17. rojstni dan občine Hajdina Uspešno leto 2015 na področju investicijske dejavnosti V Dražencih so aktualni Svetniki Vaške koline v Hajdošah Športne prireditve ob občinskem prazniku 2015 Zanimiva gospodinjska zgodba rezancev in marmelade
Povabilo na pletarski tečaj
TD Mitra Hajdina vabi na 3. p leta rski tečaj, ki bo potekal v prostorih OŠ Hajdina.
Prvo srečanje bo 13. januarja 2016 ob 18. uri, tečajniki pa bi se srečali še naslednje štiri srede v januarju in februarju (20.1., 27.1., 17.2., 24. 2.).
Tečaj je za člane TD Mitra Hajdina brezplačen, za druge 10 evrov. Prijave zbiramo na td.mitra.haidinatagmail.com in po telefonu 02 788 12 60.
Slovenjevaščani s prireditvijo v praznični december

V prijetni družbi nastopajočih in dobrega moža sv. Miklavža so uživali mali in veliki obiskovalci decembrskega dogodka v slovenjevaški dvorani gasilskega doma. Prireditev so naslovili Praznikom naproti in se v nedeljskem popoldnevu, 6. decembra, z glasbo in dobrimi mislimi podali v mesec čarobnosti.
Vaški odbor Slovenja vas s predsednico Janjo Bračko je na dogodek povabil pisano druščino nastopajočih: zborček najmlajših Slovenjevaščanov, ki obiskujejo vrtec Najdihojca, plesno skupino KD Hajdoše, pevko Lano Varžič, odličnega mladega pevca Matevža Šavoro, otroško gledališko skupino KD Skorba, čarodeja Avguština, kije še posebej navdušil mlado občinstvo s čarovniškimi triki in zabavnim programom, in moderatorko Polono Požgan. Zaključek prireditve je bil v znamenju Miklavževega obiska s spremstvom in majhnih, sladkih pozornosti, za katere so poskrbeli vVO Slovenja vas.
Praznični utrinki iz Slovenje vasi...
s*:
Besedilo in foto: TM
UVODNIK Obličje usmiljenja
Najprej, ko dobim v roke novo številko Hajdinčana, pogledam sliko pisca uvodnika. Že s slike razbiram vsebino uvodnih vrstic. Morda se vam dogaja podobno. In ko vidim sliko duhovnika? Duhovnik ne bo pisal o infrastrukturi, kulturi, gasilstvu, kmetijstvu, turizmu, športu... Pisal bo o duhovnem, verskem, presežnem. Naj to ne bo razlog, da bi uvodnik kar preskočili.
Verjetno vam je znano, da je papež Frančišek s posebnim pismom (bulo) napovedal izredno sveto leto s pomenljivim naslovom Obličje usmiljenja. Dr. Rafko Valenčič je v spremni besedi k papeški buli zapisal: »Papež Frančišek se obrača na verujoče in drugače misleče, naj se v svetu, polnem nasprotij in nasilja, duhovne in telesne revščine, oklenejo usmiljenja, s katerim nas Bog odrešuje, vzgaja in bogati. Kljub možnostim, kijih odpirajo znanstveni in tehnološki razvoj, postindustrijska in informacijska družba, je postal današnji človek slep in brezbrižen za stisko in trpljenje sočloveka ... Treba je narediti nov korak v smer, ki jo odpira Božje usmiljenje. Izkazalo se je, da so številna gesla zadnjih stoletij, kot so "svoboda, enakost, bratstvo" (francoska revolucija), "deklaracija o človekovih pravicah" (Združeni narodi), o "novem humanizmu", "pravni državi", "pravični družbi" in "pravični razdelitvi dobrin" (sodobne ideologije), neučinkovita, če niso utemeljena na absolutnih in presežnih vrednotah ...
Te vrednote so poosebljene v Bogu, razodel pa jih je njegov Sin, Jezus Kristus... Številne dejavnosti, zlasti pa miselnost današnjega sveta, človeka in kristjana niso v skladu ne z Jezusovim evangelijem ne z njegovim ravnanjem ... Odprli smo vrata novim hudobijam
in grešnim strukturam in se v en glas sklicujemo, da vsi tako delajo... Novi časi prinašajo nove krivice, kdaj jih celo nepremišljeno ustvarjamo, pozneje pa iščemo zdravila proti njim ... Tako se povečuje naše oddaljevanje od nas samih, od bližnjega in Boga, celo od stvarstva samega.«
Takšno ravnanje prej ali slej privede do tega, da smo do vsega in vseh neusmiljeni. Danes ni usmiljenje nobena vrednota. Sami ga ne čutimo do drugih (čepa ga, pričakujemo v svoji preračunljivosti, da nam bodo to vrnili) pa tudi od drugih nočemo usmiljenja, saj se pri tem počutimo ponižani in od njih odvisni. Ranjen je naš ponos. Človek moderne dobe, to vase zaverovano bitje, ne trpi usmiljenja niti od Boga. Bog mu pride prav kvečjemu kot dežurni krivec za neuspehe in polome v osebnem in družbenem življenju. Za nekatere pa je usmiljenje tisti »adut«, na katerega stavijo takrat, ko so »zaigrali« vse druge karte. Bog ve koliko »adutov« potrebujemo, ker smo »zaigrali« že mnoge karte! Vsak človek namreč na cesti svojega življenja pušča sledi svojega delovanja. Kakšne so naše sledi? Na tej poti življenja se čestokrat izgubljamo, moledujemo, iščemo svojo senco in se oddaljujemo od svojega središča, od srca, iz katerega prihaja dobro in slabo. Za naše telesno in duhovno zdravje sta potrebna pogum in iskrenost, da vstopimo v svojo najglobljo »kamrico srca«, kakor imenuje vest velikan slovenske besede Ivan Cankar. V tej kamrici je svetišče, ki nam ga je podaril Bog v svoji neskončni ljubezni in usmiljenju. Redno obiskovanje te kamrice srca nas bo očiščevalo in prenavljalo na strmi, ovinkasti in prašni cesti življenja. Potem ni več nevarnosti, da bi
Marijan Fesel Foto: Langerholc
morebiti spregledali telesna in duhovna dela usmiljenja, kar se nam žal vse prepogosto dogaja. Naj nas samo spomnim nanje: lačne nasičevati, žejne napajati, nage oblačiti, popotnike sprejemati, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati, grešnike svariti, nevedne učiti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivico voljno trpeti, žalivcem iz srca odpustiti ter za žive in mrtve Boga prositi. Veliko dela nas še čaka na tem področju, dela, ki ga ne more opraviti nihče namesto nas. Ne preslišimo Jezusovih besed: »Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen vaš nebeški Oče.« Naj se preko obličja našega usmiljenja v svetu razodeva obličje Božjega usmiljenja.
Zato ob bližajočih se praznikih želim, da bi se vsi ljudje dobre volje odprli toplini Božjega usmiljenja, ki se je v podobi nebogljenega otroka sklonilo z neba. Bližina Božje ter človeške dobrote, ljubezni in usmiljenja naj vas spremlja v vseh dneh prihajajočega leta.
Marijan Fesel
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Maja Gojkovič, Tanja Furek, Silvestra Brodnjak, Silva Hajšek, Magdalena Intihar, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Sandi Mertelj in Jože Mohorič Lektoriranje: Petra Krajnc Tisk:Tiskarna Ekart, d. o. o.
Oblikovanje in priprava na tisk: Efekta ing, d. o. o.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 - uradno prečiščeno besedilo, 18/11,78/11,38/12,83/12 in 86/14) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
S seje občinskega sveta
V novembru seje Občinski svet Občine Hajdina sestal na svoji 8. redni seji, ki je bila 30. novembra 2015 s pričetkom ob 15.30 v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 7. redne seje.
2.	Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Občinskega sveta Občine Hajdina, s katerim Viktorju Markoviču predčasno preneha mandat Občinskega sveta Občine Hajdina zaradi podane odstopne izjave.
3.	Sklep o potrditvi mandata novemu članu Občinskega sveta Občine Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi mandat Urošu Gojkoviču.
4.	Pravilnik o spremembi Pravilnika o uporabi dvoran v lasti Občine Hajdina.
5.	Sklep o spremembi članov v odborih in komisijah:
-	Viktor Markovič se razreši kot član Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja se imenuje novi član Uroš Gojkovič.
-	Viktor Markovič se razreši kot predsednik in član Sta-tutarno-pravne komisije. V Statutarno-pravno komisijo se imenuje novi član Uroš Gojkovič.
-	Uroš Gojkovič se razreši kot član Odbora za javne finance. V Odbor za javne finance se imenuje novi član Slavko Burjan.
6.	Sklep o mnenju o kandidatu za ravnatelja Osnovne šole Hajdina: Občinski svet Občine Hajdina daje pozitivno mnenje kandidatki za ravnateljico Vesni Mesarič Lorber.
7.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorice Zdravstvenega doma Ptuj: Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se za direktorico Zdravstvenega doma Ptuj izbere kandidatka Metka Petek Uhan, dr. med., spec.
8.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: Občinski svet Občine Hajdina soglaša, da se za direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj izbere kandidat mag. Matjaž Neudauer.
Občinska uprava Občine Hajdina
OBVESTILO
Upravna enota Ptuj obvešča, da bodo krajevni uradi Hajdina, Destrnik, Dornava, Markovci, Vitomarci, Zavrč in Žetale začasno zaprti od 30.11. do 31.12.2015. Stranke lahko uredijo zadeve na vseh drugih uradih, ki so odprti v skladu z objavljenim tedenskim razporedom, in tudi na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10,2250 Ptuj. Prav tako lahko pridobijo splošne informacije na telefonski številki 02 798 01 00 (sprejemna pisarna).
Uradne ure Upravne enote Ptuj:
•	ponedeljek od 8. do	12. in od 13. do 15.	ure,
•	torek od 8. do 12. in	od 13. do 15. ure,
•	sreda od 7. do 12. in	od 13. do 17. ure,
•	četrtek od 8. do 12. in od 13. do 15. ure	(samo sprejemna pisarna),
•	petek od 8. do 13. ure.
Uspešno leto 2015 na področju investicijske dejavnosti
December je čas, ko se ozremo in pregledamo opravljena dela na področju investicijske dejavnosti na območju občine Hajdina. Že iz sprejetega proračuna za leto 2015, ki je bil smelo in investicijsko naravnan, je bilo moč razbrati, da bo delo za dokončanje načrtovanih investicij pestro.
Iz vseh planskih dokumentov je razvidno, da je v občini Hajdina prioriteta dokončanje kanalizacijskega omrežja. Torej ne preseneča dejstvo, da seje v letu 2015 končal obsežen projekt »Izgradnja sekundarnih odcepov kanalizacije v naseljih občine Hajdina«.
Projekt seje izvajal v vseh sedmih naseljih občine Hajdina. Izgrajenih je bilo 36 odcepov fekalne kanalizacije v skupni dolžini 4426 m s tremi prečrpališči. Skupna vrednost investicije je znašala 1.094.686 evrov, od katerih znaša delež nepovratnih sredstev EU 854.419 evrov, ki so že pridobljena. Investicijo je sofinancirala tudi država na podlagi 21. člena Zakona o financiranju občin v višini 12.600 evrov, tako da je znašal delež občine Hajdina 227.667 evrov.
Z izgrajenimi odcepi fekalne kanalizacije smo omogočili priključitev na javno kanalizacijo 120 gospodinjstvom. Trenutno seje že priključilo 58 gospodinjstev.
Trenutno se izvajajo dela pri izgradnji naslednjih sekundarnih odcepov fekalne kanalizacije: v naselju Draženci kanal 1.4.1 v dolžini 146 m, v naselju Skorba pa se izvaja gradnja dveh odcepov - kanal 6.4 v dolžini 103 m in kanal 6.5 v dolžini 164 m. Skupno je bilo na območju občine Hajdina zgrajenega že 36.337 m kanalizacijskega omrežja. Za dokončanje izgradnje celotnega kanalizacijskega omrežja na območju občine Hajdina moramo po posameznih naseljih zgraditi še naslednje kanalizacijske odcepe: Draženci 412 m, Spodnja Hajdina 400 m, Skorba 789 m, Hajdoše 1449 m, Slovenja vas 2204 m, Gerečja vas 300 m ter Zgornja Hajdina 1821 m in 600 m tlačnega voda. Skupno je torej treba izgraditi še 7975 m kanalizacijskega omrežja.
V desetih primerih bomo morali zgraditi 10 internih prečrpališč, ker se ti objekti zaradi višinske razlike žal ne morejo normalno priključiti na že izgrajen kanalizacijski sistem.
Seveda se tukaj poraja vprašanje, zakaj izgradnja kanalizacije še ni končana. Treba je pogledati resnici v oči: če bi imeli pridobljena vsa gradbena dovoljenja, bi lahko vse odcepe prijavljali na razpise, ampak se žal zatakne pri pridobivanju služnostnih pogodb.
ZADNJI POZIV TISTIM,
KI SE ŠE NISO PRIKLJUČILI NA KANALIZACIJSKI SISTEM
Spoštovani občani, kanalizacija se gradi izključno za vas in za izboljšanje stanja podtalnice, kar vedno radi poudarjamo, saj imamo na območju občine črpališča pitne vode, iz katerih se oskrbuje 18.000 gospodinjstev. Problem predstavljajo občani, ki se kljub možnosti priključitve ne priključijo na obstoječi kanalizacijski sistem. Kljub večkratnim opozorilom, ki žal niso rodila sadov, bo naslednji korak morala storiti komunalna inšpektorica, saj obstajajo za potrebnost priključitve zakonska določila.
Ob izgradnji kanalizacije so se izvajala tudi nujna investicijska dela, kot so položitev vodovoda, priprava za izgradnjo javne razsvetljave, ureditev odvodnjavanja itd.
Vodovodno omrežje se je obnovilo ali na novo zgradilo v naselju Zgornja Hajdina - dva odcepa: odcep »Vauda« in oprema stavbnega zemljišča za novo zazidavo pri PSC. V naselju Haj-doše seje vodovod položil na odcepu »Sabina«, navezava na »Polter« in do Goya centra ter odcep »Vauda« v Ge-rečji vasi.
Na področju cestne infrastrukture smo zaključili dela pri izgradnji površine za pešce na odcepu od nadvoza AC in centra v naselju Dražene!. Pri izgradnji pločnika ob JP 829 601 v naselju Zgornja Hajdina preko proge pa zaradi zasajenih živih mej v cestnem svetu ni prišlo do realizacije. Prav tako so se postopki pri pridobivanju soglasja Direkcije za infrastrukturo zaradi dolgo-
trajnih birokratskih postopkov za izgradnjo pločnika v naselju Hajdoše na odcepu Zupanič-odcep Gerečja vas podaljšali v jesenski čas, tako da se bo investicija nadaljevala v letu 2016.
V sklopu rekonstrukcij in adaptacij javne razsvetljave so se obnovili odcepi v naseljih Zgornja Hajdina (Cvetlična ulica), Hajdoše (Polter), Dražene! (ob trasi hodnika za pešce). V sodelovanju z Elektrarn Maribor OE Ptuj smo sodelovali pri rekonstrukciji nizkonapetostnega omrežja v naseljih Zgornja Hajdina (od Sitarjeve kapelice do Maje), Spodnja Hajdina (od Arta do občinske meje z MO Ptuj) in v Hajdo-šah (slepa ulica Vrabl).
Na področju varovanja okolja je bil zgrajen zbirni center za ločene odpadke, za katerega smo pridobili 30.000 evrov sofinancerskih sredstev. Na pokopališču Hajdina je bilo zgrajeno novo žarno polje s 56 žarnimi grobovi. Na področju športa so se izvedla naslednja dela: na nogometnem igrišču v Slovenji vasi je bila postavljena zaščitna ograja, na igrišču v Hajdošah pa sta se uredila namakalni sistem in atletska steza - I. faza. V vrtcu Hajdina seje uredila 7. igralnica.
Trenutno potekajo aktivnosti na področju kmetijstva, ki zajemajo pridobitev soglasij, investicijske in projektne dokumentacije za agromelioracijska dela na komasacijskem območju Hajdina 1 in 2 ter namakanja. S pridobljeno dokumentacijo bomo sodelovali na razpisih, ki so predvideni v letu 2016.
Občinska uprava
Kartinga na lokaciji Hajdoše več ni... Še pred zimo je bil odstranjen.	Foto: arhiv občinske uprave
Izkop - kanalizacijska dela v Skorbi
Izkop na lokaciji Draženci pri Feršu
Asfaltiranje odseka ceste Polter v Hajdošah
Prva pripravljalna dela - polaganje robnikov na novi atletski stezi v športnem parku Hajdoše
Atletska steza je tik pred zaključkom ...
Zbirni center Hajdina
Spoštovani uporabniki, obveščamo vas, da v zbirnem centru Hajdina zbiramo kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo. Skupaj z občino Hajdina smo ponovno nadgradili sistem zbiranja odpadkov v vaši občini. Od decembra lahko v vašem zbirnem centru oddajate tudi stranske živalske proizvode (kože doma zaklanih prašičev za lastno uporabo).
Gre za vrsto odpadka, ki zahteva po- v naravo. Zato vas vabimo, da kože seben postopek zbiranja in predela- doma zaklanih prašičev v skladu z ve ter ga nikakor ne smemo odlagati odpiralnim časom pripeljete v zbirni
Zbirni center Hajdina naši občani uporabljajo že pol leta... Foto: TM
center v vaši občini. Strošek prevzema odpadka je za uporabnike iz občine Hajdina brezplačen, saj ga bo za vas krila občina Hajdina.
NE POZABITE
Gospodinjstva lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo naslednje vrste odpadkov:
-	kosovne odpadke (staro pohištvo, vzmetnice za postelje ...),
-	male gospodinjske aparate (sesalniki, mlinčki, sušilniki za lase, likalniki ...), belo tehniko (hladilniki, štedilniki, pralni in pomivalni stroji, mikrovalovne pečice ...),
električno in elektronsko opremo (TV-aparati, računalniki, radio ...),
-	plastiko,
-	plastično, papirno, kovinsko in stekleno embalažo,
-	odpadna jedilna olja in maščobe,
-	zdravila, pesticide, baterije in akumulatorje,
-	izrabljene avtomobilske gume (do 50 kg/leto/gospodinjstvo),
-	zavržena/uničena oblačila,
-	odpadni les, okna ... OBRATOVALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA HAJDINA
Položnici, ki jo prejmete v decembru, je priložen urnika odvoza odpadkov za leto 2016. Na urniku bodo z modrim kvadratkom in kratico »ZC« označeni dnevi, ko je vaš zbirni center odprt.
NE SPREGLEJTE
Zbirni center bo odprt samo ob dnevih, ki bodo na urniku označeni z modrim kvadratkom in kratico »ZC«. Čas odprtja je glede na dan določen v legendi urnika. V letu 2016 se delno spremenijo dnevi odvoza posameznih vrst odpadkov - glejte urnik, ki je priložen položnici.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za življenja vredno okolje!
Vaš zbiralec odpadkov Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
Županova čestitka diplomantkam, športnikom in dobrotnici Marti Sitar
V prostorih občine Hajdina je bilo v sredo, 9. decembra, slovesno. Župan mag. Stanislav Glažarje pripravil kar tri sprejeme, na katerih je gostil uspešne mlade izobraženke, športnike z izstopajočimi dosežki in dobrotnico Marto Sitar z Zg. Hajdine.
SPREJEM ZA DIPLOMANTKE
Prvega sprejema pri županu Glažarju so se udeležile le diplomantke Ana Jerenko, Tadeja Gojkovič in Barbara Zajc, drugi, ki jih je občina povabila na sprejem, so se žal opravičili. Sicer pa so Ana, Tadeja in Barbara v minulem šolskem letu uspešno zaključile študij in se z veseljem odzvale na povabilo občine Hajdina, izkoristile pa bodo lahko tudi denarno pozornost občine. Županovi čestitki mladim izobražen-kam so se na sprejemu pridružili še podžupan Karl Svenšek, predsednik odbora za negospodarske dejavnosti Ivan Ogrinc, predsednik Komisije za delo z mladimi Uroš Gojkovič in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
SPREJEM ZA MLADE ŠPORTNE UPE
Župan mag. Stanislav Glažarje v družbi svojih sodelavcev in predsednika ŠZ Hajdina Sandija Mertlja pripravil tudi krajši sprejem za uspešne mlade športnike, ki so se izkazali v tem letu in bili izvrstni na zadnjih večjih tekmovanjih. Izpostavil je atletinjo Majo Bedrač, ki je letos med mlajšimi mladinkami proglašena za najboljšo
športnico v Sloveniji. V svoji zbirki ima že več kot 200 medalj in veliko pokalov, v januarju pa jo že čaka začetek nove sezone, ki veliko obeta.
Velik obet za občino Hajdina in šport pa so tudi karateisti WKS Hajdina Mitja Koderman, Žiga Javoršek, Aljoša Plajnšek in Jaka Javoršek, ki so se zelo izkazali na nedavni mednarodni tekmi v Mariboru, kjer so dokazali, da se lahko v svoji konkurenci kosajo s svetovno elito. Tako je namreč o njih povedal Sandi Mertelj, ki je med drugim pohvalil še strokovno delo v klubu, pohvalil pa je tudi starše športnikov, ki veliko pomagajo v teh izjemnih športnih zgodbah.
ŠOPEK CVETJA ZA IZJEMNO OBČANKO Čepravsejevprvih decembrskih dneh po občini Hajdina že slišal glas, da je Hajdinčanka Marta Sitar prejemnica laskavega naslova dobrotnica leta med sedemnajstimi kandidati in prejemnica zahvalne listine na prireditvi Ljudje odprtih rok, pa smo v sredo, 9. decembra, to tudi uradno slišali še na sprejemu v prostorih občine Hajdina. Nagrajenki sta v imenu občank in ob-
Dobrotnica Marta Sitarje bila vesela čestitke župana mag. Stanislava Glažarja in direktorice občinske uprave Valerije Šamprl.
čanov čestitala župan mag. Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl. Župan je čestitki dodal še dobre želje in Sitarjevi zaželel, da še naprej dela, ustvarja in z bogatimi izkušnjami pomaga soustvarjati boljši jutri v društvih in občini. Dodal je, da so pridne ženske roke svetla prihodnost hajdinske občine.
Sitarjeva je bila seveda vesela te male pozornosti v občini, v kateri je poznana po svojih dobrih delih in srčnosti, kar pa je v njej že pred mnogimi leti spoznala tudi Silvestra Brodnjak, ki je za Marto napisala predlog in veliko doprinesla k srečnemu koncu. Sitarjeva je k temu le dodala, da je počaščena, daje prejela to listino, nikoli pa si ni mislila, da seji bo dobrota nekoč vračala na tak način.
Besedilo in foto:TM
Zelo uspešni atletinji Maji in karateistom Mitji, Žigu, Aljoši in Jaki sta župan Gla- Hajdinske diplomantke Ana Jerenko, Tadeja Gojkovič in Barbara Zajc na spreje-žar in predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj čestitala na priložnostnem sprejemu, mu v prostorih občine Hajdina
Župan mag. Stanislav Glažar je bil slavnostni govornik na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku.
Praznik lokalne skupnosti seje najprej začel s tradicionalno kulturno prireditvijo Iz mošta vino - pridi na Hajdino v domači župnijski cerkvi, kjer sta prisegla aktualna kletarja Franci Vogrinec in Roman Štumberger, nadaljeval pa v prireditvenem šotoru, kjer je bila osrednja prireditev ob prazniku občine, na kateri so se zbrali mnogi gostje ter občanke in občani občine Hajdina, letos v nekoliko manjšem številu. Na slovesnosti so bila podeljena najvišja občinska priznanja - letos v obliki grba, župan mag. Stanislav Glažar in predsednik ŠZ občine Hajdina Sandi Mertelj pa sta podelila prehodni pokal najbolj športni vasi v času občinskega praznika in pokal je letos osvojila Hajdina.
Prireditveni šotor so na praznični dan obiskali mnoge gostje in domačini.
17. rojstni dan občine Hajdina
Sončna Martinova sobota, 7. novembra, je izzvenela kot osrednji praznični dan v občini Hajdina. To je bil dan za iskrene pozdrave v sproščenem vzdušju, za prijateljsko srečanje, prijetne pogovore in pregled vsega dobrega, kar je vodstvu občine Hajdina uspelo postoriti od prejšnjega do letošnjega praznika. Pogled nazaj je spodbuden in zadovoljiv, zgodilo in uresničilo se je veliko zadanih nalog.
Nastopili so tudi Pia Emeršič, Tadej Murko in Lana Varžič, učenci OŠ Hajdina.
Župan mag. Stanislav Glažar je v slavnostnem nagovoru ob 17. prazniku občine povedal:
»Praznik občine velikokrat pomeni tudi zaključek enoletnega obdobja, na katerem se spomnimo vseh pomembnejših pridobitev. Dejstvo je, da so uspešne tiste lokalne skupnosti, ki so ob sredstvih lastnega proračuna znale zagotoviti dodatna sredstva še iz državnih in evropskih virov.
Oplemenitenje svojega proračuna se pri nas pokaže pri številnih projektih, ki smo jih uspešno zaključili. Nadaljevali smo izgradnjo sekundarne kanalizacije kot naše prioritetne investicije. Omenjena operacija se je izvajala v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Evropska unija je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj operacijo sofinancirala v višini 854.419 evrov, preostanek sredstev do 1,1 mio. evrov pa je bil prispevek lastnih sredstev občine. Predmet projekta je bila izgradnja kanalizacije v vseh vaseh naše občine v skupni dolžini 4426 metrov, kar je omogočilo priključitev na javno kanalizacijo 120 gospodinjstvom. Ob tem pa smo poskrbeli tudi za zamenjavo vodovodnih cevi, preplastitve cestišč, hodnike za pešce z javno razsvetljavo ... Velika pridobitev je nadaljevanje in zaključek hodnika za pešce v Dražencih. Zaključena je bila prva komasacija, pripravljamo pa dokumentacijo, da bomo kandidirali za evropska sredstva za izgradnjo namakalnih sistemov. Dodatno smo zgradili žarne grobove na pokopališču. Pomembni pridobitvi pa sta tudi izgradnja zbirnega centra za ločene odpadke in začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje.
Komisija za infrastrukturo, ki jo vodi Franc Krajnc in je sestavljena iz predstavnikov vseh vasi, nekako bdi nad zastavljenimi projekti. Ob tem pa je treba pohvaliti podžupana, občinske svetnike, predsednike in člane vaških odborov, kajti le zaradi usklajenega delovanja smo bili uspešni.
Ob rednem vlaganju v osnovne in nadstandardne programe v osnovni šoli smo dodatno zagotovili igralnico v vrtcu ter tako omogočili vključitev vseh otrok v sistem predšolske vzgoje. Vlaganja v občinske in druge domove ter igrišča so omogočila osnovne pogoje za delovanje naših društev. Prav s številnimi projekti, prireditvami in rezultati dela naših kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev smo lahko izjemno zadovoljni, saj so poskrbeli za prepoznavnost naše občine v širšem slovenskem prostoru in tudi izven naših meja.
Kljub temu da je bilo o življenju in delu ljudi na našem prostoru že veliko zapi-
sanega v monografiji občine Eiajdina in številnih publikacijah posameznih društev ob praznovanju jubilejev, pa smo zaradi izdaje prvega Zbornika občine Hajdina v tem letu še posebej ponosni. Zahvala za to gre Francu Mlakarju in članom uredniškega odbora ter avtorjem prispevkov, med katerimi so bili tudi ugledni strokovnjaki s svojih področij, kar daje zborniku še posebno težo.
Ob skrbi za starejše občane pa smo razmišljali tudi o naši prihodnosti. Tako smo na pobudo komisije za mlade sprejeli Strategijo in vizijo razvoja za mlade, sofinancirali prevoze dijakov in študentov na šolanje ter sprejeli pravilnik, na osnovi katerega bomo nagradili vse tiste, ki bodo diplomirali, opravili magisterij ali doktorat znanosti.
Posebej se želim zahvaliti in pohvaliti sodelovanje z župnijo Hajdina in našim župnikom naddekanom Marijanom Teslom, ki nam je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. V njegovih prostorih smo letos izpeljali že 20. prireditev Iz mošta
vino - pridi na Hajdino.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem dosedanjemu občinskemu kletarju Francu Kanclerju s Sp. Hajdine, ki je skrbel, da je bila občinsko-farna vinska klet vedno polna. Prepričan pa sem, da bosta tudi aktualna kletarja g. Vogrinec in g. Štumberger vzorno skrbela za letošnji pridelek. Spoštovane občanke, spoštovani občani! Na tem mestu se vam zahvaljujem za dosedanje tvorno sodelovanje in izrekam zadovoljstvo nad opravljenim na različnih področjih življenja in dela naše občine. Številne aktivnosti, naložbe in realizirani projekti so nam lahko v ponos in hkrati spodbuda za nadaljnje delo. Do realizacije vseh zastavljenih ciljev je pripeljalo usklajeno sodelovanje občinskih svetnikov, uprave in vaških odborov, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Složnost, aktivnost in ustvarjalnost naših ljudi je kljub slabim obetom s strani države garancija za svetlo prihodnost naše lokalne skupnosti.«
Srebrni grb
brtufMtH g,h
Občinski nagrajenci v letu 2015 v družbi župana Glažarja, podžupana Svenška in direktorice občinske uprave Šamprlove
PRVIČ PODELJENI GRBI OBČINE
Na letošnji osrednji občinski slovesnosti so bili prvič podeljeni grbi Občine Hajdina - kot najvišje priznanje ob prazniku občine za dosežke in prispevke na vseh področjih dela in življenja v občini.
Bronaste in srebrni grb sta zaslužnim občanom podelila župan mag. Stanislav Glažar in podžupan Karl Svenšek, pri podelitvi pa se jima je pridružila še direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
BRONASTI GRB OBČINE MARICI KAUČEVIČ
Marica Kaučevič v svojem desetletnem obdobju, odkar je članica DU Hajdina, zavzeto opravlja delo tajnice društva in skrbi za povezovanje društva z drugimi društvi v občini. Vsa leta aktivno sodeluje kot koordinatorica v projektu Starejši za starejše, aktivno deluje na področju Komisije za šport, prav tako pa dosledno izvaja vse nepredvidene naloge, ki prihajajo v društvo v trajanju njenega tajniko-vanja.
BRONASTI GRB OBČINE BRANKU INTIHARJU
Branko Intiharje član PGD Gerečja vas vse od leta 1968. Po činu je gasilski častnik II. stopnje, dobitnik številnih gasilskih odlikovanj, nazadnje v letu 2015, ko je prejel gasilsko odlikovanje II. stopnje.
Kot vzoren gasilec vsa ta leta prenaša svoje bogato gasilsko znanje in izkušnje na mlajše rodove, redno pa skrbi tudi za vzdrževanje okolice gasilskega doma. Branko pa ni samo vzoren gasilec, je tudi človek, vedno pripravljen pomagati sočloveku, je nepogrešljiv na vseh delovnih akcijah ter na vseh društvenih in vaških prireditvah.
Prinašanje belega in rdečega vina ter vpis v knjigo
Rdeč nagelj na prsih je tudi letos povezoval občanke in občane občine Hajdina.
BRONASTI GRB OBČINE JOŽICI LEŠNIK
Jožica Lešnik je bila - od ustanovitve DŽD Gerečja vas leta 2000 - ne samo aktivna članica, temveč tudi podpredsednica društva vse do leta 2010. Vsa ta letaje vdruštvu aktivno delovala na vseh področjih, predvsem pa je skrbela za kulturno življenje in dogajanja na vasi. Bila je vodja dramske sekcije in avtorica dramskih iger, ki so se v okviru društva odigrale na domačem in tujih odrih. Izpod njenega peresa so prihajali scenariji za tradicionalne prireditve v vasi, ki so jih organizirale članice DŽD Gerečja vas.
Poleg tega je Lešnikova skrbela tudi za publiciteto in kot članica uredniškega odbora občinskega glasila Haj-dinčan v minulih letih seznanjala občane o dogodkih in prireditvah, tako v domačem kot tudi v sosednjih krajih. Danes še naprej aktivno deluje v DŽD Gerečja vas, dobro sodeluje z drugimi društvi v vasi, predvsem pa jo poznamo tudi kot članico občinskega sveta občine Hajdina, v katerem že drugi mandat s svojimi odločitvami in predlogi pomaga soustvarjati boljši jutri občine in domačega kraja. Tesno pa že vsa leta sodeluje tudi z OŠ Hajdina. SREBRNI GRB OBČINE ŠD SLOVENJA VAS
ŠD Slovenja vas je bilo ustanovljeno leta 1975 na pobudo bratov Topolovec, ki sta v društvo pritegnila tudi druge nogometne navdušence iz vasi. Prvi vodja je bil Franc Šeruga in tekmovali so v takratni ptujski občinski
Podelitev prehodnega pokala najbolj športni vasi v času občinskega praznika
rii r
Ekipa, ki je letos sprejemala vino v prireditvenem šotoru.
C-ligi. Prvo igralno površino so si člani ŠD Slovenja vas uredili na zemlji Dravskih elektrarn pred vstopom v ligo in jo poimenovali nasip. Leta 1988 je predsednik društva postal Alojz Pod-hostnik. Prav na njegovo pobudo so začeli gradnjo novega igrišča. Vsi spremljajoči objekti so bili dograjeni s pomočjo takratne vaške skupnosti, hkrati pa so pomagali številni vaščani in nogometni zanesenjaki.
V C-ligi so tekmovali vse do leta 1977, nato nadaljevali v B-ligi. Nogometni klub Slovenja vas se je uvrstil v višji rang tekmovanja leta 1980, v A-ligo MNZ Ptuj, ko so v društvu tudi začeli vlagati v podmladek. ŠD Slovenja vas danes šteje 70 članov in v letu 2015 obeležuje 40 let obstoja.
NASTOPAJOČI OB PRAZNIKU
Osrednjo občinsko slovesnost je spremljal izbrani kulturni program, v katerem so se predstavili: Pia Emeršič, Tadej Murko in Lana Varžič iz OŠ Hajdina, Štajerski frajtonarji KD Hajdoše in pevka Ela.
V zabavnem delu so za dobro vzdušje skrbeli Poskočni muzikanti, zapela pa je tudi Ela.
Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Foto Langerholc
Vaška skupnost Slovenja vas je letos med vaškimi skupnostmi v občini osvojila največ točk komisije.
Posebno priznanje za urejenost letos objektu Apartmaji in Art Caffe Silve in Franca Vogrinca s Sp. Hajdine
Priznanje za vzorno urejeno kmetijo letos kmetiji Tekmec iz Hajdoš
Podeljena priznanja in vrtnice za urejenost
Na osrednji slovesnosti ob 17. prazniku občine Hajdina so bila že po tradiciji podeljena tudi priznanja za najbolj urejeno vaško skupnost, poslovni objekt, kmetijo in priznanja za najbolj urejene domove v občini Hajdina. Priznanja so podelili župan mag. Stanislav Glažar, podpredsednik TD Mitra Hajdina in član ocenjevalne komisije Franc Krajnc ter direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
Bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko Srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je prejela hiša Julijane in Stanka Metličarja z hišo so podelili hiši družine Purg iz Skorbe.
Zg. Hajdine.
					
u		ni	s	F	
L?i			S		
i E9	,				
Najvišje priznanje - zlato vrtnico - za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je letos prejela družina Brigite in Zvonka Glažarja iz Hajdoš.
Komisija v sestavi: Sonja Brlek Krajnc (predsednica), Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Majda Turnšek, Dragica Vegelj, Franc Krajnc in Frančka Cartl je 31. avgusta in 1. septembra ocenila vse objekte, ki sojih predlagali vaški odbori in drugi predlagatelji, razen ponovno predlaganih objektov, ki so priznanja prejeli lani ali pa se z ureja-
njem okolja in cvetličarstvom profesionalno ukvarjajo oziroma zanje to izvajajo drugi.
Komisija je za ocenjevanje uporabljala poseben obrazec »zapisnik ocenjevanja«, ki ga je glede na izkušnje in priporočila drugih TD in ocenjevalcev oblikovala predsednica komisije.
Ob tem velja poudariti, da je članica komisije Silvestra Brodnjak vse ocenjene objekte skrbno fotografirala in fotografije so shranjene v društvenem arhivu.
Ob seštevku ocen se je komisija na zaključnem srečanju 14. septembra odločila, da priznanje za najlepše urejeno vaško središče za leto 2015 podeli Vaški skupnosti Slovenja vas, priznanje za vzorno urejen poslovni objekt Apartmajem in Art Caffeju Silve in Franca Vogrinca s Sp. Hajdine 19, priznanje za vzorno urejeno kmetijo kmetiji Tekmec iz Hajdoš 42. Bronasto vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo je letos podelila Julijani in Stanku Metličarju z Zg. Hajdine 41 a, srebrno vrtnico za vzorno urejeno stanovanjsko hišo družin Purg iz Skorbe 24, najvišje priznanje - zlato vrtnico - za vzorno urejeno stanovanjsko hišo pa je ob seštevku točk
Nagrajenci leta 2015 za urejenost na podelitvi na osrednjem odru 17. občinskega praznika Foto: Langerholc
letos pripadlo družini Brigite in Zvonka
Glažarja iz Hajdoš 66b.	TM
Čestitka vsem nagrajencem!	Fotografije: Silvestra Brodnjak
Iz mošta vino - prid na Hajdino že 20 let
Pred 20 leti je sveti Martin povezal občane današnje občine Hajdina ter vaščane Kungote in Turnišč. Leta 1996 je bila namreč v hajdinski cerkvi prva prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino. Nekdanji župan Radoslav Simonič ob tem pojasni, da seje takrat rodila želja po ustanovitvi svoje občine, zato je bilo treba ljudi nekako združiti.
Skupaj z novim hajdinskim župnikom Marijanom Feslom so se takrat odločili za organizacijo prireditve ob martino-vem, saj je zavetnik cerkve na Hajdini ravno sveti Martin. Pred tem so Ptujčani na martinovo v hajdinski cerkvi krstili mošt, sod z vinom pa odpeljali nazaj na Ptuj. »Odločili smo se, da bomo prireditev pripravili v lastni organizaciji s pomočjo župnijskega pastoralnega sveta, pri tem pa nam je pomagal tudi naddekan Marijan Fesel, ki je tistega leta prišel na Hajdino. Za kletarja smo prosili Vlada Zupaniča s Spodnje Hajdine, sodelovala pa je seveda cela vas. Prvo prireditev je
povezovala Danijela Cartl, pesem Oče nebeški pa je čudovito zapela domačinka Cvetka Bedrač,« se spominja Simonič.
SVETI MARTIN TUDI ZDRUŽUJE
Prireditev je zasnovana tako, da se na njej imenuje kletar letnika in blagoslovi mlado vino, vsako leto pa nastopijo tudi pevci in glasbeniki iz domačega okolja. »Želeli smo biti izvirni, in to nam je tudi uspelo, veliko občin nas je posnemalo.« Prireditev se je nato iz leta v leto nadgrajevala, njeno osnovno poslanstvo pa je po besedah Simoniča še danes enako, to je združevanje ljudi, tako občine kot fare.
Tudi naddekana Marijana Fesla veseli, da je svetemu Martinu uspelo povezati farane, tako tiste verujoče kot neverujoče. »Vsekakor si nismo mogli zamisliti boljše prireditve, organizacija nam dobro uspeva že vseh 20 let, pri tem imajo zelo pomembno vlogo tako
kletarji, vaščani in seveda občina z županom na čelu. Vsak pa bi si moral vzeti čas za praznovanje in obiskati vsaj katero izmed občinskih prireditev.«
V vseh teh letih je bilo imenovanih 19 kletarjev, ki so svojo funkcijo opravljali odgovorno in predano, občino Hajdina pa predstavljajo tudi v okoliških krajih. Prepoznavni so po lentah, ki si jih nadenejo ob najbolj svečanih dogodkih, vsako leto pa vsi skupaj prisostvujejo na domači prireditvi, kjer je na predlog vaških odborov imenovan kletar iz druge vasi, nato pa ga potrdi še občinski svet. Zadnjih 17 let ob prireditvi Iz mošta vino - pridi na Hajdino poteka še osrednja prireditev ob občinskem prazniku.
ZA LETNIK 2015 BOSTA SKRBELA DVA KLETARJA Po 19 letih se je občina odločila, da bodo funkcijo kletarja znova lahko dobili kletarji, imenovani že v preteklih letih. Letošnja aktualna kletarja sta
Franc Vogrinec in Roman Štumberger z Zgornje Hajdine, ki sta skupaj z mag. Stanislavom Glažarjem, županom občine Hajdina, opravila svečano zaobljubo. V kulturnem programu so letos nastopili Ljudski pevci Kulturno-pro-svetnega društva Stane Petrovič Hajdina in Društva upokojencev Hajdina, Vita Žumer iz Osnovne šole Hajdina, Mešani pevski zbor Društva žena in deklet Gerečja vas, Štajerski frajtonarji Kulturnega društva Valentina Žumra Hajdoše, Ljudske pevke iz Skorbe in Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Štrafele iz Markovcev. Pesem Oče nebeški je zapela Ela. Ob koncu prireditve je župan nazdravil svetemu Martinu, ki je spremenil mošt v vino, naddekanu Marijanu Feslu, ki ga je blagoslovil, aktualnima kletarjema in vsem prisotnim.
Pred cerkvijo so Martinov praznik na Hajdini z dobrotami obogatile še članice društev žena, deklet in gospodinj s Hajdine, iz Gerečje vasi, Hajdoš in Dražencev, predstavili pa so se tudi kletarji iz Skorbe.
ČASTNI NAZIV KLETAR LETNIKA
Do sedaj so ta naziv prejeli: leta 1996 Vlado Zupanič s Spodnje Hajdine, leta 1997 Franc Vogrinec z Zgornje Hajdine, leta 1998 Rudi Čelan iz Slovenje vasi, leta 1999 Stanko Glažar st. iz H ajd oš, leta 2000 Ivan Vogrinec st. iz Skorbe, leta 2001 Ivo Rajh iz Draže n cev, leta 2002 Stanko Žnidar iz Gerečje vasi, leta 2003 Franc Širovnik iz Kungote, leta 2004 Stanko Vegan s Turnišč, leta 2005 Ivan Maher s Sp. Hajdine, leta 2006 Roman Štumberger z Zg. Hajdine, leta 2007 Ivan Peklar iz Slovenje vasi, leta 2008 Janez Žumer iz H ajd oš, leta 2009 Jožef Meglič iz Skorbe, leta 2010 StanislavTomanič iz Dražencev, leta 2011 Franc Drevenšek iz Gerečje vasi, leta 2012 Branko Sitar
iz Kungote, leta 2013 Ivan Kramer s Turnišč, leta 2014 Franc Kancler s Sp. Hajdine ter leta 2015 Franc Vogrinec in Roman Štumberger, oba z Zgornje Hajdine.
Estera Korošec Fotografije: Foto Langerholc
flrafftti
Tudi letos so gostitelji - Zgornjehajdinčani - poskrbeli za špalir ob vhodu v šotor. Foto Langerholc
Na osrednji dogodek so imeli Hajdinčani veliko priprav, večkrat so se sestali, in čeprav srečanja niso veliko obetala, je bil zaključek izjemen in pohvale vreden. Okrog 70 občanov obeh vaških skupnosti je uspelo ob sebi zbrati obema vaškima predsednikoma, Zlatku Kondriču in Andreju Tum-peju, in vsi so se vključili v delo in veliko doprinesli, da je osrednji dogodek uspel. Vsem sta se v družbi kletarjev zahvalila tudi na skupnem zaključnem srečanju, ki je bilo 28. novembra v dvorani gasilskega doma na Hajdini, kjer so za skupno mizo lahko podoživeli skorajda vse, kar se je zgodilo ob martinovem. Ob dobri hrani, vinski kapljici in glasbi je bil večer prijeten in bo ostal v lepem spominu. Nista se pozabila zahvaliti tudi vsem drugim v občini Hajdina, ki so prinesli vino, sladke dobrote in še kaj, tudi hajdinskim gasilcem za gostoljubnost, posebej pa občini Hajdina, ki stoji za celotnim projektom, županu mag. Stanislavu Glažarju in direktorici občinske uprave Valeriji Šamprl, ter župniji sv. Martina z naddekanom Marijanom Feslom.
Ostajajo torej lepi spomini na minule dogodke in lahko
Zahvala po uspelem hajdinskem martinovanju
Letošnja zgodba dogodkov, povezanih s tradicionalnim martinovanjem v občini Hajdina, je prav gotovo posebna. Prvič sta skupaj stopila dva vaška odbora - VO Zg. Hajdina in VO Zg. Hajdina preko proge - in prvič sta v Martinovi cerkvi skupaj prisegla dva kletarja - Franci Vogrinec in Roman Štumberger.
Veselo je bilo tudi na zaključnem srečanju v hajdinskem gasilskem domu. Foto: Zlatko Kondrič
se nadejamo, da bodo tudi v prihodnje vaščani obeh skupnosti še stopili skupaj in se veselili.
TM
			s 'N	
				
				
Del ženske hajdinske ekipe, ki je skrbel za pogostitev v prireditvenem šotoru.
Foto Langerholc
Slovesno ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Martina
Na zahvalno, Martinovo nedeljo, 8. novembra, je bilo že po tradiciji slovesno v župnijski cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer so se pri praznični maši zbrali številni župljani, hajdinski kletarji s Francijem Vogrincem na čelu, župan mag. Stanislav Glažar in drugi.
Župnijska cerkev na praznični dan, ko so se pri slovesni maši ob občinskem vodstvu zbrali tudi hajdinski kletarji.
Mašo ob prazniku župnijskega zavetnika je ob somaševanju domačega župnika in naddekana Marijana Fesla ter p. Benjamina Mlakarja vodil msgr. dr. Stanislav Slatinek.
Blagoslov na zahvalno nedeljo, ko so se Bogu zahvalili za vse letošnje poljske pridelke, za sadove v naših vinogradih...
Slovesno mašo ob prazniku župnijskega zavetnika sv. Martina je letos vodil msgr. dr. Stanislav Slatinek ob somaševanju domačega župnika in naddekana Marijana Fesla ter p. Be-
njamina Mlakarja. Ob koncu praznične maše se je prav vsem, ki so skozi leto in ob župnijskem prazniku pomagali, zahvalil naddekan Fesel, posebej cerkvenemu pevskemu zboru pod
vodstvom Danila Jeza ter vsem pridnim župljanom in občanom, ki so po maši poskrbeli za pogostitev v prireditvenem šotoru. Tam so se hajdinski kletarji že po tradiciji zbrali pri Martinovem sodčku.
Besedilo in foto: TM
Franci Vogrinec, aktual-
V šotoru je bila po slovesni maši že po tradiciji pogostitev in letos so zanjo poskrbeli vaščani Zg. Hajdine. Hajdinski kletarji so se zbrali pri Martinovem sodčku.
Ustvarjalnost je ljudem potrebna
Z mislijo »Ustvarjalnost je ljudem potrebna približno tako, kot je voda potrebna zemlji, da v njej lahko vzklijejo semena« je svoj nagovor ob odprtju III. skupinske razstave začela predsednica Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina Cecilija Bernjak.
Preteklost v sedanjosti skozi objektiv Davida Pintariča
Predstavila je uspešno medgeneracijsko sodelovanje 36 članov sekcije, od katerih so svoja dela ob občinskem prazniku predstavili: Cecilija Bernjak, Mira Bezjak, Aleksandra Bole Nemec, Angelca Černenšek, Anton Gojkovič, Majda Jakolič, Vesna Jančič, Danica Kampi, Romana Kiseljak, Jana Kraševec, Nežka Kurnik, Majda Merc, Vesna Mohorko Fajfar, Zvo-
nimir Pintarič, Valerija Potočnik Vogrinec, Marta Simonič, Stanka Vogrinec, Majda Vrabl in Majda Vučkovič.
Izmed osnovnošolcev so risbice prispevali: Iva Barič, Tadej Deželak, Ajda Fajfar in Valentin Vogrinec. Prvič je sodeloval tudi mladi fotograf David Pintarič iz Slovenje vasi, ki seje predstavil z zbirko fotografij na temo Preteklost v sedanjosti. Silvestra Bro-dnjak pa sem na fotografijah predstavila likovno kolonijo na Vurberku, od koder so razstavljali tudi avtorji: Jože Bezjak, Franc Ekart, Sonja Mrhar, Milena Pečar, Dragica Petek, Ivan Skledar in Marjan Špingler.
Obiskovalcem III. skupinske razstave je zaigrala Lana Mohorič.
	TL.'-	1 'JT™	
E		
Govornik Janez Toplak, ki je bil kot podpredsednik TD Vurberk pobudnik za Likovno kolonijo Vurberk 2015 in prvo skupno razstavo oktobra na Vurberku, je dal idejo, da bi celotno razstavo prenesli še na Hajdino. Dopolnili smo jo z deli tistih članov, ki se niso udeležili kolonije. Zaželeno bi bilo, da bi se letos začeto kulturno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje.
Med razstavljavci seje Majda Vučkovič (četrta z desne strani) tokrat predstavila v dvojni vlogi -poleg likovnih motivov tudi z zbirko unikatnih prazničnih voščilnic, izdelanih na pergamo papirju. Z zanimanjem sta si jih ogledala tudi župan mag. Stanislav Glažar in ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber, ki sta z Marjanom Špinglerjem (drugi z desne) pristopila k fotografiranju za skupinski posnetek.
Spregovorila sta tudi Janez Toplak, podpredsednik TD Vurberk, in župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je razstavo tudi odprl. Za glasbeni del kratke slovesnosti je poskrbela flavtistka Lana Mohorič.
»Četudi smo po letih različni, nas druži skupni cilj - ustvarjati.To nam že tretje leto vsako sredo zvečer prijazno omogoča kolektiv Osnovne šole Hajdina, ki nam nudi prostor, njihova kolegica, likovna pedagoginja Romana Kiseljak, pa je naša neutrudna strokovna mentorica. Zavzeto rišemo in slikamo ter se veselimo vsakega napredka. Hvaležni smo KPD Stane Petrovič Hajdina, ki nas je sprejelo pod svoje okrilje, da lahko nemoteno delujemo, ZKD občine Hajdina, Društvu upokojencev Hajdina za uporabo dvorane, še posebej pa Občini Hajdina, ki nam korektno zagotavlja pogoje za delo,« se je vsem skupaj zahvalila predsednica Bernja-kova.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Izzvenele viže šestnajste Štajerske frajtonarice
KD Valentin Žumer Hajdoše je že po tradiciji, letos že šestnajstič, ob prazniku občine Hajdina pripravilo nagradno revijo »Štajerska frajtonarica«, na kateri so se znova srečali ljubitelji zvokov diatonične harmonike od blizu in daleč. V uvodu so zaigrali člani Fuš kompanije iz Stojncev, kijih poznamo tudi kot člane godbe na pihala iz Markovcev, med premori pa so se predstavile tudi sekcije KD Hajdoše, kar je bila dobrodošla popestritev dogodka.
Letošnjega tekmovanja seje udeležilo 21 tekmovalcev: 11 v kategoriji do 15 let in 10 v kategoriji nad 15 let. Vse pa je občinstvo lahko dodobra spoznalo v obeh krogih, kar je bila tudi letošnja novost. Nastopajoče frajtonarje je ocenjevala posebna komisija, kije na koncu določila tudi zmagovalca v obeh
kategorijah.
V kategoriji do 15 let: 1. mesto Uroš Ber, 2. mesto Blaž Jamnikar Pukl, 3. mesto Benjamin Krhin.
Kategorija nad 15 let: 1. mesto Julija Toplak, 2. mesto Alen Ros in 3. mesto Marko Zmazek.
Utrinek s podelitve priznanj in pokalov najboljšim. Podeljevalec je bil župan mag. Stanislav Glažar.
Julija Toplak s Kukave pri Juršincih je letošnja absolutna zmagovalka Štajerske frajtonarice.
Julija Toplak s Kukave pri Juršincih je prejela tudi pokal absolutne zmagovalke, ob tej priložnosti pa ji je povabilo za nastop na prireditvi Veselo na Jožefovo v letu 2016 izročil vodja Veselih Jožekov Jože Hrga.
Primož Kelenc, predsednik KD Hajdoše, je po letošnji prireditvi povedal: »Kot organizator sem s prireditvijo zelo zadovoljen, saj so se predstavile praktično vse sekcije društva in s tem smo tudi razbili monotonost zvoka frajtonarice. Kot član komisije pa moram biti malo kritičen, saj kakovost izvajanja skladb ni bila na želeni ravni. Ugotavljali smo, da niti en tekmovalec ni izstopal po kakovosti, ki smo jo iskali. Letošnji novosti sta bili dve: prva novost je bil drugi krog, kjer so morali tekmovalci obvezno zaigrati melodijo Lojzeta Slaka, in druga, da so vsi tekmovalci prejeli pisno razlago ocenjevanja vsakega člana komisije in tudi kak nasvet.
Načrt za prihodnje leto je prireditev malo razširiti in dodatno popestriti, podrobnosti naj za enkrat ostanejo skrivnost. Vsekakor pa se že veselimo 17. revije, za katero so se že začela organizacijska dela.«
Besedilo in foto:TM

16. Jradicionalna revija TAJERSKA FRAJTONARICA 21
Na odru letošnje Štajerske frajtonarice seje ves čas slišala glasba.


Še skupinski posnetek letošnjih nagrajencev v svojih kategorijah v družbi župana Glažarja in predsednika KD Hajdoše Primoža Kelenca
Večer slovenskih vinskih pesmi
vSkorbi
V sredini novembra so se v Skorbi znova zbrali ljudski pevci in godci. Kulturno društvo Skorba je namreč organiziralo že tradicionalno prireditev Večer slovenskih vinskih pesmi. Ob domačih ljudskih pevkah so nastopili še pevci in godci iz okoliških krajev.
Vsi skupaj so ob koncu zapeli pesem Majolka bod' pozdravljena.
Na skorbskem odru so zaplesali folklorniki iz Tinja.
Pri vodenju programa sta sodelovala Timotej Kokol Krajnc in Ria Ana Hotko.
Letošnje gostiteljice Ljudske pevke iz Skorbe
Gre za prireditev, s katero želijo v društvu ohranjati stare šege in navade, predvsem pa pesem naših dedov in babic. Nastopajoči so zbrane razveselili s pesmimi, ki častijo vinsko trto in vino, nekatere celo na hudomušen način govorijo o življenju in delu v naših krajih. Na kmetih je namreč jeseni veliko dela, pospraviti je treba pridelke, pripraviti ozimnico in kurjavo. Jeseni pa potekajo tudi trgatve, ob katerih se je prepevalo nešteto ljudskih pesmi, ki opevajo vino. Ljubitelji slovenske pesmi so ta večer zares lahko uživali ob poslušanju ljudske pesmi, ob tem pa so obujali spomine tudi na svoje prednike. S svojo prisotnostjo so počastili tako vse nastopajoče kot organizatorje, ki se vsako leto znova trudijo izpeljati prireditev.
Ob koncu je zbrane pozdravila Renata Gabrovec, predsednica Kulturnega društva Skorba, in poudarila, da ljudsko izročilo ni samo spremljevalka življenja, marveč zrcalo, ki odseva našo podobo in spremlja človeka na vasi. Z večerom vinskih pesmi so se zaključi-
le tudi jesenske prireditve na vasi, ki potekajo pod imenom »Skorba trga in preša« in so namenjene predvsem povezovanju med ljudmi, druženju in ohranjanju tradicije ter starih običajev. Vaščani so s skupnimi močmi potrgali grozdje domačih brajd in ga darovali za vaški sod, vaški kletarji pa so vložili ogromno truda, skrbi in znanja, da so vaško vino pripeljali do njegove zrelosti in kakovosti. Skrb za letnik 2015 sta prevzela že utečena vaška kletarja Franc Šlambergerin Slavko Kozoderc, zato jima je Kulturno društvo Skorba podelilo tudi prav posebno priznanje. Pridne roke domačih gospodinj so zopet ustvarile pravo pašo za oči, saj so se mize šibile od najrazličnejših dobrot, vaški kletarji pa so poskrbeli za
dobro kapljico.
Letos so nastopali: Ljudske pevke Kul-turno-umetniškega društva Maksa Furjana iz Zavrča, Fantje izpod Vurberka, Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Osluševci, Folklorna skupina Kulturno-umetniškega društva Otona Župančiča Tinje, Ljudski pevci Društva upokojencev in Kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina, Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela, Kulturno društvo ljudskih pevk Jezero, Ljudske pevke iz Skorbe, Nonet Prostovoljnega gasilskega društva Zlatoličje in Ljudske muzikantke Vesele Polanke Prosvetnega društva Cirkovce.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Skorbski pušelšank pustil lepe spomine
V veselih Martinovih dneh je v dom krajanov Skorba vabil znameniti pušelšank, kjer je bilo mogoče poskusiti letošnjo odlično domačo vinsko kapljico. Vaški odbor Skorba je z ekipo vaških kletarjev poskrbel za odlično vzdušje, tudi v petek, 13. novembra, ko se je v Skorbi zbralo veliko domačinov in gostov.
V domači kuhinji je dišalo po dobrotah, ki so jih gostom z veseljem postregli.
Kletar Silvo nam je zaupal, da so v Skorbi letos pridelali 1100 litrov vina, za pušelšank pa so napolnili 50-litrski flaškon.
Skorbski kletarji v družbi vaške predsednice Renate so bili gostitelji večera.
V domu krajanov Skorba seje na pušelšanku zbralo staro in mlado.
Skorbski kletarji so na druženje poleg domačinov povabili tudi vodstvo občine, občinske svetnike, predsednike in člane vaških odborov ter predstavnike društev iz občine. Ob tej priložnosti je predsednica VO Skorba Renata Gabrovec zbranim povedala, da so domače brajde v Skorbi obrali, grozdje stisnili in mošt v vaškem sodu je zavrel, sveti Martin pa bo poskrbel, da bo iz njega nastala dobra domača kapljica. Zahvalila seje vsem, ki so tudi letos ohranjali vaško tradicijo, in tistim, ki bodo skozi leto skrbeli, da bo vaški sodček zmeraj pri roki in poln. Ob tej priložnosti so v Skorbi nazdravili novemu letniku, pušelšank pa je za leto dni zaprl svoja vrata in bo znova vabil prihodnje leto ob martinovem.
Besedilo in foto: TM
Likovnice izdelovale adventi e vei čke
Na zadnji novembrski delavnici smo članice Likovno-fotografske sekcije del časa posvetile nekoliko drugačni dejavnosti. Namesto čopičev smo vzele v roke škarje, vejice, smrečje, različne okraske in svečke ter se lotile izdelave adventnih venčkov za božični bazar, ki so ga v četrtek, 26. novembra, organizirali učenci OŠ Hajdina.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
K lepemu številu že prej izdelanih venčkov smo dodale še 16 naših »mojstrovin«. Prav ste prebrali.
Nekaj članic je stoodstotno preseglo normo.
GRADImo VAAVR1C0 VREDA/op
		7^
	JI	i
i’		s
PREGLEDNIK
KPD Stane Petrovič Hajdina
Ljudski pevci so imeli nastope v občini in izven nje v septembru, oktobru, novembru in decembru. Samostojne koncerte so imeli 15.10.2015 v hotelu Delfin v Izoli in 16.10.2015 v Domu upokojencev v Kopru. Sodelovali so tudi na koncertu v Strunjanu.
Ljudske pevke so nastopale v občini in izven nje.
Lutkovna sekcija je pripravila novo lutkovno igrico Pravljica o sreči. Premiera je bila izvedena v decembru.
Likovno-fotografska sekcija je ob občinskem prazniku izvedla 3. skupinsko razstavo članov. Srečujejo se na ustvarjalnih delavnicah, vsako sredo v OS Hajdina.
KD Valentin Žumer Hajdoše
6.11.2015	so organizirali že tradicionalno prireditev štajerska frajtonarica.
Člani sekcije Štajerski frajtonarji pridno vadijo in nastopajo na prireditvah v domači občini in tudi v širšem slovenskem prostoru.
Deluje tudi plesna sekcija, ki enkrat tedensko vadi v gasilskem domu.
26.11.2015	so organizirali praznične delavnice, na katerih so izdelovali adventne venčke.
Društvo gospodinj Draženci
Članice so organizirale že tradicionalni Gospodinjski večer in tekmovanje v izdelovanju domačih rezancev. Predstavile so letošnji projekt Marmelade
V delavnici, ki jo je vodila Valerija Tekmec, je lahko vsak uporabil svojo domiselnost, skupaj so dodali še nekaj modnih smernic in uporabili veliko naravnega materiala, ki venčkom še posebej lepo pristaja. Nastali so izjemno lepi izdelki in vsak si je svojega s ponosom odnesel domov.
Besedilo in foto:TM
Izdelali vsak svoj adventni venček
Le nekaj dni pred prvo adventno nedeljo so v KD Valentin Žumer Hajdoše poskrbeli za že tradicionalno delavnico izdelovanja adventnih venčkov in aranžmajev. V delavnici so se družili hajdoški kulturniki, žene in najmlajši, ki so pokazali veliko domiselnosti, z nekaj idejami in nasveti pa jim je pomagala Aleksandra Vorih, lastnica cvetličarne Vijolica z Brega.
V Dražencih so aktualn Svetniki
ŠUS teater KD Draženci nas tudi v novi gledališki sezoni preseneča z izvirnostjo in drznostjo, ki ju že preverjena ekipa pod režiserskim vodstvom Aljaža Godca iz predstave v predstavo samo še stopnjuje. Letošnji izbor črne komedije Svetniki je odrsko presenečenje, polno humorja, ki gledalca skozi celo zgodbo na zelo spreten način dodobra nasmeje. Vsak igralec je zgodba zase in vsak se v svoji vlogi odlično znajde, česar ne gre spregledati vse do zaključka, ko bratje v samostanu le dočakajo tako želeni čudež.

Odlično jim je uspela premiera 28. novembra, ko sta ekipi za nov odrski podvig čestitala tudi domači župan mag. Stanislav Glažar in predsednica KD Draženci Saška Serec Šijanec. Zdaj so pred ekipo ponovitve in gostovanja.
Na draženskem odru je torej letos osrednje mesto dobila komedija o črnih srednjeveških časih, ki pripoveduje o tem, kako menihom ni bilo dovolj, da so imeli na oltarju kup posvečenih kosti. Želeli so bogastvo in oblast. Menihi, zemeljski v svojih navadah, se hitro privadijo na nove okoliščine in do skrajnosti izkoristijo »poslovno« priložnost, ki jim jo ponujajo »naravne danosti«.
Kot so zapisali v gledališki list, ta izjemno pronicljiva in duhovita črna komedija razgali značaj menihov. Ponuja šokantne dialoge, ki provocirajo politično korektnost. Menihi kot glavni protagonisti nas s svojimi specifičnimi značaji silijo v razmislek, ali sredstva opravičujejo cilj ali je koruptivnost naše naravno stanje ne glede na prepričanje in značaj ter ali se lahko z dobrimi deli odkupimo in očistimo svojo vest. Avtorju Michaelu Hollingerju je uspelo eksistencialna in vedno aktualna moralna vprašanja na izjemno spreten način preplesti s humorjem, cinizmom, lucidnostjo ter vse skupaj povezati v duhovito zgodbo nenavadnih karakterjev in presenetljivih dogodkov.
TM
Foto: Stanislav Zebec
PREGLEDNIK
KDSkorba
V	novembru so vaški kletarji skupaj z VO Skorba pripravili
Pušelšank.
Kulturniki so pripravili že tradicionalno prireditev Večer slovenskih vinskih pesmi, na katero so povabili številne skupine ljudskih pevcev.
5.12.2015	so organizirali miklavževanje za otroke. Premierno so predstavili igrico starejše otroške skupine z naslovom Praznovanje v zajčkovi shrambi.
6.12.2015	so z igrico nastopili na miklavževanju v Slovenji vasi.
Z igrico Praznovanje v zajčkovi shrambi so nastopili z več ponovitvami v Vrtcu Ptuj, Vrtcu Hajdina in OS Hajdina.
KD Draženci
SUS teater KD Draženci seje predstavil z novo premiero Svetniki. Ponovitve se vrstijo tudi v decembru.
MoPZ PGD Hajdoše
Pevci so 20.11.2015 nastopili na Ptujskem gradu, na svečani akademiji Skupnih 60 let nekdanje Gl Ptuj.
Pevci MoPZ PGD Hajdoše so pripravili v soboto, 12.12. 2015, že tradicionalni koncert v spomin prvega zborovodja Valentina Žumra. Medse so povabili številne pevske prijatelje.
Društvo žena in deklet občine Hajdina
V	novembru so pekle pecivo v OS Hajdina za šolski bazar. Udeležile so se tekmovanja v pripravi jabolčnega zavitka v Zavrču.
Sodelovale so tudi pri ročni izdelavi domačih rezancev v Dražencih.
V	novembru so začele tudi delavnico »izdelava occi čipk ali tating tehniko«.
Vsak torek ob 18.00 redno telovadijo v šolski telovadnici.
Glasba nas združuje
V izvedbi KG D Ptičica iz Prepolj je nastal muzikal z najlepšo Avsenikovo glasbo z naslovom Prijatelji, ostanimo prijatelji. Avtor in režiserje Jože Ekart. Igralsko--pevska zasedba vključuje okrog 40 igralcev, pevcev in glasbenikov. V okviru občinskega praznika smo občani občine Hajdina imeli priložnost, da si predstavo ogledamo v telovadnici osnovne šole. Zgodba, polna humorja, ljubezenskih zgodb in lepih pesmi, nas je nasmejala in popestrila naš vsakdan.
VASI POD,
V novem muzikalu nastopa tudi Učiteljsko-vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina.
Društvo žensk Hajdoše
Članice vsak ponedeljek pridno telovadijo pod vodstvom Teje Bauman v gasilskem domu v Hajdošah, nekatere pa tudi v telovadnici 05 Hajdina.
Sodelovale so pri peki peciva v OŠ Hajdina za božični bazar.
Skupaj z V0 Hajdoše so izvedle projekt Domače koline - pripravile so večerjo za vaščane. Prireditev je bila zelo odmevna med vaščani.
Pripravila: Hilda Bedrač
Zgodba, polna humorja, ljubezenskih zgodb in lepih pesmi, je navdušila tudi hajdinsko občinstvo.
w
V osrednji vlogi, v vlogi Žlampeka, nastopa Hajdin-čan Uroš Sagadin.
Zgodba se dogaja v vasi Poljane, kjer je, tipično slovensko, vse skregano. V vasi delujejo različna društva, od gasilcev, kulturnikov, gobarjev do vaškega odbora. Vsa društva imajo svoje interese in svoje želje, zato so kar naprej na tapeti razna podtikanja, prepiri in drugi nesporazumi.
Na skregane Poljane pa posije žarek sonca. Ta žarek je glasba. Vse se spremeni, ko pevski zbor prevzame nova zborovodkinja, ko se ustanovita mešani pevski zbor in ansambel in ko glasba poveže vse sprte strani. Kot rdeča nit se skozi vso zgodbo pojavlja naslov znane Avsenikove skladbe Prijatelji, ostanimo prijatelji. Zgodba nam postreže tudi z dvema ljubezenskima zgodbama, med vaškim pijančkom Žlampekom in zborovodkinjo ter med mlado gostilničarjevo hčerko in Slavkom.
Po uspešnih predstavah muzikala Moje pesmi, moje sanje in komediji Dobri vojak Švejkje ekipa KG D Ptičica pripravila ponovno zelo uspešen gledališko--glasbeni spektakel. Jože Ekart, avtor in režiser, po vsaki predstavi pove, da je želel s predstavo ljudi malce potegniti vstran od vsakdanjih težav in trenutne situacije po svetu, vstran od televizijskih sprejemnikov, ki nam dan za dnem poročajo o slabih novicah, ter jih razvedriti in jim ponuditi optimistično zgodbo, polno smeha, ljubezni in ko-
Avtorju in režiserju predstave Jožetu Ekartu je uspelo ob sebi zbrati okrog 40-člansko zasedbo igralcev, pevcev in glasbenikov.
mičnih zapletov. Vprašali smo ga, kako seje pravzaprav rodila ideja za zgodbo o sprtih Poljanah, ki jih poveže glasba. »Prvotno sem imel v mislih eno drugo stvar, ki pa je padla v vodo. Ker smo letos v KG D Ptičica praznovali 10-letnico delovanja, sem želel, da bi na oder postavili neko res dobro predstavo. Po pogovoru s Francem Mlakarjem, ki mi je rekel, naj kar sam nekaj napišem, sem začel razmišljati, da bi res lahko. Potem se je zgodil ključen trenutek ... smrt Slavka Avsenika. Ko sem sem peljal z njegovega pogreba proti domu, se je porodila ideja. Takrat sem vedel, da bom napisal muzikal, ki ga bodo povezovale Avsenikove pesmi. Zgodbi je manjkal samo še ljubezenski zaplet. Nekaj stvari, kot so zdrahe med društvi, sem vzel iz sodobnega življenja, zaplet z romanjem pa iz preteklega časa, ko se je na romanje hodilo dva dni in se je po poti marsikaj zgodilo.« Tak projekt s toliko nastopajočimi pevci, igralci, glasbeniki in drugimi sodelujočimi zagotovo zahteva veliko organizacije, resnega dela in predvsem dobre volje. Kako vam vedno znova uspe držati skupaj tako številno zasedbo?
»Zlitrom pelinkovca za odrom,« je v šali rekel Jože. Nato je nadaljeval: »Ključnega pomena je dobra volja vseh sodelujočih. V ekipi ni bilo enega, ki bi bil slabe volje, ki bi kvaril vzdušje. Res pa
je, da igralcem že na začetku povem realno stanje, ne slikam jim rožic. Povem jim, da je za takšno predstavo potrebno veliko dela in da morajo priti na vaje pripravljeni. Vnaprej jim dam urnik vaj, ki potekajo po piramidnem sistemu. Ko so na vrsti za vajo, morajo znati besedilo. Pomembno je, da imamo vsi skupaj en sam cilj - uspešno predstavo. Če imaš takšno ekipo, ki ve, v kaj se spušča, ter ima željo in voljo delati, potem je uspeh zagotovljen.«
Muzikal ste letos igrali že sedemkrat, trikrat v Staršah, v Majšperku, na Ptuju, Hajdini in v Hotinji vasi. Kakšni so načrti za naprej? Ali se že rojeva ideja za naslednji projekt?
»Muzikal Prijatelji, ostanimo prijatelji bomo vsekakor še igrali v prihajajočem letu. Želja je tudi, da bi v pomladno--poletnih mesecih predstavo igrali na odprtem. Predstaviti jo želimo tudi širši slovenski publiki. Glede ideje za naslednji projekt pa čakam, kaj bo prinesla "ptičica". Delam po trenutnem navdihu, tako da neke začrtane poti še ni.«
Za letos seje muzikal Prijatelji, ostanimo prijatelji torej zaključil, v decembru pa pripravljate še en projekt - Božično zgodbo.
»Točno tako. Svetopisemsko zgodbo smo nadgradili s petjem, jo postavili v domače okolje, dogaja se na prostem, na kar štirih lokacijah in v vaškem središču. Božična zgodba se začne 20. decembra 2015, nadaljuje pa 25., 26. in 27. decembra 2015. Lepo vabljeni.«
V PREDSTAVI SODELUJEJO TUDI NAŠI OBČANI
S svojimi igralskimi izkušnjami je že drugo leto član zasedbe Janko Turnšek, pri vseh treh predstavah pa smo lahko gledali in poslušali Hajdinčana Uroša Sagadina. Ponovno sodelujejo tudi pevke učiteljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OŠ Hajdina, ki smo jih kot nune gledali že v prvem muzikalu. Uroša Sagadina smo v prvih dveh predstavah gledali v resnejših vlogah, tokrat pa smo ga videli v bolj komični vlogi. Igra namreč vaškega pijančka, ki ga vsi kličejo kar Žlampek. Žlampeka kasneje ljubezen in glasba streznita, postane čisto drug človek.
Uroš, tvoja vloga v muzikalu Prijatelji, ostanimo prijatelji je tako igralsko kot tudi pevsko zahtevna. Čemu si moral posvetiti več časa, vaje in energije, sami igri ali petju?
»Če sem čisto iskren, sem največ časa porabil za učenje besedila. Zagotovo pa je igra tisti del moje vloge, ki mi ni tako zelo pisana na kožo in pri kateri nimam toliko izkušenj kot pri petju. Pri tem muzikalu pa je bil zaradi "dvojne vloge" to še poseben izziv.«
Vsi te poznamo kot dobrega pevca in glasbenika, kot igralec pa si nas prvič presenetil v muzikalu Moje pesmi, moje sanje in nato še v Dobrem vojaku Švejku. V letošnji vlogi Žlampe-ka pa si samo še potrdil, da ti je tudi gledališče pisano na kožo. Kdaj se je rodila želja po gledališču, kaj te je pripeljalo na odrske deske?
Janko Turnšek v vlogi vojaka Švejka Foto: arhiv JT
Janko Turnšek iz Skorbe je igralec z dolgoletnimi izkušnjami. Prejel je zlato Linhartovo značko za več kot 25 let delovanja v ljubiteljski kulturi. Njegova prva predstava je bila leta 1987 v Skorbi. Najprej smo ga kot igralca dolga leta lahko gledali v predstavah KD Skorba, nato tudi v KPD Hajdina. S hajdinsko predstavo Minister v škripcih je na regijskem srečanju gledaliških skupin prejel nagrado za najboljšo stransko vlogo. Veliko izkušenj mu je prineslo tudi sodelovanje s ptujskim gledališčem pri predstavi Raztrganci, s katero so gostovali po vsej Sloveni-
»Prvič sem nastopal že v vrtcu, potem pa občasno na prireditvah v osnovni šoli. Resneje sem se preizkusil na odrskih deskah nekaj mesecev pred mojo polnoletnostjo, ko sem nastopal v litur-gično-dramskem dogajanju Pelikanov polet na pobudo p. Danila Holca. Od tega projekta je potem minilo 11 let, preden sem zopet stopil na oder kot igralec. Včasih sem sam pri sebi razmišljal o nastopu v kakšni gledališki skupini, pa ni bilo nikoli pravega časa in priložnosti za to. Potem je kot strela z jasnega prišla pobuda Jožeta Ekarta o sodelovanju in je očitno rodila sadove, saj je to že tretja predstava, v kateri sodelujem.«
Uroš, katero vlogo je zahtevnejše odigrati, resnega in strogega stotnika von Trappa ali pijančka Žlampeka? V kateri si bolj užival?
»Vsaka vloga ima svoj čar, svoje dobre in slabe lastnosti. Kot stotnik von Trapp sem moral ohranjati strogost in disciplino v družini. To so velikokrat občutili predvsem gledalci v prvih vrstah, ki so se ob mojem prihodu na oder pošteno prestrašili. Žlampek pa je temu pravo nasprotje, saj se ne podreja ljudem okoli sebe in ne želi živeti po družbenih normah drugih. Ravno zaradi tega uživam v njegovi vlogi, saj si lahko na odru privoščim vse tisto, česar si drugi ne morejo ali ne smejo.«
Ekipi muzikala Prijatelji, ostanimo prijatelji želimo še veliko uspešnih predstav. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam bodo še pripravili.
Tanja Furek Foto: Silvestra Brodnjak
Klinc, pa taka sreča
V začetku prihajajočega leta si bomo lahko ogledali monokomedijo z naslovom Klinc, pa taka sreča v izvedbi Janka Turnška. Monokomedija je avtorsko delo Jožeta Ekarta. Predstavo si bomo premierno lahko ogledali v soboto, 9. januarja 2016, v dvorani Doma krajanov v Skorbi. Ponovitev bo v nedeljo, 10. januarja 2016. Obe predstavi bosta ob 18. uri.
ji in sodelovali tudi na Borštnikovem srečanju. Ker si vedno želi novih izzivov, se je lotil tudi režije. Eno predstavo je režiral v KPD Hajdina, dve pa v KD Skorba. Z zadnjo predstavo Denar, denar, denar se je gledališka skupina KD Skorba uvrstila na regijsko Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 2015. Zadnje dve leti sodeluje tudi s KG D Ptičica iz Prepolj. Lani smo ga gledali v vlogi dobrega vojaka Švejka, letos pa kot poštarja in predsednika gobarskega društva v muzikalu Prijatelji, ostanimo prijatelji. Janko pravi: »Z gledališčem sem zastrupljen. Vsako leto si želim novih izzivov. Čutim, da na odru še nisem povedal vsega.« Monokomedija Klinc, pa taka sreča govori o brezposelnem nekdanjem poštarju z imenom Polda Klinc. Polda ob obletnici ženine smrti izpove svojo
dušo, pri tem pa razkriva svoje slabosti. Kruta usoda, lahkotna izbira življenja, naivnost in predanost alkoholu pogosto pripeljejo do težav in razpotij ... Usoda pač hoče, da si v petek, zadnjega marca, sreča, nesreča, veselje in žalost podajajo roko. »Kar v začetku dneva dobim, pozneje izgubim,« večkrat potoži Polda. To je žalostno, večkrat resnično, predvsem pa zabavno. Ker je to njegova prva tovrstna predstava, me je zanimalo, zakaj se je odločil za monokomedijo. Janko je povedal: »Delo v skupini je naporno, saj zahteva veliko prilagajanja in usklajevanja. Kljub vsemu pa želja po igranju ostaja velika, zato sem se odločil, da naredim samostojno odrsko delo, ki je zame nov izziv. Je torej nekaj novega, nekaj, česar še nisem delal in sem si vedno želel.«
Vedel si torej, da želiš delati monoko-medijo, kako pa si našel in se odločil za tekst Klinc, pa taka sreča? »Ker sodelujem z Jožetom Ekartom v drugih projektih, je enkrat najin pogovor nanesel na to, da iščem primerno monokomedijo, ki bi jo lahko igral. Takrat je Jože predlagal svoj tekst, ki ga je že sam pred leti igral. Delo mi je bilo všeč, zdelo se mi je primerno, zato sem se odločil zanj. Z dovoljenjem avtorja sem tekst tudi priredil.« Predstava traja približno eno uro in ima tri dejanja brez prekinitev. Janku Turnšku pri predstavi pomaga Matjaž Podhostnik, ki skrbi za tehnične zadeve, z nasveti pri režiji mu svetuje avtor dela Jože Ekart, pri sami organizaciji pa mu pomaga tudi občina Hajdina. Vsem se za pomoč zahvaljuje.
»Verjamem, da se boste ob predstavi nasmejali in sprostili, zato pridite, da skupaj preživimo klinčev dan usode,« je za konec povedal Janko Turnšek.
Tanja Furek
	
ZKD občine Hajdina	KD Dražena
5.2.2016 bo svečana prireditev ob slovenskem kulturnem	ŠUŠ teater bo z novo predstavo Svetniki nastopil na gosto-
prazniku, na kateri bodo podelili priznanja in zahvale zaslužnim kulturnim delavcem v občini Hajdina.	vanjih.
	Društvo žena in deklet občine Hajdina
KPD Stane Petrovič Hajdina	Ob koncu leta bodo za članice društva pripravile slovo od
Člani likovno-fotografske sekcije bodo nadaljevali srečanja	starega leta.
v OŠ Hajdina.	Še naprej bodo telovadile v OŠ Hajdina.
Lutkarji se bodo z novo igrico predstavili v drugih krajih.	Društvo žensk Hajdoše
KDSkorba	Nadaljevale bodo telovadbo in se srečevale na mesečnih
27.12.2015 bo v Skorbi že tradicionalni božični koncert.	srečanjih.
Dramska sekcija pripravlja novo premiero v januarju.	V februarju bodo izvedle občni zbor.
KD Valentin Žumer Hajdoše Štajerski frajtonarji in članice plesne sekcije bodo nastopali v domači občini in tudi v drugih krajih. V februarju bodo izvedli zbor članov.	Pripravila: Hilda Bedrač
	J&k		
Utrinki iz OS Hajdina
Voščilo
V prazničnem mesecu, mesecu obdarovanj, smo vsi v velikem pričakovanju. Obiščejo nas dobri možje. A narediti je treba tudi obračun za celoletno delo. Veliko tega se nabere v našem »nabiralniku«, a izbrati je treba tisto najlepše, predvsem pa tudi najdragocenejše. Kaj nas danes še navdaja z veseljem? Smo res predani delu in potrpežljivi naravi, ki nam predeča resnico o življenju?
Tam se nekaj lesketa, tam zlat košek čaka, poln je upov in želja.
Vsi želimo hitro tja, da izpolnimo si želje,
V šoli se to še kako vidi. Uspehi ne izostajajo, ko se veselimo majhnih pozornosti in ko nadgrajujemo znanje, ki si ga pridobimo s trdim delom. Tako smo v tem letu zastavili kar nekaj smelih projektov, tehničnih in kulturnih dni, se z izdelki in pesmijo, glasbo in plesom predstavili na prednovoletnem bazarju, predvsem pa si pridobivali znanje na šolskih in izvenšolskih dejavnosti ter se veselili uspehov. Zato tudi tekmovalnost ni izostala.
Da smo dobri v športu, ni samo po sebi umevno. Nekaj tega vam predstavimo tokrat. Najmlajši so se v tem mesecu izkazali tudi v plavanju, največji so nabirali praktična znanja
na taboru. A radi se izkažemo tudi v znanju. Tako smo na tekmovanjih že posegali po znanju iz matematike, angleščine, nemščine, zgodovine, biologije, slovenščine. Projekt bralne pismenosti smo nadgradili še z medgeneracijskim branjem. Na tržnici poklicev smo ponudili pester izbor možnosti nadaljnjega šolanja, ki ga predstavljajo predstavniki posameznih srednjih šol. Veliko tega poteka ob prijetnem sodelovanju z lokalno skupnostjo in društvi, na tem mestu se jim še posebej zahvaljujemo. Veselimo se torej prazničnega vzdušja, morda drobnih pozornosti, a mnogo več sta vredna zdravje in med-
da ponesemo veselje svojim bližnjim do srca.
Srečno 2016!
Otroci, učenci in kolektiv OŠ Hajdina z enoto vrtec
sebojna povezanost, ki nas vse leto družita v medsebojnem razumevanju in skrbi za naše otroke.
Silva Hajšek
Prireditev je potekala v četrtek, 26. novembra 2015, v telovadnici OŠ Hajdina. V uradnem delu bazarja so se nam s pevskimi točkami predstavili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Hajdina, Lana Varžič in Učiteljsko--vzgojiteljski pevski zbor OŠ Hajdina z zborovodjem Urošem Sagadinom. Ob tej priložnosti se je Ljubo Javoršek zboru zahvalil za sodelovanje in uspešen nastop na svetovnem prvenstvu v karateju, ki je potekalo v Mariboru v začetku novembra.
Po nagovoru ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesarič Lorberje bil bazar tudi uradno odprt in nakupovanje se je lahko začelo. Tako je za nekaj trenutkov zaživelo na OŠ Hajdina mesto v malem. Pridne roke so ustvarile drobne pozornosti, s katerimi smo želeli obiskovalcem, predvsem staršem naših učencev, obogatiti in polepšati bližajoče se praznike.
Letos smo z učenci ustvarjali izdelke, ki so bili narejeni iz materiala, ki smo ga dobili od različni donatorjev, in iz materiala, ki je še uporaben. Pomembno vodilo pri izdelavi nam je
Delo pridnih rok hajdinskih otrok -2. dobrodelni prednovoletni bazar
Tudi v letošnjem šolskem letu smo na OŠ Hajdina organizirali dobrodelni prednovoletni bazar z naslovom Delo pridnih rok hajdinskih otrok. Kot že samo ime pove, so izdelke, ki smo jih obiskovalcem ponudili na okrašenih stojnicah, ustvarili v večini učenci naše šole na tehniškem dnevu in pri različnih krožkih ob pomoči učiteljev, članic društev in drugih posameznikov.
bilo, da izdelamo tisto, kar bo uporabno in koristno v vsakdanjem življenju. Tako so nastali obešalniki, okraski za smrečice, nakit, svečniki, različne vrste peciva in suhega sadja, voščilnice, adventni venčki... Obiskovalci so morali v »banki« evre najprej zamenjati za ponirke, »uradno valuto bazarja«, šele nato so lahko začeli nakupovati. Učenci so na bazarju sodelovali kot prodajalci na stojnicah, bančniki ali natakarji, ki so naše goste stregli s čajem in pecivom; za to priložnost so ga spekli delavci šole in prostovoljci. Imeli smo tudi stojnico s palačinkami in stojnico, kjer so izdelovali fotovo-ščilnice s svojo podobo.
Za prispevek prireditvi se zahvaljujemo Občini Hajdina, Društvu žena in deklet občine Hajdina,
Društvu žensk Hajdoše, Društvu žena in deklet Gerečja vas, Društvu gospodinj Dražene!, članicam Likovno-fotografske sekcije KPD Stane Petrovič Hajdina, čebelarju Slavku Čehu in če-belarki Suzani Žumer, podjetju Revital Kidričevo, Pekarnam Ptuj, Cvetličarni Čuš, papirnici Darilo, d. o. o., Ptuj, podjetju Čipka Lobenvvein, Tiskarni Ptuj, še posebej pa Ivanu Krajncu in Lidiji Trčko. Zahvala je bila namenjena tudi staršem za prispevke v šolski sklad.
V bazar je bilo vloženega ogromno truda in časa, zato smo bili še posebej veseli, ko smo izvedeli, da smo za šolski sklad zbrali nekaj več kot 1500 evrov. Denar bo namenjen učencem za različne nadstandardne dejavnosti.
Besedilo in foto: RM
Na OŠ Hajdina med »krompirjevimi« počitnicami oza vešča nje za zdravo življenje
Med jesenskimi počitnicami je bilo za kolektiv Osnovne šole Hajdina 26. oktobra organizirano strokovno predavanje o raku dojk. Opravili sta ga nekdanji sodelavki z Onkološkega inštituta v Ljubljani, primarijki Mojca Senčar in Gabrijela Petrič Grabnar, obe tudi aktivni članici 3500-članskega slovenskega združenja Europa Donna, ki mu Senčarjeva tudi predseduje.
Po zaključku predavanja, ki spada v sklop promocije zdravja za zaposlene in je bilo nadvse pozitivno sprejeto, so se pogovarjali o možnosti, da bi isto tematiko predstavili staršem in učenkam višjih razredov devetletke. Rak dojk se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladih ženskah, žal tudi že pri dekletih. Najmlajša bolnica ima komaj
sedemnajst let. Za rakom dojk zboli letno 1200 žensk, povprečno tri na dan. Več kot ena ženska na dan zaradi te diagnoze umre. Obe gostji sta pripravljeni priti še enkrat na Hajdino, saj se vsi zavedamo, da je bolje preprečevati kot zdraviti.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Predavateljici sta se vsaka po svoje posvetili udeležencem predavanja. Besedam prim. Mojce Senčar so sledili praktični napotki prim. Gabrijele Petrič Grabnar. Na silikonskem modelu dojke je prikazala način, kako vsaj enkrat mesečno opraviti samopregledovanje. Tudi moški poslušalci so pozorno spremljali teoretični in praktični del, zavedajoč se, da rak na prsih tudi njim ne prizanaša; na leto zboli 10-12 moških.
Kako prepoznavati stisko otrok in kako jim pomagati
Tak je bil naslov predavanja, ki smo ga v torek, 17. novembra, organizirali na OŠ Hajdina. Predavanje smo pripravili v sodelovanju z dr. Marjanom Lebrom in njegovim podjetjem ISN, d. o. o., s Hajdine.
Izvajalca predavanja sta bila Zdenka Molnar, psihoterapevtka integrativne smeri, habilitirana predavateljica na višjih šolah, nosilka predmeta Obvladovanje stresa in metode sproščanja na Višji šoli za gostinstvo in turizem, ter Ljubo Poles, psihoterapevt zakonske in družinske smeri, doktorant programa Zakonska in družinska terapija. Predavanje je bilo podkrepljeno s praktičnimi prikazi. Udeležilo se ga je več kot 50 staršev, prisluhnili pa smo mu tudi vsi strokovni delavci šole. Odzivi poslušalcev so bili pozitivni.
Marjanu Lebru se najlepše zahvaljujemo, da smo imeli priložnost spoznati in prisluhniti zanimivima predavateljema, saj sta nam postregla s koristnimi informacijami, ki so nam dale priložnost za razmislek, kje smo kot starši in učitelji na poti vzgojnega delovanja.
Vesna M.Lorber
Predavatelja Ljubo Poles in Zdenka Molnar sta skušala odgrniti tančice strahu in stiske otrok. Foto: arhiv OŠ
Kuharsko in negovalno osebje šole seje pridružilo nekoliko kasneje, saj je kuhinja tudi v počitnicah obratovala - vrtičkarji v tem času namreč nimajo prosto kot njihovi nekaj let starejši prijatelji - šolarji.
Ustvarjalnosti se da tudi naučiti
Tak je bil naslov predavanja z delavnico, ki ga je za strokovne delavce OŠ Hajdina pripravil dr. Marjan Leber, univerzitetni diplomirani inženir strojništva s Fakultete za strojništvo v Mariboru in vodja podjetja ISN, d. o. o., s Hajdine.
Po krajšem teoretičnem uvodu je sledila praktična delavnica, kjer smo na ustvarjalen način iskali rešitve izziva, ki smo si ga sami izbrali iz našega šolskega okolja. Bilo nam je v veliko veselje in zadovoljstvo, daje bil Marjan Leber pripravljen priti med nas in nam predati svoje znanje in ideje, kako se lotevati reševanja izzivov, ki jih pred nas postavlja vsakdanje življenje. Čas na predavanju in delavnici se nam je hitro iztekel in na koncu smo vsi menili, da bi si za takšno ustvarjalno delo morali vzeti več časa. Tudi Marjan Leber je pokazal veliko pripravljenost za naše nadaljnje sodelovanje. Povabili smo ga tudi na druženje z učenci, ki letos sodelujejo pri krožku, ki ga izvajamo na šoli v okviru programa Spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v povezavi z javno agencijo ŠPIRIT Slovenija. V okviru tega krožka želimo med učenci spodbuditi osebnostne lastnosti, ki so pomembne za podjetnost, od ustvarjalnosti, samoiniciativnosti, sprejemanja tveganja do odgovornosti. Marjanu Lebru se najlepše zahvaljujemo za njegovo pripravljenost in brezplačno izvedbo predavanja in delavnice.
Vesna M.Lorber
V šoli in vrtcu na mizi tradicionalni slovenski zajtrk
V šolah in vrtcih ter številnih podjetjih in drugih ustanovah po Sloveniji so v petek, 20. novembra, obeležili dan slovenske hrane. Na OŠ Hajdina in v tamkajšnjem vrtcu so se pridružili temu dnevu in četrto leto zapored pripravili tradicionalni slovenski zajtrk, sestavljen iz temnega kruha, mleka z bližnje kmetije Vogrinec, masla, medu ČD Turnišče in jabolk Sadjarstva Ber.
Veliki večini otrok je zajtrk odlično teknil, pri zajtrku pa so se jim pridružili župan mag. Stanislav Glažar, direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, predsednica ČD Turnišče Suzana Žumer in ravnateljica Vesna Mesarič Lorber. Ta je posebej poudarila, da na šoli in v vrtcu otroke spodbujajo k zdravemu zajtrku in nasploh k zdravi, lokalno pridelani hrani. Na šoli so prepričani, da s tem veliko pripomorejo tudi k ohranjanju zdravega in čistejšega okolja, zato se bodo vseslovenskemu projektu zagotovo pridružili tudi prihodnje leto.
Besedilo in foto:TM
Tradicionalni slovenski zajtrk in dan slovenske hrane v Sloveniji obeležujemo vsak tretji petek v novembru. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka že peto leto za po red, je prerasel v dan slovenske hrane, ki ga obeležujemo četrtič. Nastala sta na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in se vse bolj širita tudi med drugimi evropskimi državami.
Šolsko
tekmovanje iz akrobatike
V OŠ Dobrova je 18. novembra 2015 potekalo polfinalno tekmovanje iz akrobatike. Udeležile smo se ga starejše učenke OŠ Hajdina iz 7., 8. in 9. razreda. Na tekmovanje smo se dobro pripravile, a kljub temu smo bile živčne.
Zjutraj smo se z avtobusom, na katerem so bile tekmovalke tudi iz drugih ptujskih šol, odpeljali na Dobrovo. Vzdušje na avtobusu je bilo napeto, saj smo bili vsi v velikih pričakovanjih. Ko smo prispele, je bila telovadnica polna. Povsod so bile izvrstne tekmovalke, zato smo se na tekmovanju zelo potrudile. Ko smo bile na vrsti, je bilo treba dati nervozo na stran in se potruditi po najboljših močeh. To smo tudi storile in skupinsko dosegle 5. in 8. mesto. Odlično so se učenke izkazale tudi posamično. Od 53 tekmovalk so zasedle naslednja mesta: 11. mesto Mia Molnar, 20. mesto Anja Molnar, 22. mesto Manja Ekart, 34. mesto Zala Majhen, 41. mesto Karin Gojkošek, 49. mesto Saša Veber, 50. mesto Lara Šter-bal, 52. mesto Lucija Mlakar.
Anja Molnar, 9. b
Plavalni tečaj v 3. razredu
Za učence 3. a je bil zadnji novembrski teden nekaj posebnega. Namesto v učilnici smo vsak dan štiri šolske ure preživeli v pokritem bazenu Term Ptuj, kjer je potekal obvezni plavalni tečaj. Bilo je naporno, a zelo uspešno. Vsem nam je uspelo, da smo splavali kot ribe, mnogi med nami so natrenirali še tehniki kravl in hrbtno plavanje (poleg obvezne žabice). Vzačetku smo si pomagali s plavalnimi pripomočki - deskami in črvi, proti koncu tedna smo skoraj vsi že zmogli brez njih. Plavalni učitelji Mateja, Aleksandra in Edi so bili prijazni in zahtevni, saj so želeli, da se na tečaju naučimo čim bolje plavati.
Besedilo in foto:Tatjana Habjanič
Vtisi s plavalnega tečaja 2. a
Imela sem se zelo lepo. Naša skupina seje imenovala Meduze. Naša učiteljica je bila zelo prijazna. Zabavala sem se.
Lynn Petek
Naučil sem se kravl. Bil sem v masažnem bazenu.
Vid Skledar
Na plavalnem tečaju sem se imel lepo, tudi če nismo šli na tobogan.
Maj Krajnc
Na plavalnem tečaju sem se kopal in zelo mi je bilo všeč, ker sem se naučil plavati. Zelo sem se zabaval, čeprav nismo šli na tobogan. Skakali smo v olimpijski bazen.
Matevž Ranfl
Jaz sem se imel lepo in sem se res zabaval.
Jan Nahberger
Rada sem hodila na plavalni tečaj, ker smo plavali in skakali. Naša učiteljicaje bila zelo prijazna.
Alja Kancler
Imel sem se zelo lepo. Plaval sem zelo dobro.
Urban Emeršič
Na plavalnem tečaju je bilo super. Škoda, da se je končal. Plaval sem v velikem bazenu. Šli smo tudi v masažni bazen. Tam je tudi bilo super. Plaval sem žabico, puščico in se tunkal. Plaval sem brez črva in deske.
Gal Hostnik
Jaz sem plaval v globokem bazenu.
Jan Gojkovič
Najraje sem imela skakanje v vodo in igro bratec, reši me. Imela sem najboljšo učiteljico.
Neli Furman
Na plavalnem tečaju sem se naučila, da moram imeti iztegnjene noge. Bila sem v zelo dobri skupini.
Eva Kozel
Imel sem najboljšo učiteljico. Najboljše mi je bilo, ko smo imeli ocenjevanje.
Matic Obreht
Na plavalnem tečaju je bilo zelo lepo. Plavali smo, se igrali in skakali v vodo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo imeli testiranje. Bilo je super.
Manca Sitar
Na plavalnem tečaju smo lahko skakali v vodo.
Marko Tomčič
Na plavalnem tečaju sta mi bila všeč skakanje v vodo in plavanje »mrtveca«.
Iva Ogrizek
Všeč mi je bilo, ko smo plavali puščico.
Gaj Černezel
Na plavalnem tečaju sem se imela lepo. Imela sem učiteljico Barbaro. Barbara je bila zelo prijazna. Preplavala sem cel olimpijski bazen in skakala vanj. Plavala sem pod vodo in bilo je zelo zabavno.
Ana Žara Papež
Najraje sem plavala žabico. Bilo mi je zabavno, ko smo skakali na noge. Zelo sem bila vesela, ko sem spoznala učiteljico Barbaro.
Blažka Horvat Hernec
Na plavalnem tečaju sem se imel lepo. Naučil sem se plavati. V malem bazenu smo se igrali.
Mihael Furek
Imela sem se lepo. Moja učiteljica je bila zelo dobra.
Julija Mohorič
Na plavalnem tečaju smo skakali in plavali kravl.
Tim La j h
Na tečaju je bilo lepo. Najbolj mi je bilo všeč skakanje bomb.
Timi Šmigoc
Bilo mi je všeč, ker sem se veliko naučila.
Anemari Mohorko
Meni je bilo všeč, ko smo se igrali črnega moža.
Nuša Vaupotič
Na plavalnem tečaju mi je bilo všeč. Igrali smo se v vodi. Lepo je bilo.
Gvido Brglez
Na plavalnem tečaju sem se imela zelo odlično. Plavali smo v globoki vodi. Dobila sem oceno 5. Plavali smo kravl in žabico.
Neža Angel
Šola v naravi za hajdinske devetošolce
Od 9. do 13. novembra smo se d e veto-šolci OŠ Hajdina odpravili v šolo v naravi na Primorsko. Odšli smo v Fieso, v center šolskih in obšolskih dejavnosti Breženka.Tam so nas pričakali učitelji, s katerimi smo preživeli poučen, zanimiv primorski teden. V našem učnem načrtu smo namreč imeli poseben tematski teden, v katerem smo podrobneje spoznali slovensko Istro. Dogajanje je bilo ves čas zanimivo, napeto in športno obarvano. Veliko novega smo izvedeli o slovenski obali in Istri. Vsak dan smo peš obiskali bližnji Piran, ki se ga bomo vedno z veseljem spominjali. Ta šola v naravi je bila za nas nekaj posebnega, saj smo zadnjič na naši devetletni poti preživeli skupaj celotnih pet dni. Nekaj utrinkov in spominov...
Vtisi s plavalnega tečaja 2. b
Najbolj mi je bilo všeč, ko smo plavali brez pomagal.
Teja Žnidarič
Na plavalnem tečaju je bilo lepo. Zadnji dan smo imeli testiranje.
Vita Pavlinek
Tabor devetih razredov (9. b)
Na taboru sem zelo užival, ker ni bilo šole.
Žan Beranič, 9. b
Teden, ko smo bili na taboru, je bil moj najboljši teden v življenju. Izvedeli smo veliko novega o drevesih in morju. Biloje zanimivo in poučno.
Erzana Krasniqi, 9. b
Na taboru super smo se imeli, veliko novega smo doživeli.
Popoldnevi hitro so minili,
da ob večerih lahko smo se veselili.
Kak tak teden z veseljem bi še ponovili in se nekaj novega naučili.
Larisa Toš, 9. b
Na taboru je bilozanimivo, veliko novega smo se naučili. Najbolj všeč mi je bil ples.
Matic Merc, 9. b
Tabor mi je bil všeč zaradi dobro izpeljanega programa. Lahko smo se družili in spoznali veliko stvari na morju.
Mihaela Gojkovič, 9. b
Brez računalnika ne gre niti v trgovini niti pri zdravniku. Vsem tem novostim je starejšim težko slediti, zato smo se na OŠ Hajdina odločili, da jim bomo pomagali pri premagovanju ovir na področju rokovanja z računalnikom, mobilnim telefonom, svetovnim spletom in drugo komunikacijsko tehnologijo. Na vsaki delavnici se trudimo prilagoditi predznanju, željam in potrebam skupine. Tokrat predajamo besedo nekaterim udeležencem, da spregovorijo o svojih vtisih z delavnic. »Končno sem se odločila in se prijavila na Simbiozo - učenje starejših novih veščin sodobnega načina učenja in sporazumevanja s pomočjo računalnika.
Tabor devetih razredov (9. a)
Z veseljem sem pričakovala teden, ko bom s sošolci in sošolkami preživela prelepih 5 dni. Na taboru smo se zelo zabavali, še posebej, ko smo imeli prosti čas. Na žalost je ta teden prehitro minil. Bilo je zelo zanimivo in zabavno.
Monika Ki sela k, 9. a
Na taboru mi je bilo všeč. Hrana je bila dobra in pohodi so bili čisto prav dolgi. Ujeli smo tudi morskega pajka.
Niko Križnik, 9. a
Bilo je odlično, imeli smo se super. Spoznali smo veliko novih stvari in marsičesa novega smo se naučili. Pohod v Portorož je bil krasen. Portorož bi lahko še večkrat obiskali, saj je prelepo mesto.
Aljaž Gasenburger, 9. a
Na taboru je bilo zelo lepo, učitelji so bili zelo prijazni. Peš smo si ogledali 12 km slovenske obale. Veliko smo izvedeli o zgodovini Pirana. Ta izlet bi še enkrat ponovila.
Kaja Intihar, 9. a
Lepo je bilo, ko smo imeli prosti čas, ko smo hodili na sprehode ob morju in ko smo se vozili z ladjo. Zanimivo pa je bilo tudi pri nekaterih predstavitvah. Najbolj všeč pa mi je bil zaključni ples.
Niko Fridl, 9. a
Najlepšeje bilo, ko smo hodili na sprehode v Piran. Všeč mi je bilo tudi v Portorožu. Izlet z ladjico je bil zanimiv in zabaven.
Minea Vrabl, 9. a
Na taboru je bilo zelo zanimivo, saj smo počeli zabavne stvari. Učitelji so bili zelo zabavni in prijazni, poleg zabavnega učenja smo imeli tudi različna predavanja. Na predavanju o školjkah je bilo najbolj zanimivo, saj smo jih potem tudi skuhali. Bilo mi je zelo všeč.
Nuša Vrabl, 9. a
Vsak dan smo bili na svežem zraku. Obiskali smo tudi Portorož, kjer smo si privoščili kepico sladoleda. Naučili smo se tudi veliko stvari: ribarjenja, kuhanja školjk, lokostrelstva in morske biologije. Odšli pa smo tudi v soline, kjer smo si ogledali film in muzej.
Klara Nahberger, 9. a
Na taboru mi je bilo zelo všeč. Zelo veliko smo izvedeli o slovenski Istri in najstarejšem obalnem mestu. Všeč mi je bilo, da smo se dobro razumeli z učitelji, ki so nas tam učili. Imeli smo veliko prostega časa, ki smo ga lahko uporabili za šport. Najbolj pa nam je dišala hrana, ki je bila zares odlična.
Urška Kiselak, 9. a
E-simbioza na OŠ Hajdina
Tudi letos je OŠ Hajdina na široko odprla vrata vsem vedoželjnim občanom, ki so želeli usvojiti ali nadgraditi svoje znanje in rokovanje s tehnologijo, ki jih obdaja in s katero se vsak dan hote ali nehote srečujemo že na vsakem koraku. V skoraj vsaki hiši domuje tudi vsaj en računalnik, tablica, pametni telefoni pa so si prisvojili že skoraj vsak žep ali torbico.
Domači so me podprli pri moji odločitvi. Naučila sem se veliko novih veščin "klikanja" na računalnik. Imeli smo mlade in zelo potrpežljive učitelje pomočnike, ki so nam pomagali, nas poslušali in razlagali, kar nam ni bilo jasno ali razumljivo. Vesela sem, da sem sodelovala,
in se zahvaljujem vsem, ki so bili naši učitelji: mladim in učiteljema Andreji Novak in Roku Mariniču,« je zapisala v svojem e-pismu Milena Pintarič in pripisala, da lahko objavimo tudi njeno pesmico, ki je nastala na eni izmed delavnic.
Skupaj smo se zbrali in začeli vse na novo.
Manj mladi in še mlajši bomo kaj se naučili in sploh tukaj preživeli?
O, pa saj bo šlo!
Za začetek gre naprej, a gotovo pridemo še kdaj nazaj.
»Hvala Simbiozi, ker mi je vrnila samozaupanje, da še nekaj zmorem. Zato sem vesela, da sem sodelovala,« je po e-pošti sporočila Lizika Horvat.
Gospod Jože Lah, nekdanji ravnatelj OŠ Hajdina, je sporočil: »Seminar Simbioza je bil za udeležence zelo zanimiv in mislim, da tudi uspešen. Prijavljeni slušatelji smo lahko svoje predznanje uspešno nadgradili z delom na vseh osnovnih računalniških operacijah. Pohvaliti moram lep pristop in strokovno pomoč obeh predavateljev kakor tudi prijetno sodelovanje z učenci pomočniki. Takšno medgeneracijsko so-
delovanje - učenje računalništva bi bilo dobro ohraniti tudi v naslednjem letu. Hvala za lepo preživete ure računalniškega opismenjevanja na vaši šoli.«
Prav je tudi, da damo možnost, da naši mladi prostovoljci povedo, zakaj so se odločili pomagati in kako so se ob tem počutili.
Sedmošolka Tla Furman pravi: »Javila sem se zato, da bi pomagala starejšim ljudem pri tečaju računalništva. Bilo mi je zelo super. Starejši ljudje so zelo prijazni, prijetni in bili so dobri z nami. Prvi dan, ko sem bila tukaj na Simbiozi, sem spoznala nove prijatelje.«
Sedmošolec Jan Kopše dodaja: »Skupaj smo se zbrali, da bi pomagali starejšim ljudem, ki so potrebovali pomoč pri računalniških programih in iskanju informacij po internetu. Zelo mi je bilo všeč, saj rad pomagam starejšim, ki potrebujejo pomoč.«
Tudi sedmošolka Lana Sel je zapisala svoje vtise: »Učiteljica mi je predlagala, da bi se prostovoljno javila in bi pomagala starejšim ljudem, ki se prvič srečajo s tehnologijo. Z velikim veseljem sem ji to potrdila, ker rada vlagam svoje znanje v druge in jim s tem pomagam pridobiti več njihovega znanja. Simbioza je letos potekala en teden, ki je hitro minil. Prvi dan, ko so prišli tečajniki, se jim je tehnologija zdela kar zapletena, ves čas so potrebovali našo pomoč. Nekateri so prišli brez znanja, nekateri pa so poznali osnovne stvari. Proti koncu tedna, ko se je Simbioza zaključila, ne potrebujejo več toliko pomoči in veliko stvari že znajo narediti sami. Mislim, da smo vsi ponosni nanje, da so se v tako kratkem času naučili osnove in še kakšne dodatne stvari ter s tem povečali svoje tehnično znanje.«
Andreja Novak in Rok Marinič
Dejavnosti v vrtcu Najdihojca Hajd na
ZASADILI SMO DREVESA,
DA NAM POLETI NE BO TAKO VROČE
V vrtcu Najdihojca Hajdina smo veseli, da imamo veliko igrišče, na katerem se otroci lahko sprostijo, družijo z vrstniki in pridobivajo najrazličnejše gibalne spretnosti. V vročih poletnih mesecih pogrešamo le nekoliko več sence, še posebej na območju, kjer stojijo igrala. V letošnji jeseni nam je uspelo, da smo tudi tukaj naredili majhen korak naprej in zasadili dve drevesi (tu li pa novec in češnjo), ki nam bosta v nekaj letih nudili zavetje pred vročim soncem. Pri tem gre posebna zahvala Danijelu Lipavšku iz podjetja Monet, ki se ukvarja z vzgojo okrasnih rastlin. Zelo se je potrudil za nas in nam pomagal pri iskanju idej ter nam izdelal celoten načrt zasaditve za prostor okrog šole in vrtca, ki ga bomo v prihodnjih letih prenesli v prakso. Velikodušno nam je podaril tudi drevo tulipanovec, ki smo ga zasadili pri vrtcu.
V jesenskem času smo majhni in veliki iz vrtca stopili skupaj in se preizkusili v urejanju našega igrišča. Otroci so se aktivno in zavzeto lotili grabljanja in odvažanju listja. Vzgojiteljice so s pomočjo hišnika in družinskih članov končale dela na čutni poti. V sklopu čutne poti smo bogatejši tudi za gredico z zelišči. Zelišča bomo spomladi oz. poleti uporabili pri delu vskupini (vonjanje, priprava osvežilnih napitkov, sušenje ...). Pri ureditvi čutne poti nam je finančno pomagala tudi Občina Hajdina, zato se ji prav lepo zahvaljujemo.
Da bo december še bolj čaroben, bomo okrasili na novo zasajeno belo smreko. Morda bomo s tem pritegnili pozornost škratov in dobrih vil, da bodo naš vrtec še posebej bogato posule s prahom veselja, prijateljstva in zdravja.
Viktorija Vrabl, pomočnica ravnateljice za Vrtec
VESELO PRAZNIČNO DRUŽENJE
Čas praznikov je čas za druženje, skupno preživljanje po-poldnevov, skupno igro. Je torej čas, ki ga bogato namenimo ljudem, ki so nam tako ali drugače blizu.
Tudi v vrtcu se zavedamo, da je zelo pomembno navezovanje oz. ohranjanje stikov z družinami »naših« otrok.Tako smo ob koncu novembra in v začetku decembra v vrtcu organizirali ustvarjalne delavnice. Izvedla jih je vsaka igralnica zase. V vrtcu so se vzgojiteljicam pridružili otroci, njihovi starši, bratci in sestrice ter babice in dedki. Veselili so se druženja, pogovorov, skupnega ustvarjanja prazničnih okraskov, aranžmajev in različnih drobnih presenečenj. Urice druženja so minile v sproščenem vzdušju in narisale na obraze mnogo iskrenih nasmehov. Ob tej priložnosti so obiskovalci namenili prostovoljne prispevke za izdelke, ki bodo krasili njihove domove. Z zbranim denarjem bo Božiček poskrbel za prijetna presenečenja, ki bodo namenjena igri in zabavi vseh otrok v skupini. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se odzvali vabilu in tako pripomogli, da bodo oči naših in vaših malčkov ob obisku Božička še bolj žarele.
Pred kratkim smo imeli v vrtcu zanimivo predavanje za starše, na katerem smo se pogovarjali tudi o preživljanju praznikov na drugačen način, brez pretiranega hitenja po trgovinah, brez nakupovalne mrzlice, brez črnih petkov in nočnih razprodaj. Čas, ki ga sicer namenimo za tovrstno decembrsko aktivnost, je bolj smiselno porabiti za drobne radosti v družini, za branje knjig v »veliki« postelji, za igranje družabnih iger ob družinski mizi. Vem, da smo obremenjeni z marsičim, a vseeno velja poskusiti. Morda pa nam uspe in veselje otrok bo trajalo dlje.
Vsem otrokom in njihovim družinam želim v imenu kolektiva vrtca veliko prijetnih trenutkov v prazničnih dneh, v novem letu pa polno novih izzivov in ciljev.
Viktorija Vrabl,
pomočnica ravnateljice za Vrtec
Ustvarjalne praznične delavnice staršev in otrok bele igralnice
Tako znamo tudi mi pomagati in grabljati jesensko listje.
Ustvarjalno druženje v vijolični igralnici
Otroci in starši pri izdelovanju venčkov v zeleni igralnici
Starši in otroci modre igralnice so ustvarjali in se družili v telovadnici vrtca.
Otroci rumene igralnice so si med drugim izdelali tudi praznične maske, starši pa so bili ustvarjalni pri izdelavi venčkov in drugih prazničnih okraskov.
Praznično druženje rdeče igralnice je potekalo ob ustvarjanju voščilnic, barvanju svečnikov in izdelovanju okraskov.
Tudi najmlajši otroci iz oranžne igralnice smo staršem pomagali pri izdelavi božičnih aranžmajev.
Bela igralnica na obisku na Megličev! kmetiji v Skorbi
OTROCI IZ BELE IGRALNICE NA OBISKU NA MEGLIČEVI KMETIJI
Spoznavanje življenja na kmetiji je otrokom še posebej zanimivo. Če pa jim približaš dejavnosti, ki so jim všeč in jih zelo pritegnejo k sodelovanju, pa je toliko večja verjetnost, da si jih bodo zapomnili. Ob spoznavanju značilnosti jeseni, spravila pridelkov in pripravi polja na počitek smo se odločili, da podrobneje spoznamo tudi življenje in delo na kmetiji vjesenskem času.
Tako smo se dogovorili z Dragico in Jožetom Megličem za ogled njihove kmetije. Komaj smo čakali, da se odpravimo na daljši sprehod. Ko smo prišli na kmetijo, sta nas gospodar in gospodarica prav lepo sprejela. To je bil za nas nov izraz in njegov pomen smo si zelo dobro razložili. Sprehodili smo se skozi hlev in si ogledali krave, bike, pujse. Pri otrocih je bilo videti kar malo strahu in napetosti, saj so se nekateri skozi hlev sprehodili prvič. Videli smo tudi kokoši in božali smo muce. Dragica in Jože sta nam povedala, kako tečeta življenje in delo na kmetiji.
Pogostila sta nas tudi s slaniki, rogljički in toplim čajem. Bili smo zelo veseli, da smo si lahko življenje in delo na kmetiji pogledali od blizu.
Maja Bezjak, vzgojiteljica v beli igralnici
PRAZNIČNI DECEMBER MALO DRUGAČE
V beli igralnici smo že v zadnjem tednu novembra izpeljali božično-novoletne delavnice z bazarjem. Odziv staršev skupaj z otroki je bil velik. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju, prežetim z izvirnostjo in ustvarjalnostjo.
Ves december bo v beli igralnici prazničen. Skozi igro bomo izpeljali različne aktivnosti, ki se bodo dotikale dobrote, obdarovanja in nematerialnih želja.Tako bomo spoznali veliko zgodb z omenjeno vsebino. Načrtujemo tudi popoldansko druženje skupaj s starši in otroki. V mestnem gledališču na Ptuju si bomo vsi skupaj ogledali gledališko predstavo, namenjeno otrokom. Čas, ki ga bomo v decembru preživljali z otroki, naj bo čaroben za vse skupaj.
Maja Bezjak, vzgojiteljica v beli igralnici
w
Žgečeve nagrajenke z OŠ Breg
V prejšnjem Hajdinčanu smo napovedali predstavitev letošnjih Žgečevih nagrajenk z OŠ Breg, učiteljic Jasne Breč in Mije Jeršič, zato izpolnjujemo dano besedo. Še več, namesto dveh predstavljamo kar tri prejemnice priznanj, saj se nam je v klepetu ob kavi pridružila tudi lanskoletna dobitnica Helga Mihelač, kije prejela priznanje hkrati z Romano Kiseljak, predstavljeno v lanski septembrski številki.
V zbornici breške šole je bilo ob koncu pouka precej razgibano, čutilo seje sproščeno vzdušje med zaposlenimi in priznati moram, da se mi je kar malo stožilo po časih, ko sem tudi sama med odmori rada poklepetala s sodelavci. Ko pa je vstopila še moja sošolka, pedagoginja Milena Stojadinovič, je bilo še posebej veselo. »Super punce so, imajo fantastičen odnos do učencev, so sproščene in spodbujajo dodatne dejavnosti na šoli. Učence pripravljajo na številna tekmovanja, od koder se le redko vrnejo brez priznanj. Znajo pa biti tudi stroge in učenci to cenijo,« je kar v paketu predstavila vse tri sodelavke in nadaljevala: »Največkrat jim to nekdanji učenci povedo ob srečanjih izven šole, ko se šele zavejo, da sojih v "svet" poslale z veliko doto znanja. Pomembno pa je tudi to, da otroci nimajo zavor pred njimi in si upajo vprašati, če jih kar koli zanima.« In kake so kot sodelavke? »Nasmejane, polne pozitivne energije, ki jo prenašajo tudi na kolektiv. V njihovi družbi je vedno prijetno. Že na jutranji kavi pred začetkom pouka prinesejo v zbornico smeh in dobro voljo. Po strokovni plati vsaka po svoje iščejo vedno nove metode dela, da bi pouk naredile učencem prijazen, razumljiv in vsestransko poučen. Udeležujejo se vseh mogočih izobraževanj in pridobljeno znanje s pridom uporabljajo pri posodabljanju učnega in vzgojnega procesa.«
JASNA BREČ, profesorica razrednega pouka, mentorica in svetovalka, uresničuje učiteljsko poslanstvo od leta 1999, nekaj let je na začetku delala tudi na OŠ Kidričevo, kjer je bila v projektni skupini za vpeljevanje devetletne osnovne šole. Trenutno poučuje v 3. razredu.
Iz predloga za Žgečevo priznanje povzemamo nekaj utemeljitev: Pri poučevanju učencev v prvem triletju razvija vztrajnost, natančnost in samostojnost pri odkrivanju novih spoznanj. Z uvajanjem novih oblik dela pri pouku ji je pomembna motivacija pri vseh učencih. Otrokom nudi toplino, razumevanje in strpnost do njihovih posebnosti v razvoju. Sodeluje pri različnih šolskih in izvenšolskih inovativnih projektih, pri likovnih razstavah v šoli in izven nje, na najrazličnejših natečajih, različnih izobraževanjih, na mednarodnih konferencah, pripravlja in vodi različne prireditve v šoli in izven nje, je mentorica pripravnikom, objavlja članke v različnih strokovnih revijah, pripravlja in izvaja delavnice za nadarjene učence, vodi različne interesne dejavnosti, pripravlja otroke na različna tekmovanja, organizira delavnice za starše, bila je vodja aktiva in študijskega središča za 1. VIO ter trenutno predsednikuje Svetu zavoda.
Če bi se še enkrat odločala za poklic, bi izbrala istega, saj v njem uživa. Zaveda se, da je učiteljica v prvem stiku otrok s šolo tudi delno nadomestilo za mame in se trudi prek igre in pogovorov male nadobudneže navajati na šolski red in pravila. Enako sta kasneje izjavili tudi sogovornici Mija in Helga.
MIJA JERŠIČ, profesorica angleščine in nemščine, mentorica in svetovalka, je svojo učiteljsko pot začela kot honorarna sodelavka leta 1996 na zasebni srednji ekonomski šoli B2, kjer je poučevala nemščino in angleščino. Leta 1999 je začela poučevati tudi na Osnovni šoli Breg kot učiteljica angleščine. Poleg rednih ur pouka je pri fakultativnem pouku z nemščino seznanjala najmlajše učence šole.
Triperesna deteljica: Mija Jeršič (sedi), svetlolasa Jasna Breč in ob njej Helga Mihelač. Foto: S. Brodnjak
Pri poučevanju učencev prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja je sledila smernicam zgodnjega poučevanja tujih jezikov, v pouk je vnesla raznovrstne pristope, ki otrokom omogočajo lažje in hitrejše učenje, ter jim z didaktičnimi igrami spodbujala veselje in odprtost do znanja tujih jezikov.
Bila je vodja projekta Postopno uvajanje obveznega II. tujega jezika v OŠ. Za učence je organizirala večdnevne ekskurzije v Anglijo in enodnevne v Avstrijo. Prav tako učence odlično pripravi za tekmovanja, saj pri angleščini in nemščini vsako leto dosegajo zlata in srebrna priznanja. Vsako leto pripravlja učence na kviz Male sive celice in večkrat se jim je uspelo uvrstiti na snemanje oddaj na RTV. Aktivno je tudi sodelovala pri mednarodnem projektu iEARN in Spoznavajmo države EU. Trenutno pa je v teku novi projekt Erasmus + Eclipse - Spoznavanje kulturne dediščine šestih držav. V tem šolskem letu poučuje v 2. in 3. triletju angleščino kot prvi tuji jezik in nemščino kot drugi tuji jezik. Aktivna je tudi kot mentorica angleške in nemške bralne značke, članica šolskega tima za nadarjene, članica tima za Akcijski načrt šole, članica Sveta zavoda, organizatorica ekskurzij za učence, mentorica pri tekmovanju iz nemščine in angleščine, vodja krožka Male sive celice ... Sodeluje v pripravah in izvedbah delavnic za nadarjene učence ter na prireditvah v šoli in izven nje.
računalniki v veliko pomoč pri delu. Več časa bi želele posvetiti učencem, saj se zavedajo, da je osebni pristop najbolj pomemben za dobro komunikacijo in delo v razredu.
Vsem trem iskreno čestitamo v uredništvu Hajdinčana.
Silvestra Brodnjak
Prejemniki priznanj dr. Franja Žgeča za leto 2015. Med njimi sta tudi učiteljici OŠ Breg Jasna Breč in Mija Jeršič. Foto: Dušan Koštomaj - Difera
HELGA MIHELAČ, mentorica in svetovalka, lanska prejemnica Žgečevega priznanja, hkrati z Romano Kiseljak, ki je leta 1998 postala profesorica slovenskega jezika s književnostjo in srbohrvaškega in makedonskega jezika s književnostmi, je na OŠ Breg zaposlena od leta 2009. Pred tem je 11 let službovala na Srednji lesarski šoli v Mariboru, izkušnje pa je pridobila tudi na OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk. Trenutno poučuje slovenščino v 6., 7., 8. in 9. razredu ter izbirni predmet Vzgoja za medije - Radio.
V pouk je poleg spiska aktivnosti iz srednješolskega obdobja vnesla metodične in teoretične novosti jezikovnega pouka za slovenščino v srednjih strokovnih šolah, sodelovala pri pripravi učnega gradiva za slovenščino v programu srednjega poklicnega izobraževanja in lektorirala višješolska študijska gradiva. Sodelovala je v projektu EPK in objavila strokovne članke v različnih zbornikih.
Dela, kijih opravlja vtem času:je mentorica osmošolcem in devetošolcem pri tekmovanju iz slovenščine, strokovno sodeluje pri izvedbi šolskega tekmovanja za Cankarjevo priznanje, vodi interesno dejavnost za učence 3. triade -delavnica hitrega branja, koordinira prireditve za učence in starše v šoli in izven nje, pripravlja učence za nastope na šolskih prireditvah in na prireditvah lokalne skupnosti, pripravlja in izvaja delavnice za nadarjene učence, organizira in vodi strokovne ekskurzije s področja šolskega novinarstva, objavlja članke o šolskih dogodkih v lokalnih sredstvih javnega obveščanja ...
Vse tri nagrajenke so poleg kupa nezapisanih dejanj tudi razredničarke, kar je zelo zahtevna vloga, ki pa jo s srcem opravljajo.
Kaj počnejo v prostem času? Posvečajo se tudi svojim otrokom in družinam, večkrat odidejo na kakšen krajši ali daljši izlet, sicer pa Jasna rada vihti teniški lopar s prijateljicami, nekdanjimi sodelavkami iz OŠ Kidričevo, uživa ob gledanju filmov, branju knjig, rada pa obišče tudi gledališče in različne koncerte. Mija uživa pri gledanju filmov, gledaliških predstav, muzikalov in koncertov, Helga pa pogosto tudi doma vzame v roko dobro knjigo in se vživi v svet, o katerem bere ...
Vse so enotnega mnenja, da je sedanji šolski sistem preveč obremenjen z administracijo učiteljev, četudi so jim
Ljudski pevci zelo zadovoljni z nastopi v Izoli, Kopru in Strunjanu
Lanskoletni načrt, da bodo Ljudski pevci DU in KPD Stane Petrovič Hajdina letos zapeli na prazniku kakija v Strunjanu, se ni izpolnil, ker so odpotovali na gostovanje v Izolo že 15. oktobra, sezona trganja pa se začne kasneje.
Nastopi v domovih ostarelih so ljudskim pevcem pisani na kožo. Povsod jih sprejmejo nadvse prijazno in so hvaležni za njihov prispevek k lepšemu preživljanju prostega časa varovancev. V Kopru, kjer je dom še čisto nov, je bilo še posebej zanimivo. Foto: Alja Verdenik
Kljub temu pa je pevski »oddih« v Delfinu izpolnil vsa njihova pričakovanja, saj so imeli kar tri nastope in povsod so bili nagrajeni z dolgimi aplavzi. Prvi koncert je bil v Hotelu Delfin, kjer so že stari znanci. V soboto, 17. oktobra, so gostovali v koprski enoti Doma upokojencev Ptuj, kjer so se dogovorili za ponovno srečanje čez leto dni. V nedeljo pa so peli mašo v Strunjanu v cerkvi Marijinega prikazovanja. Na orglah jih je odlično spremljala Rožana Špeh. Po maši je bil v cerkvi še krajši koncert, je povedal vodja skupine Janko Kirbiš.
Vse dni jih je v mislih na njihovih nastopih spremljal Maks Kampi, ki se tokrat ni mogel udeležiti gostovanja, saj mu je to preprečil zlom roke. Težko je čakal vrnitev pevcev, čeprav so se mu večkrat oglasili po telefonu in je bil seznanjen z vsem dogajanjem. Triindvajset let pevskega sodelovanja je lepa doba, ki pomeni tudi veliko medsebojno povezanost vseh sodelujočih.
Želimo jim še veliko nastopov in množičen obisk na tradicionalni januarski prireditvi S pesmijo v novo leto, ki bo v nedeljo, 10. januarja 2016.
Silvestra Brodnjak
Z Marto Sitar na prireditvi Ljudje odprtih rok
Ženska, kot se od srede letošnjega leta imenuje najstarejša slovenska revija Naša žena, je že dvaindvajsetič organizirala prireditev Ljudje odprtih rok. Vsako leto povabijo bralke in bralce, da se ozrejo okrog sebe in poiščejo ter predlagajo kandidate za prejemnike zahvalnih listin za njihovo dobrodelno, človekoljubno ter naravovarstveno naravnanost in delo. Predstavitev kandidatov objavijo v posebni prilogi revije in v novembrski številki je svoje mesto našla tudi Marta Sitar z Zg. Hajdine.
Marta Krpic, urednica revije Ženska, izroča zahvalno listino soimenjakinji Marti Sitar.
		
		tE	\
		| !§||jk J|
%		i	/aAfr
Ob Robbovem vodnjaku v avli Narodne galerije so skupaj zapele Marta in njene Hajdinske frajlice ter Marjana Komel (stoji v drugi vrsti za Marto Sitar). Spremljala ju je hajdinsko-gorenjska prijateljska naveza, ki jo povezuje program Svit. Gospa Marjana je namreč 11. junija 2011 ob obisku Hajdinčank in žene predsednika države, Barbare Miklič Tiirk, v Gozdu Martuljku in Kranjski Gori s svojo harmoniko skrbela za dobro vzdušje vseh, ki nas je na Gorenjsko povabila ambasadorka programa Svit, tudi tokrat prisotna Lili Gričar. Pridružili so se nam Viktorija Dabič (dobri človek leta 2012), pisatelj, pesnik, fotograf in ugankar Ivan Cimerman in Mira Smolej. Preden nas je Franci Ca rti naložil v kombi (hvala PGD Hajdina) in odpeljal nazaj na Štajersko, smo si med sprehodom po stari Ljubljani ogledali še praznično razsvetljeno in okrašeno prestolnico.
Na svečanosti 2. decembra so pred polno dvorano obiskovalcev v Narodni galeriji predstavili vseh sedemnajst »nominirancev«, izmed katerih so izbrali dobrotnika, darovalca, izjemno osebnost in dobrega človeka leta 2015. Dobrotnika sta postala Marjana in Janez Komel z Jesenic, darovalka je Nuša Derenda iz Artič, izjemna osebnost 94-letni zdravnik Boris
Cibic iz Ljubljane in dobri človek leta 2015 Bojan Kodelja iz Nove Gorice.
Bili smo z našo kandidatko za dobrotnico Marto Sitar in skupaj z množico v dvorani prisostvovali izjemno lepemu nastopu Mance in Benjamina Izmajlova. S svojim nastopom sta prispevala svoj delež v programu, ki ga je kot vedno tudi letos povezovala Mariborčanka Ida Baš.
Morda jima bomo kdaj zaploskali tudi na Hajdini? Manca in Benjamin Izmajlov sta v izjemnem kulturnem programu poskrbela za to, da se je orosilo marsikatero oko.
Marta Sitar v družbi izjemne osebnosti leta 2015 -94-letnega prim. Borisa Cibica, ki pravi: »Tako rad pomagam ljudem, da ne vem, kaj bi počel ves dan, če ne bi bil med bolniki.«
Tudi v uredništvu Hajdinčana čestita- delo, družino, socialne zadeve in ena-mo Marti Sitar, prejemnici zahvalne ke možnosti.
listine revije Ženska in Ministrstva za Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Med sedemnajstimi ljudmi odprtih rok za leto 2015 je tudi prva predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marta Sitar.
Čestitamo prejemnici zahvalne listine revije Ženska (Naša žena) in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti iz Občine Hajdina Marti Sitar.
Na svojo zlato mamo sta izjemno ponosna tudi hčerka Marta in sin Branko z Branko, nič manj pa tudi starejši sin Stanko z Anito, ki pa sta bila z nami v mislih.
Nuša Derenda, ki je postala darovalka leta 2015, in Marta Sitar imata na področju dobrodelnosti veliko skupnega, še posebej pa obe radi in lepo pojeta. Naj bo še dolgo tako!
Tekmovalo je 13 ekip iz sorodnih društev na Ptujskem, med tekmovalkami pa je bila tudi ekipa članic Društva žena in deklet občine Hajdina, ki seje znova dobro znašla. Sicer pa je bilo v Zavrču v ospredju prijetno druženje.
TM
Hajdinčanke lupile jabolka
Društvo gospodinj občine Zavrč je letos jeseni pripravilo že 9. društveni večer, posvečen jabolku. Dogodek so popestrile s tekmovanjem v lupljenju jabolk, letošnja novost pa je bilo še tekmovanje v pripravi in peki jabolčnega zavitka.
Zanimiva gospodinjska zgodba rezancev in marmelade
Članice Društva gospodinj Draženci so v soboto, 21. novembra, pripravile že tradicionalno druženje gospodinj, ki ga vsako leto znova popestrijo s tekmovanjem v ročni izdelavi domačih rezancev. Letos so druženje izkoristile še za predstavitev zaključka projektnega dela, ki so ga posvetile domačim marmeladam.
Marmelade je pokušal tudi župan Glažar v družbi soproge Urške in bil navdušen ter presenečen nad izvirnimi izdelki. Draženčanke pa so si posebej za to priložnost nadele nove, sadne predpasnike.
Druženje se je v Dražencih začelo z ljudsko pesmijo pevk iz Skorbe, pozdravom vseh 13 ekip, štirinajsta miza pa je ostala prazna, saj so se domačinke odločile, da se s to gesto poklonijo pred kratkim umrli članici. Poklonile so seji tudi z minuto molka. Gospodinjski večer so nadaljevali s pozdravnima nagovoroma predsednice Društva gospodinj Draženci Zdenke Godec in župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja. Ta je s ponosom dejal, da imamo v občino veliko pokazati in da imajo posebno vlogo pri tem prav društva žensk in gospodinj. Pohvalil je Draženčanke za ohranjanje tradicije pa tudi za izvirnost, ki jo iz leta v leto kažejo skozi projekte in pridelavo domačih proizvodov. Poudaril je, da ga žene v vseh štirih društvih presenečajo iz leta v
leto, da je ponosen na vse te pridne roke, ki skrbijo, da tradicija na podeželju ne bo izumrla.
OKROG 80 OKUSOV SPRAVLJENIH V 400 KOZARCEV 14. gospodinjski večer so Draženčanke posvetile tudi marmeladam, saj so se jim vse od letošnje pomladi posvetile v projektnem delu in ga pozno jeseni tudi uspešno zaključile. Naučile so se o zgodovini marmelade, o postopku priprave in kuhanja pa tudi o različnih okusih in kombinacijah, ki so z nekaj skrivnostmi pristali v okrog 80 vrstah draženskih marmelad. Mnoge od teh so ponudile tudi na stojnici in na razstavi Marmeladni bazar, a zgodba do tega zanimivega, sladkega zaključka je bila razgibana in polna lepih doživetij, nam je zaupala Zdenka Godec, ki je ob koncu navdušena
V Dražencih je letos dišalo po različnih okusih slastnih domačih marmelad.
Na svoj izdelek je ponosna tudi predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec.
Prav posebno marmelado iz zelenih paradižnikov je pripravila Helena Ferš in z njo navdušila številne ljubitelje marmelade.
in hvaležna vsem svojim članicam, saj jim je uspelo zaključiti še eno dobro zgodbo.
Gospodinjski večerje bil v znamenju izdelovanja domačih rezancev. Tekmovale so tudi članice Društva žensk Hajdoše in se na koncu ponosno postavile ob mizi svojih izdelkov.
Rezancem se je resno posvetila tudi ekipa Društva žena in deklet občine Hajdina.
»Na ta projekt smo se pripravljale le kratek čas, pravo spodbudo, da se marmeladam zares posvetimo, pa smo dobile, ko smo bile v družbi z Marijo Merljak v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. Potem smo začele delo na terenu, najprej s pobiranjem borovnic na Kopah, goriških breskev v Halozah, črnega bezga, malin, ribeza, kutine, fig, jurke; večino sadja smo skozi poletje pobrale na domačih vrtovih in v sadovnjakih. Vse sadje smo skrbno predelale, nekaj marmelade skuhale v kuhinji doma vaščanov, glavnina marmelad različnih okusov pa je nastala v kuhinjah naših gospodinj. Okrog 80 okusov marmelad smo pripravile, vmes pa poiskale še nekaj novih receptov, iskale rešitev, kako zmanjšati sladkor v marmeladi, saj smo ugotovile, da je v skoraj vsakem receptu prav sladkorja preveč. Poiskale smo nekaj nadomestil, dodale še nekaj domačih arom, kakšen marmeladni trik pa bo ostal naša skrivnost. PRAZNIČNEMU DECEMBRU SE PODA BOŽIČNA MARMELADA Kozarce z marmelado, okrog 400 smo jih napolnile, smo na koncu še olepšale, dodale ustrezne etikete in naše marmelade so v prazničnih dneh lahko tudi lepo darilo. Vesele smo, da jih bo letos podarjala tudi občina Hajdina svojim
Rezance so valjale in rezale tudi članice Društva žena in deklet Gerečja vas.
Zmagovalna ekipa članic Društva podeželskih žena občine Markovci v družbi gostiteljic večera
poslovnim partnerjem in sodelavcem. Veliko smo se naučile, izmenjale številne zanimive recepte, ki smo jih preizkušale v svojih domačih kuhinjah, in znova dokazale, da nam je kuhinja blizu in da lahko z domačimi dobrotami še kako razveselimo svoje domače in prijatelje.
Sicer pa lahko marmelado izdelamo za vsako priložnost, v Dražencih poznamo tudi recept za marmelado ljubezni, zimskemu času pa se lepo poda božična marmelada iz jabolk, medu in cimeta.«
MARKOVČANKE Z NAJREZANCI
Ob marmeladah so se v Dražencih delali še domači rezanci in posebna komisija v sestavi Sonja Brlek Krajnc, Mojca Metličar in Marjana Peršuh je opravila ocenjevanje ter na koncu razglasila najrezance. Letos je zmaga pripadla ekipi članic Društva podeželskih žena občine Markovci, vse druge ekipe pa so dobile pohvalo za dobre izdelke. Sicer pa so rezanci po koncu tekmovanja pristali v goveji juhi, s katero so postregle vse goste v dvorani, juhi pa dodale še nekaj odličnih domačih specialitet in bogato obložile mizo gospodinjskega večera v Dražencih, ki se zagotovo nadaljuje tudi v prihodnjem letu.
Besedilo in foto: Tatjana Mohorko
Skupni posnetek vseh - tekmovalk, komisije, gostov in domačink...
Po puljenju repe še zdravstveni likof pri Kirbiševih
Če stopi skupaj toliko pridnih žensk, repe kar hitro zmanjka.
Potem ko sta predavateljici Mojca Senčar in Gabrijela Petrič Grabnar v OŠ Hajdina opravili svoj uradni del poti, smo ju povabili še na srečanje z njihovimi prijateljicami, članicami Europe Donne iz Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so 26. oktobra imele delovno akcijo.
Tako kot lani so se tudi letos zbrale pri Kristini Kirbiš na Zg. Hajdini in se odpeljale na bližnjo njivo, na kateri je zrasla zares debela repa. Čudovit dan je bil kot nalašč za tako delo. Ekipa, kmečkega dela vajenih Hajdinčank, je kar mimogrede populila celotni pridelek, katerega glavnino so zakopale v jamo na njivi, da bo počakal do pomladi. Nekaj repe pa so odpeljale domov, jo oprale in dale v veliko kad. Nalile so mešanico vode in kisa (razmerje 3:1), dodale sladkor in celi poper. Po nekaj dneh je repa dovolj kisla za uporabo v gospodinjstvu. Gospodinja jo takrat olupi, nariba na rezance in jo skuha. S pire krompirjem je to odlična vegetarijanska jed. Za druge ljubitelje dobre domače hrane pa je seveda priporočljivo, da je na krožniku še kaj mesenega.
Po napornem delu je sledil likof v Kristinini letni kuhinji, ki sta mu prisostvovali tudi obe borki proti raku dojk. Žensko omizje je ob topli malici (najprej krožnik krhlanke, nato pa odlična kurja obara z vsem, kar sodi zraven) sproščeno poklepetalo z obema zdravnicama, ki sta radi odgovarjali na vprašanja sogovornic.
V občini Hajdina imamo od leta 2006, ko smo se prvič sre-
Še gasilski posnetek Hajdinčank z njihovima gostjama, prim. Mojco Senčar (peta z leve) in prim. Gabrijelo Petrič Grabnar (skrajno desno).
čali s tokratnima gostjama, več kot 30 članic ED. Med njimi je tudi nekaj takih, ki so bolezen uspešno premagale. Spet smo si zadale cilj, da bomo v prihodnje še bolj skrbele za ozaveščenost žensk na vseh področjih, ki se nanašajo na preventivo in zdrav način življenja.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Potem ko je bil pujs »pospravljen«, so počasi nastajale klobase, pečenice...
Združili sta moči - predsednica VO Hajdoše Hilda Bedrač in predsednica Društva žensk Hajdoše Majda Turnšek.
Vaški odbor Hajdoše in Društvo žensk Hajdoše sta v soboto, 5. decembra, pripravila in izvedla vaške koline, kot so potekale nekoč. Zjutraj se je ekipa dobila na kmetiji Turnšek in po čaju ter podaljšku začela delo. Mesar in njegovi pomočniki so opravili s pujsom, ženski del ekipe pa je začel pripravljati jedila, ki se jedo ob kolinah. To so bila pečena kri, pražena jetrca z zeljem in krompirjem ter možgani z
Vaške koline v Hajdošah
Koline zagotovo spadajo med prijetne običaje. Nekoč so bile pravi praznik, četudi ni bil napisan na nobenem koledarju. Bile so priložnost, da so se ljudje do sitega najedli svežega mesa ter pripravili zaloge mesa, masti in zaseke za vse leto.
			
			
■ r m			
■	I m			
Hajdošani so na Turnškovi kmetiji pripravili prave domače koline.
jajcem. Delo si je ogledalo veliko vaščanov, ki so poskušali dobrote.
Na koline so prišli tudi hajdoški ma-utarji s harmonikarjem. Po kosilu so naredili mesne klobase. Ženske so pripravile kašo, riž, ocvirke, mast in vse potrebno za izdelavo kašnatih klobas. V gasilskem domu pa je bila druga ekipa žensk, ki je pod vodstvom Ane Zupanič začela pripravljati večerjo za vaščane. Skuhale so pravo »hrtišno« juho, spekle pečenko, pečenice, ka-šnice, pripravile pražen krompir, hren in solato.
Večerja je bila nekaj posebnega, ker seje ob uživanju dobrot verjetno marsikdo spomnil časov, ko so bile na naših domačijah takšne večerje pri vsaki hiši. Večerje so se udeležili tudi župan mag. Stanislav Glažar, župnik nad-dekan Marijan Fesel in predstavnice iz društev žensk Hajdina in Gerečja vas. Ob večerji so zaigrali tudi Štajerski frajtonarji in ansambel Strun, Ivan Brod nj a k in Matic Bedrač pa sta s svo-
jim skečem o kolinah nasmejala vse prisotne. Zapeli so tudi pevci MoPZ PGD Hajdoše. Vsi, ki so sodelovali pri izvedbi kolin in se udeležili večerje, so bili zelo zadovoljni. Sklenili so, da se na kolinah zopet srečajo v decembru 2016.
KOLINE
Kaj so koline? Od kod ime?
Ime koline je izpeljano iz besede klati (sedanjik koljem), ker so koline meso in zlasti sveže klobase, ki se jedo ali podarijo ob zakolu domače živali, navadno prašiča. Pripona -ina se slovansko kakor tudi v nekaterih drugih indoevropskih jezikih uporablja za označevanje vrste mesa.
V različnih delih Slovenije jih različno poimenujejo - furež, koline, mesarija, klanje, praščina, koljarija ... Tudi načini, kako to opravijo, so različni. Vsem pa je skupno to, da je bil to čas prijetnega druženja in dogodek, na katerem so se zbrali sorodniki, sosedje in prijatelji na večerji.
Na kolinah je vaška ekipa po stari navadi sedla tudi za skupno mizo in se med delom okrepčala z dobrotami, ki so jih jedli tudi nekoč.
Včasih so skoraj na vsaki kmetiji na vasi gojili prašiče. Te so po navadi konec leta, ko seje ohladilo in ni bilo več sveže krme za živali, zaklali, da so si pripravili koline. Za koline je potreben prašič, ki je udomačena podvrsta divje svinje. Človek ga goji predvsem za hrano. Prvič je bil udomačen pred
13.000	leti v porečju reke Tigris na Bližnjem vzhodu (danes Irak). Več kot
11.000	let stare ostanke so našli tudi na Cipru. Z Bližnjega vzhoda so prišle živali v Evropo, kjer so sprožile udomačevanje lokalne populacije divje svinje. Sodobne pasme so nastale s križanjem evropskih in bližnjevzho-dnih živali. Prašiči slovijo kot zelo inteligentne živali, kijih je moč dresirati. Manjše vrste so lahko tudi hišni ljubljenčki.
Svinja simbolizira požrešnost, čutnost, hudiča, neznanje, pohoto...
To je tudi razlog, da marsikje velja za nečisto žival, ponekod je njeno meso prepovedano in velja za nečisto, še posebej v islamu. Svinja na Slovenskem simbolizira plodnost in je povezana s predstavami, kjer je ob kolinah obredno uživanje prašiča oziroma jedi, pripravljenih iz njegovega mesa, povezano z občutkom sreče, obilja, skupnosti...
V znanosti, predvsem medicini, so prašiči zanimivi tudi zaradi velike podobnosti s človekovo telesno zgradbo. Uporabljajo jih kot modelni organizem za preučevanje različnih dednih bolezni, saj so bolj podobni človeku kot miši. Zgodovinsko so iz-
jemno pomembni kot vir inzulina za zdravljenje sladkorne bolezni, saj se zgradba človeške in prašičje molekule inzulina razlikujeta v samo eni aminokislini.
Kdaj se koline prvič omenjajo pri nas? Na Slovenskem so prvič omenjene v 16. stoletju, leta 1415 so bile upodobljene na koledarju kartuzije Bistra in leta 1490 v Hrastovljah.
Zakaj so bile včasih koline le v zimskem času?
Koline so bile v zimskem času predvsem zaradi shranjevanja mesa, saj ni bilo zamrzovalnih skrinj, kamor bi shranjevali meso. Največkrat je bil to čas od adventa pa tja do pusta, ko se je začel 40-dnevni post, ki so ga vsi
upoštevali. Ljudje so takrat imeli tudi čas, saj so imeli skrb le za živino. Koline so bile nekoč družabni dogodek, kjer so se družili sorodniki, sosedje in prijatelji.
Danes je to čisto drugače, ker je vedno manj kmetij, ki redijo prašiče, zato je vedno manj kolin, tiste, ki pa so, pa so končane v kratkem času. Ma-lokje pa se pripravi »kolinska« večerja. Svinjskemu mesu, masti, zaseki, ocvirkom pa se dela velika krivica. Res je, da ob prekomernem uživanju ogrožajo zdravje. Kot pri vseh stvareh je pri uživanju teh dobrot potrebna prava mera, brez pretiravanja.
HB
Veselo je bilo tudi na večerji prvih vaških kolin. Foto: TM	V kuhinji so pridne roke domačih gospodinj poskrbele za odlične domače jedi.
Kmečko dvorišče na letošnji razstavi
Na letošnji razstavi je bilo na ogled največ golobov, kar 241.
Kunce, morske prašičke, golobe, pasemsko perutnino in ptice je bilo mogoče povsem od blizu opazovati na razstavi, ki jo je v treh dneh obiskalo veliko obiskovalcev od vsepovsod, prvi dan pa so bili glavni najmlajši obiskovalci iz ptujskih vrtcev in šol. Razstavljenih je bilo 239 kuncev, 241 golobov, 137 ptic, 134 različnih pasem perutnine, pet morskih prašičkov, v sklopu razstave pa se je predstavil tudi Klub gojiteljev golobov king. Letošnja razstava je bila še bogatejša od lanske, posebna komisija pa je uspešno izpeljala tudi ocenjevanje in kar lepemu številu malih živali podelila naslov prvaka. Posebnost letošnje razstave je bilo kmečko dvorišče, v njem pa pisana družba domačih živali, na razstavo so postavili tudi čebelji panj in razstavo olepšali s slikami. Odprtja razstave se je v imenu MO Ptuj udeležil podžupan Marjan Kolarič. Pohvalil je delo ljubiteljev in gojiteljev malih živali, hkrati pa izrazil željo, da razstava ostane v mestu, saj ima že lepo tradicijo in vsako leto pritegne veliko obiskovalcev.
Besedilo in foto:TM
Kunci, golobi, ptice, perutnina na ptujski razstavi
Pravo malo živalsko bogastvo smo v veselih Martinovih dneh imeli na Ptuju, v Športni dvorani Mladika, kjer je Društvo gojiteljev malih živali Ptuj od 6. do 8. novembra pripravilo že osemintrideseto razstavo malih živali in sobnih ptic gojiteljev iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Tudi letos so bili v ospredju gojitelji iz občine Hajdina s predsednikom društva Jožetom Šlambergerjem z Zg. Hajdine, ki je vodenje razstave »zaupal« Francu Štumbergerju.
Utrinek z odprtja razstave, kjer seje predsedniku Društva gojiteljev malih živali Ptuj Jožetu Šlambergerju (drugi z leve) pridružil tudi ptujski podžupan Marjan Kolarič.
Razstavo so si z velikim zanimanjem ogledali številni mladi obiskovalci iz ptujskih vrtcev in šol.
13. turnir v paveršnopsu osvo ile Hajdinčanke
Članice DŽD Gerečja vas so 28. novembra organizirale že 13. turnir v paveršnopsu za ženske. Kljub številnim drugim dogodkom v okolici se je turnirja udeležilo kar 18 tekmovalnih parov, trajal pa je slabih sedem ur.
Pred samim začetkom turnirja je zbrane tekmovalne pare v imenu organizatoric tega vsakoletnega tekmovalnega in tudi družabnega srečanja nagovorila predsednica domačega društva Magda Intihar. Njeni dobrodošlici se je pridružil tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in prav tako pozdravil tako obliko dru-
žabnih srečanj, saj je DŽD Gerečja vas eno izmed društev, ki organizira in daje velik poudarek različnim projektom z družabno vsebino, tekmovalkam pa je zaželel obilo športne sreče in prijetnega druženja.
TEKMOVALKE NAPOLNILE DVORANO V GEREČJI VASI Letošnjega turnirja seje udeležilo 18
Člani strokovne komisije so budno spremljali tudi potek iger...
Foto: J L in LV
tekmovalnih parov, poleg domačih tekmovalk so se turnirja udeležile tudi članice ženskih društev in aktivov s Hajdine, iz Dražencev, Kungote, Kidričevega, Lancove vasi, Zavrča in Pobrežja. Za dobro organiziranost turnirja in sistem igranja tekmovalnih parov je tudi letos poskrbela moška strokovna komisija v sestavi: Janko Gojkošek, Franci Drevenšek in Branko Lešnik.
Letošnji turnir se je kljub številnim tekmovalnim parom zaključil v slabih sedmih urah. Tekmovalke, ki so izpadle iz nadaljnjega tekmovanja, so koristno porabile čas tudi za druge oblike druženja, kot sta kavica in popoldanska malica, ki so ju tudi tokrat pripravile domače članice.
TUDI LETOS NAJUSPEŠNEJŠE IGRALKE DŽD OBČINE HAJDINA Športna sreča, znanje in spretnost v eni od najbolj razširjenih družabnih iger so bili letos ponovno naklonjeni prvouvrščenemu tekmovalnemu paru Mariji Žunkovič in Nežki Gojkovič iz DŽD občine Hajdina, pokal za drugo mesto je ostal v rokah domačih članic, priigrali sta ga Mateja Majhen in Polonca Ranfl Drevenšek, tretje mesto pa sta osvojili prav tako članici DŽD občine Hajdina Veronika Bušljeta in Danica Kmetec.
Ob koncu turnirja so se tekmovalke okrepčale s tradicionalno večerjo in zaključen je bil še en uspešen družabni dogodek, ki je kljub svoji zaporedni trinajstič! prinesel srečo tudi domačemu tekmovalnemu paru.
Ml
Zmagovalni pari letošnjega, že 13. turnirja v paveršnopsu za ženske in člani strokovne komisije, ki je vodila in spremljala potek tekmovanja.
Številne tekmovalke so dodobra napolnile dvorano gasilskega doma v Gerečji vasi in preživele tekmovalen in družaben sobotni popoldan in večer.
V Spuhlji so se srečali starejši gasilci
Že devetnajsto leto zapored je OGZ Ptuj v mesecu varstva pred požari pripravila srečanje za gasilske veterane iz občin Hajdina, Markovci, Zavrč, Cirkulane in MO Ptuj. Letošnje srečanje je bilo v PGD Spuhlja v Mestni občini Ptuj, kjer sta zbrane, letos jih je bilo več kot 180, uvodoma nagovorila domači predsednik Edvard Rižner in Dušan Ber, odgovoren za delo z veterani pri OGZ Ptuj.
L,	n—
	m
Srečali so se tudi veterani iz občinskega poveljstva Hajdina.	Foto: TM
Utrinek z letošnjega srečanja veteranov na Ptujskem Foto: J. Liponik
	.	' h
1 ^	■t 1
Da je vsakoletno srečanje enkratna priložnost za obujanje spominov na leta, ki sojih starejši gasilci in gasilke preživeli v gasilskih vrstah, je v nagovoru posebej poudaril predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in dodal, da je to priložnost za lepe besede in izraze spoštovanja veteranom, ki so zaslužni za napredek v številnih gasilskih društvih in zvezah. Branko Lah, poveljnik OP v MO Ptuj, je dejal, daje humano delo starejših gasilcev skrbno zapisano v gasilskih kronikah, njihovim spominom pa vsako leto znova z veseljem prisluhnejo tudi na tradicionalnem oktobrskem srečanju.
V nagovoru so zbrane na srečanju pozdravili tudi Marjan Kolarič, podžupan MO Ptuj, mag. Janez Merc, predsednik sveta podravske regije, in Franci Vogrinec, podpredsednik OGZ Ptuj, sicer pa po novem tudi član veteranske druščine. V kulturnem programu so udeležence srečanja z glasbo pozdravili člani Hišnega ansambla DU Markovci, s humorjem pa jih je navdušila gledališka igralka Katja Markežiz KPD Hajdina.
TM
Na regijskem posvetu okrog 200 članic
Velika dvorana gasilskega doma PGD Ptuj je bila 5. novembra polna do zadnjega kotička, saj je podravska regija tam pripravila letni regijski posvet članic iz OGZ Ptuj ter gasilskih zvez Dornava, Videm, Gorišnica, Kidričevo, Destrnik, Trnovska vas - Vitomarci, Juršinci, Majšperk, Lenart, Slovenska Bistrica, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Okrog 200 se jih je zbralo na srečanju, ki je bilo poučno in koristno hkrati.
Gasilke, tudi iz občine Hajdina, so z velikim zanimanjem prisluhnile Marti Žnidarič, ki je pripravila zanimivo predavanje o uniformiranosti gasilk.
Marica Mlakar, predsednica komisije za delo s članicami v podravski regiji, je udeleženkam namenila uvodno dobrodošlico in na kratko orisala letošnje delovanje ter dogodke, poudarila je pomen druženj in izobraževanj, ki veliko doprinesejo društvom in zvezam pa tudi vsaki posameznici. Kako zelo pomembne so gasilke v slovenskem gasilstvu, pa je v nagovoru poudaril in na kratko orisal mag. Janez Merc, član UO GZS in predsednik sveta podravske regije. Za poučni del posveta je najprej poskrbela Marta Žnidarič, strokovna sodelavka na GZ Ormož, ki je predavala o uniformiranosti gasilk. Po njenem mnenju je to še vedno tabu tema, ki jo premalo poznamo, predvsem pa jo premalo upoštevamo pri delovanju v gasilski organizaciji; razlog za to je lahko tudi nepoznavanje. V drugem delu posveta sta predavala Andrej Tratnik, poklicni gasilec iz Postojne, in Gregor Vidrih, reševalec, ki sta z gasilkami v sliki in besedi delila izjemno zgodbo iz lanskega decembra, ko se je na avtocesti, v neposredni bližini Postojne, zgodila največja množična nesreča v zgodovini Slovenije.
Andrej Tratnik (na levi) in Gregor Vidrih (na desni) iz Postojne sta gasilkam predstavila izjemno zgodbo o lanski množični nesreči. Na Ptuj ju je povabila Marica Mlakar (v sredini).
Za dobro vzdušje na druženju je poskrbel ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož, ki deluje šele leto dni, Ana Arnuš iz GZ Videm pa je članice že povabila na novo srečanje, ki bo septembra prihodnje leto v Leskovcu v Halozah.
Besedilo in foto: TM
Zaključek na kmetiji Ficko v Rogašovcih na Goričkem je bil slastno doživetje zase.
Hajdoški gasilci na ekskurziji
V soboto, 28. novembra, so člani PGD Hajdoše izkoristili lep, sončen dan in se podali na društveno strokovno ekskurzijo. Obiskali so del Prlekije, v Gornji Radgoni so se srečali s tamkajšnjimi gasilci, ustavili so se v vinskih kleteh in druženje zaključili na Goričkem.
				
	LU			
				
				(0 "
Hajdoški gasilci in gasilke s predsednikom Davorinom Vidovičem in poveljnikom Stanetom Žumrom na jesenski strokovni ekskurziji
Dopoldanski postanek je bil najprej v Gornji Radgoni, v Hiši penin, kjer so Hajdošani izvedeli marsikatero zanimivost o pridelavi penine in jo tudi okusili, posebej lepo in zanimivo pa je bilo med gasilci. V Gornji Radgoni so jim domačini pripravili prijeten sprejem, jim pokazali prostore gasilskega doma in tehniko, s katero razpolagajo. Pot jih je nato vodila čez Muro do Otoka ljubezni, kjer je bil kratek postanek za okrepčilo in oglede, nato pa je bila na vrsti kmetija Ferencovi, kjer so postregli z domačimi dobrotami. Zanimiv je bil tudi ogled grajskega poslopja gradu Grad na Goričkem, ki ga mnogi poznajo po Noči čarovnic, malokdo pa ve, da je grad največji v
Obisk pri gasilcih PGD Gornja Radgona
Sloveniji in da v zadnjih letih dobiva lepšo podobo in nove vsebine.
A najlepše, najslajše je prišlo na vrsto na koncu, na Goričkem, v kraju Roga-šovci, kjer so Hajdošane lepo sprejeli na sadjarski kmetiji Ficko, ki se ukvarja s pridelavo in predelavo sadja. Posebej slastne so njihove odlične, večkrat nagrajene marmelade in žganja. Na ptujskem koncu jih že poznamo, saj so redni gostje razstave Dobrote slovenskih kmetij, gasilcem pa sta gospodar Martin in gospodinja Brigita še posebej dobro poznana kot prostovoljna gasilca in sodnika. Četudi gospodarja Martina tistega dne ni bilo doma, pa so Brigita, Maja in Jaka poskrbeli, daje bila gasilska druščina odlično postrežena in bo še dolgo pomnila prijetno druženje ob dobrotah in glasbi.
Besedilo in foto: TM
Ustvarjanje mladih gasilcev
Praktične vaje enot OP Hajdina
Četrtkov popoldan, 26. novembra, so mladi gasilci iz gasilskih društev OGZ Ptuj, več kot 100 se jih je zbralo na Ptuju, izkoristili za predpraznično ustvarjanje. V veliki dvorani ptujskega gasilskega doma so ob pomoči mentorjev in Janka Fišingerja, vodje mladine v OGZ Ptuj, izdelovali praznične voščilnice in majhne aranžmaje.
Občinsko gasilsko poveljstvo so na delavnicah »zastopali« mladi gasilci PGD Hajdina.
V družbi mladih ustvarjalcev so bili tudi mladi gasilci PGD Hajdina, ki so izkoristili svojo kreativnost in izdelali všečne voščilnice, domov pa odnesli že nekaj predprazničnega vzdušja, v obliki izdelkov. Ti zagotovo že krasijo praznične mize po mnogih domovih, voščilnice pa bodo tudi letos razposlali na različne naslove, številnim prijateljem in podpornikom gasilstva.
Besedilo in foto:TM
Občinsko poveljstvo občine Hajdina je v mesecu požarne varnosti organiziralo izobraževanje in praktične vaje za vse enote občinskega poveljstva Hajdina. Na kartodromu v Hajdošah so se gasilke in gasilci v uniformah zbrali v nedeljo, 25. oktobra, ko je bilo v ospredju izobraževanje za praporščake in častni vod.
Izobraževanja so se v velikem številu udeležili gasilke in gasilci PGD Hajdoše.
Zaključek delovnega srečanja in kratko predstavitev so gasilci OP Hajdina pripravili po dobrih treh urah, njihovo izobraževanje in urjenje pa sta med drugim spremljala tudi župan mag. Stanislav Glažar in podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec.
Besedilo in foto:TM
Skupnih 60 let gasilstva na Ptujskem
Dve desetletji je že minilo, odkar je Občinska gasilska zveza Ptuj prenehala delovati, a dobra vez med novimi gasilskimi zvezami v 16 občinah na širšem Ptujskem je ostala. Simbolično so skupnih 60 let obeležili v petek, 20. novembra, s svečano akademijo na Ptujskem gradu, kjer je bil slavnostni govornik predsednik Gasilske zveze Slovenije Jošt Jakša.
Plakete so podelili tudi članom predsedstva zadnjega mandata Občinske gasilske zveze Ptuj.
Velik gasilski dogodek na Ptujskem gradu je bil namenjen slavju, druženju in veselju za blizu 200 gasilcev s ptujskega območja. V kulturnem programu je nastopil tudi Moški pevski zbor PGD Hajdoše.
Na svečani akademiji so organizacijam, institucijam in posameznikom podelili več kot 60 priložnostnih plaket, ki so narejene v obliki malteškega križa.
Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila še predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in župan MO Ptuj Miran Senčar, med gosti sta bila tudi podpoveljnik GZS Zvonko Glažar in član UO GZS mag. Janez Merc, podelili pa so paleto plaket, ki so jih izdelali posebej za to priložnost. Kulturni utrinek so dodali
solist Peter Gojkošek, pianistka Živa Horvat, Ženski pevski zbor GZ Gorišnica in Moški pevski zbor PGD Hajdoše. Na slovesnosti so se spomnili pomembnih gasilskih letnic in mejnikov iz zgodovine, v ospredju pa je bila Občinska gasilska zveza Ptuj (nekaj časa je delovala tudi kot Zveza gasilskih
društev Ptuj), ki je bila na območju nekdanje skupne občine Ptuj ustanovljena v letu 1955, kot posledica sprejema Zakona o gasilstvu iz leta 1948 in upravnih sprememb, ki so uvajale sistem komun v Sloveniji. Zveza je prenehala delovati konec leta 1995, a še danes imajo novonastale gasilske zveze v lokalnih skupnostih na Ptujskem veliko skupnega, kar so dokazale tudi s skupno slovesnostjo na Ptuju, kjer je gasilstvo pustilo velik in pomemben pečat.
PTUJ JE PRVI POŽARNI RED DOBIL ŽE LETA 1653 Skozi bogat zgodovinski pregled gasilstva v mestu in njegovi okolici je zbrane na slovesnosti popeljala Marija Hernja Masten, zgodovinarka, dolgoletna arhivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj. Med drugim je povedala, da je mesto Ptuj dobilo svoj prvi uradni požarni red že 24. aprila 1653. leta, v katerem so bili opredeljeni naloga in vloga paznika, posameznih cehovskih obrtnikov in način nudenja pomoči ob požaru. Omenila je 8. oktober 1705. leta, ko je Ptuj doživel velik požar. Ogenj seje širil s tako močjo, da je gorelo vse mesto.
»Leta 1705 je cesar Jožef I. mestu Ptuj podelil drugi požarni red. Mestna oblast je dobila stroga navodila, kako naj ravna ob požaru. Mesto mora imeti dober požarni red, ki ga morajo spoštovati vsi meščani. 20. decembra 1710 je Ptuj ponovno zajel velik požar, v katerem je zgorelo 32 hiš. Leta 1786 je Ptuj dobil nov, izboljšan požarni red, ki sta ga z dopolnitvami potrdila in sprejela sodnik in mestni svet.
OB JUBILEJU PRILOŽNOSTNE PLAKETE
Gasilci na Ptuju so podelili več kot 60 priložnostnih plaket. Po idejni zasnovi Janeza Liponika sojih izdelali posebej za to svečano priložnost. Plakete so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, GZS, URSZR, Svet podravske regije, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, člani zadnjega mandata Občinske gasilske zveze Ptuj, gasilske zveze, ki so nastale iz Občinske gasilske zveze Ptuj, GZ v podravski regiji, prijateljske zveze iz Slovenije in Hrvaške, vseh 16 občin na Ptujskem, na predlog gasilskih zvez pa sta plaketo prejela še Marjan Meglič in Alojz Fekonja.
Med dobitniki plakete so tudi prizadevni gasilci iz občinskega poveljstva Hajdina: Štefan Vidovič, Zvonko Glažar, Franci Vogrinec, Janez Vidovič in Stanko Glažar st. Plaketo je prejela tudi občina Hajdina. Čestitamo!
Ptuj si je v tistem času sicer zelo prizadeval urediti požarno varnost. Mesto je imelo kar nekaj opreme (štiri brizgalne in več vozov s sodi za vodo), pa je še kljub vsemu doživljalo kar naprej usodne požare. Potem je Ptuj postal del Zveze prostovoljnih gasilskih društev za Koroško (1869). Prva svetovna vojna je s svojim uničenjem posegla tudi v gasilstvo in njeno organiziranost na ptujskem koncu. Od leta 1914 do 1918 so skoraj vsa gasilska društva prenehala delovati. Takoj po prvi svetovni vojni so uresničili že dalj časa dozorelo idejo o ustanovitvi Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana, ki je delovala do leta 1941. Leta 1920 je bilo v zvezo vključenih 22 žup s 306 društvi in tudi Ptuj je postal lastna gasilska župa, v katero so bila vključena vsa društva ptujskega okraja. Novi zakon o gasilstvu iz leta 1933 je ukinil gasilska društva in uvedel gasilske čete,« je med drugim povedala Hernja Mastenova. Predstavila je večje dogodke in spremembe v času okupacije in nacionalsocializma ter tudi podrobno opisala delovanje nekdanje Občinske gasilske zveze, PGD Ptuj in zaključila z današnjo organiziranostjo gasilcev v mestu in okoliških občinah.
GASILCI DANES NA PRVEM MESTU PO STOPNJI ZAUPANJA V DRŽAVI
V imenu GZS seje gasilcem iz 16 občin za razumevanje, za dejavnost, ki jo opravljajo, posebej zahvalil predsednik GZS Jošt Jakša in ob tem poudaril tudi velik pomen sodelovanja med občinami, gasilskimi društvi in zvezami. »Biti gasilec je poslanstvo, je način življenja, in kdor ne čuti poklicanosti v srcu, ne more biti gasilec. Tukaj ni materialnih dobrin, tukaj so le duhovne vrline. Če je bilo omenjeno, da se je država nekoč bala gasilcev, smo danes na prvem mestu po stopnji zaupanja v državi. Smo sila, ki je najmočnejša v sistemu zaščite in reševanja, zato država brez nas ne more funkcionirati. V zadnjem času smo dokazali, da smo tudi mi samo ljudje. Naj bo kakovostno opravljeno delo, ki so ga generacije vlagale, velika zaveza, da bomo prenesli tako dobro organizacijo tudi naprej,« je še povedal Jošt Jakša.
Tatjana Mohorko Foto: Rado Škrjanec
Zumba v Slovenji vasi
Vaški odbor Slovenja vasje skozi leto organiziral vrsto prireditev in družabnih srečanj. Eno takšnih druženj je tudi telesna vadba zumba v sodelovanju s plesno šolo Sebastjan.
V Vaškem odboru Slovenja vas so se odločili, da v zimskih mesecih povabijo vaščanke na pošteno dozo rekreacije zumba, saj želijo, da zima mine v športnem duhu in da v tem duhu zakorakajo tudi v pomladne dni. Očitno je bila ideja prava, saj je bil odziv izjemen. V četrtek, 3. decembra, se je v dvorani gasilskega doma Slovenja vas zbralo lepo število vaščank, ki so bile s strani plesne šole Sebastian deležne prijetnega sprejema in odlične vadbe.
VSAK ČETRTEK MED 19. IN 20. URO Ker v Vaškem odboru želimo in upamo, da bi tudi zumba postala tradicija v vasi, jo bomo do aprila izvajali v gasilskem domu vsak četrtek med 19. in 20. uro. Z dobro voljo in skupnimi močmi tako organiziramo res lepe četrtkove večere, namenjene naložbi v naše zdravje in druženju, saj menimo, da tovrstnih srečanj ni nikoli preveč.
JB
Športne prireditve ob občinskem prazniku 2015
V okviru občinskega praznika Občine Hajdina za leto 2015 so bile zraven turnirjev v malem nogometu, ki smo ju predstavili v prejšnji številki Hajdinčana, izpeljane še druge športne prireditve.
Najboljši trije v streljanju na glinaste golobe v družbi župana občine Hajdina in naslednikov družine Turnšek
Udeleženci turnirja v namiznem tenisu
OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU NA GLINASTE GOLOBE
Letošnji turnir v streljanju na glinaste golobe je v soboto, 24. oktobra, privabil kar deset tekmovalcev iz celotne občine, kar je bilo precej več kot v pretekih letih. Žal tudi tokrat ni bilo med njimi večkratnega zmagovalca »Joštovega Staneta«, ki je tako že drugo leto zapored »bojkotiral« ta turnir, s svojo udeležbo pa bi zagotovo dodatno povečal konkurenco za naslov občinskega prvaka. Tako je tudi letos zmagal lanski zmagovalec Franjo Vogrinec, ki pa je le za en krog premagal Primoža Turnška (Franjo 13 od 15 zadetih tarč, Primož 12). Zelo zanimiv je bil letos boj za tretje mesto, saj je bilo za končno odločitev potrebno še dodatno streljanje. Kar trije tekmovalci (Franc Turnšek, Marjan Vrabl in Roman Štumberger) so bili namreč po prvih 15 strelih popolnoma izenačeni, vnadaljevanju pa je FrancTurnšek pokazal največ znanja in zasluženo osvojil tretje mesto. Letošnji zmagovalec Franjo Vogrinec bo tako drugo leto imel lepo možnost, da s tretjo zaporedno zmago v trajno last prejme tudi prehodni pokal.
Rezultati: 7. Franjo Vogrinec, 2. Primož Turnšek, 3. Franc Turnšek, 4. Marjan Vrabl, Roman Štumberger. OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Turnir v namiznem tenisu - tudi letos je potekal v telovadnici OŠ Hajdina — je v soboto, 24. oktobra, privabil 13 igralcev. Lahko bi celo dejali, da je bil ta turnir letos zelo družinsko obarvan - štirje očetje so namreč zraven pripeljali še sinove, tako da smo v določenih dvobojih lahko gledali tudi neposredne dvoboje za prevlado v družini. Največ znanja je pokazala družina Glodež, saj sta se oba predstavnika uvrstila v veliki finale, kjer pa je bil oče Srečko premočan za mlajšega sina Jureta. V tekmi za tretje mesto smo gledali družinski dvoboj Mohorič, v katerem je bil sin Aljaž precej boljši od očeta Jožija. Predstavnik tretje družine, Davorin Zupanič, se tokrat ni
mogel rešiti »sindroma Glodež«, saj je izgubil proti obema predstavnikoma, čast Gerečanov pa je tokrat reševal četrti oče Janko Kolarič s petim mestom. Večkratni zmagovalec, Gerečan Boštjan Sagadin (»Laški«), pa se tur-
nirja zaradi hude konkurence sploh ni upal udeležiti.
Rezultati: 7. Srečko Glodež, 2. Jure Glodež, 3. Aljaž Mohorič, 4. Jože Mohorič, 5. Janko Kolarič, Aljaž Nahber-ger, Davorin Zupanič, Žiga Zupanič.
Najboljši teniški pari v družbi organizatorja Franca Mohorka - Tenis klub Skorba
Najboljši štirje namiznotenisači
OBČINSKO PRVENSTVO V TENISU -PARI
Turnirja v teniških parih se je v soboto, 31. oktobra, udeležilo 20 ljubiteljev teniške igre, torej 10 parov iz celotne občine. Razdeljeni so bili v dve skupini, kjer so se pomerili po sistemu vsak z vsakim. Zmagovalca skupin sta se uvrstila v veliki finale, drugouvrščena iz skupin pa sta se pomerila za tretje mesto. Lanska zmagovalca Blaž Bezjak in Janko Golob sta se tokrat v finalu pomerila z dvojico Martin Šlamberger - Gregor Tkalec, ki pa sta dvoboj tudi dobila. V tekmi za tretje mesto sta Jernej Sagadin in Aleš Jagarinec premagala dvojico Viktor Berlak - Darko Berlak. Finalni dvoboj je bil letos prekinjen zaradi »sodniških obveznosti« enega izmed finalistov. Več kot očitno je, da nekateri še niso dovolj zreli za organizacijo svojih aktivnosti.
Rezultati: finale Martin Šlamberger/ Gregor Tkalec : Blaž Bezjak/Janko Golob 7:5, za tretje mesto Jernej Sagadin/Aleš Jagarinec: Viktor Berlak/ Darko Berlak 6:4.
OBČINSKO PRVENSTVO V ŠAHU Turnir v šahu je bil letos organiziran v ponedeljek, 2. novembra, ločeno za kategorizirane mlade šahiste, ki so vključeni v delovanje šahovskega kluba, in šahiste rekreativce, ki jim ta miselna igra služi za sprostitev. V kategoriji mladih je zopet prepričljivo slavil David Murko, ki je tako že peto leto zapored osvojil naslov občinske-
ga prvaka. David je član Šahovskega društva Ptuj in je zelo uspešen na številnih klubskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih. V kategoriji šahistov rekreativcev so imeli kar trije šahisti po koncu tekmovanja popolnoma enak izkupiček zmag in porazov. Organizatorji so se nato odločili, da bo o vrstnem redu odločal žreb, ki je tako usodno vplival na razdelitev treh pokalov.
Rezultati: šah kategorizirani - 1. David Murko, 2. Tadej Murko, šah rekreativci - 1. Franc Kozel, 2. Stanko Požgan, 3. Radovan Ferš.
OBČINSKO PRVENSTVO
V	KEGLJANJU
Turnir v kegljanju je tudi letos potekal na kegljišču Deta centra na Ptuju.
V	petek, 6. novembra, se je turnirja udeležilo 12 ljubiteljev kegljanja, pretežno so to bili člani kegljaške sekcije Gerečja vas, ki se s tem športom ljubiteljsko ukvarjajo skozi vse leto. Prepričljivo je letos slavil Stanislav Požgan, drugi je bil Jože Beranič, tretji pa lanskoletni zmagovalec Stanko Rozman.
Rezultati: 1. Stanislav Požgan - 506 podrtih kegljev, 2. Jože Beranič - 467 podrtih kegljev, 3. Stanko Rozman -463 podrtih kegljev.
Najboljši šahisti v družbi organizatorja turnirja Štefana Lukasa - ŠD Gerečja vas
Udeleženci občinskega prvenstva v kegljanju
TROBOJ V VRTNEM KEGLJANJU
V paviljonu ŠD Nova Hajdina je v sredo, 4. novembra, potekal tradicionalni troboj v vrtnem kegljanju med ekipami Občinskega sveta Občine Hajdina, Športne zveze Hajdina in ŠD Nova Hajdina. Glede na kakovost je bil zmagovalec seveda znan že vnaprej, zato pa je bil toliko bolj zanimiv boj za drugo mesto med politiki in športniki. Glede na dejstvo, da so tokrat politiki nastopili brez njihovega najboljšega predstavnika Viktorja Markoviča, so
imeli športniki letos precej lažje delo za osvojitev drugega mesta. Ekipa svetnikov je tako osvojila »le« tretje mesto, kar pa je že zahtevalo takojšen odstop kapetana ekipe, podžupana Občine Hajdina. Glede na lahko zmago športnikov nad politiki lahko le upamo, da se to preveč ne bo poznalo pri proračunu za leto 2016.
DAN OTROŠKE NOGOMETNE ŠOLE GOLGETER HAJDINA ONŠ Golgeter Hajdina vsako leto organizira dan šole s kostanjevim pikni-
Uradna tabela rezultatov troboja v vrtnem kegljanju in utrinek z dogodka
kom. Na igrišču na Hajdini so se tako v nedeljo, 18. oktobra, zbrali številni mladi nogometaši s svojimi starši in tudi nekaterimi starimi starši. Ob kostanjih, mladem vinu in odličnem pecivu, ki so ga prinesle mamice in babice, so se vsi udeleženci dogodka lepo zabavali, hkrati pa tudi že kovali nove načrte za prihodnost ONŠ Golgeter Hajdina. Leto 2015 je bilo namreč najuspešnejše leto v vsej osemletni zgodovini šole in le upamo lahko, da se takšno leto še kdaj ponovi.
iHli	ji	|p0		
SIMkg				
		rS	jfgssK'/ i t- ; mSm.	
Skupinska slika udeležencev kostanjevega piknika ONŠ Golgeter Hajdina
OBČINSKO PRVENSTVO V GOLFU
V organizaciji Golf kluba Ptuj in ŠZ Hajdina je bil v četrtek, 22. oktobra, organiziran turnir v golfu, udeležilo se ga je 13 tekmovalcev in tekmovalk iz občine Hajdina. Pri moških je letos zmagal Janez Kelc, drugi je bil Radoslav Simonič, tretji pa Rajko Ca rti. Pri ženskah je zmagala Mira Kampi, druga je bila Tanja Bedrač, tretja pa lanska zmagovalka Silva Gerečnik.
Rezultati: golf moški neto - Janez Kelc 62, Radoslav Simonič 33, Rajko Cartl 31, Branko Kamenšek 30, Denis Golub 29, Viljem Gerečnik 26, Gregor Tkalec 26, Ljubomir Kampi 25, Branko Šmigoc 22, Bor Žiga Ivančič 17, golf ženske neto - Mira Kampi 33, Tanja Bedrač 31, Silva Gerečnik 27. REKREATIVNO KOLESARJENJE PO OBČINI HAJDINA Vaški odbor Slovenja vas je ob letošnjem občinskem prazniku v soboto, 24. oktobra, organiziral kolesarjenje po občini Hajdina. Kolesarji so se zbrali pred gasilskim domom v Slovenji vasi, kjer sta jih nagovorila župan občine Hajdina in predsednica VO Slovenja vas. Nato so se usedli na kolesa in se podali na pot po vaseh občine Hajdina. Kolesarilo je približno 40 kolesarjev, na poti pa sojih spremljali domači gasilci in redarska služba Ptuj. Večji postanek so naredili pred kulturnim domom v Dražencih, kjer so jih člani vaškega odbora in vaške gospodinje prijazno sprejeli in pogostili ter tako poskrbeli, da niso ostali žejni. Vožnja seje zaključila tam, kjer se je tudi začela, ob pogostitvi pa so vsi udeleženci sklenili, da se naslednje leto zopet srečajo. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJ ŠPORTNO VAS 2015 Športna zveza Hajdina je ob letošnjih športnih prireditvah uvedla tudi vzporedno tekmovanje za naslov najbolj športna vas praznika občine Hajdina 2015. Izbrali smo pet športnih tekmovanj, pri katerih je bilo možno zagotoviti čim večjo udeležbo predstavnikov vseh šestih vasi iz občine Hajdina: mali nogomet (člani), mali nogomet (veterani), namizni tenis, tenis (pari) in footgolf.Tekmovanje po posameznih športnih panogah je potekalo po pravilih, ki jih je določil organizator posamezne športne panoge. Ocenitev najboljših vasi po športnih panogah je potekalo po naslednjem sistemu: zmagovalec dobi 5 točk, drugouvrščeni 3 točke, tretjeuvrščeni 1 točko.
Pred začetkom prvega tekmovanja so se morali posamezniki odločiti, za katero vas bodo nabirali točke, saj so lahko v celotnem tekmovanju nastopali le za eno vas. Izbira vasi je bila pri tem prostovoljna odločitev vsakega posameznika.
Naziv najbolj športna vas občinskega praznika 2015 si je letos prislužila ekipa Hajdine, ki je bila najboljša v obeh nogometnih turnirjih, druga pri footgolfu in tenisu (pari) ter tretja pri namiznem tenisu. Glede na številne izjave »poraženih« vasi pa se za naslednje leto obeta pravi boj za ta laskavi naziv. Gerečani in Skorbčani s pripravami baje začnejo takoj po novem letu ...
ŠZ občine Hajdina
Ekipa	Foot-' 1	Mali nogomet (rlari	Mali ,nufK*a (vtisi	Namizni tenis	Iriis (pari)	Skupaj točk
Hajdina	3	5	5	1	3	17
Skorba	5	1			5	11
H a |d ose		3	3	5		11
Slovenja vas	1			3		4
Gerečja vas			1	1	1	3
Dražena						n
Hajdinčani stiskali pesti za Zavca
Najboljši slovenski boksarvseh časov Dejan Zavetje pred dnevi sklenil izjemno bogato športno pot. Zadnji dvoboj je imel v ZDA, v Hialeahu v bližini Miamija. Zaradi poškodbe je dvoboj z odličnim Kubancem Eri-slanyjem Laro predal v 3. rundi.
Dejanje bil v zadnjih desetih letih svoje profesionalne boksarske kariere eden najbolj prepoznavnih slovenskih športnikov in tudi eden od največjih magnetov za navijače. Tako ni presenetljivo, da seje z njim na Florido odpravilo več kot 100 Slovencev. Najštevilnejši so bili brez dvoma Juršinčani, veliko je bilo Ptujčanov, kot tretji po številu pa so bili - Hajdinčani! Ti so v Dejanu že pred leti prepoznali športnika in osebo, ki je vredna zaupanja, prav v Miamiju pa je bila ta skupina najbolj številna doslej (seveda na dvobojih v tujini).
Mnenja o sami organizaciji dvoboja so bila med vsemi navijači enotna - zelo pomanjkljiva - Hajdinčani pri tem niso bili izjema. Glede samega Miamija in še posebej Miami Beachaje bilo drugače, tukaj je bilo več pozitivnih kot negativnih mnenj. Posebej so negativno oceno dobile cene, ki so zvečine izjemno visoke, kot pozitivno pa številne možnosti ogledov raznih naravnih znamenitosti in športnih prireditev, tudi urejenost samega mesta je na visoki ravni. Skupno mnenje vseh pa je bilo vendarle družno - »Ameriko« imamo doma...
Jože Mohorič, Štajerski tednik
Državno prvenstvo v kartingu AMD Hajdina drugo ekipno ter z dvema državnima prvakoma
AMD Hajdina je eno izmed najbolj uspešnih slovenskih avto-moto društev na področju tekmovanja v kartingu. Lani so v državnem prvenstvu po dolgih letih končali ekipno prevlado AMD Šlander iz Celja, kar je bilo takrat res veliko presenečenje.
Vid Pšajd (AMD Hajdina) seje veselil naslova državnega prvaka v razredu KZ2.
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinčani so zelo uspešno tekmovali tudi v letošnji sezoni, čeprav jim ekipnega rezultata ni uspelo ponoviti -končali so namreč na 2. mestu. Tudi to je za AMD Hajdina izjemen uspeh, saj v ta šport vlagajo predvsem lastno energijo in denarna sredstva. Uspehe gradijo predvsem na entuziazmu in sproščenem vzdušju znotraj ekipe. Ker so ob tem zelo uspešni tudi v tekmovalnem smislu, je zadovoljstvo toliko večje.
Omenjeni ekipni uspeh sta z naslovom državnih prvakov v svojih kategorijah oplemenitila Vid Pšajd in Jan Šlosar, na stopničkah - na 3. mestih - pa so tekmovanje zaključili še Mark Škulj, Primož Matelič in Maks Mlakar. Visoka mesta so v vseh razredih osvojili še Mitja Miklaužič, Luka Železnik, Nik Štefančič, Saša Praunseisa, Jan Skledar, Zvonko Črešnik, Marko Žerak in Albin Pernat.
KONČNI VRSTNI RED ZA DRŽAVNO PRVENSTVO 2015 R2 Rotax micro max: 1. Mai Sadar (AMD Šlander Celje) 101,2. Nejc Preša (NSR) 93, 3. Erik Kastelec (AMD Ptuj) 72, 4. Luka Miletič (AMD Ptuj) 54,5. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina) 41, 7. Matic Kolmanič (AMD Ptuj) 27, 9. Julian Huč (AMD Ptuj) 11 ...
R3 Rotax max junior: 1. Nik Prunk (ŠK Mega) 84, 2. Anže Dovjak (AMD Šlander) 79,3. Mark Škulj 78,4. Luka Železnik 66,6. Nik Štefančič 41 (vsi AMD Hajdina)...
R4 Rotax max: 1. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 92,2. Katja Pivk 88, 3. Vanesa Ambroželj 55 (oba AMD Šlander), 5. Dejan Lazič 23,6. Joško Gorenc 11 (oba AMD Ptuj).
RS Rotax DD2: 1. David Rotar 107, 2. Klemen Prešern 84 (oba AMD Šlander), 3. Primož Matelič 73, 4. Saša Praunseisa 51 (oba AMD Hajdina), 5. Borut Kolar (AMD Ptuj) 50, 10. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 9,11. Boris Oven 5,13. Dejan Srimšek 2 (oba AMD Ptuj).
R7 KZ2:1 .Vid Pšajd (AMD Hajdina) 91,2. Marin Mihič (AMD Šlander) 76,3. Maks Mlakar 61,4. Jan Skledar 58 (oba AMD Hajdina), 6. Matjaž Dominko (AMD Ptuj) 39,8. Zvonko Črešnik 20, 9. Marko Žerak 16 (oba AMD Hajdina), 13. Janez Vok (AMD Ptuj) 6,14. Albin Pernat (AMD Hajdina) 5 ... Ekipno: 1. AMD Šlander Celje 454, 2. AMD Hajdina 380, 3. AMD Ptuj 187 ...
JM,
Štajerski tednik
Jan Šlosar (AMD Hajdina) je osvojil naslov državnega prvaka v razredu Rotax max. Foto: Črtomir Goznik
Druženja na terapevtski telovadbi
V telovadnici vrtca na Hajdini poteka prvič letos terapevtska telovadba v organizaciji Medobčinskega društva invalidov Ptuj. Zanimanje za telovadbo je bilo kar veliko, kar dokazuje polna telovadnica ob torkih in četrtkih.
Udeleženci so v veliki večini iz naše občine. Vodenje telovadbe so zaupali Teji Bauman, ki jih v eni uri pošteno razmiga. Telovadba je sestavljena iz terapevtskih vaj in aerobnega dela. Društvo je precej aktivno tudi na drugih področjih. Letos so 3. oktobra v naši občini organizirali regijsko prvenstvo v pikadu. Udeležilo se ga je kar 21 ekip iz naše regije.
Besedilo in foto:TF
Odprtje prvenstva
Ekipno drugo mesto
V okviru tekmovanja so bili organizirani svetovne igre za otroke od 7 do 14 let, svetovno prvenstvo za kadete in mladince od 14 do 21 let ter svetovni pokal za člane in veterane. Več kot dva tisoč nastopov tridnevnega tekmovanja je navdušilo številno občinstvo in znane obraze iz politike, športa in gospodarstva.
Vsekakor ne gre prezreti vrhunskega odprtja, saj česar podobnega v karateju na območju Slovenije še ni bilo, je pa lahko vzor mnogim, veliko bolj premožnim športnim panogam. Na odprtju so sodelovali: ansambel Pajdaši, garda Slovenske vojske, pevski zbor učiteljic OŠ Hajdina, Lukasovi frajtonarji, Pihalni orkester Podlehnik, Tvvirling Demo Team Slovenija, Helena Blagne, ambasador OKS za fair play Miro Cerar, predsednik OKS Bogdan Gabrovec in drugi.
Če bi na tem velikem tekmovanju upoštevali samo predstavnike klubov, ki so sestavljali slovensko reprezentanco, lahko mirno trdimo, da je bil po osvojenih medaljah WKSA Hajdina najboljši klub. Štirje tekmovalci kluba so osvojili štiri medalje: Jaka Javoršek bronasto medaljo v borbah do 55 kg, Aljoša Plajnšek zlato medaljo v borbah do 55 kg in Mitja Koderman zlato medaljo ter naslov svetovnega prvaka v kategoriji bojev kadetov A do 62 kg.
Ekipa kadetov A v postavi Mitja Koderman, Žiga Javoršek,
Svetovno medgeneracijsko tekmovanje karateistov
V organizaciji WKSA Slovenija, katere član je tudi WKSA Hajdina, in IKU (International Karate Union) je od 5. do 8. novembra 2015 v Mariboru potekalo organizirano svetovno medgeneracijsko tekmovanje karateistov. Okrog tisoč tekmovalcev iz 26 držav Evrope ter Južne in Srednje Amerike je v dvorani Tabor tri dni tekmovalo v športnih bojih posamezno in ekipno.
X ^________________________SUVtNlA - MAR1DOU, ;-S. It. »H
Žiga Javoršek med bojem
Vid Veren Hochstetter in Jaka Javoršek je bila v prvem krogu prosta, nato je v drugem krogu premagala Češko s 3 :0, v polfinalu ugnala favorizirane Italijane z 2 :1, v finalu pa so slovenski borci žal izgubili z 1 :2 proti Angležem.
Mitja Koderman: »Na tekmovanje smo se trdo pripravljali. Srečen sem, da je moja zlata medalja čista kot solze sreče in žalosti, ki sem jih prestajal na poti do želenega naslova. Sem kapetan ekipe, ki je osvojila srebrno medaljo, in to je poseben čar. Zagotovo pa še nismo rekli zadnje besede, čeprav smo imeli na tatamijih več nasprotnikov kot na primer Italijani, Angleži in Romuni.«
Žiga Javoršek: »V uvodnih bojih ekipnega dela sem imel odličen občutek. Vse sodniško znanje pa je splahnelo, ko sem v posameznih bojih naletel na Italijana. Lani sem v Londonu zmagal, je pa tudi letošnje končno 5. mesto velik uspeh. V ekipnem delu sem dodal svoj delež k osvojeni srebrni medalji, čeprav sem prepričan, da smo si zaslužili zlato.«
Jaka Javoršek: »Sem najmlajši in tudi najmanjši član v ekipi. Potrpežljivo čakam na svojo pravo priložnost, saj bom drugo leto nastopil med kadeti A. Ekipne borbe doživljam na poseben način. Srečen sem, da sem vedno pri vrhu, bom pa vztrajal do zlate medalje, mogoče že na naslednjem prvenstvu 2016 na Irskem.«
Vid Veren Hochstetter: »Lepo je tekmovati v ekipi, v kateri vlada pravo vzdušje. Včasih sem kar ljubosumen, da imajo takega trenerja. Srebrna medalja je zame vredna zlata, in to vedo vsi tisti, ki so bili tam in so to videli.« Aljoša Plajnšek: »To sta moj drugi naslov in že druga zlata medalja na teh tekmovanjih, na kar sem zelo ponosen.«
Ljubo Javoršek, predsednik organizacijskega odbora: »Zelo velik projekt je za nami. Številne pohvale, ki jih dobivamo iz celega sveta, povedo, da smo z majhno ekipo pravih prijateljev iz Maribora in s Hajdine naredili pravo zgodbo. Ne smemo pozabiti čudovitih hostes iz OŠ Hajdina Monike Ki-selak, Urške Kiselak, Klare Nahberger in Minee Vrabl, saj so svoje delo opravile kot prave profesionalke. Skupno osvojenih pet zlatih, 11 srebrnih in 25 bronastih medalj je izkupiček 130
Srečanja z županom občine Neumarkt so se udeležili župani Južne Tirolske, Avstrije, Nemčije, Slovenije in Italije. Osnovni namen je bilo povezovanje na področju gospodarstva, turistične promocije destinacij, predvsem pa izmenjava primerov dobre prakse na področju lokalne samouprave.
slovenskih tekmovalcev, ki so bili prvič v zgodovini samostojne Slovenije združeni iz petih nacionalnih karate zvez. To je na neki način realno stanje glede na našo majhnost v primerjavi z drugimi, več kot desetmilijonskimi državami. Ne morem pa mimo tega, da smo bili debelo oškodovani za štiri zlate medalje med kadeti in člani.
Tudi številni visoki gostje so počastili naše jubileje: 40 let WKSA Maribor, 25 let Karate zveze WKSA, 10 let WKSA Hajdina, 45 let mojega delovanja v karateju in 45 mojih uradnih nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih za nekdanjo reprezentanco Jugoslavije, kar me uvršča med tri karateiste z največ nastopi v zgodovini nekdanje skupne države.
Še enkrat čestitke vsem za dosežene rezultate in zahvala vsem tistim, ki ste nam na kakršen koli način pomagali.«
Sandi Mertelj
Ob zaključku je potekal še nogometni turnir županskih ekip pod nazivom »Al-pencup«. Slovensko župansko nogometno reprezentanco je vodil hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. S predstavami svojih varovancev je zadovoljen, čeprav v ospredju ni bil rezultat, ampak športno druženje.
Mitja Koderman, svetovni prvak med kadeti, ter trener in predsednik organizacijskega odbora prvenstva Ljubo Javoršek
Kapetan slovenske reprezentance prejema posebno nagrado organizatorja.
Slovenske barve so zastopali: Roman Medik (Središče ob Dravi), Aco Franc Šuštar (Vodice), Miran Jurkošek (Štore), Janko Kopušar (Šmartno ob Paki), Jože Kužnik (Polzela), Mitja Horvat (Duplek), Jurij Borko (Središče ob Dravi), Ladislav Pepelnik (Ruše), Franjo Golob (Vuzenica), Danilo Burnač (Maribor), Branko Ledinek (Rače - Fram), Roman Richter (Pesnica), Stanko Gjerkeš (Lendava), Miha Mohor (Skupnost občin Slovenije) in mag. Stanislav Glažar (kapetan, Hajdina).
Županska ekipa se tudi že pripravlja za evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v Franciji ali Nemčiji, in za organizacijo naslednjega turnirja »Alpen-cup«, ki bo leta 2017 v Sloveniji.
Maja Gojkovič (Vir: SOS)
Župani o sodelovanju med občinami in primerih dobre prakse v Italij
Skupnost občin Slovenije, ki združuje slovenske občine, je skupaj z združenjem občin Tirolske organizirala strokovno srečanje županov, ki je od 17. do 20. septembra 2015 potekalo v občini Neumarkt pri Bolzanu v Italiji.
Slovenska županska nogometna reprezentanca na odprtju turnirja	Foto: arhiv SOS
Pohod Polenšak—Gorišnica, zaključek pa s kostanjevim piknikom
Hajdinski planinci pred odhodom na tradicionalni nočni pohod na Donačko goro, ki so ga tudi letos posvetili prazniku občine Hajdina. Foto: TM
Hajdinski planinci so se podali na pot v neznano. Fotografija je nastala pred domačijo Ivana Gojkoška.
Planinski utrinki
Lepa jesen je bila za planince Planinskega društva Hajdina odlična priložnost, da zraven rednih pohodov organiziramo še kakšen pohod, ki ni bil v načrtu; nekaj, da nadoknadimo zamujeno iz poletnih dni.
Planinske ali pohodniške poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlatorumeno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. Jesen je verjetno najlepši letni čas. Narava se začne odevati v čudovite, skoraj čarobne barve, vročina popusti, zato so pohodi vjesenskem času bolj sproščeni in manj naporni. Sprostijo te hoja po suhem listju, šumenje vetra v krošnjah dreves, nabiranje gozdnih sadežev, ki nam jih narava ponuja na vsakem koraku. Človek se ob vsem tem počuti svobodnega, srečnega, navdušenega za nove poti, vedno stremi k novim doživetjem v prečudoviti naravi.
Oktober je bil tako res čudovit za pohode v naravo. V začetku meseca smo imeli po načrtu pohod po Stoperški planinski poti. Tokrat je trasa potekala po drugem delu poti: Stoperce-dolina VVinettu-Donačka gora.
V	petek, 23. oktobra, se nas je lepa množica zbrala na tradicionalnem nočnem pohodu na Donačko goro v okviru praznika Občine Hajdina. Že tradicionalno smo se odpeljali v Staro grapo in od tam krenili proti Rudijevemu domu ter se nato povzpeli na vrh Donačke. Lepo vreme, dobra družba in prešerno vzdušje je naredilo ta večer še posebno prijeten.
V	nedeljo, 25. oktobra, smo prehodili del Slovenjegoriške poti s Polenšaka do Gorišnice. Vmes smo se ustavili v kraju Tibolce, kjer sta nas naša člana Janez Petek in Milena Dorih prijazno sprejela ter nas pogostila na njunem vikendu. Po prehojeni poti, ki je trajala štiri ure, pa smo ob športnem parku v Gorišnici pekli kostanje in poskusili mošt.
V	novembru smo odšli na pot v neznano. Zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred občino in se podali na pot. Prvi postanek je bil v Dražencih, kjer smo obiskali člana Ivana Gojkoška, ki je ta dan praznoval abrahama. Prijazno nas je sprejel in postregel z dobrotami z njegove kmetije. Pot smo nadaljevali v smeri Grajene in na Mestnem Vrhu pustili avtomobile ter peš nadaljevali skozi nasade jablan na Mestnem Vrhu. Pot nas je vodila v okolici Grajene, zaključili pa smo jo v Krčevini pri Ptuju na vikendu našega podpredsednika Milana Bezjaka, ki je tudi vodil to pot.
Med zanimivimi pohodi v letošnjem letuje še tradicionalni pohod na Boč na Silvestra v dopoldanskem času in ob vrnitvi v popoldanskem času zaključek z ribami pri Moškonu.
V	letu 2016 vam PD Hajdina želi veliko zdravja in osebnega zadovoljstva ter varen korak, kjerkoli že boste.
Besedilo in foto: Slavko Burjan
Na vrhu Donačke
Hajdinski upokojenci na izletu
Na letošnji končni izlet smo se hajdinski upokojenci odpeljali v Slovenske gorice - v Sladki Vrh in okolico. V Sladkem Vrhu nas je pričakal lokalni vodič in nas najprej povabil na še edini delujoči brod na reki Muri.
Z brodom smo se popeljali čez Muro v Avstrijo, vendar le za kratek čas, saj je bil namen le prikaz prevoza z brodom. Pot smo nadaljevali na Zg. Velko, kjer nas je sprejel tamkajšnji župnik, nas povabil v farno cerkev Marije Snežne ter nam povedal kar nekaj misli in resnic o minulem in današnjem času. Preden smo se poslovili, nas je pogostil s kozarcem domačega vina. V neposredni bližini cerkve smo si ogledali galerijo kiparja Gabrijela Kolbiča, nato pa pot nadaljevali na Pernerjev vrh k družini Kauran, kjer so nas razvajali z dobro kapljico in martinovo pojedino.
Naše prijetno druženje z glasbo in plesom smo zaključili zvečer in se polni lepih vtisov odpeljali proti Hajdini.
Anica Drevenšek
-Ui-O 		^		
		
Na splavu čez Muro
Foto: Zdravko Babič
Ribiški memorial Danija Rajha
Potem ko so člani Ribiškega društva Žejne ribice 3. oktobra v počastitev praznika občine Hajdina uspešno izpeljali že tradicionalno ribiško tekmo z rekordno udeležbo kar 10 ekip, so 10. oktobra pripravili še ribiško tekmovanje za memorial Danija Rajha.
Ob ribniku v Dražencih seje zbralo 21 tekmovalcev, največ ribiške sreče pa je imel Miran Brumec s 14,600 kg ulovljenih rib, drugo mesto je pripadlo Miranu Rodvainu (13,660 kg) in tretje mesto Jožefu Kamplu (11,140 kg).
TM
Ob ribniku Draženci so se spretni ribiči na tekmovanju zbrali kar dvakrat.
Spominska svečanost
|	•	I •	I V V«
ob spominski plošči
Ob spominski plošči pri OŠ Hajdina je bila 23. oktobra že tradicionalna komemoracija v spomin na umrle borce, ki so jo pripravili ZB za vrednote NOB Hajdina, OŠ Hajdina in občina Hajdina. Na priložnostni proslavi so se poklonili padlim borcem, talcem in žrtvam okupatorjevega nasilja v 2. svetovni vojni ter se spomnili žrtev osamosvojitvene vojne leta 1991.
Terezija Mirkovič, predsednica ZB za vrednote NOB Hajdina,je v nagovoru povedala: »Vsako leto se zberemo ob spominski plošči vsi, ki ne želimo in ne smemo pozabiti grozot
2.	svetovne vojne in osamosvojitvene vojne. Spominjamo se tistih, ki so v zgodovini slovenskega naroda branili svoj dom in domovino svojih prednikov. Ne glede na politično ali versko pripadnost so žrtvovali svoja življenja za domovino, v kateri lahko zdaj mi mirno in svobodno živimo. Spomin nanje naj bo živ vse dni v letu, ne samo okrog 1. novembra. Ohranjajmo spomine, zgodovinske dogodke, tako kot so se dogajali, spoštujmo našo preteklost in zgodovino kot največjo učiteljico za prihodnost.«
Delegacija, ki so jo sestavljali predstavnik občine Hajdina podžupan Karl Svenšek, podpredsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Bogomir Toplak in učenka OŠ Hajdina Urška Kiselak, je položila venec in cvetje ter prižgala svečo pri spominski plošči. Sledil je krajši kulturni program učencev OŠ Hajdina, recitatork Anje Molnar in Larise Toš ter
Utrinka s spominske slovesnosti	Foto: arhiv OŠ Hajdina
mladih pevcev. S pesmijo so spominski dogodek obogatili tudi ljudske pevke in ljudski pevci KPD Stane Petrovič Hajdina.
TM
NASVET VETERINARJA: VZREJA PRAŠIČEV
Ekonomska pomembnost izhaja iz dejstva, da je proizvodnja svinjskega mesa najpomembnejši izvor mesa in predelave mesa za oskrbo domačega tržišča in turizma. Zaradi velike plodnosti svinj se lahko oskrba v ugodnih pogojih hitro poveča in obratno. Svinja je edini vsejed med domačimi živalmi. Po svojih fizioloških in proizvodnih lastnostih se razlikuje od drugih živali. Razen tega, da so svinje med najpomembnejšimi proizvajalci mesa, imajo cel niz prednosti.
Svinje so poleg perutnine najplodnejše domače živali. V enem letu se lahko prašijo 2,5-krat, dajo povprečno 10 mladičev ali 20-25 pujskov. Svinja je hitro zrela žival. Puberteta se javlja v 5-6 mesecih in daje prvo potomstvo v starosti 11 mesecev, govedo pri 25. mesecih. Svinje rastejo zelo hitro. V 7-8 dneh podvojijo porodno težo, s tremi meseci porodno težo povečajo od 16- do 17-krat, v letu dni 135-krat, govedo npr. le 8-krat. Svinje izkoriščajo hrano (posebna koncentrirana krmila) veliko bolje kot druge vrste. V primerjavi z govedom svinje porabijo 80 % manj energije za 1 kg prirasta.
Svinje so vsejed e. Razen koruze kot najpomembnejše žitarice svinje dobro izkoriščajo
tudi pašo, repo, krompir itd. Svinjsko meso vsebuje manj vode in več masti ter ima višjo kalorično vrednost kot drugo meso. Svinje se hitro prilagodijo različnim pogojem vzreje in prehrane. Uspešno se lahko pitajo tako v manjših kot tudi v večjih gospodarstvih.
SLABOST PRI VZREJI SVINJ Zaradi preproste zgradbe želodca ne morejo izkoriščati krme z večjo vsebnostjo celuloze. Obrok za svinje mora biti zaradi tega sestavljen iz lahko prebavljivih žitaric. Svinje so občutljive za temperaturne spremembe - na mraz in vročino v hlevu, kjer se vzgajajo.
PLEMENITE PASME SVINJ
Pasma veliki jorkšir ali veliki beli je nastala v
grofiji Vorkshire v Angliji s križanjem angleških domačih svinj z malim jorkširom. Pasma danska landraceje nastala v drugi polovici 19. st. s križanjem domačih danskih svinj z velikimjorkširom. Danska landrace velja za eno izmed najboljših belih pasem na svetu, ki se odlikuje s kombiniranimi proizvodnimi sposobnostmi. Nemška landrace ali nemška oplemenitena pasma je nastala s križanjem avtohtonih dolgouhih svinj z velikim jorkširom, potem z nemško belo plemenito in pasmo nizozemska landrace.
Pasma švedska landrace je po svojih morfoloških in fizioloških lastnostih podobna pasmi danska landrace. Ta pasma je zraven velikega jorkšira najbolj razširjena v svetu in pri nas.
Poleg teh pri nas najdemo še pasmo pietrain. Ime je dobila po pokrajini v Belgiji. Gre za izrazito mesnato pasmo. Duroc pa je kot pasma najbolj razširjena v ZDA in Kanadi, vendar jo najdemo tudi pri nas. Dlaka in koža sta kostanjevo rdeče ali rjave barve. Na farmah se uporablja kot terminalna pasma za izboljšanje klavnih lastnosti. Običajna kombinacija za pitanje je bela landrace, pietrain ali nemška landrace in duroc. Za rejo pitancev se uporablja križanje oziroma parjenje prej omenjenih pasem. Kot materinska linija se uporabljajo plodnejše pasme, kot je bela landrace, za mesnatost oziroma za zdrave noge pa poskrbimo s pasmama pietrain in duroc. Tako vzgojeni pujski se uporabljajo za pitanje. Da lahko vzredimo 150-, 250-kg pitanca za zakol, mora ta imeti tudi zdrave noge. Zato je ob nakupu prašičkov treba pogledati tudi na noge. Noge morajo biti pravilno grajene. Sama stoja nog lahko ima obliko x-stoje, stoje na o, zadnje noge lahko imajo strmo stojo, kar pomeni, da bo pujs, ko doseže več kot 100 kg, obležal. Potem je stoja lahko sabljasta ali podvita.
Prav tako je treba biti pozoren na obliko parkljev. Oba parklja morata biti enako razvita. Pri razmaknjenih parkljih ali neenakih parkljih lahko pujs pri določeni teži spet obleži.
Dnevni prirast je priraščanje in povečanje telesne mase ter se izraža v dnevnem prirastu v g ali kg. Dokler žival raste, se menjava odnos mesa in masti. V začetku (do 100 kg) prevladuje sinteza mesa, kasneje pa je sinteza masti večja. To pomeni, da s povečanjem telesne teže več kot 100 kg dobivamo čedalje več maščobnega tkiva. Prašiči povprečno dnevno priraščajo 500, 650 in 800 g. V prirastu 1 kg mesa je voda zastopana povprečno z 72 %, proteini pa s 23 %. Zato je prirast pri pujskih, ki imajo na razpolago vodo (napajalniki), večji. Sposobnost odlaganja proteinov pa ni odvisna samo od genotipa, am-paktudi od letnega časa, spola, hranjenja. Boljše razmerje med mesom in maščobo imajo neka-strirane živali in svinjke, medtem ko so kastrati najbolj podvrženi zamaščenju.
Pitanci, ki so potomci čistih pasem, predvsem pietrain, so bolj občutljivi za stresne situacije kakor križanci. Zaradi lažje evidence oz. vodenja registrov morajo biti pitanci označeni. V ta namen se uporablja tetoviranje v ušesih, vendar je številke pri starejših živali včasih nemogoče prebrati. Uporablja se lahko tudi vstavljanje ušesnih znamk, ki pa jih pitanci v skupinskih boksih zaradi medsebojnih bojev lahko izgubijo. V manjših skupinah se lahko uporabljata tudi rovašenje na uhljih in elektronsko označevanje. Razen navedenih načinov trajnega označevanja pa se uporabljajo tudi barvne krede.Te pridejo v poštev pri tehtanju več pujskov iz enega boksa, zdravljenju pljučnic ali drisk.
Specifične bolezni, ki lahko prizadenejo prašiče, so: leptospiroze, enzootske pnevmonije, bruceloze, infekcijski gastroenteritis, atrofični rinitis, parvoviroze in seveda črevesne gliste, ki jih je treba redno preventivno zdraviti z zdravili, ki se dobijo v veterinarski ambulanti.
Pri nabavi pujskov za pitanje je zaželeno, da so iz istega gnezda, približno enake velikosti. V domačem hlevu je koristno ločiti pujske po spolu. Morajo biti zdravi, vhlevljamo jih v čiste in dez-inficirane bokse. Prvi dan dajemo minimalno količina hrane in dovolj sveže vode. Glede na to, da svinje blatijo vedno na vlažna tla, je dobro navlažiti del boksa, kjer želimo, da svinje blatijo. Pri restriktivnem hranjenju je treba živali hraniti vedno ob istem času. Pri hranjenju v korita (vlažno hranjenje) je treba korita po vsakem hranjenju očistiti ostankov hrane. Na razpolago morajo imeti veliko sveže pitne vode. To je najbolje urediti s pomočjo napajalnikov, ki naj bodo, če je le mogoče, nad mrežo. Napajalnike je treba kontrolirati. Najbolj vidni znak, daje napajalnik v okvari, je vtem, da so pujsi v boksu vznemirjeni. DOBROBIT ŽIVALI
Pitanje prašičevje namenjeno pridelavi mesa za domače gospodinjstvo. Za kakovostno in dobro meso pa je treba prašičem zagotoviti minimalne življenjske pogoje, saj sta od njih odvisna tako zdravje kot ekonomičnost pitanja. Pod besedo dobrobit razumemo stanje skupnega mentalnega in fizičnega zdravja, v katerem je žival v skladnem odnosu z okoljem. Težko je popolnoma zagotoviti vse pogoje, ki so potrebni za dobrobit pitanca. Pri ocenjevanju dobrobiti živali se lahko orientiramo po naslednjih pokazateljih.
Zdravje in dobrobit sta visoko povezana, slabo zdravjeje pokazatelj slabe dobrobiti. Obnašanje živali (odstopanja od normalnega obnašanja) je lahko pokazatelj slabše dobrobiti. Fiziološki in biokemijski parametri, ki govore o fiziološkem stanju in funkcioniranju živali, so prav tako merilo, ki kaže na dobrobit živali.
Human človek je že prej imel skrb za dobro počutje živali. V novejšem času pa skrb za dobrobit oziroma za dobro počutje prihaja tudi v zakonska določila. Tako imamo zakone in predpise, ki ščitijo živali. Neupoštevanje predpisov je lahko kaznivo. Določeni so minimalni pogoji velikosti površin po posamezni kategoriji pujskov. Dober gospodarje pri dobrobiti živali upošteval pravilo, koliko je od njegove skrbi imel koristi. Zato se je trudil v najenostavnejših proizvodnih pogojih zadovoljiti potrebe pitancev. Na primer: kadar so prašiči večji del leta živeli na prostem, jih je moral zaščititi pred visokimi in nizkimi temperaturami, preprečiti, da bi pili iz mlakuž, ki so bile onesnažene z algami, odstranjevati zamrznjeno hrano in podobno.
Moderne tehnologije proizvodnje s stalnim izpopolnjevanjem proizvodnih pogojev, načinom hranjenja, preveniranjem bolezni stalno izpopolnjujejo dobrobit živali. Avtomatska regulacija mikroklime, vzdrževanje higiene v hlevu, vgradnja sistema za za g reva nje oz. hlajenje objektov, regulirana ventilacija, individualno hranjenje prašičev predstavljajo mere zaščite živali pred stresom, bolečino in pomanjkanjem. To so samo tehnološki pripomočki, ki lahko doprinesejo dobrobiti živali in ki olajšajo delo njegovemu lastniku, za dobro počutje pa je zelo pomemben lastnikov odnos do pujsa v boksu. Izogibati seje treba grobim postopkom, grupiranju prašičev iz več gospodarstev in nekontroliranemu gibanju ljudi po hlevu. Na ta način preprečujemo infekcije prašičev, ki so prišli iz drugih hlevov. Večji, prostornejši boksi so seveda dražji, kar pa se dolgoročno obrestuje z boljšimi proizvodnimi rezultati: prirast, konverzija, kakovost mesa. Gibanje prašičev izboljšuje oskrbo mišične mase s kisikom in hemoglobinom. Za upoštevanje dobrobiti prašičev obstaja pravilnik, ki za posamezne skupine določa minimalne talne površine.Ta je namenjen intenzivni proizvodnji pitancev.
Za pitanje pujskov od 30 kg do 100 kg in večje treba zagotoviti naslednje pogoje: pravilna prehrana, optimalna klima, udobno ležišče, dobra higiena in seveda preventivna cepljenja odstavljenih pujskov ter zdravljenje notranjih in po potrebi tudi zunanjih parazitov.
Askariozo pri svinjah povzroča glista Ascaris suum in je dolga do 40 cm. Najpogosteje zbolijo pujski in tekači (odstavljeni pujski za pitanje). Mladiči se lahko okužijo že pri materi, kasneje pa prijemanju hrane ali pitju vode, kjer so prisotna jajčeca glist. Ko se ličinka v prebavnem traku osvobodi jajčne luskine, migrira prek pljuč, se vrne v tanko črevo, kjer spolno dozori in začne izločati nova jajčeca. Pri velikem številu ličink so prisotni znaki vnetja pljuč, kašljanje, izguba apetita. Ze pri manjši invaziji teh ličink pujski kašljajo in zaostajajo v razvoju. Neredko so prisotne tudi živčne motnje, ekscitacija in drugo. V veterinarski ambulanti za male živali se dobijo zdravila proti tem zajedavcem. Ta so v obliki prahu, ki se daje v hrano, ali pa injekcijsko zdravilo, ki je tudi zelo učinkovito in deluje tudi na zunanje zajedavce, kot so garje, uši idr.
Vir: Marija Uremovič, Zvonimir Uremovič: Svi-njogojstvo, Agronomski fakultet, Zagreb, 1997.
Mag. sci. Dušan Pernek, dr. vet. med. Ambulanta za živali Damijan Peklar, Slovenja vas
NASVETI ZA VEČ ZDRAVJA: Nega kože pozimi
Koža je največji in najtežji organ človeškega telesa, ki ima vlogo varovanja celega telesa. Pri odraslem človeku tehta 10 kilogramov. Ponekod je zelo tanka, drugje debelejša. Barva kože je odvisna od pigmenta, debeline in prekrvavitve. Sestavljena je iz vrhnjice, usnjice in podkožja. H koži štejemo še lase, dlake, nohte ter žleze znojnice in lojnice.
povrhnjica (epidermis) —^
usnjica (dermis) •<
Povrhnjica (epidermis) je zunanja plast kože in je različno debela. Najdebelejša je na podplatih in dlaneh. Celice te plasti vsebujejo pigment melanin, ki ščiti globlje dele kože pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki.
Usnjica (dermis) je najdebelejši del kože. Zgrajena je iz elastičnega in čvrstega tkiva. Je močno prekrvavljena in je tako pomembna pri uravnavanju telesne temperature.
Podkožje (subkutis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in večali manj maščobe, ki preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi.
Pozimi je naša koža hkrati izpostavljena dvema ekstremoma. Prvi je hladen, vlažen zrak zunaj, drugi pa je topel in suh zrak v prostorih, kjer bivamo. Centralno ogrevanje v bivalnih prostorih izsušuje zrak, kar posledično seveda izsušuje tudi našo kožo. Učinek zraka v suhem ogrevanem prostoru je za kožo neprijeten. Koža tako postane suha, pordela, ponekod luščeča, groba in razdražena. Občutek imamo, dajo zateguje. Menjavanje hladnega in vlažnega s toplim in suhim zrakom je za našo kožo kar precejšnji šok.
Koži moramo pozimi nuditi posebno nego. Moramo jo zaščititi pred zunanjimi dejavniki in jo hkrati oskrbeti z zadostno količino vlage, da bi kar se da preprečili pojav njenega izsuševanja.
Tako je vtem letnem času priporočljiva vsakodnevna uporaba kozmetičnih izdelkov, ki kožo vlažijo in jo hkrati tudi hranijo. Pri izbiri ustreznega kozmetičnega izdelka za nego kože obraza in telesa bodimo pozorni na to, da se odločimo za takega, ki ima obogateno formulo. Tak izdelek ima višji delež maščobnih komponent, ki so ključne za tvorbo zaščitnega sloja na kožni povrhnjici, s pomočjo katerega se zmanjša izguba kožne vlage zaradi izhlapevanja. Prav tako tak izdelek s svojim izolacijskim učinkom ščiti kožo pred mrazom in vetrom. Izdelek naj vsebuje tudi vlažilne komponente, ki bodo kožo ohranjale vlažno in prožno čez cel dan, saj je le takšna koža v ustrezni formi, da lahko nemoteno opravlja svoje funkcije. Najbolj so na udaru izpostavljeni deli telesa: obraz, ustnice in roke, katerim moramo posvetiti še posebno pozornost in jih primerno zaščititi pred izsušitvijo. Pomembno je, da ustnice večkrat na dan namažemo z zaščitnim mazilom za ustnice.
Pazljivi bodimo tudi pri umivanju. Ne smemo pretiravati z vročimi prhami ali kopelmi, prav tako ni primerno prepogosto umivanje. Priporočljivo je, da za umivanje uporabljamo le blaga mila in vodo, ki nima več kot 35 °C.Takoj po prhanju ali kopanju pa na celotno telo nanesemo negovalno kremo, ki je primerna za nego suhe kože. Na ta način zagotovimo, da koža ostane dlje časa navlažena.
Zelo pomembno je tudi, da ne pozabimo na zaščito pred ultravijoličnimi žarki, posebno kadar se zadržujemo večji del dneva na snegu in v visokogorju. Najbolj primerne so zaščitne kreme s kombinacijo kemičnih in fizikalnih UV-filtrov z visokim zaščitnim faktorjem.
Metoda Meško Žitnik, mag. farm. Lekarna pri Sv. Martinu Zg. Hajdina 44a 2288 Hajdina 02 620 78 87 info@lekarna-martin.si www.lekarna-martin.si
V hvaležen spomin
1.	Franc Kiseljak, Gerečja vas 21, roj. 16.2.1940, umrl 17.11.2015.
2.	Stanislav Kokot, Zg. Hajdina 37, roj. 21.4. 1928, umrl 3. 12.2015.
3.	Amalija Ljuboslava Cafuta, Zg. Hajdina 11 c, roj. 28. 1. 1922, umrla 4. 12.2015.
4.	Milan Vrabl, Sp. Hajdina 52a, roj. 8.7. 1953, umrl 4. 12.2015.
5.	Terezija Simonič, Sp. Hajdina 52, roj. 15. 10. 1931, umrla 7. 12.2015.
6.	Martin Turk, Gerečja vas 6, roj. 3. 12. 1951, umrl 7. 12.2015.
Zapuščina Branke Jurca v ptujski knjižnici
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj praznuje v letu 2015 60-letnico Mladinskega oddelka. Med dogodki, ki smo jih pripravili ob tem jubileju, je bilo tudi poimenovanje pravljične sobe Mladinskega oddelka po Branki Jurca, kar smo slavnostno obeležili z literarnim večerom v septembru 2015.
Ob tej priložnosti smo predstavili del zapuščine Branke Jurca, ki jo je knjižnica v letu 2014 prejela v dar od pisateljičinega sina dr. Matjaža Potrča. Podarjena knjižna zbirka je svoje mesto dobila v pravljični sobi Mladinskega oddelka in šteje 119 knjižnih enot. Med njimi je 60 avtorskih del Branke Jurca, od tega 16 prevodov v tuje jezike. Z zapuščino Branke Jurca smo ob knjigah iz njene osebne knjižnice prejeli še precej raznovrstnega gradiva, ki je našim uporabnikom dostopno v Domoznanskem oddelku. Med drugim hranimo številne tipkopise njene kratke proze, družinske fotografije, periodiko in korespondenco. Del zapuščine so tudi nagrade in priznanja, ki jih je Branka Jurca prejela za svoje literarno in družbeno delo: Levstikova nagrada za knjigo črtic Okoli in okoli (1960), zlata knjiga za slikanico Poredni zajček (1975), zlata knjiga za delo Ko zorijo jagode (1976), zlata knjiga za slikanico Bratec in sestrica (1980), partizanska spomenica (1941), priznanje OF ...
Branka Jurca je bila rojena 24. maja 1914 v Koprivi na Krasu. Ko je oče dobil službo v mariborski kaznilnici, se je družina preselila v Maribor, kjer je Branka obiskovala osnovno šolo in učiteljišče (1929-1934). Leta 1938 je dobila prvo službo učiteljice pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Po nemški okupaciji Maribora se je preselila v Ljubljano in se priključila Osvobodilni fronti. Kot aktivistka narodnoosvobodilnega gibanja je bila internirana v koncentracijski taborišči Gonars in Ravensbruck. Po vojni se je poročila s pisateljem Ivanom Potrčem, rodila sta se jima dva otroka, Matjaž (1948) in Marjetica (1953). Znova se je vrnila za učiteljski kateder, nato je urejala reviji Ciciban (1960-1971) ter Otrok in družina (1964-1966). Izšli sta njeni zbirki kratke proze, namenjeni odraslim bralcem, taboriščne novele Pod bičem (1945) in zbirka novel Stekleni grad (1958), nato pa je svojo pisateljsko pot posvetila pisanju za otroke in mladino. Kot soproga Ivana Potrča je stkala vezi s Ptujem in tudi z našo ptujsko knjižnico. Leta 1994 je kot govornica sodelovala na odprtju Mladinskega oddelka v prostorih Malega gradu. Predlagala je odprtje spominske sobe Ivana Potrča in leta 1998 knjižnici podarila bogat del njegove zapuščine. Obe donaciji nas uvrščata med knjižnice, ki o Branki Jurca in Ivanu Potrču hranijo največ gradiva, ob tem pa so del naše zbirke postale knjige, ki so nekoč polnile njune knjižne police.
Veselo miklavževanje v Skorbi
Kulturno društvo Skorba je že tradicionalno organiziralo Miklavžev večer. Tudi letos je bil dom krajanov skoraj premajhen za vse obiskovalce, ki so prišli od blizu in daleč samo zato, da bi se srečali s svetim Miklavžem.
Utrinek s prireditve v Skorbi
Malčki so skupaj s starši, dedki in babicami že nestrpno pričakovali prihod prvega izmed treh decembrskih dobrih mož, ki obiščejo pridne otroke. Najprej so si ogledali predstavo starejše otroške gledališke skupine Kulturnega društva Skorba z naslovom Praznovanje v zajčkovi shrambi. Na oder so prišle gozdne živali, ki so ostale brez ozimnice in so iskale kakšno jabolko, želod ali pa vsaj lešnik, da bi potešile lakoto. Na pomoč jim je priskočil zajček, ki je imel polno shrambo dobrot. Otroci so navdušeno spremljali predstavo in nastopajoče nagradili z velikim aplavzom. Skupaj so nato priklicali svetega Miklavža, ki je vstopil v dvorano z dvema parkljema in angeli. Parklja sta bila strašna, tudi na koš nista pozabila, vendar najmlajšim nista preveč nagajala, saj so bili v dvorani sami pridni otroci. Tako je povedal sveti Miklavž, ko je pogledal v prav posebno knjigo, v kateri so z zlatimi črkami zapisana imena vseh pridnih otrok. Otroci so lahko občudovali Miklavževo belo obleko, belo brado in njegovo posebno pokrivalo, v rokah pa je držal škofovsko palico. Številni otroci so nato zbrali pogum, stopili k njemu na oder in mu zapeli pesmico, in prav nič se niso bali parkljev. Sveti Miklavž kar ni mogel verjeti, da so v Skorbo prišli sami pridni otroci, ki so tako lepo zapeli pa tudi zmoliti so znali, zato je prav vsem podaril sladka presenečenja.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Branka Jurca s soprogom Ivanom Potrčem (osemdeseta leta 20. stoletja)
Anja Ogrizek
Prelest
------HIŠA LEPOTE IN ZDRAVJA ~
Dan za prelestne
Prelest v Gerečji vasi je letošnjega 19. septembra utripal v svojem najbolj naravnem ritmu. V hiši lepote in zdravja so gostili prijatelje in partnerje, tudi ekipo Hajdinča-na, skratka vse tiste, ki v leseni hiški soustvarjajo prav posebno pravljico.
V prijetnem, pravljičnem vzdušju je ekipa Prelesta poskrbela za nepozabno razvajanje in odlično zabavo. V Pre-lestu pa praznujejo tudi v čarobnem decembru in pihajo 2. svečko. Čestitamo!
Dobrodošli v PRELESJU - hiši lepote in zdravja!
Razvajajte vse svoje čute in obiščite Prelest - hišo lepote in zdravja. Prepustite se vrhunskim kozmetičnim storitvam in uživajte v izbranih vvellness doživetjih v intimnem in naravnem ambientu lesene hiške.
Za naročilo ali nakup darilnih bonov pišite na info@prelest.si ali jih pokličite na 031 876 950.
Več na: www.prelest.si
SREČNO 2016!
SD
Sreča je čudežni prah,
ki ga narava iz svojih rok strne v naše naročje, da ga čuvamo in negujemo z medsebojno toplino in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo in pomočjo.
Drage Hajdinčanke, dragi Hajdinčani, v prihajajočih prazničnih dneh vam želimo veliko topline, prijetnih trenutkov v dobri družbi ter srce, polno strpnosti, razumevanja in odprtosti do soljudi. Novo leto pa naj vam postreže s tisoč in eno drobno stvarjo, ki bodo vaše življenje naredile polno in veliko. Srečno 2016. 00 SD Hajdina
Slovenska ljudska stranka
Naj ti vsaka zvezda izpolni željo, vsaka snežinka nariše nasmeh na obraz in vsak korak naj prinese srečo v teh prazničnih dneh!
Ob iztekajočem se letu in pričakovanju novega je čas, ko drug drugemu zaželimo dobro leto. Vsem vam želimo lepe praznične dni, vesel božič, v novem letu pa osebne sreče, zdravja in zadovoljstva.
SREČNO 2016!
00 SLS Hajdina
SMC
lasa
Zlati časi bodo,
če sivino vsakdana sami pozlatimo s poštenim delom in dobroto, jim s smehom vdihnemo lepota in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino. Spoštovani občanke in občani!
Vesel božič vam želimo, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, miru in zadovoljstva.
SMC LO Hajdina

	Dragi občanke in občani!
	Čaroben čas božiča naj vam nasuje čudežev,
	ki bodo v novem letu lepšali trenutke vašega Menja.
ZA RAZVOJ OBČINE HAJDINA	Ljubezen, mir in zadovoljstvo
	naj nmjijo vašo dušo, teio in duha.
	V upanju na skupne uspehe v prihodnje
rv'	vam želimo prijetno praznovanje
božičnih in novoletnih praznikov v krogu najdražjih.	
	SREČNO 2016!
Nestrankarska lista - Za razvoj Občine Hajdina	

Spoštovani občanke in občani!
h dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim Mam.
Želimo vam vesele praznične dni, vesel božič, v novem letu 2016 pa obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in miru.
00 DeSUS Hajdina
SDS
Spoštovane Hajdinčanke, Hajdinčani,
naj vam Mrbnostzimskega ivja na drevju polepša drobne trenutke v mozaiku časa ter zasenči vse, kar je lahko slabega, naj vas toplina in iskrenost besed v objemu DRUŽINE osrečujeta vseieto.
Vesel in srečen božič ter novo leto 2016 vam želi Občinski odbor SDS Hajdina.

SREČNO, ZDRAVO IN VARNO NOVO LETO
2016
ČLAN SKUPINE TALUM
VARGAS-AL d. o. o. Tovarniška cesta 10, SI-2325 Kidričevo	www. vargas-al.si, T 02 7995 411
V OBČINI HAJDINI DO PRENOVLJENEGA IN VARNEJŠEGA ŽELEZNIŠKEGA POSTAJALIŠČA
tem
Pragersko—Hodoš
V okviru projekta Rekonstrukcija, elektrifikacija in nadgradnja železniške proge Pragersko-Hodoš za hitrosti do 160 km/h; Modernizacija nivojskih prehodov in izvedba podhodov na železniških postajah se izvaja vrsto posegov, ki bodo znatno prispevali k razvoju železniške infrastrukture in s tem krepitvi gospodarstva na celotnem območju Slovenije ter varnosti v železniškem in cestnem prometu. Gre za največji infrastrukturni projekt v iztekajoči se finančni perspektivi 2007-2013, ki je sofinanciran s sredstvi iz Kohezijskega sklada.
Posegi, ki so bili izvedeni v sklopu največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji, imajo velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev v občini Hajdina. Prometna varnost je znatno izboljšana z novozgrajenim nadvozom, razširjeno lokalno cesto ter ukinjenim nivojskim prehodom na glavni cesti med Zgornjo Hajdino in Kidričevim. Krajši je tudi potovalni čas, saj ni več čakanja pred spuščenimi zapornicami. Trije nivojski prehodi (Njiverce, Dražene! in Hajdina) pa so urejeni s posodobljeno avtomatsko napravo za zavarovanje. Na celotni progi med Pragerskim in Hodošem tako ni več neza-
varovanih prehodov, ki bi bili označeni le z Andrejevim križem. Ureditev cestno-železniških križanj je le eden od posegov, ki so bili izvedeni med Pragerskim in Hodošem ter nudijo višjo raven storitev za uporabnike železnic in cest. Za uporabnike železnic je na novo rekonstruirano postajališče Hajdina, ki je zgrajeno po naj novejši h evropskih standardih in zagotavlja večjo varnost ter lažjo dostopnost tudi za funkcionalno ovirane osebe. Poleg ureditve perona v dolžini 150 metrov je zgrajeno tudi parkirišče za osebna vozila.
Pomemben poseg na železniški infrastrukturi vtem delu Slovenije je tudi elektrifikacija proge v skupni dolžini 109 kilometrov. Dela so v zaključni fazi. Z uvedbo električnih vlakov, predvidoma meseca junija prihodnje leto, bo omogočen okolju bolj prijazen transport, močno pa bo zmanjšana tudi raven hrupa. Investitor omenjenega projekta je Ministrstvo RS za infrastrukturo. Direkcija RS za infrastrukturo. Vrednost projekta znaša 465,5 mio €, delež v višini 231,1 mio € bo prispevala Evropska unija iz Kohezijskega sklada.
|fi| REPUBLIKA SLOVENIJA
~-f	MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
Prenovljeno železniško postajališče Hajdina
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojna prioriteta 1 - Železniška infrastruktura - KS.
DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO
| Naložba v ima prihodnost
CttRAOK> CIINO flNftNOM E,*KXSKAUM|>
KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO
na vase premoženje
Naše storitve ... fizično in tehnično varovanje
... servis in montaža sistemov varovanja
... varovanje javnih zbiranj
... protipožarno varovanje
... servis gasilnikov in hidrantov
... usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
... trgovina
yj&BI£0
J 1
Vabimo vas na tradicionalni adventni koncert.
V praznični čas nas bosta popeljala
Majda in Marjan Petan.
Koncert bo
v sredo, 23. decembra 2015, ob 1 &. uri
v cerkvi sv. Martina na Hajdini.
Vstopnine ni.
Vljudno vabljeni.
‘KjiCtumo društvo Shš>r6a vabi na
<Božično-novo(etni koncert
v nedeljo, 27. decem6ra 2015, 0618. uri v Dom kpajanov Skgrba.
Sodelujejo:
‘KVd mA3Š<pe<%kz gosdd
(PofcjoviteCj fipncerta je 06čina “Majdina.
Vsem želimo lepe 6ožične praznike ter o6Uo zdravja, sreče in uspehov v prihajajočem letu 2016.
'Kulturno društvo Sl{pr6a
MONOKOMEDIJA
VSKORBI
Vabimo vas na ogled monokomedije Klinc, pa taka sreča
avtorja Jožeta Ekarta v izvedbi Janka Turnška.
Premiera bo v soboto,
9.	januarja 2016, ob 18. uri v dvorani Doma krajanov
Skorba.
Ponovitev bo v nedeljo,
10.	januarja 2016, ob 18. uri.
Vljudno vabljeni!