na Mariborski cesti. Vsem potrošnikom, ki bodo svoje potrebe pravočasno javili, bo pod- jetje zagarantiralo redno oskrbo kvalitetnega, pasteriziranega mle- ka v zimskem času. »MLEKO« CELJE — telefon 24-44 Savikia • Celje LESNO INDUSTRIJSKO PODJETU NAKUPUJE VSE VRSTE MEHKEGA IN TRDEGA LESA PO NAJNOVEJŠIH DNEVNIH CENAH Poslužujte se naših nakupovalcer v Celju, Oplotnici, Šoštanju, Vitanju in Senartnem ob Paki Obiščite 9. oktobra 1955 VELIKO TOMBOLO V CELJU CELJSKI TEDNIK, 23. septembra 1955 Stev. 38 - stran 5 ...IN ZALEDJA. Na žalski gimnaziji so spcmlrsko p(cš{o pčdiim dijakom in učiteljem v soboto so odkrili v veži žalske gimazije spominsko ploščo v N05 pad- lim dijakom in učiteljem, ki so se pred vojno šolali na tej šoli oziroma so pou- čevali na njej. Spominska svečanost je bila združena hkrali s proslavo dvaj- setletnice obstoja nižje gimnazije. Prvi je govoril predsednik krajevne- ga odbora Z5 NOV tovariš Kač, nakar je bred zbrano množico v imenu nek- danjih dijakov predvojne meščanske šo- le pregledno orisal zgodovino šole in življenje na njej vse od ustanovile pred dvajsetimi leti do okupacije bivši dijak-prvoborec Ludvik Zupane iz Ce- lja. 7a govornikom so se zvrstili recita- torji in mladi pevci s prigodnimi in bor- benimi pesmimi. Ko je prevzel spomin- sko ploščo v svoje varstvo današnji ravnatelj zavoda Edmund Božiček, je sledilo polaganje številnih vencev in šopkov. PRVA SEJA KOMUNSKEGA SVETA ZA ŠOLSTVO V ŽALCU Dne 20. septembra je bila v Zalcu prva seja komunskega sveta za šolstvo. Svet se je ob tej priliki konstituiral, obenem pa je pregledal stanje kadra po posameznih šolah, ugotovil pregled šolskiti prostorov in zgradb vobče ter število učencev na posameznih šolah po statistikah iz minulega šolskega le- ta. Ob tej priliki je izvolil pet komisij in sicer: za predvojaško vzgojo, za vprašanja šolstva in posebej strokov- nega šolstva, za pošolsko vzgojo in komi-^ijo /a materialne zadeve. Novo- izvoljeni člani sveta so zelo aktivno posegli v razprave o posameznih vpra- šanjih šolstva. Ko so obravnavali pri- prave za proslavo Tedna matere in otroka, so na koncu proučili kompe- tence sve*a za šolstvo v smislu statuta in navodil iz Uradnega lis+a. Novo konstruiranemu svetu za šolstvo s to- varišem Borisom Debičem na čelu že- limo mnogo uspehov. TEKSTILNA TOVARNA V KOZJEM PRED PRICETKOM OBRATOVANJA Lani smo poročali, da na Kozjanskem naslaja prvo industrijsko podjetje. —: Prvotna zamisel je bila nekoliko pri- krajšana, ker so šli stroji, ki so bili tej tovarni namenjeni, drugam. Toda kljub temu zamisel ni propadla. V Kozjem so že adaptirali grad, postavili vanj nekaj strojev, ki bodo v začetni fazi zap>osle- vali kakiih 15 delavk in delavcev. Za enkrat bodo tkali platno, ki ga bodo dokončno predelali za enkrat v Šem- petru v Savinjski dolini. Ta tovarna bo tudi prodajala blago In pomagala nastajajoči tovarni na Kozjanskem, dokler ta obrat ne bo sposoben samo- stojno delati in dokler ne bo razpolagal z vsemi potrebnimi stroji ter napra- vami. Svet za gospodarstvo OLO Celje je odobril za to nastajajočo tovarno kredit, da bodo v najkrajšem času lahko spravili tovarno v pogon. NIŽJO GIMNAZIJO V LASKEM SO OBNOVILI Na nižji gimnaziji v Laškem so bila v glavnih počitnicah izvedena obnovit- vena dela v največjem obsegu po osvo^ boditvi. Najbolj potrebno je bilo nedvomno odstraniti leseno stopnišče in ga zame- njati s kamnitimi stopnicami, kar je odredila tudi okrajna inšpekcija; o tem so sanjali že v bivši Jugoslaviji. Prav tako ie bilo nujno potrebno, da so po- ložili teraco tlak na obeh hodnikih, saj so bila tla na hodniku v I. nadstropju še lesena. Nadalje so obnovili tudi tla v treh učilnicah. Ker je število dijakov na laški n^ižji gimnaziji naraslo s šolskim letom 1955- 56 na 400, se je šola povečala za dva oddelka. Tako se je kritično stanje gle- de šolskih prostorov zaostrilo do skraj- nosti. (V istem poslopju gostuje še Va- jenska šola.) Edini izhod je bil: pre- ureditev dosedanjega ravnateljevega stanovanja v šolske prostore. Na ta način je dobila šola učilnice, ki jih je bilo treba tudi opremiti. Kompletno opremo za tri učilnice je dobavila Lesna industrija iz Mestinja. Vrednost vseh obnovitvenih del in no- vega šolskega inventarja znaša preko 2 milijona din. Zasluge, da je bila laška gimnazija obnovljena v takem obsegu in da je dobila tri nove učilnice, ima v prvi vrsti predsednik laške občine in republiški I>oslanec tov. Ivan Vodovn.k, ki je po- kazal vse razumevanje za težave in pe- reče" potrebe laške nižje ginnnazije. T. S. V ROGAŠKI OBCINI BO 12 KRAJEVNIH ODBOROV Pred kratkim je bila seja občinskega odbora SZDL Rogaške Slatine. Odbor- niki so razpravljali o zborih volivcev, na katerih bodo volili odbornike kra- jevnih odborov občinskega odbora Ro- gaške Slatine. Volitve naj bi bile oprav- ljene že v tem mesecu. Zaradi pomemb- nosti krajevnih odborov, naj bi osnov- ne organizacije SZDL poskrbele, da bi bili izvoljeni res najboljši in najdelav- nejši člani SZDL, ki bodo skrbeli za koristi delovnega človeka. Za tesnejše sodelovanje med novimi krajevnimi od- bori in osnovnimi organizacijami SZDL, so bili na tej seji sprejeti sklepi o vskladtvi teritorij v vaških odborih SZDL m krajevnih odborih. V novi ob- čini bo 12 krajevnih odborov in 14 va- ških odborov SZDL. Velik pomen pa so odborniki posve- tili razpravi za postavitev družbenih organov upravljanja na šolah v tej ob- čini. Na zborih volivcev, ki bodo v tem mesecu, se bodo osnovne organiza- cije SZDL zavzele za izvolitev članov šolskih odborov za naslednje šole: za gimnazijo, vajensko šolo, kmetijsko-go- spodarsko šolo in osnovno šolo v Rog. Slatmi ter za osemletne šole v Ro- gatcu, Florjanu, Roku, Donački gori in Kostrivnici. Tokrat so izvolili tudi novega pred- sednika SZDL za rogaško občino, ker je dosedanji predsednik te organizacije postal predsednik občinskega ljudskega odbora. I-J- IZ SMARTNA OB PAKI Tečaj za vkuhavanje Pretekli teden je bil pri nas tečaj za vkuhavanje sadja. Za ta tečaj je bilo veliko zanimanja, saj so se ga dekleta in žene v prav lepem številu udeleže- vale. Taki tečaji bi morali biti večkrat v letu, posebno takrat, kadar dozorijo posamezne vrste sadja. Tečaj je pri- redila KZ Šmartno ob Paki. Obnove na zgradbah Zadnje čase posamezniki pridno ob- navljaj® zunanje lice svojih zgradb. Tako obnavljajo sedaj tudi gostilno »Na križišču« in zunanjost poslopja, kjer se nahaja trgovina »Oljka«. Kmetijsko za- drugo pa so očistili že poprej. Le kdaj pridejo na vrsto še druge stavbe, po- sebno poslopje, kjer so višji razredi osemletne šole? . Nadomesftdla bo treba Na lesnem skladišču, ki je last za- družnega lesnega proizvodnega podjetja Mozirje, bo nujno treba odstraniti staro barako in jo nadomestiti z novo. V tej baraki prenočujejo tudi trije delavci tega podjetja, ostali, ki jih je nad 10, pa suše tu svojo obleko in perilo, kadar jih namoči dež. Ob takih prilikah pač ni zdravo prenočevati v tem prostoru. Podjetje, ki s trgovanjem dosega mili- jonske dobičke, pač lahko postavi za svoje delavce kaj lepšega in večjega. V Gornjem gradu izdelujejo prav čedne lesene hišice. iBdlo bi pač bolj higie- nično in zdravo. To pa moramo našim delavcem vendar porivoščitL Ali ne? Gibanje preliivalstva v celjsici okolici v žasn od 10. do 17. septembra 1955 j« bUo r«je«ik 15 dečkoT im 1» deklic. Poročili 80 se: It«b Vide»šek, airlomehBnikBr iz Vojnika i« Ena Kajtna, delavka iz Višnje Tasi; Avpuštin Potočnik, kamnosek iz Losa, obč. Rog. Slatina in Justina Artič, kmetovalka, stanujoča istotamj Karol Golež, kmet iz St. Vida pri Grobelnent in Amalija Goručan, poljedelk« iz PlatinoTca, obč. Šmarje pri Jelšah. Umrli so: V Dom« »nemoglih t Vojnikm je umrl Antoa Gorjakoiek iz Griž, star 90 lut; Parla Marine, gospodinja iz Vojnika, stara 57 let; Frane Krajnc, kmetovalec iz Mačkovca, obč. Laško, star 77 let; Mihael Kolar, zasebnik iz Kozjega, star 73 let; Marija Krofi, gospodinja iz Zeč, obč. Kozje, stara 6i let; Jožefa Leskovšek, pre- v/.itkarica iz. Dobležič, obč. Kozje, stara 71 let; Marija Stožir, gospodinja iz Smartna t Rož. dol., stara 64 let; Ivan Pučnik, poljedelec iz Lipnega dola, obč. Laško, star 34 let; Jakob Klenovšek, kmetovalec iz Polane, obč. Laško, star i? let; Ana Lužar, druž. upokojenka iz Ro- gatca, stara 54 let; Marija Cerovšek, prevžitka- rica ii Bodreža, »bč. Šmarje pri Jeliak, stara 84 let. Nov šolski provizorij v Šlorah v nedeljo, dne 12. septembra so Sto- re doživele pomembno svečanost. Slav- nostno je bHa odprta nova začasna osnovna šola. Otvoritvi so prisostvovali predsednik celjske občine in direktor Železarne Store tov. Andrej Svetek, dalje prosvetni inšpektorji, predsednik učiteljskega društva, člani upravnega odbora in delavskega sveta Železarne Store, zastopniki množičnih organizacij, starši, pionirji in pionirke. Svečanost se je pričela z otvoritvenim govorom upraviteljice Angelce Ocvirk. Njen go- vor je bil večkrat prekinjen z navduše- nim ploskanjem mnogoštevilnega ob- činstva. Pionirji in pionirke so pripra- vili skromen, a prisrčen program, ki je obsegal deklamacije, zborne recita- cije in pevske točke. Na koncu so se pionirji zahvalili direktorju Andreju Svetku in upravnemu odboru Železarne Store, kateri so mnogo pripomogli, da so Store dobile novo šolo. 'pa čeprav samo začasen provizorij. Znano je namreč vsem, da so Store zelo gosto naseljeno industrijsko sredi- šče in je bila postavitev nove šole zelo nujna, ker število šoloobveznih otrok stalno narašča. Sedanje stavbe pa ne zadoščajo naraščajočim potrebam in bo nujno čimprej zgraditi novo moderno šolo. Kljub temu, da je stanovanjska sti- ska v Storah izredno velika, so vseeno zgradili šolski provizorij, ker se vsi do- bro zavedajo, da je vzgoja otrok prva in najvažejša naloga, kajti brez dobro vzgojenih otrok ni napredka v naši so- cialistični skupnosti. Ko bo pa zgrajena nova šola, bo sedanji provizorij služil za stanovanja in ima v ta namen tudi že prirejene temelje. S tem provizori- jem je doseženo mnogo, ker je vse dru- gače učiti v zračnih, svetlih in higien- skih učilnicah, kot poprej, ko so se mo- rali stiskati v stavbi, kjer je sedaj gim- nazija, hoditi v osnovno šolo na Tehar- je in celo v barake gradbenega podjetja »Beton«. Ta uspeh nas ne sme uspavati, tem- več moramo stremeti za tem, da bo predvidena nova šola na Lipi v Storah postala vsai v dveh letih stvarnost. -Elka- KONCERT SVOBODE V LIBOJAH V Libojah je priredilo DPD Svoboda minulo nedeljo lepo uspel koncert s prav pestrim sporedom. Nastopili sa poleg obnovljenega moškega zbora mladi harmonikarji, mladi tamburaši in citraši tako učinkovito, da jim je mno- goštevilna publika navdušeno ploskala. Izredno požrtvovalnim prirediteljem, zlasti kapelniku Kovaču in zborovodji Cerarju, ki mu je uspelo zopet zbrati libojske pevce in jih v razmeroma kratkem času usposobiti za prvi uspeli nastop, velja izreči vse priznanje. Po- sebno hvalevredno je, da posveča li- bojska Svoboda vso skrb in nego mla- dini s tem, da jo nenehno in z velikimi gmotnimi žrtvami glasbeno vzgaja, s čimer jo že zgodaj navaja na poznejše kulturno-prosvetno izživljanje na tem področju ljudskoprosvetnega udejstvo- vanja. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V jezikovnih tečajih Ljudske univerze v Celju bomo letos poučevali naslednje jezike: angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino, esperanto in slovensčino. Tečaji bodo začetni in nadaljevalni. Vpiso- vanje je v pisarni Učiteljišča in v Centralni knjižnici med uradnimi urami. Vpisnina je 100 din. Učnina za I. polletje je 600 din, vplncljiva ob vpisu. Zbor vseh vpisanih bo v ponedeljek, 3. »ktobra 1955 ob 19,30 na Učiteljišču. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE ZA TEDEN MATERE IN OTROKA Na svoji nedavni seji je odbor DPM v Žalcu med drugim razpravljal tudi o letošnji proslavi v okviru Tedna matere in otroka. Odbor je sklenil prirediti v nedeljo, dne 2. oktobra pop>oldne v Partizanovi dvorani svečano akademi- jo, na kateri bosta poleg drugih sode- lovala tudi gimnazijski pevski zbor in Savinjski sekstet. Razen tega bosta v tednu od 2. do 9. oktobra dve kvali- tetni predavanji iz področja vzgoje in zdravstva. Tudi redni letni občni zbor drušlva bo v prvi polovici oktobra. IZ ROGAŠKE SLATINE V ponedeljek, 19. tega meseca je imel zvezni ljudski poslanec Franc Si- monič predavanje o v'isih s potovanja po Sovjetski zvezi. Domačini in gostje so docela napolnili veliko zdraviliško dvorano in pozorno spremljali zanimi- vo predavanje. Tovariš Simonič je za- nimivo povedal, kakšno je njegovo mnenje o odnosih med našo državo in Sovjetsko zvezo in kako se je to pokazalo pri sprejemih naše parlamen- tarne delegacije v Sovjetski zvezi. IZ GALICIJE GaHcija jc oddaljena 7 km od 2alca, ali 10 km od Celja. P^^ehivalsVu po- meni glavni vir dohodkov sadjarstvo, živinoreja in delno hmeljarsivo. bvoz teh pridelkov pa je nemogoč zaradi slabih cest, ki niso več sposobne za promet. Oaličani želimo, da bi celjska in žal- ska občina izpolnili svoje obljube in pri proračunu zagotovili potrebna sred- stva za popravilo cest. C. I. Kdaj je odprta Študijska knjižnica? v počitniških mesecih je bila Studij- ska knjižnica odprta vsak delavnik v dopoldanskih urah. Da bi imeli tudi tisti, ki so dopoldne v službah, možnost, posluževati se knjižnice za študij in strokovno izpopolnjevanje, bo knjižnica spet razširila svoj poslovni čas za bralce tudi na popoldanske ure. Od ponedeljka, 19. septembra dalje bo odprta vsak po- nedeljek, sredo in petek nepretrgoma od 8. do 18. ure, vsak torek, četrtek in soboto pa od 8. do 13. ure. Bralci bodo ta razširjeni delovni čas knjižnice gotovo pozdravili in se še v večjem številu posluževali tega vira za bogatenje svojega znanja in širjenja svojega obzorja. V našem listu smo že večkrat v obrisih navajali zainteresira- nim bralcem, kakšno domačo in tujo strokovno in znanstveno literaturo lahko dobe v Studijski knjižnici. Letos pa bomo večkrat prinašali kratke izvlečke iz njenih katalogov, zlasti pa sezname najtehtnejših in najinteresantnejših no- vosti, tako da bodo bralci dobili neko- liko vpogleda v knjižne fonde Studijske knjižnice. Ce pa bodo želeli še kaj veČ, se bodo potrudili v njeno čitalnico v pritličju Mestnega muzeja na Muzej- skem trgu 1 in bodo poiskali v njenih katalogih, kar potrebujejo. Ce bralec išče neko konkretno delo in pozna av- torja, bo knjigo hitro našel v abecednem imenskem katalogu; če pa mu gre pred- vsem za literaturo o nekem problemu, si bo laže pomagal z abecednim pred- metnim katalogom, kjer bo našel vse pod ustreznim geslom, n. pr. Električni stroji — tehnični priročnik, ali: Finance — osnove — uvod, ali Dialektični in historični materializem — zbornik član- kov, ali: Pedagogika — učbenik, ali: Prešeren France — življenje in delo — in podobno. Bralec bo samo napisal av- torja in naslov knjige, signaturo in ostale podatke na prejemnico in službu- joči knjižničar mu prinesel knjigo iz skladišča. Največkrat si bo bralec knjigo lahko izposodil tudi na dom, razne redkosti, revije in časniki, leksi- koni. slovarji in drugi priročniki pa so na razpolago samo v čitalnici. Studijska knjižnica ima toliko množino knjig, da lahko dobi vsak resen bralec nekaj ko- ristnega za sebe. Samo takega bralca, ki pride samo po čtivo za oddih in raz- vedrilo, knjižničarji vljudno napotijo drugam. Taho utrfuiemo bratstvo m edmstvo med našimi narodi Zelezničarsko prosvetno društvo »Fr. Prešeren« v Celju je za letošnje pro- slave 10. obletnice osvoboditve priredilo s svojimi glasbenimi sekcijami številne koncerte v mestu Celju in tudi v dru- gih krajih celjskega okraja. Poleg vse- ga svojega intenzivnega dela si je društvo zadalo še nalogo, da naveže kulturne in tovariške stike tudi s so- rodnimi društvi iz drugih republik. Tak način dela vodi k medsebojnemu spo- znavanju kulturnih vrednot naših na- rodov in je pot, ki vodi k še tesnejši utrditvi bratstva in edinstva, V dneh od 26. do 30. avgusta je tam- buraški orkester 2KUD »Fr. Prešeren« gostoval v Splitu in bil tam gost so- rodnega društva »Filip Devič«. V Splitu prirejeni koncert je izredno uspel in je bil po izjavi poznavalcev tamburaške glasbe pravo presenečenje. Nihče ni pričakoval,, da imamo v Sloveniji tako odličen tamburaški orkester, zlasti so bili začudeni, da je mogoče izvajati s tamburaškim orkestrom tudi težie kon- certne skladbe, ki jih je tamburaški orkester izvajal na koncertu v Splitu. Celjski obisk v Splitu je prikazal del kulturnoumetniškega dela v Celju, prav tako pa so pridobUi Celjani v Splitu novih izkušenj, V petek, 23. septembra dopoldne ob 11,30 pride v Celje iz Skoplja ZKUD »Vlado Tasevski«, ki bo gost društva »France Prešeren«. Društvo »Vlado Ta- sevski« bo dalo prireditve v petek, 23. in v soboto, 24. septembra vsakokrat ob 20. uri v dvorani Ljudskega odra (staro gledališče), v soboto popoldne pa bo posebna prireditev za šole. Program bo izvajal komorni moški zbor, narodni orkester in pevski zbor — makedonske narodne pesmi, folklorna skupina pa bo predvajala slikovite makedonske na- rodne plese. V nedeljo dopoldne bo z istim programom nastopilo društvo v zdraviliški dvorani v Rogaški SlatinL Celjani bomo s posebnim veseljem pozdravili naše brate Makedonce iz skrajnega juga. Kakor smo bili Slo- veijci na skrajnem severu vajobran na- pram germanstvu, tako so bili Make- donci stoletja valobran napram osman- stvu. ICakor so neustrašeno branili svo- jo zemljo v zgodov ni,, tako danes to zemljo preobrazujejo v napredno in- dustrijsko in kmetijsko deželo, v svo- jih društvenih dvoranah pa neumorno gojijo neprecenljive zaklade svoje na- rodne glasbe in folklore. Pozdravljeni bratje Makedonci v našem belem Celiu. UPRAVNI ODBOR PIVOVARNE LAŠKO RAZPISUJE 2 vajeniški mesti za pivarsko stroko Pogoji: V pošiev pridejo samo moške osebe, s tremi ali šMrimi razredi gim- nazije. Interesenti naj oddajo pismene prošnje na Upravo podjetja, najkasneje do 28. 9. 1955. PIVOVARNA LAŠKO Vrata moderne šole na Polulah so se odprla (Nadaljevanje s 1. strani) ca^ svojo gradbenp sposobnost pa je na njej pokazalo Gradbeno podjetje »Sa- vingrad«. Sola ima šest oddelkov, vse potrebne stranske prostore, telovadnico, široke hodnike, garderobe za oblačila., kabi- nete, sodobne sanitarne naprave, šol- sko kuhinjo, sobo za pionirski odred, prostore za gospodinjsko šolo itd. Skratka, to je sicer majhna, toda naj- moderneje opremljena šolska stavba v našem okraju. V nedeljo dopoldne se je otvoritve udeležilo veliko število ljudi, predvsem staršev in otrok. Med vidnejšimi pred- stavniki političnega, oblastnega :n kul- turnega življenja smo opazili vrsto po- membnih osebnosti, med njimi pred- sednika OLO tov. Rika Jermana, pred- sednika celjske občine tov. Andreja Svetka, sekretarja Občinskega komiteja tov. Cveta Pelka, predsednika Sveta za prosveto OLO Celje tov. Antona Ašker- ca, predsednika rep. higienskega zavoda dr. Slavo Lunaček ter mnoge zastop- nike kulturnih, prosvetnih in družbenih ustanov iz Celja. Tov. Svetek je pozdravil navzoče in čestital k uspehu ter na kratko orisal prizadevanje ljudske oblasti za dvig na- šega šolstva. V svojem govoru je pri- poročal učiteljskemu zboru„ da naj v tej šoli vzgaja zdrav in zaveden rod mladih državljanov in naj tudi dru- gače razgiba kulturno in prosvetno živ- ljenje tega kraja. Enako je prisotnim čestital tudi predsednik Sveta za pro- sveto OLO Celje tov. Anton Aškerc. V imenu prosvetnih delavcev Celja je go- ^ voril tov. Pogačnik, ki je orisal tudi plodno življenje učitelja Kranjca. Uči- telj Krahjc je vseskozi deloval za slo- vensko šolstvo pod tujo oblastjo avstro- ogrske in zemljišče, na katerem danes stoji šola, tudi v te namene daroval. Polulska šola nosi danes ime III. osn. šola Franca Kranjca. Ob otvoritvi je pevski zbor II. osn. šole zapel nekaj pesmi, mala pionirka pa je recitirala pesem posvečeno tej priliki od pesnika Frana iRoša. Zelo pri- jeten je bil dogodek, ko so pionirji II. osn. šole izročili učencem nove po- lulske šole v dar sliko mestnega šol- skega poslopja, kjer so do tega trenutka obiskovali učilnice otroci južnega pre- dela našega mesta. Učenci nove šole so se zahvalili z obljubo, da bodo obdržali v spominu svoje vzgojitelje in součence II. mestne šole, katero z otvoritvijo no- ve šole na Polulah zapuščajo. V imenu učiteljskega zbora nove šole se je zahvalil upravitelj šole Tone Bregar. Po svečani otvoritvi so si navzoči ogledali nove prostore, ki sicer še niso povsem dokončani, vendar je v pone- deljek nova šola lahko sprejela mlade državljane k pouku. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM I^UDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto upravnika podjetja »KOZMETIKA« Celje. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja tehnična šola-kemični oddelek ali kvalificiran kozmetik z večletno prakso. 2. da ni kaznovan ali v kazenskem postopku. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij ter potrdilom o nekaznovanju je poslati na taj- ništvo občinskega ljudskega odbora Celje do 30. oktobra 1955. KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje mesto ravnatelja »LESNEGA PODJETJA« Celje-Lara. Ponudniki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. srednja strokovna izobrazba s prakso v lesni industriji ali nižja strokovna izobrazba z daljšo prakso v lesni industriji 2. da ni kaznovan ali v kazenskem postopku. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij ter potrdilom o nekaznovanju je poslati na taj- ništvo občinskega ljudskega odbora Celje do 30. oktobra 1955. Čisti dobiček je nameifjen za gradnjo ljudskega kopališča v Celju Vrednost dobitkov nad 1,000.000 dinarjev Stev. 38 — siran 6 CELjSKl TEDNIK, 23. septembra 1955 IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Kmet Kotnik v Seleh da slednji prlHranek za knjige Ko sem se te dni mudila v Selah pri Slovenjem Gradcu, me je pisatelj Meško opozoril na tovariša Kotnika, ki živi neposredno v njegovi bližini in ki ima knjižnico, katero bi mu lahko zavidal marsikateri naš kulturni delavec in in- telektualec. Kmet Kotnik se je mudil na svoji le- dini pri sušenju sena. Ko je njegova že- na zvedela, s kakšnim namenom smo prišli na obisk, nas je takoj povabila v prikupno kmečko sobo, svojo punčko pa poslala po moža. Prej ko je Kotnik vstopil bosonog in v svoji delovni oble- ki, so se naše oči že pasle pri krasni knjižni omari, kjer so bile v najlepšem redu razvrščene dragocene knjige — od starih, vezanih Ljubljanskih zvonov, Dom in svetov, lepih zbirk Modre pti- ce in Hrama ter vse do novejših ix>voj- nih izdaj Cankarjevih žvezkov, zbirk Slovenskega knjižnega zavoda. Mladin- ske knjige, Nove založbe itd. Ta bogata knjižna zbirka v skoro razkošni knjižni omari je bila pravo nasprotje skromnega kmečkega pohi- štva in tudi siceršnje skromnosti hišnih prebivalcev. Prav tako nasprotje pa se mi je zdel kmet Kotnik sam — skromna zimanjost, ki je izdajala bogato notra- njo vsebino. Ni se mogel zadržati ponosnega na- smeha, ko je videl, da smo občudovali njegovo knjižnico. Iz pogovora z njim, pa sem tudi spoznala, da kmet Kotnik ne spada k onim zbiralcem lepih knjig, ki zaradi vtisa kultumosti sicer knjige kupujejo in jiih uvrščajo v dkrasno sli- ko svojega stanovanja, temveč da svoje knjige tudi prečita. Saj me je skoro spravil v zadrego, ko je na dolgo in ši- roko začel bistro in samokritično raz- pravljati o zadnjih knjižnih novicah, ki jih je že prečital, medtem ko jaz v knjižnicah še nisem prišla na vrsto zanje. Zanimalo me je, kako Kotnik kot srednji kmet, ki danes le nima tolikih možnosti za kopičenje svojega denarja, zmore takšnih stroškov z ozirom na dejstvo, da so pri nas knjige le še zelo drage. Zvedela sem, da je ljubitelj le- pih knjig. Svojo knjižno zbirko bogati že od svoje rane mladosti. Na srečo tudi njegova žena zelo rada čita lep« kiljige in nikakor ne smatra nakupovanja dra- gih knjig za nepotrebne izdatke. Vesta pa oba, da bi s temi izdatki lahko zdrže- vala hišno pomočnico, ki bi jima v te- žavni, hriboviti obdelavi zemlje lahko bila v izdatno pomoč. Vendar raje sa- ma v vsem bolj poprimeta in si mesto tuje delovne sile privoščita bogatejše duševne hrane. Kadar pa mož večkrat zapovrstjo le preveč izda za knjige, jih nekaj časa pusti ležati pri sosedu, da se ta čas žena že »privadi« na nove izdatke. Nasprotno pa tudi žena pusti pri sosedu nekaj časa nove čevlje, da se mož tudi privadi na ta »nepotrebni izdatek«. V urah počitka in v dolgih zimskih večerih pa se ob lepi knjigi drug drugemu smejeta nad temi drob- nimi »sleparijami«. S polletnega občnega zbora kmetijske zadruge v Rogaški Slatini Pred dnevi so zadružniki Rogaške Slatine imeli polletni občni zbor, na katerem so zelo kritično pregledali delo zadruge v prvem polletju. Pred dnevi sta se Kmetijska zadruga Rogaška Sla- tina in Ratanska vas združili v močnej- šo zadružno organizacijo. Na občnem zboru so zadružniki ugotovili, da je bila združitev nujna in potrebna, saj so razmeroma v kratkem času dosegli že kar lepe uspehe v skupnem poslovanju. V poslovanju kmetijske zadruge v Ra- tanski vasi je izguba, ki pa ni nastala v letošnjem letu, amp^ v lanskem, kar so zakrivili nekateri bivši malomarni in nesposobni uslužbenci zadruge. Take uslužbence je zadruga odstranila in je pričakovati, da bo v bodoče upravni odbor bolj gledal na pravilnost poslo- vanja svojih uslužbencev. Kljub nekaterim nepravilnostim so posamezni odseki vendarle dosegli prav lep>e uspehe. Trgovski odsek je skupno z mesnico dosegel v prvem polletju 42,294.748 din prometa. Posluje pa v petih poslovalnicah, ki so primemo urejene in imajo še kar do'bra skladi- šča za odkup kmetijskih pridelkov. Med vsemi pospeševalnimi odseki je najbolj delaven živinorejski odsek. Člani tega odseka se redno sestajajo. Ugotovljeno je bilo, da je živinoreja v teh krajih v zelo slabem stanju, kar je poikazal zadnji pregled bikov. Letno povprečje mleka 800 litrov na kravo je vsekakor porazno, če pomislimo da je povprečje dobrih molznic 2000 litrov. Živinorejski odsek je sklenil, da bo ku- pU nekaj glav plemenske živine simen- talske pasme in uvedel smotrnejšo mlečno kontrolo ter tako začel z orga- nizirano živinorejsko službo. Nič slabši ni sadjarsko-vinogradni^ odsek, ki je ix>skrbel, da je bilo po- škropljenih 25.000 in pomlajenih 1.500 sadnih dreves. Razen tega pa je bilo na novo posajenih 1.200 komadov dreves. Ostali odseki pa so več ali manj le samo na papirju, ker se pač člani teh odborov premalo zavedajo odgovornosti za napredek svojihi odsekov. Ti uspehi pa še daleč ne morejo za- dovoljiti člane zadruge. Treba ibo v bo- bodoče iposvetiti mnogo več skrbi za pospeševanje kmetijske proizvodnje. Pri tem bodo morali zadružniki nuditi več podpore kakor doslej. Mnogokrat se do- godi. da kmetje prodajo svoje proizvo- de drugim odkupnim podjetjem, ki si ustvarjajo dobičke, ne vlagajo pa v od- seke za ^pospeševanje kmetijske proiz- vodnje. Tak odnos do zadruge je bil doslej delno upravičljiv, ker so videli, da odgovorni uslužbenci premalo ali pa sploh ne delajo za splošne koristi za- druge. V bodoče se to ne bo več dogaja- lo, saj imajo sedaj na odgovornih me- stih res zelo doibre, poštene in sposobne 1.1udi. I. J. Šmarčani se bodo morali potruditi, da bodo vzgajali lepšo živino Naša kmetijska zadruga je organizi- rala preteklo nedeljo za območje bivših zadrug Šmartno ob Paki in Gorenje usp>elo živinorejsko razstavo, ki si jo je ogledalo mnogo ljudi. Zadružnika sami pia so pokazali tudi dovolj zanimanja, saj so pripoljali na razstavo vso tisto živino, ko jo vodijo v rodovnikih. Or- ganizacija sama je bila' dobra in tudi ocenjevalna komisija je svoje delo v redu opravila. Prav pri nas v Savinjski dolini so dani vsi pogoji za napredno živinorejo, toda treba se bo potruditi, da bodo to živino pravilno krmili. Živino je treba vzrejati bolj prirodno in jo imeti tudi čim več na prostem, šele i>otem lahko upamo, da bomo imeli korist od naše živinoreje. Ne smemo vso našo skrb polagati samo na hmeljarstvo, temveč bo treba posvečati več pozornosti tudi vzreji dobrih pasem, ureditvi dobrih travnikov, ki so prvi pogoj za uspešen razvoj živinoreje. Reči moramo, da je mnogo TEizstavljenih živali pokazalo premalo proizvodnosti in ne preveč lepe telesne oblike. Stremeti bo treba za tem, da bomo dosegli že vendar enkrat to, da bodo naše krave dajale najmanj 2500 do 3000 kg mleka na leto. Sama molznost je pri nas brez dvoma prenizka, saj znaša pri kontroliranih živalih komaj 1700 kg na leto. Da se bodo naši travniki in p>ašniki izboljšali, bo treba pač uporabljati čim več Toma- sove žlindre, kajti še vedno drži star pregovor, da krava pri gobcu molze. Pri nekaterih živalih je bilo opaziti podhranjenost, nadalje slabe posledice hlevske vzreje — dolge parklje, sloke noge in mehak hrbet. Opaziti je bilo tudi, da rede naši rejci preveč i>asem, zato se 'bo treba odločiti za tisto, ki pride za naše razmere najbolj v poštev, a ta je sivorjava — montafonska. Čim- prejšnja preusmeritev na to pasmo bo brez dvoma dvignila mlečnost in po- pravila telesne oblike goveda v našem živinorejskem okolišu. Najbolje je bil ocenjen bik, ki ga vzreja Martin Podgoršek in Podgore, najboljšo kravo pa ima Jože Podgoršek z Malega vrha. Najlepšo telico vzreja Angel Klančnik iz Podgore. Za razstavo in nagrade je največ prispevala KZ Šmartno ob Paki (91.000 dinarjev), nato okrajni kmetijski sklad Šoštanj (70.000 dinarjev) in končno OZZ Celje (19.500 dinarjev). Razstava nam je pokazala, kje bo treba pričeti z delom, da bo naša živi- noreja dala to, kar od nje pričakujemo. NAŠA DRUŽINA IN MLADINA Mladina in film Mnogokrat se sprašujejo naši starši in vzgojitelji ali naj dovolijo naši mla- dini vstop v kino ali ne. Nekateri so goreči zagovorniki filma in podpirajo vsako željo mladine, ki bi si najraje ogledala prav vsak film. Mla- dina\naj gre v kinematografe, saj je kino najsodobnejše izobraževalno sred- stvo. Drugi zop>et prikazujejo kino kot so- vražnika mladine, ki jo počasi, a sigur- no zastruplja. Res je mnogokrat zelo težko, da bi vzgojitelj v vsakem primeru lahko dal pravilen odgovor. Poznati bi moral prav vsak film, kar je nemogoče. Istočasno bi moral misliti na to, da je film pri- meren otrokovi razvojni stopnji. V republiškem merilu, kjer se je osnovala posebna komisija, so vpraša- nje obiska mladine rešili tako, da so vsak film, ki je mladini neprimeren, opremili z napisom; Mladini vstop ne- dovoljen! Pri tem, ko določujemo, ali naj naš otrok gre k predstavi, moramo dobro poznati vse dobre in slabe strani, ki jih film ima. Ob dobrih mladinskih filmih ni pri- pomb. Reči moramo le, da bi tudi pri nas morale uprave bolj in bolj paziti na to, da bi za mladino predvajali več dobrih mladinskih filmov. Katere dobre strani filma moramo upoštevati? Nič novega danes ni, da uvajamo celo v šolah kinoaparature, ki so sigurno najsodobnejše učno sredstvo. One posredujejo vizuelne, slušne in motorne predstave. Vse troje je še pri tako kvalitetnem pouku nemogoče (mar- sikdaj!) doseči. Naj pri tem omenim zelo dobro raz- pravico pedagoga Franca Pedička, ki je z anketo marsikaj izluščil in kar po- udarja zlasti mišljenje dijaka o filmu. »Za 20 din je film najcenejša umet- nost!« No, pa vse je nemogoče strp)ati v tako kratkem članku. Dober film, ki ga mladina gleda, jo spremlja skozi vse življenje. Slab film ima lahko prav tako po- gubne posledice. Prav posebno te^j, če ga gleda mladina v najobčutljivejši pubertetni dobi. Ni redko, ko so po kavbojskih filmih dečki divjali po namišljenih prerijah, streljali drug drugega s kamenjem, se n^ščevali, kot je tak konec kavbojskega filma, da je pravici zadoščerio ... Zato je pametno, da starši le upošte- vajo navodila vzgojiteljev, ko se odlo- čujejo za film. Dijaki 4. razreda osnovne šole ne mo- rejo gledati tega, kar lahko vidijo di- jaki 4. razreda gimnazije. Kako naj učenec 4. razreda osnovne šole razume ljubezesko zgodbo s psiho- loško poglobljenim ozadjem? Zato filmi s tako vsebino in podobno ustvarjajo popolnoma napačne predstave pri učen- cih, ki še umsko niso dovolj dozoreli. Prav tako je napačno, če prepovemo vsak film dijaku v zaključnem razredu. Danes ne sme še ničesar videti, juti'i pa brez nadaljnjega prav vse. Kako vpliva na doraščajočega otroka tako nenaden prehod? Na vsak način morajo biti zop>et starši tisti, ki se živo zanimajo za otrokovo dnevno delo in razvedrilo. Nujno je, da so povezani s šolo in drugimi vzgojni- mi institucijami, katerih dolžnost je, da nadzorujejo obisk filmov in primerne doraščajoči mladini priporočajo. Graje vreden pa je tak odgovor stai- šev, ki zvečer pripeljejo otroka h kino- predstavi: '»Otrok je moj in sama zanj odgovarjam, ker zanj skrbim!« Potem bi tudi mi odgovorili: Sama odgovarjaš za posledice, ki jih narekuje slab film! -V- V stanovanjih zal(ienjeni otroci prosijo Te dni so se spet odprla šolska vrata in vodstva osnovnih ter srednjih šol so se prestrašila silnega navala mladine. Nervoza učiteljev, staršev in otrok je bila razumljiva in opravičljiva spričo pretesnih šolskih prostorov. Toda šolo obvezni otrok mora obiskovati šolo in rešitev so morali najti v mnogoštevilnih popoldanskih paralelkah. ICljub kričeči natrpanosti razredov in pomanjkanju prosvetnega kadra le ni bil noben šolo obvezni otrok odklonjen. V večji in resnejši zadregi pa so se letos ponovno znašli zaposleni starši predšolskih otrok, ki so vedeli, da p>ri enem samem otroškem vrtcu v Celju ne morejo pričakovati usmiljenja, ra- zumevanja ali čudežev. Spričo takega stanja mnogi sploh niti niso potrkali na vrata vrtca »Otona Zupjančiča«, mnogim pa je kategoričen »nemogoče« zaprl usta za nadaljnje moledovanje. Matere so se razočarane vračale s svo- jimi malčki spet domov in so ponovno stale pred dejstvom: ali otroka zakleniti v stanovanje, ali pa ga prepustiti cesti. V vrtec »Otona Zupančiča« v Ašker- čevi ulici, ki lahko sprejme le 40 otrok, se je letos vpisalo 82 otrok — in to samih najnujnejših primerov s stroge- ga središča mesta, kjer sta oba rodi- telja zaposlena. Ko je uprava vrtca ix)- lovico prijavljenih otrok črtala, so pri- zadeti starši zagnali vik in krik. Zaradi dejanskih potreb pa so med nujnimi prošnjami upoštevali najnujnejše in sprejeli vsega 63 otrok. Tako ima danes nižja skupina, za katero je predvidenih 15 otrok 34 otrok, višja pa 29. Med od- klonjenimi prošnjami pa so nekatere tako nujne, da kaže materam zapustiti službe, če ne bodo našle druge rešitve. Prav tako kot v mestu je tudi v Ga- berju silno pereče vprašanje, kam s predšolsko mladino, ko nimajo otroške- ga vrtca. Teh otrok, ki so med zaposlit- vijo staršev brez nadzorstva, je v Ga- berju okrog 80. Hladne brezbrižnosti za potrebe otroškega vrtca v Gaberju ne bi mogli dolžiti niti ene, niti druge ga- brske tovarne. Dejstvo pa je, da se ljudje čudijo, da v desetih letih tako močna gabrska industrijska podjetja niso mogla zgraditi niti enega otroške- ga vrtca. Nimamo namena na tem mestu ana- lizirati, kaj je krivo, da v Celju ne moremo priti vsaj do zadovoljivega šte- vila otroških vrtcev. Potrebe kričijo z vsakim letom bolj, otroci v zaklenjenih stanovanjih prosijo, matere obupujejo. Taki klici in prošnje niso mogli več mimo ušes pristojnih forumov — sto težav je v gospodarskem računu, ven- dar je to kričeče vprašanje neodložlji- vo in zahteva hitrih ukrepov. Teden otroka je pred vrati. Na mno- gih sestankih v teh dneh znova in zno- va rešetajo to vprašanje. Teden sam bomo najlepše proslavili z jamstvom, da bo Celje vsaj v dveh mesecih dobilo še en otroški vrtec. To pot ne bo in ne sme ostati samo pri obljubi in načrtu. V Jurčičevi ulici, v nekdanjih prostorih kluba ljudskih poslancev, ki jih danes zaseda Gostinska zbornica, bodo v ne- kaj dneh pričeli s pripravami za izse- litev. Tu bodo lepo uredili otroški vrtec za 40 otrok. Seveda s tem vrtcem še daleč ne bodo krite vse potrebe in bo to le zasilni izhod za najnujnejše po- trebe. V tolažbo onim, ki tudi še to pot ne bodo prišli na vrsto, pa naj bo zagoto- vite-^ Okrajnega sindikalnega sveta, da bodo gabrska podjetja v kratkem za- čela graditi na bivšem Dečkovem po- sestvu moderen otroški vrtec v pavi- Ijonskem sistemu. STARŠI IN OTROCI — zamislite se ob grobu mlade Vladimire Ni še minilo leto dni, odkar je tra- gična smrt Joštovega Mihca tako boleče odjeknila v celjski javnosti. Te dni pa smo spet zasuli mladi grob Vladimiri Janoičevi s Teharja, ki je prav tako postala žrtev avtomobilske nesreče. Dne 16. septembra je ob 18,30 vozil šofer Zdravko Einspieler iz smeri Ma- libor—Ljubljana tovorni avto s prikoli- co, last podjetja »Vino« Ljubljana. Voz- nik je pripeljal iz Gregorčičeve ulice na Ljubljansko cesto in pri zavoju opa- zil pred sabo dve kolesarki, ki sta vo- zili druga za drugo. Ker se kolesarki nista držali skrajne desnice, je šofer takoj dal zvočni signal, nato pa začel obe prehitevati tako, da je močno zavi- jal proti levi strani. Ko pa ju je že pre- hitel, ga je sopotnik v avtomobilu opo- zoril, naj ustavi vozilo, češ. da je sli- šal, da je ob avtu nekaj zaropotalo. Ko je šofer ustavil avto, je videl za priko- lico ležati mlado deklico. 10-letno Vla- dimire Jančič, ki ni kazala več znakov življenja. Otrok je vozil običajno žensko kolo, ki ga verjetno ni še dovolj obvladalo. Zato se je mlada Vladimira pri prehi- tevanju avtomobila verjetno zmedla, zaradi česar je s kolesom zavila proti vozečemu avtomobilu, v katerega se je s krmilom zadela v zadnji desni blat- nik, kar je imelo za posledico smrt. Vladimira ni bila povožena, temveč se je z levim sencem udarila ob avtomo- bil, dobila na tem mestu manjšo rano in ostala na mestu mrtva. Ta, v razmeroma kratkem času že druga tragična smrt otroka na cesti v našem mestu bo gotovo v predstoječih pripravah za Teden otroka dala vsem šolam, posebno pa še staršem, dovolj resnih pobud, da bodo svoje otroke ne- nehno opozarjali na vse nevarnosti, ki jim pretijo na cestah. Verjetno pia se bodo zamislili ob tej nesreči tudi drugi, izvežbani. toda nedisciplinirani kolesar- ji, predvsem tisti iz gabrskih tovarn, ki po končanem delu s svojima kplesi kar zajezijo Mariborsko cesto, se vozijo vzporedno (včasih po 5 kolesarjev v eni črti zavzema vso levo stran ce- stišča) ter s tem močno zavirajo redni promet motornih vozil. Ob tej priliki bi kolesarje opozorili tudi na novo, pred kratkim izdano ured- bo, ki navaja, da so ceste I. reda do- ločene predvsem za motorna vozila, v kolikor pa se jih poslužujejo kolesarji, se morajo disciplinirano držati skrajne desne strani. Nikakor pa ni dovoljeno voziti po tako prometnih cestah otro- kom, ki vozila ne obvladajo in ogrožajo javno varnost sebi in drugim. Ta tragičen primer smrti mlade Vla- dimire bi kazalo v Tednu otroka obrav- navati po vseh šolah, da bi mladino, starše in šole zadostno seznanili z vse- mi nevamostimi, ki ji pretijo na cestah. Opozoril in poučenosti na tem področju ni nikoli preveč. Kotiček za naše žene KAKO OČISTIMO POHIŠTVO Politirano pohištvo očistimo lepo z mehko krpo, kote pa izprašimo s čopi- čem. Kadar hočemo pohištvo osvežiti, ga lahko zdrgnemo s srninim usnjem, nato pa ga zelo na tanko namažemo z loščilom in ga takoj osvetlimo z mehko volneno krpo. Ce je pohištvo že zama- zano in ima svetle madeže, le-te nadrg- nemo s kašo, ki jo napravimo iz ciga- retnega p>epela in olja. Ko se kaša na madežu osuši, pohištvo dobro osvetlimo. Lakirano pohištvo brišemo s krpo, če pa je zamazano, ga čistimo z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoliko potro- leja. Lakirano pohištvo brišemo v kro- gih z volneno krpo. Pleteno pohištvo čistimo s krtačo, če pa je močno zaprašeno in umazano, ga osvežimo z milnico, ki ne vsebuje sode, nato ga pia izperemo z mrzlo vodo. Ple- teno .pohištvo sušimo na zraku, nikdar pa ne na soncu ali celo pri peči. Usnjeno pohištvo je tudi potrebno temeljitega čiščenja. Usnjene fotelje iz- tep>amo vedno od spodaj, usnje zbriše- mo z mehko krpo in ga namažemo z dobrim loščilom. Ko je loščilo suho, ga osvetlimo z zelo mehko krtačo ali pa z mehko volneno krpo. Tako čistimo usnje, ki ima lesk. Usnje brez leska pa nataremo z mešanico olja in enakega dela kisa, in sicer zelo tanko, nakar ga zdrgnemo z mehko krpo. Tap)ecirano pohištvo, kavče, fotelje in stole bi najlepše očistile, če bi imele sesalec za prah. Tapociranega pohištva ne smemo preveč pogosto in tudi ne premočno stepavati. Bolje je, da delo opravimo v glavnem s krtačo, iztepamo pa samo na narobni strani. Zelo prašne kavče ali fotelje pogrnemo z vlažno krpo, ki smo jo namočili v kisovo vodo in dobro oželi. Nato pa iztepamo na hrbtni strani. Kavče in fotelje, ki so tapecirani s plišem ali celo s svilo, pa sploh ne iztepamo, ampak čistimo le s kiiačo. Za pliš je zelo priporočljiva čista vlažna krp«, s katero drgnemo po blagu kot s krtačo. Pri »velikem čiščenju« moramo zbri- sati tudi vso notranjost pohištva. Na notranji strani obrišemo z rahlo vlažno krpo ne preveliko ploskev hkrati, ker moramo hiteti brisati s suho krpo, da les čimprej osušimo. s praktičnimi merami lahko v gospodinjstvu tehtamo tudi brez tehtnice Mnoge gospodinje danes še ne pose- dujejo kuhinjskih tehtnic, ker so še razmeroma drage. Lahko pa si pri pri- pravljanju p>eciva pomagajo s praktič- nimi merami, ki jih v nobenem gospo- dinjstvu ne manjka. Žlička soli ali slad- korja tehta 2 do 3 g, jedilna žlica vse- buje okoli 15 cm® tekočine ali prav to- liko gramov, Vttnski kpizarec 100 do 125 cm® ali toliko g. noževa konica pa četrtino do polovico čajne žličke. Ka- dar pripravljamo močnate jedi, naj nam bo torej za merilo, da vsebuje čajna žlička 4 g vode ali 5 g soli, ali 7 g riža, kaše ali drugega zrna. Zvrhana velika jedilna žlica moke tehta 25 g, ravno tako tudi riža ali po 30 g kaše, slad- korja, masla ali masti. Kocka sladkorja tehta 5 do 8 gramov. Včasih bo gospodinja morda v zadregi tudi glede dolžinskih mer, če ne bo imela metra pri roki. Vžigalice p>a so prav gotovo vedno v hiši, pa četudi ni kadilcev. Škatla vžigalic je le za las daljša od 5 cm. kako Čistiš potne madeže Ker je zmerno potenje iz zdravstve- nih razlogov koristno, ne kaže, da bi ga preprečevali. Mnoge žene pa so vse nesrečne, ko jim je potenje na lepi volneni ali svileni obleki pustilo vidne madeže, predvsem pod pazduho. Ti madeži pa se dajo z malim trudom prav lepo odpraviti. Na volnenem blagu se dajo očistiti . takole: madeže najprej speri z mlačno vodo, nato pa zdrgni s krpico,, namo- čeno v bencin. Sveže potne madeže lahko očistimo z vodo, v kateri smo raztopili boraks. ali pa z mešanico enakega dela salmiaka in alkohola. Na svili odpravimo potne madeže, če jih sp>eremo z belim kisom. Zastarele madeže navlažimo z vodo In potresemo z jedilno sodo, potem pa jih speremo s čisto vodo. Madeže na beli svili oči- stimo z mlačno vodo, ki smo ji dodali nekoiiko salmiaka. Porumenela mesta zdrgnemo z Mmonovim sokom ter spe- remo. drobni nasveti Sneg iz beljakov bo zelo hitro trd, če boš pred tepenjem dala beljaku ne- koliko limonovega soka. Ce postanejo beli usnjeni čevlji že tako umazani, da jih ne moremo več čistiti z belo gumico, jih poskušajmo očistiti z bogato milnico, ki smo jo dobile z raztopljenim luksom v mlačni vodi. S čisto krpo drgnemo usnje, ven- dar ne toliko, da bi ga premočili. Tako osnažene čevlje posušimo v senci in jih napolnimo s časopisnim papirjem. Mastnih madežev na parketu ne od- pravimo niti z vročo vodo, niti z ben- cinom ali terpentinom. Prav lahko pa jih odpravimo z ilovico. Na madež nanesemo debelo plast ilovice, približno za prst na debelo in jo puslimo čez noč na podu, da se osuši. Zjutraj odstranimo ilovico, zdrg- nemo parketno deščico z žico — in vi- deli bomo, da je madež res izginil. Ce pa je madež le že pregloboko v lesu, znova položimo nanj ilovico in drg- nemo z žico naslednji dan. Po končanem postopku parket na- loščimo in zdrgnemo s krtačo. Srebro se bo spet lepo bleščalo, če ga zdrgnemo z navlaženim boraksom. Tudi pozlačene predmete lahko na- tremo z gobo, namočeno v boraksovi vodi. Na 1 g boraksa vzemi 20 g vode. Pozlačene predmete nato splakni in zdrgni s čisto in mehko platneno krpo. jabolčni kompot bo okusnejši, če bo- mo v začetku kuhanja dodati limonovo lupinico, ko je že kuhan, pa nekaj kap- ljic limonovega soka. Tako sok ne bo prav nič izgubil na svoji vitaminski vrednosti, okus kompota bo boljši in tudi koščki jabolk bolj beli. CELJSKI TEDNIK, 23. septembra 1955 Stev. 38 - stran 7 Henkersova kazen TONE ZAGORC: (Nadaljevanje in konec) Zunaj je biLa tiha, jasna noč. Nebo je bilo zvezdnato,, ščip pa je dajal to- liko svetlobe, da je bila videti dolina še bolj roma.ntična kot po navadi. Bar- bara je s pridušenim pljuskanjem opo- zarjala nase. Nekje daleč se je zasli- šalo mukanje govedi in opozorilo Hen- kersa na približajočo se čredo in pa- stirje. Kot že tolikokrat, ga je tudi se- daj spreletel nek neukrotljiv srh po telesu. Naglo je stopil nazaj v dvorano, se vstopil napol gol med to pijano dru- ščino in zakričal: »Črnci prihajajo s svojo čredo. Polo- vimo te črne mačke med njimi!« Kot bi trenil, so vsi planili iz dvo- rane. Brez hrupa so se poskrili za grmi- čevjem ob poti. Oingljanje zvoncev se je slišalo vse bolj razločno. Vsi so ne- strpno čakali ugodnega trenutka. Pred čredo je jezdil na konju zamo- rec, res še skoraj deček, dekleta pa so šla pomešana med govedi, le nekaj jih je šlo čisto zadaj za živino. Tenko zvonkljanje zvoncev je raz- buril strel iz pištole. Živina je začela bezljati na vse kraje. Tedaj so vojaki planili iz zasede in začeli v mraku iskati vsak svojo žrtev med mladimi Črnkami, od katerih najstarejša je bila stara komaj sedemnajst let. To je bila Patty, tiha, lepa Črnka. Henkers je imel sre耄 da je ravno njo zgrabil za roko in jo potegnil k sebi. Srečo? Ne, to ni bila sreča. George Henkers je postal ko divji. Ničesar drugega ni videl pred seboj kot samo črno Patty, ki se mu je z vsemi močmi izvijala iz rok, a brez uspeha. Ta panika je trajala skoraj pol ure v dolini ob Barbari. Toda kmalu so se zopet vs'i zbrali v dvorani in kot da se ni nič zgodilo, so popivali dalje, dokler niso od pijanosti zadremali ob mizah. Samo Henkersa ni bilo v dvo- rani, toda nanj ni utegnil nihče misliti. George Henkers je bil že kaznovan zaradi posilstva. V Združenih državah se tak zločin kaznuje s smrtjo na elek- tričnem stolu. Toda njegov starešina mu je neodgovorno odpustil ta prvi prestopek proti zakonu. Tega večera pa se je to že drugič pripetilo. Ko je že ves utrujen ležal poleg svoje žrtve, mu je šele padlo na um, kakšna kazen bi ga zadela, če bi kdo zvedel za njegovo gnusno početje. Vzravnal se je nad črno Patty ter jo gledal tre- nutek. Nato je zgrabil za pištolo in jo hotel ustreliti. A to bi bilo prenevarno, se je bil hipoma spomnil. Ves divji je nekajkrat stisnil Patty za vrat. nato pa poslušal, če še diha. Bila je mrtva. Zgrabil jo je s svojimi močnimi rokami in jo pozibavajoč se sem in tja odnesel proti reki. Tam se je slekel do golega, nato pa se z žrtvijo vred spustil v vodo. Vlekel jo je proti sredini reke. Voda je bila vedno bolj globoka. Nenadoma je omagal. Spustil je Patty v vodo dn spet poskusil priti na kopno. Toda za- man. Henkersu je spodrsnilo na spolz- kem kamnu. iMočan tok Barbare ga je potiskal na dno. Zgubil je zavest in bil na mestu brez sodnika kaznovan s smrtjo za svoj zločin. SODOBNA SOLA Lahko postaviti je novo šolo z ljubeznijo za stvar in vso skrbjo, da našim ljubim malčkom bo v veselje poslopje belo, zračno in svetlo. Dobiti vanjo šolskih knjig in zvezkov, to pa nikakor ni tako lahko, ker zopet so pozabili v Ljubljani, kdaj šolska vrata se pri nas odpro. Polulska šola je zares komfortna, ker Celje je hotelo to tako. Se lepša bo in dosti bolj moderna, ko De Ze eS še spomni se na njo. OTROŠKI DODATKI Moj znanec kupil je nekoč parcelo, za hišo s.i naredil je načrt, ko pa mu je z denarjem spodletelo, parcelo preoral je v ploden vrt. Gojil na njem je sadje, zelenjavo, dodatke vlekel za otroke tri, a neki dan si počohljdl je glavo dodatki so mu znižani bili! Parcelo je prodal. Za izkupiček si kupil je motor s prikolico, obdelovati nehal je vrtiček, družino vozil je v okolico. Se radio si je nato nabavil in vsak večer ob njem sedi lepo. Nikdar več se ne bo z lopato gnjavil. Dodatki pa v mošnjiček mu teko. FRAU PRESELTEIG SE JE VRNILA Frau Preselteig je spet doma, okrogla, zagorela vsa. Na Jadranu se je mudila, prezrela leta si mladila. — Ah ja, bilo je vounderbar: hoteli, bari, morski čar! Samo svoj »tajč« sem govorila in z njim rešpekt si pridobila. Besede fine: »Kiiss die H and! Ach, Gnddige, aus voelchem Land?« Zares to krasne so manire, die ich doch immer hoch taxiere. So mnogi rekli mi »wie fesch« in nič hodila nisem peš, povsod sem našla kavalirje, zum Teufel šel moj srčni mir je. Da v Celju tukaj sem doma, sem zamolčala, aber ja! . Frau Preselteig ist doch mein Name — kaj ni ime to svetske dame? Ach ja, Herr Bartvoisch, wundersch6n bilo je tam. A tu jesen prav do sred me z mrazom zbada, kot roži cvetje mi odpada. Zdaj pač me čaka stari »gfret«! Nihče me tu ne odzad ne odspred še ne pogleda. Unerifrdglich se toži mi po dneh pobeglih ... HUMOR DAR pOVORA Zadnjič sem slišal vašega sina na shodu govoriti; krasen glas ima. Podedoval ga je po meni. In ta zgovorniška zmožnost; tri ure je neprenehoma govoril, pa ni bil nič utrujen. To je pa podedoval po materi. UPOKOJITEV A.: Končno sem vendar le dosegel, da so me upokojili; včeraj nisem bil več v uradu. B.: Saj se mi je zdelo, ko sem po- gledal v vašo sobo, da je nekdo drugi na vašem stolu dremal. NAPOLEON IN ZIDAR Na otoku Heleni se je Napoleon prav i dotoo počutil. Neki zidar je padel s hodnika ter se ••hudo ranil. Napoleon ga pomiruje: E, to nič ne po^meni, le mene poglej. Jaz sem padel z večje višine — s prestola — pa še živim. V POSREDOVALNICI ZA SLUŽBE Kaj? Dvanajst spričeval imate in no- beno ni stare je od meseca? Uslužbenka: Moram li jaz kaj za to, če gospodar nima potrpežljivosti. UCITELJ RAZLAGA PETERO CUTOV Oči imamo, da gledamo; ušesa da poslušamo . . . Žolna! Cemu pa imamo nos? Žolna: zato, da dihamo. — Ce raztreseni profesor igra čelo. ZANIMIVOSTI ZAKON PODALJŠUJE ŽIVLJENJE Mnogo znanstvenikov je mnenja, da zakon v največ primerih podaljšuje živ- ljenje. Iz raznih statistik je znano, da je umrljivost med neporočenimi oseba- mi mnogo večja kot med poročenimi. ' Resnica je, da so samci in samke na- vadno izpostavljeni vedno bolj neredne- mu življenju in da jih to ugonablja. Prav tako se tudi večina bolezni raje naseli pri neporočenih ljudeh, kar je pa po vsej gotovosti posledica prejšnje- ga. Poročeni ljudje so deležni bolj mir- nega lin enoličnega življenja, ki vseka- kor bolj ohranja človeka, kot pa burna in za zdravje večkrat škodljiva doži- vetja. Lahko pa še upoštevamo to, da je kljub velikemu številu p>oročenih pi- jancev vendar še več samskih, ki imajo za to navadno več prilike in več de- narja. Vse to je resnično, vendar pa imamo tudi zakone, ki ugonabljajo in uničujejo ljudi, zato bi se moral naš naslov po vsej priliki glasiti: »Srečen zakon podaljšuje življenje.« To je brez dvoma resnica. ZAKAJ ŽIVIJO ŽENSKE DALJ ČASA KOT MOŠKI Neki strokovni časopis je pred ne- davnim objavil rezultate, ki so jih do- bili pri raziskovanju znanega pojava, da živijo ženske danes dalj časa kot moški. Pisec navaja 6 razlogov, da ima- jo ženske povprečno za 3 do 5 let daljše življenje. 1. Ce preštejemo vse mrtvorojenčke, vidimo, da odločno prevladujejo moški. (Zanimivo je, da so isti ipojav opazili tudi pri nekaterih živalih, n. pr. pri govedu, svinji itd.) 2. Umrljivost pri samem porodu in umrljivost v prvem letu starosti prav tako zajame več moških kot žensk. 3. Vse bolezni in druge fizične po- škodbe zahtevajo nedvomno večji od- stotek med moškimi. Izjeme so bolezmi: lak, sladkorna bolezen, golšavost in 7X3ični kamni. 4. Zelo mnogo moških umre zaradi al- kohola, samomora ali drugih nesreč pri delu. 5. iBolezni srca, krvnega obtoka in rak na pljučih se najraje naselijo pri mo- ških. 6. V zadnjih petnajstih letih se zelo manjša število smrtnih primerov pri po- rodih. DROBNE ZANIMIVOSTI V nekem majhnem francoskem mestu je vrgla žena pismo v poštni nabiral- nik. Pri tem je začutila, da jo je nekaj ujelo za prst. Kaj je bilo? Pismonoša je po naključju kupil petelina in to med službenim časom. Ker ni vedel, kam naj ga spravi, ga je lepo zaprl v prvi poštni nabiralnik. * Nekemu človeku iz Milana je umrla žena, s katero se je stalno prepiral. Ob tej priliki so morali sosedje takoj po- klicati na pomoč gasilsko četo, ker je vdovec zažgal krsto, v kateri je ležala nejgova žena. Na policijski upravi so ga vprašali, zakaj je to storil. Odgovoril je:, »Zaradi gotovosti in varnosti.« * Nad vhodom neke porodnišnice v Bombayu je napis: »Porodnišnica. Samo za žene!« MiALI OGIBAS Sem uslužbenec. Rabil bom letos nov zimski plašč. Ko sem pretresal možnost nabave sem ugotovil, da dovolj de- narja ne bom imel. Moj znanec, ugle- den gospodarstvenik, mi je prijateljsko svetoval, kako naj ta problem enostav- no rešim. »Najmi v banki potrošniško posojilo« je dejal. Vzel sem si en dan dopusta, ker sem vedel, da je pri na- jemu posojila precej formalnosti. Pri okencu, kj^r piše »potroSniški krediti« je bila pred menoj vrsta lju- di. Bili so molčeči in sramežljivo gle- dali v tla, da nisem mogel dobiti niti približne sVke, kako bom uspel. Ko sem prišel na vrsto mi je usluž- benec pomolil kup formularjev in iz- rekel skrivnostno besedo »porok«. Ime- V- morate 2 poroka, to je osebi, ki ni- sta niti sama dolžnika niti poroka ko- mu drugemu. Tedaj se je pričel moj križev pot. Takoj sem vzel še ostanek dopusta in obiskal v tem času vse svoje sorod- nike in znance. Povsod so me sicer pri- jazno sprejeli, poroka pa nisem dobil. Moj najboljši prijatelj mi je zaupal, da so vsa moja pota zaman, da ne bom našel človeka, ki ni niti dolžan, niti porok drugemu. Zato sem sklenil, da bom poslal v časopis naslednji oglas: »Iščem dva uslužbenca ali upokojen- ca, ki izpolnjujeta pogoje za poroka 'za najem potrošniškega posojila, to je, da do sedaj še nista niti sama dolžnika, niti poroka. Diskrecija zajamčena. Po- nudbe na upravo lista pod: Duševno zdrav.« 1. za uvedbo nove valute na otoku Cipru? 2. kako dolgo živi naš las? 3. kaj je pular? 1. Do 1. avgusta letos je bil na Cipru valutna enota funt šterling, ki je bil razdeljen na 20 šilingov, šiling pa na 9 piastrov. Zdaj pa je valutna enota ciprski funt šterling, ki je razdeljen na 1000 milov za funt. Iz prometa so torej vzeli šilinge in piastre. 2. Las živi štiri do šest let in normalno izpade 50 do 60 kosov. Ako jih izpade več, je to znak obolelosti. Las raste pri korenini, ne pa pri koncu kot nekateri mislijo. 3. Pular (pravilno pisano: pou- larde je mlada, dorasla, pitana kokoš, ki je, preden začne nesti, rezana približno tako kakor ko- pun. Navadno pa prinašajo na trg mlade pitane kokoške, ki jih prodajo pod imenom pular. Tudi v francoskem jeziku, od koder iz- vira ta beseda, pomeni pitano piško. NAMESTO ROŽ Pet polnih križev na rameh brez sape mož v tem tednu nosi svoj jubilej ob ženah dveh. Ker silno ljubi v hiši mir — vse znance in sosede prosi, da ne kalijo v njej — prepir. Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok — 131 — Prav posebno nasprotovanje pokneženju Celjanov pa je pokazal Friderik, deželni knez Štajerske, ki se je ravno takrat vračal z Ju- trovega. Nemudoma se je pritožil pri kralju. Sigmundu, ki pa njegove pritožbe ni sprejel. Friderik je zato hotel z orožjem odločiti za- deve,, ker ni hotel pristati, da bi bili Celjani njemu enaki. Najprej je za kratek čas na- vezal stike s Henrikom Goriškim, ki pa je kmalu za tem podpisal dedno pogodbo z Ulri- kom ter mu zaupal otroke v varuštvo. Fri- derik je iskal zaveznike med Frankopanskimi, kjer jih je tudi našel. Obljubili so mu 1000 ttiol za primer, če bi bila Friderikova po- sestva napadena. Do odkritih bojev ni prišlo, ker je Sigmund še živel in ker je bil Albreht Avstrijski na strani Celjanov. — 132 — Ulrik je slutil, da bodo prišli nemirni časi. Ostajal je na kraljevem dvoru, da bi si za- gotovil čim večji politični delež po Sigmun- dovi smrti. Sigmund je za svojega naslednika imenoval Albrehta Avstrijskega, ki je bil poročen z njegovo in Barbarino hčerko Eliza- beto Celjsko. Toda Celjanka in kraljica Barbara se ni zadovoljila s tako odločitvijo. Ni se hotela odreči vladanju. Skrivaj je pletla zaroto zo- per moževo odločitev skupaj s češkimi husiti. Poslala je skrivno poslanstvo na Poljsko, ki naj bi v njenem imenu zasnubilo 13-letnega kralja Vladislava. Hotela je vladati kar trem kraljestvom. Ulrik z njeno politično dejavnostjo ni bil zadovoljen. Imel je svoje načrte. — 133 — Leta 1437 je Sigmund umrl. Ulrik je bil na dvoru, ki je bil priča, kako dva člana celjske grofovske hiše vlečeta vsak na svojo stran. Ulrik je pokazal svojo naklonjenost Albrehtu medtem pa je Barbara hotela na pot, da bi na poljskem pridobila mladega kralja, ki je bil najmanj za 30 let mlajši. Barbara je imela vse pripravljeno, toda Albrehtovi somišljeniki so jo zadržali. Pri- silili sc jo, da je morala spremljati krsto svojega moža v Bratislavo. Barbara se je morala ukloniti, medtem pa so Albrehta iz- volili za kralja. Namera vročekrvne in stre- muške Barbare je propadla. Dali so ji svo- bodo šele po tem, ko je njena hči Elizabeta z Albrehtom zasedla prestol. Določili so ji za prebivališče Melnik na Češkem. — 134 — Albreht je bil Ulriku Celjskemu naklonjen, saj je bil poročen z njegovo sestrično. Leto dni po kronanju mu je izročil namestništvo na Češkem. Le-tu je Ulrik povrnil nemški kroni tiste kraje, ki niso hoteli priznati Albrehta. Toda Ulrik je na Češkem tako močno deloval, da so ga v Pragi častili bolj kot kralja samjega. Albreht je |postal ne- zaupen, zato ga je odpoklical, češ, da si hoče prilastiti češko krono. Ulrik si zaradi tega ni delal skrbi. Veliko bolj ga je skrbelo vznemirjeno stanje na jugu, kjer je Friderik vse bolj kazal svoje sovražne namene. Ko se je vračal, je vzel s seboj znanega češkega vojščaka Jana Vi- tovca, ki ga je imenoval za poveljnika celjskih čet. Stev. 38 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 16. septembra 1954 Lepa udeležba in dobri rezultati * nedeljo so na atletskem stadionu Uorisa Kidriča tekmovali telovadci in telovadkinje partizanskih društev celjskega okraja za na- slove okrajnih atletskih prvakov. Tekmovanja se je udeležilo kar 223 mladih ljudi, ki so do- segli prav dobre rezultate. V odsotnosti lanske- g^a zmagovalca TVD Partzan konjiče so letos Gomilčani bili pravzaprav brez pruve konku- rence. Viden napredek so pokazali Zalčani, če- stitati pa moramo tudi mladim močem iz Šent- jurja, Petrovč, Mozirja in Ljubečne. Obe celjski društvi sta sodelovali na tem tekmovanju ve- činoma z mladimi tekmovalci in sta se uvrstili med prvo sedmorico. Kljub zadovoljivi udeležbi pa ne moremo biti zadovoljni z odsotnostjo sko- raj dve tretjine društev, ki niso na tekmovanje poslala niti enega tekmovalca. Tehnični rezultati: Pionirji — tek 60 m: 1. Smigovc (Ce-m) 8,4, 2. Sok (Ce-m) 8,5, 3. llri- bernik (Ce-G), 8,8, 4. Kučer (Ž) 8,8. Višina: l.Koklič (Z) 14?, 2. Lešnik (2) 130, 3. Lakner (Ž) 130, 4. Pirš (Ce-m) 130. Štafeta 4x60 m: 1. Ža- lec 34,5, 2. Celje-mesto 35,0, 3. Petrovče 36,2, i. Celje-Gaberje 36,2. Ekipe: 1. Žalec 23,5, 2. Celje-mesto 15,5 in 3. Šentjur 7 točk. Pionirke: tek: 60 m: 1. Kolar (Š) 9,3, 2. Bla- . gotinšek (Ce-G) 9,4, 3. Jelen (Pet) 9,7, 4. Cater (Ce-m) 9,7. Daljina: 1. Cater (Ce-m) 3,47, 2. Zupet (Š) 3,40, 3. Urbajs (S) 3,33, 4. Cizej (G) 5,32. Štafeta 4x60 m: \ Šentjur 37,4, 2. Žalec 58,8, 3. Celje-mesto 39,5, 4. Gomilsko 41,5. Mladinci - tek 100 m: I. Jan (P) 12,4, 2. Ari- stovnik (P) 12,4, 3. Premik (2) 12,5, 4. Sok (Ce-m) 12,6. Daljina: 1. Pečnik (M) 5,67, 2. Aristovnik (P^ 5,36, 3. Jan (P) 5,36, 4. Vitanc (G) 4,79. Višina: 1. Pečnik (M) 176, 2. llofer (Z) 153, 3. Vitanc (G) 153, 4. Kohne (Ce-m) 150. Met krogle: 1. Pečnik (M) 12,94, 2. Jan (P) 11,37, 5. Štrajhar (T) 11,13, 4. Vitanc (G) 4,79. Tek 1000 m: 1. Vitanc (G) 2:50,5, 2. Naraks (Z) 2:55,2, 3. Verk (Lj) 2:55,3, 4. Ban (Š) 2:57,3. fetufeta 4x100 m: 1. Ljubečna 51,2, 2. Celje-mesto 51,2, 3. Žalec 53,7, 4. Gomilsko 54,2. Ekipe: 1. Petrovče 16, 2. Mozirje 15, 3. Žalec 12 točk. Mladinke — tek 60 m: 1. Rehar (Z) 8,8, Štraj- har (T) 9,0, 3. Zilnik (G) 9,0, 4. Kučer (Z) 9,3. Daljina: 1. Zilnik (G) 3,65, 2. Štrajhar (G) 3,56, 3. Kučer (Z) 3,46, 4. Jagodič (Š) 3,40. Met krogle: 1. Zilnik (G) 10,09, 2. Leskošek (S) 9,39, 3. Štrajhar (T) 8,01, 4. Kukovnik (Š) 7.83. Štafeta 4x60 m: 1. Celje-Gaberje 37,7, 2. Šentjur 37,8, 3. Gomilsko 39,5. Ekipe: 1. Gomilsko 16, 2. Šent- jur 11, 3. Celje-mesto 10 točk. Člani — tek 100 m: 1. Kovač (ž) 11,4, 2. Zil- nik (G) 12,5, 3. Fijavž (Ce-G) 12,7, 4. Rojnik (G) 12,8. Daljina: 1. 7il"ik (G) 5.78, 2. Cizej 5.73. 3. Gabrijel (S) 5,62, 4. Cmak (G) 5,30. Met krogle: 1. Zilnik (G) 9,49, 2. Kramar (G) »,39, 3. Vitanc (G) 9,39, 4. Cmak 8,64. Višina: 1. Gabrijel (Š) 160, 2. Zilnik (G) 158, 3. Kra- mar (G) 150, 4. Ratajc (P) 135. Tek 1500 m: i. Cizej (G) 4:38,2, 2. Natek (G) 4:47,8, 3. Mi- _Nogomet ____ ZMAGA NA VSEH BOJIŠČIH T prejšnji številki smo pisali o »črnem« dnevu za celjske nogometaše, ki so izgubili vsa srečanja. Zadnjo nedeljo pa je zopet po- sijalo sonce celjskim nogometašem doma in na tujih igriščih. Na vseh bojiščih so bili zmagoviti — na Giaziji, Ljutomeru in Murski Soboti, Storjani doma in Velcnjčanl v Brežicah. V ospredju zanimanja je bila tekma na Gia- ziji hrvatsko-slovenske lige med Mariborom in Kladivarjem. Okrog 2000 gledalcev se je zbralo okrog igrišča misleč, da bodo prisostvovali ve- liki borbi. Igra sama pa ni zadovoljila gledal- cev. Bila je nesmiselna, mlačna, brez tehničnih fines in prave borbenosti. Ce se Kladivar ne bi zdramil po prejetem golu v zadnjih minu- tah igre, bi gledalci brez dvoma močno godr- njali. Tako sta pa v zadnjih petih minutah padla dva gola in s tem je bila odločena zmaga Ba Kladivarja. Samo teh nekaj minut so gledalci nživali in kar zadovoljnih obrazov zapuščali Glazijo. V prvem polčasu sta grešili obe moštvi. Maribor je bil nekoliko boljši, pa ta prednost ni zadostovala za vodstvo. Kladivar je v tem delu sicer več streljal na gol Maribora, vsi napadalci pa niso znali izkoristiti najbolj ide- alnih situacij. V tem so jih vneto posnemali tudi Mariborčani. V drugem polčasu se tempo igre ni prav nic spremenil. Obe moštvi sta predvedli raztrgano igro in nikjer ni bilo opaziti potrebnega sode- lovanja med igralci. Obramba Kladivarja je po- Sijala napadalcem uporabne žoge. ti pa se niso med seboj sporazumevali, v zaključnih akcijah pa so bili VSI brez izjeme nemogoči. Ko je Pa- Bič dosegel v 75 min. prvi gol za Maribor, so pač vsi mislili, da je usoda Kladivarja že za- pečatena. V 81. min. je visel gol že v zraku, ko je Vodeb iz kakih 18 m s topovskim strelom usmeril žogo v sam gornji kot vrat, vratar Itostov pa je z odlično parado v zadnjem hipu očuval svoje svetišče. Le pet minut je še bilo do kraja tekme, ko je med gledalci završalo. Piki je končno le zadel mrežo in izenačil re- rultat na 1:1. Da je bilo veselje še popolnejše, je dve minuti pred koncem tekme zadel mre- žo še Marinček in s tem postavil končni re- zultat - 2:11 Pri Klndivarju je tudi v tej tekmi bila obram- ba boljši del moštva, kjer sta se najbolj iz- kazala Vodeb in Božič, v napadu pa se je naj- bolj trudil Marinček, ki pa v tej tekmi ni imel podpore v ostalih igralcih v napadu. Naj bo tako ali drugače, zmaga je ostala na domačih tleh. Po 3. kolu je sedaj Kladivar s 4 točkami trenutno na 4. mestu! Nogometaši ZSD Celja so odšli v nedeljo na dolgo pot — v Ljutomer, od koder so prinesli dve dragoceni točki. Tamkajšnje nogometaše so premagali kar s 7:2! Efektna zmaga, s katero si bodo popravili razliko v golih. Kovinarji so na domačih tleh komaj premagali žilave nogometaše iz Rač z minimalnim rezul- tatom 1:0. Točke so le ostale doma... Uspešni so bili tudi Velenjčani v Brežicah, kjer so zmagali s tesnim rezultatom 4:3. Pred- vedli so dobro igro in so bili mnogo boljši na- sprotnik od domačinov. Velik uspeh za Celje pa predstavlja zmaga mladih nogometašev Svobode v Murski Soboti, kjer so ponovljeno tekmo s Soboto odločili v s\ojo korist z 2:1 (0:1). Tako so se celjski pio- nirji uvrstili do finala slovenskega prvenstva in se bodo to nedeljo borili na ljubljanskih tleh v predtekmi Nemčija B : Jngosavija B z Ilirijo za naslov pionirskega prvaka Slovenije. Mladina Kladivarja je v nedeljo na domačih tleh premagala mladinsko moštvo Maribora s 4:1 (2:1). Uspešni strelci za Kladivarja so bili: Pere 3 in Založnik 1. III. ŠPORTNE IGRE KEMIČNE INDUSTRIJE V Rogaški Slatini so se v preteklem tednu srečali športniki kemične industrije iz Hrvat- ske in Slovenije. Srečanja so dala naslednje rezultate: Nogomet': Hrvatska : Slovenja 4:2 (2:1), odbojka 2:2 (moški), 3:1 (ženske) za Slo- venijo; namizni tenis: moški in ženske 5:2 za Hrvatsko; šah: 5:5; kegljanje 268:235 za Slo- venijo; streljanje: ženske 508:303 za Slovenijo, noški 693:501 za Slovenijo. Končno stanje točk 9i7 za Slovenijo. _Kegljanje__ Na kegljiščih v Celju, Šoštanju in Zabukovci io klubi Celjske kegljaške podzveze odigrali v cdcljo 2. kolo prvenstva v narodnem slogu. V moštveni igri so klubi, ki so se uvrstili v 1. kolu na vrhu lestvice v 2. kolu precej po- pustili, dočim sta v tekmovanju posameznikov dosegla lep uspeh Vanovšek od Betona in Pod- križnik od Gradisa, ki sta podrla po 400 keg- ljev. Rezultati 2. kola t moštvenem kegljanju: Be- ton 320, Kladvar 313, Gradiš 291, 13. maj 288, Svoboda Liboje 272, Svoboda Celje 271, Kovino- tehna 262, Invalid 2>4, Kovinar Store 232. Najboljši posamezniki: Vanovšek (Beton) 400, Podkrižnik (Gradiš) 400, Iglič (Kovinotehna) 374, Zagorc (Beton) 366, Kl«meBČič (Gradiš) 355. keln (P) 4:55,6. Štafeta 4x100 m: 1. Žalec 47,3, 2. Gomilsko 49,6, 3. Petrovče 52,8. Ekipe 1. Gomilsko 44, 2. Žalec 15, 3. Šentjur 7 točk. Članice — tek 100 m: 1. Rečnik (S) 14,1, 2. Rehar (Z) 14,8, 3. Vitanc (G) 15,3, 4. Kučer (Z) 15,5. Višina: 1. Rečnik (Š) 130, 2. Turnšek (G) 125, 3. Pečnik (M) 120, 4. Aubreht (M) 120. Daljina: 1. Rečnik (S) 4,21, 2. Vitanc (G) 3,46, 3. Pečnik (M) 3,42, 4. Aubreht (M) 3,27. Met krogle: 1. Pristovšek (P) 10,91, 2. Turnšek (G) 8,09, 3. Pečnik (M) 7,85. Tek 500 m: 1. Rehar (Z) 1:36,2, 2. Cizej (G) 1:39,2, 3. Šolinc (G) 1:40,0, 4. Pečnik (M) 1:40,2. Štafeta 4x100 m: 1. Gomil-' sko 1:10,2. Ekipe: 1. Gomilsko 27, 2. Šentjur 17, 3. Mo- zirje in Žalec 9 točk. V skupnem plasmanu je vrstni red naslednji: 1. Gomilsko 99, 2. Žalec 73,5, 3. Šentjur 62, 4. Celje-mesto 35,5, 5. Petrovče 33, 6. Mozirje 24, 7. Celje-Gaberje 22 točk itd. Rezultati letošnjega atletskega tekmovanja društev Partizan so dobri in so zgovoren dokaz, da v društva Partizan vse bolj prodira ta zdrava telesnovzgojiia panoga in zavzema vidno mesto pri redni vadbi. Brez dvoma pri tem prednjačijo Gomilčani in zato so povsem za- služeno osvojili naslov prvaka celjskega okra- ja in s tem prehodni pokal okrajne zveze Par- tizan. DROBNE NOVICE Z raširitvijo cestne razsvetljave v običini Celje nadaljujejo. Te dni so zasvetile električne svetilke na cestah v novem naselju v Novi vasi ob Dečko- vi cesti in delu vasi Dobrova. V Novi vasi so namestili 30, v Dobrovi pa 18 novih cestnih svetilk. 2elja prebivalcev ob Mariborski cesti je že davno, da bi uprava PTT odstra- nila drogove po levi strani ceste do De- lavske ceste. Ekipa za javno razsvetlja- vo, ki jo vodi mojster Umek, bi po od- stranitvi drogov pričela z montiranjem fluorescentnih svetilk. Predno pa PTT drogov ne odstrani, z montiranjem no- ve razsvetljave ne morejo pričeti. Prehod preko zasilnih železniških mostom ni dovoljen. Taki svarilni na- pisi so nameščeni na obeh mostovih. Izgleda pa, da jih nekateri ne upošteva- jo. Na mostovih, posebno na prvem, je videti dostilcrat kar cele promenade. Z energičnimi ukrepi, tudi s kaznova- njem, bi bilo potreba preprečiti preha- janje preko mostov. IZ SODNE DVORANE NEDOSTOJNO SE JE OBNAŠALA V URADU IN ŽALILA URADNO OSEBO Fister Dušana je prišla 20. junija le- tos v občinsko pisarno občine Vojnik. Brez vzroka se je pričela nedostojno obnašati. Zalila je občinskega tajnika Sovič Leopolda s tem, da ga je hotela z roko udariti po glavi. Končno je s pestjo udarila po pisalni mizi, pograbila knjige in dokumente ter jih vrgla So- viču v glavo, pri odhodu pa mu je še dala zaušnico. Zaradi žaljenja uradne osebe se je Fistrova zagovarjala pri so- dišču. Z osmimi dnevi zapora, povrni- tvijo stroškov kazenskega postopka, jo je sodišče podučilo, da se je treba v uradnih prostorih dostojno obnašati in da ni dovoljeno žaliti uradnih oseb. PUTNIK SLOVENIJA POSLOVALNICA CELJE 1 Udeležite se v mesecu oktobru na- šega petdnevnega izleta v Salzburg in Miinchen. Vse informacije dobite v naši poslovalnici! 2 Pohitite z nami po Italiji. Ogled Ri- ma in Benetk! Vse informacije in prijave v poslovalnici. 3 Izognite se nepotrebni gneči in ku- pujte železniške in ladijske karte pri Putniku Celje! — Poslužujte se vseh brezplačnih informacij! 4 Prijavite se za izlet na Dunaj, na no- gometno tekmo Avstrijtt:Jugoslavija. Prijave do 30. septembra. Vse infor- macije in prijave v poslovalnici. >UMETNI KAMEN* Rogaška Slatina izvršuje kamnoseška dela iz umetnega kamna, teraco tlak in obloge, razna fasaderska dela — izdeluje vse vrste cementnih izdelkov. Za naročila se priporoča! Novak Milena iz Ponikve pri Gro- belnem si je pri delu zlomila levo nogo. * Vagonček je zgrabil pri delu v rud- niku Pečovnik Ivana Videč. Dobn je notranje xx)škodbe. * Rupnik Terezija iz Bukovžlaka je na železniški progi v Cretu pobirala pre- mog. V tem je pri vozil vlak. Prišla je pod kolo vagona, ki ji je odrezal desno, nogo. « Pod voz, ki se je prevrnil, je prišla Podgoršek Ana iz Dobovca pri Ponikvi. Utrpela je pretres možganov in dobila poškodbe na roki, * Pri ijadcu si je zlomil nogo Perger Ivan iz Polzele. * Pri padcu si je težje poškodovala nogo Lipnik Ana iz Bukovžlaka. Maršnak Justin iz Strmca je vozil gnoj. Voz se je prevrnil. Pri tem si je zlomil nogo. * Z voza je padel Grom Jože iz Pri- moža pri Šentjurju. Pri padcu si je poškodoval rebra in levo ramo. * Roko si je pri padcu zlomila Govedič Julij ana iz Huma na So tli. * Pri zaviranju voza je prišla pod kole- sa Amalija Pinter iz Matk pri Prebol- du. Poškodovala si je nogo in prsni koš. * Vse ponesrečence so reševalci prepe- ljali v bolnišnico. PROMETNE NESRECE Kljub temu, da bi bilo pričakovati spričo zadnjih prometnih nesreč več opreznosti, se nesreče vseeno z ne- zmanjšanim številom nadaljujejo. V ponedeljek se je avtobus, ki vozi iz Celja v Mozirje zaletel. Rezultat tega je velika škoda na vozilu, dva teže ranjena potnika dn več laže ranjenih. Istega dne je šofer občinskega odbora Mozirje podrl kolesarja v Žalcu. Kole- sar je bil nesreče sam kriv. V torek zvečer je traktorist Gajšek Ivan iz Celja vozil po cesti iz Šentjurja, preko Blagovne v Celje. Traktor s pri- kolico je imel naloženo opeko. Ob de- veti uri zvečer je vinjen šofer nadalje- val vožnjo in med vožnjo verjetno tudi zaspal. V takem stanju je za vozil v ja- rek. Bil je teže poškodovan in prepe- ljan v celjsko bolnišnico. Vedno novi primeri nesreč opozarjajo na dejstvo, da bo treba še strože po- stopati s kršilci prometnih predpisov v njihovem lastnem interesu. Čudno je, da tako številne prometne nesreče v zadnjem času še niso streznile voznikov motornih vozil in kolesarjev, da bi bili previdnejši. Najbolj 5>a je obsojanja vreden zadnji primer. Morda bi bilo prav, da bi prometni miličniki odvzeli šoferske izkaznice tudi takim šoferjem, ki jih zalotijo v pijanem stanju, čeravno do nesreč še ni prišlo. Take nepobolj- šljive grešnike je treba občutnejše ka- znovati. Morda bi kazalo sem in tja brez vzroka ugotavljati trezno stanje voznikov. NESREČE V LAŠKEM Reševalna posfaja RK v Laškem spo- roča, da so se zgodile v času od 1. do 20. septembra 1955 na področju laškp občine naslednje nesreče: Laznik Jože, rudar iz Trnovena hriba si je doma zlomil levo nogo. Nosil bo mavec 6 tednov. Zvirc julijana, vojna vdova iz La- tiomna, si je zlomila roko ter dobila močne udarce na lirbtenici. Koprive Franc, oskrbnik pašnikov KZ Laško iz Šmoborja je dobil v pre- tepu težke poškodbe na licu, rokah hrbtu z žago. Lenart Avgust, rudar iz Hude jame si je pri cepljenju drv presekal levo roko. Krašek Miha, rudar iz Gornje Rečice si je v gozdu pri spravilu drv poško- doval obe nogi. Kajtna Mihael, železničar iz Ogeč jc pri mletju sadja dobil roko v sadni mlin, ki mu je poškodoval 3 prste. Tašker Cvetko, kmečki delavec iz Malih gorele je dobil pri pretepu težke poškodbe z nožem in motiko po glavi, telesu in rokah. Sprejmemo KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE KLJUČAVNIČARJE IN STRUGARJE Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. TOVARNA TEHTNIC CELJE Mariborska cesta 1, I. nadstr. OBJAVE IN OGLASE OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNE ENERGIJE Odjemalce električnega toka obveščamo, da bo v ponedeljek, dne 26. septembra 1955 pre- kinjena dobava električnega toka v Aškerčevi, Cankarjevi, Gubčevi, Lilekovi, Stanetovi, Pre- šernovi in Vodnikovi ulici od 13,00 do 13,30 za- radi obnovitvenih del. v zgradbah Stanetove ulice št. 14, 16, 16a, 18, 18a in 20 bo izvršena predelava napetosti od 210-110 v na 380-220 V v času od 13,00 do 14,00. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse električne naprave pod napetostjo. Elektro Celje, Tehniška izpostava Celje-mesto PRODAMO Prodamo elektromotor, posnemalnik ročni in motorni, bencinski motor, vprežno sejalnico, 3 vprežna pliiga, zapravljivček, traktorski plug, slamoreznico, ročni traktor, železno ogrodje z« cirkularko, ročno škropilnico, vejalnik in kr- milnico za kokoši. Vrtnarska šola Medlog pri Celju PRODAM domač kis in sladka jabolka (zelo dobra — sveža in pečena). Košec, Polule U« novo šolo). PRODAM veliko novo preprogo. Naslov v upra- vi lista. UGODNO PRODAM >Zephicrc peč in >Tobbi< štedilnik. Tabor, Celje, Jenkova 20. PRODAM vinograd v Virštanju. Skorjanc, Kri- vica 25, Prevorje. PRODAM kompletno furnirano hrastovo spal- nico in kompletno masivno hrastovo spalnico. Vprašati v kiosku Priiičič. Laško. PRODAM dobro ohranjen pisalni stroj znamke »Ideal« za 30.000 din. Vprašati v upravi list*. PRODAM malo posestvo, elekt. razsvetljava. Naslov T upravi lista. SPREJMEM samostojno gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini. Nastop takoj. Naslov t upravi lista. SKUPNO GOSPODINJSTVO želim z osebn. upokojenko ali osamljeno numeščenko do starosti okoli 50 let in lastnim stanovanjem. Ponudbe pod »Upokojenecc na upravo list«. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 25. 9. 1955: dr. Bitenc Maks, Celje. Can- karjeva ulica 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka d* 8. ure zjutraj. « I. F. U A T. T ^ F MESTNO GLEDALIŠČE CELJI Nedelja, 25. sept. 1955 ob 14 — Fricdrich F»i- stcr: SIVEC — Gostovanje v Topolšici. K ¥ IV O KINO KINO UNION. CELJE ____ Od 24. do 28. 9. 1955: HČERKA BELLE STAR,' ameriški film Od 29. do 30. 9. 1955: DALJE OD VEČNOSTI, angleški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ned«- Ijah' ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM. CELJE Od 24. do 28. 9. 1955: TUJEC NA BREGU. ameriški film Od 29. 9. do 2. 10. 1955: ON IZ SANJ. italijanski film Predstave dnevno ob 18.15 in 20.15 uri. Ob nedeljah ob 16,15, 18.15 U 20,15 uri. Nedelja, 25. septembra 10,00 Za prijetno nedeljsko dopoldne — spored slovenskih pesmi v izvedbi ansamblov in solistov 10,15 Plesno glasbo izvajata orkester D. Ellington in Mantovani 10,30 Gospodinjski nasveti 10,35 Slovenske narodne popevke poje Aleksander Kovač, s harmoniko ga spremlja Ciril Rakuša 10,50 Radijska kronika 11.00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,45 Literarna oddaja 12,00 Franz v. Suppe: Pesnik in kmet — ouvertura 12,15 Zabavna glasba, 'vmes reklame in objave Ponedeljek, 26. septembra 18,00 Poročila 18,05 Športni tednik 18,30 Prenos iz Ljubljane Torek, 27. septembra 18,00 Poročila, pregled »Večeroc 18,05 Skladbe slovanskih avtorjcT igra na klavir Breda Rajhov« 18.30 Prenos iz Ljubljane Sreda, 28. septembra 18,00 Poročila 18,15 Kar ste želeli — to borna zavrteli! 18,V) Prenos iz Ljubljane Četrtek, 29. septembra 18,0» Poročila, pregled »Večerat 18,15 Arhivski posnetki iz preteklosti: Enrico Caruso, Richard Tauber, Luise Homer 18.31 Prenos iz Ljubljane Petek, 30. septembra 18,00 Poročila, pregled Celjskega tednika 18,15 Zabavna in plesna glasba 18,30 Prenos iz Ljubljane Sobota, 1. oktobra 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to bon o zavrteli! 18,3« Prenos iz Ljubljane ' ESPERANTA DEKDUA LECIONO Bonan tagon, gekamaradoj! V zadnji lekciji smo imeli tvorni in trpni deležnik, ki se končujeta: Tvorni s končnico -ANTA, trpni s končnico -ATA. To so bili deležniki sedanjega časa. Poleg deležnikov sedanjega časa imamo še deležnike preteklega in pri- hodnjega časa. Tvorni deležniki preteklega časa dobe končnico -INTA. Trpni deležniki preteklega časa dobe končnico -ITA. Tvorni deležniki prihodnjega časa dobe končnico -ONTA. Trpni deležniki prihodnjega časa dobe končnico -OTA. Naštejmo sedaj vse oblike deležnika! -ANTA, -ATA za sedanji čas, -INTA, -ITA za pretekli čas, -ONTA, -OTA za prihodnji čas. Razi — britL Napravimo sedaj iz tega glagola vse oblike deležnikov! Razanta — brijoč, tisti, ki brije, razata — brit, tisti, ki ga nekdo brije, razinta — tisti, ki je bril, razita — obrit, tisti, ki je bU brit, razonta — tisti, ki bo bril, razota — tisti, ki bo obrit. Opazili ste, da v slovenščini nimamo izrazov, ki bi z eno besedo izrazili p>o- men posameznega deležnika, zato mo- ramo te besede opisati. Pa ne samo slovenščina, niti noben drug jezik nima teh oblik, posebno pa še v sestavljenih časih, o katerih bomo še govorili. Oblikujmo v deležniku še glagol: Trinki — piti! trinkanta — pijoč, tisti, ki pije, trin- kata — tisti, -a, -o, kar se pije; trinkinta — tisti, ki je pil, trinkita — popit, -a, -o, tisto, kar se je pilo; trinkonta — tisti, ki bo pil, trinkota — tisto, kar se bo popilo, kar bo popito. Vsak posamezni deležnik pa lahko postavimo v tri časovja: v preddobnost, v istodobnost in v zadobnost, in sicer s pomočjo pomožnega glagola esti — biti, mi estas — sem. « Vzemimo glagol razi — britL Izraziti hočemo dejgnje, ki se bo kmalu zgodilo, toda v tem trenutku se še ni začelo, to je: estonta tempo en estanta — prihodnji čas v sedanjem. Tvorno: Ml estas razonta vin — jaz sem tisti, ki vas bo bril. Trpno: Mi estas razota de vi — jaz sem tisti, ki bo brit od vas. Sedaj hočemo izraziti dejanje, ki se godi sedaj, ni pa se še končalo, to je: estanta tempo en e&tanta — sedanji čas v sedanjiku. Aktivno: Ml estas razanta vin — jaz sem tisti, ki vas brije. Pasivno: Mi estas razata de vi — jaz sem tisti, ki je brit od vas. Tretji primer izraža dejanje, ki se ne dogaja več, ker se je pravkar kon- čalo: estinta tempo en estanta — pre- tekli čas v sedanj iku. Tvorno: Mi estas razinta vin — jaz sem tisti, ki vas je bril. Trpno: Mi estas razita de vi — jaz sem tisti, ki je bil brit od vas. . Vsa ta dejanja se dogajajo v seda- njiku. Poskusimo jih združiti: Mi estas razonta — mi estas razota, mi estas razanta — mi estas razata, mi estas razinta — mi estas razita. Vzemimo sedaj še glagol: sikribi v stavku: Mi skribas leteron. Prihodnji čas v sedanj iku: Mi estas skribonta leteron — jaz sem tisti, ki bom pisal pismo. Letero estas skribota de mi — pismo, ki bo napisano od mene. Sedanji čas v sedanj iku: Mi estas skribanta leteron — jaz sem tisti, ki piše pismo. Letero estas skribata de ml — pismo pisano (sedaj) od mene, pismo, ki ga pišem. Pretekli čas v sedanjiku: Mi estas sknibinta leteron — jaz sem tisti, ki je pisal pismo. Letero estas skribita de ma — pismo, napisano od mene. Poglejmo sedaj celoto: Mi estas skribonta leteron — Letero estas skribota de mi; Mi estas skribanta leteron — Letero estas skribata de mi; Mi estas skribinta leteron — Letero estas skribita de mi. Prihodnjič pa ostale oblike. Morda se vam zde te oblike nekoliko zamotane, toda prav s temi oblikami lahko v esperantu izrazimo razne potankosti, ki jih v drugih jezikih ne moremo. V praktični up>orabi jezika so te obli- ke manj pogoste. Gis la revido karaj geamikoj! DNE 3. OKTOBRA SE ZACNEJO NA LJUDSKI UNIVERZI TECAJI ESPE- RANTA — VPISOVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI, V LJUDSKI KNJIŽNICI TER V KLUBU ESPERANTISTOV, CELJE, SLANDROV TRG 5, L NADSTR.