¡i;ü:üH::::::i::i:t:ij:& 0IB1H IMiilliliinillllllW LETO III. # ŠTEVILKA 1« DECEMBER 1964 CENA 30 D» Priprava na skupščinske volitve Na družbenopolitičnem zboru občine Kamnik dne 21. novembra 1964 so odborniki analizirali dosedanje delo občinske skupSdine in obravnavali prihodnje volitve. Aprila 1965 bodo spet volitve Tedaj bomo volili odbornike v občinsko skupščino in poslance v tistih volilnih enotah, kjer so imeli dvoletno mandatno dobo. Se bolj kot pri prejšnjih volitvah moramo doseči, da je kandidiranje zadeva vseh občanov; kandidiranje naj zajame najširšo demokratično obliko, saj so izivoljeni odborniki to poslanci odgovorni za svoje delo svojim volivcem in ne le našim političnim organizacijam. Kadrovska struktura skupščin in njihovih organov mora biti odsev strukturnih sprememb politično teritorialne enote, da bo zagotovila tako sestavo, ki bo mogla z največjim uspehom reševati naloge, ki jih bo imela. Socialistična zveza na našem občinskem območju bo morala i. vsemi drugimi družbenopolitičnimi organizacijami organizirati izredno politično aktivnost, v kateri so občani nosilci uresničevanja načel o izvolitvi svojih predstavnikov v skupščinah. Zato so na enem izmed zadnjih družbenopolitičnih zborov analizirali dosedanje delo naše občinske Skupščine, da bi laže ugotovili potrebe po še boljši strukturni sestavi skupščine in njenih organov s (Stališča njihove Vloge v prihodnjem obdobju. Po* tem zboru in razpravi na njem se bomo laže opredelili pri delu za izbiro kandidatov, kar pa bo zagotovljeno le, če pripravimo pravočasne in široke politične akcije na vsem območju nase občine. Politično aktivnost za uveljavitev kriterijev kadrovske politike pri kandidiranju je nujno uresničevati v tej akciji tako, da se bo usmerjajoče delovanje naših organiziranih družbenopolitičnih sil neposredno prepletalo z aktivnimi sodelovanjem občanov. Kljub temu, da simo že pri prejšnjih volitvah izredno poudarjali kriterije, kakršne je treba upoštevati pri izbiranju kandidatov, je potrebno', da jih ponovno poudarimo. Družbeno politična aktivnost in prispevek k razvoju naše socialistične družbe, delovne in moralne kvalitete ter pridobljeni družbeni ugled morajo biti osnova naših kriterijev. Se uspešnejše uresničevanje vloge naših skupščin in njenih organov, programa ZKJ kot podlage našega socialističnega razvoja in načel, zapisanih v ustavi, terja ustvarjalno delo odlboimikov in poslancev pri poglabljanju neposredne socialistične demokracije, pri intenzivnem gospodarjenjiu, izboljšanju življenjskega standarda in kulturne ravni. Zahteva torej odbornike, ki imajo občutek za socialistično solidarnost in družbeno odgovornost. Menimo, da je v vsaki naši volivni akciji temeljni del vsakih volitev kandidiranje. Zato moramo tej politični akciji, v kateri moramo zagotoviti široko razpravljanje in dogovarjanje občanov o kandidatih v Socialistični zvezi in drugih družbenopolitičnih organizacijah, kakor tudi organih in oblikah neposredne demokracije, zagotoviti poudarjeno mesto. Na tak način bomo dosegli napredek v primerjavi z izkušnjami pri prejšnjih volitvah, ko so imeli iniciativo v obravnavanju in predlaganju kandidatov predvsem politični aktivi, ti so z do kraja izxManimi predlogi prihajali na zbore volivcev. V naši demokraciji gremo korak naprej k neposrednemu sodelovanju občanov pri kandidiranju novih odborni- kov in poslancev. Vendar pa moramo poudariti, da kandidiranja nikakor ne smemo prepustiti stihiji. Politični forumi naših organizacij morajo razprave občanov organizirati v najrazličnejših oblikah, ki jih je dosedanja praksa v naši občini pokazala za pozitivne in to javnih in demokratičnih, nenehno poudarjajočih pri izbiri kandidatov ikri temi je, na katere se mora vsak naš občan opirati, preden se odloči. Tak način pri izbiranju kandidatov je opravil pred dokončnim kandidiranjem, ki ga opravijo občani na zborih volivcev in zborih delovnih organizacij. Občani imajo pravico, da kandidirajo enega ali več kandidatov po njihovih delovnih kvalitetah in družbeni veljavi. Načelo rotacije v izvolitvi polovice odbornikov in poslancev naj se najdosfledneje izvaja. Ustavno načelo sicer dopušča, da pri volitvah v letu 1965 lahko vnovič kandidirajo odborniki in poslanci z dosedanjo dvoletno mandatno dobo, vendar naj se ta možnost izkoristi le v skrajno izjemnem primeru, kajti dobro je pretehtati tudi dejstvo, ali bodo zmogli ponovno izvoljeni uspešno delovati kar šest let zapored. Izmenjava polovice sestava skupščine zahteva zagotovitev talke strukture skupščine, ki jo terja struktura komune v našem ožjem obsegu, v širšem pa republika in zveza. Iz tega dejstva naravno izhaja, da vstopijo v skupščinska telesa nujno novoizvoljeni odborniki in poslanci. Skrb in pozor- nost bo posvetiti odnosu do odbornikov in poslancev, ki bodo spomladi zapustili skupščino. Vsekakor ti ljudje glede na izkušnje, ki so jih pridobili pri delu v skupščini, ne bi smeli biti s tem izločeni iz družbenopolitične dejavnosti. Družbenopolitične organizacije jih bodo morale angažirati v raznih organih samoupravljanja, kot so sveti krajevnih skupnosti, delavski sveti, upravni odbori delovnih organizacij in drugi odbori v organizacijah in društvih. Kot smo opazili v analizi dela občinske skupščine, so še vedno občinski odborniki v veliki večini obremenjeni s prevelikim številom drugih funkcij. Tako kot politične organizacije, mora tudi občinska skupščina doseči, če hoče, da bo delo odbornikov temeljit/) in uspešno, da ti ne bodo preobremenjeni še z neštetimi funkcijami. Po kratkih uvodnih besedah za razpravo, ki je bila usmerjena izključno v priprave na volitve, je bilo poudarjeno še to: V razmerah, ko postajajo volitve del vsakdanje samoupravne dejavnosti občanov v komuni, se bo morala socialistična zveza nenehno ukvarjati z njihovimi političnimi in kadirovskiimi pripravami. Zato so razpravljali tudi o tem in ustanovili stalno občinsko politično volilno komisijo pri Socialistični zvezi. Občinski odbor S ZDI. Kamnik ZA NOVO LETO 1965 ČESTITAJO NAŠIM OBČANOM ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦«>♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t-♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : : ♦ t x ♦ Občinska skupščina Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Združenje borcev HOV in uredniški odbor Kamniškega občana < o m o M M «1 M ¡3 —t S5 S 6 Pred 70 leti — 24. oktobra 1894 — je prvo slovensko pevsko društvo kamniška Lira prvič nastopilo na koncertu v Celovcu in s svojo pesmijo navdušilo številno občinstvo. Ob 70-letnici tega koncerta je koroška Slovenska prosvetna zveza povabila Liro. Pod vodstvom predsednika občinskega sveta Svobod prof. Zvoneta Verstovška so kamniški pevci odpotovali 29. novembra v Celovec. Predsednik Lire inž. Albert Ce-bulj nam je o tem povedal: »-Koncert bi moral biti že spomladi, pa je bil na željo Slovenske prosvetne zveze zaradi tehničnih zaprek pomaknjen na november. Nastopili pa smo v domu glasbe. Dvorana bi bila nabito polna, če ne bi bilo hudega naliva, ki je trajal ves popoldan, preprečil obisk iz oddaljenih krajev.-« O programu koncerta je dirigent prof. Samo Vremšak izjavil: »-Izvajali smo isti program kot na spomladanskem koncertu v Kamniku. V prvem delu so bile na sporedu umetne pesmi raznih narodov, v drugem pa narodne pesmi. Več pesmi smo morali ponavljati. Za radio Celovec smo naslednji dan izvajali pet točk našega sporeda: Dvorakovo Milo travico, Adamičevo Ljubico, Pavčičevo Kmečko balado, Cirila Vremšaka Dekle na vrtu rožce sadi in Maroltovo Kaniga-lilejsko ohcet.« Napovedovalec in tolmač koncertnega programa inž. Albin Ne- fima je dodal: »-Lepo je bilo z odra gledati v dvorano, s kakšnim navdušenjem je občinstvo spremljalo program, posebno mladina. Na koncertu v Kamniku mladih poslušalcev skoro ni bilo opaziti, v Celovcu pa je mladina predstavljala lep del poslušalcev. Dokaz, da bo slovenska pesem z mladim rodom rasla še naprej. Posebno je vžgala kantata o malem kurirčku Blaža Amiča z zaključno izpovedjo: Iz naših src seme svobode klije« Zanimalo nas je tudi, kako je tisk sprejel gostovanje kamniških pevcev. Celovški Slovenski vestnik prinaša 4. decembra 1964 obširno poročilo o koncertu s poudarkom, da je bila prireditev prisrčna manifestacija kulturno povezanosti med Kamnikom in Koroško in manifestacija visoke pevske kulture, pa tudi dokaz velike ljubezni koroških Slovencev do slovenske pesmi in besede. »►Koncert pevskega zbora iz Kamnika, katerega zavidljive kvalitete smo v zadnjih letih že večkrat občudovali na Koroškem,« nadaljuje Slovenski vestnik po analizi posameznih točk sporeda, »-je bil za poslušalce lepo doživetje. Njegova interpretacija je brezhibna, razpolaga pa tudi s prvovrstnimi solisti (Janez Triller, Janez Majcenovič in Tone Pe-trovčič), katerih glasovi pričajo o dobri šoli. Sploh ima dirigent prof. Samo Vremšak svoj ansambel tako izvežban, da se kot amaterski pevski zbor lahko uspešno postavi v najhujši konkurenci. Priznanje zasluženim kulturnim delavcem Na sliki: najstarejši odlikovani občan Ciril Vremšak prejema iz rok skupščine Kamnik Tov. Franca Vidervola priznanje za svoje 43 letno delo kot pevovodja prvega slovenskega pevskega društva »Lire.-« Skupščina občine Kamnik je na slavnostni seji pred občinskim praznikom sklenila dati priznanje zasluženim javnim kulturnim in družbenim delavcem kamniške občine za dosedanje aktivno in ustvarjalno delo. Slovesnost podelitve diplom je bila za praznik republike v gorenjskem kotičku Doma. Poslušalci so v prekipevajočem navdušenju »izsilili« ponovitev več pesmi in nekaj dodatkov. Predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zwitter pa je upravičeno govoril v imenu vseh navzočih, ko se je gostom iz Kamnika iskreno zahvalil za bogato darilo in naglasil, naj Kamničani ponesejo s seboj spoznanje, da naše ljudstvo na Koroškem ljubi slovensko pesem in je z njimi povezano s tem, kar je dala slovenska mati vsem, to je slovensko besedo. I. Z. Novoletne meditacije Novo leto je pred vrati. Navada je, da se ob tem času spomnimo, Kaj smo naredili in toplo nam je pri srcu, če v novo leto stopamo s poravnanimi računi in s svetlimi načrti za prihodnost. Mnogo je želja za prihodnje in od nas je odvisno, ali se bodo te želje spremenile v dejstva ali pa bo ostalo bolj ali manj pri pobožnih željah in ncuresničl jivih idealih. Naj mi bo dovoljeno, da na tem mestu kot povprečen občan našega mesta omenim svoje skromne želje, ki se mi porajajo, ko hodim po kamniških ulicah po svojih vsakdanjih poteh, ki se ne razlikujejo mnogo od poti, po katerih hodijo tisti, ki imajo v osebnih izkaznicah pod stalnim prebivališčem zapisano: Kamnik Vsakdo bo pritrdil, da je lepo tole naše mestece, toda ob navdušenju, ki je nujno za tako izjavo, se obraz ponavadi odene v izraz, ki mu pravimo nezadovoljstvo. Zakaj ne bi mogli omogočiti vsakomur, da bi brez sence na obrazu pripovedoval o Kamniku in njegovih prebivalcih. Je že tako, da smo Kamničani bolj ali manj vezani na cesto, ki nas veže z bližnjo in daljno okolico. Ne bi se pritoževal čez njene dimenzije (mislim, po širini), ker te stvari se ne da urediti že jutri, toda ali ne bi bilo mogoče, da bi cesto vsaj redno pometali, saj smo lahko priče gostim oblakom prahu, kadar najmanjša sapica zaveje skozi Samčev predor. O lužah ne bi govorili, vsi smo nanje že navajeni; so pa v Ljubljani tudi (luže, ne navajeni) in jo moramo vsaj v neki stvari posnemati. Ce smo že ravno pri cestah, pa se spomnim« Podgorčanov oziroma, njihov« ceste, o kateri je bilo prelitega že dosti črnila. Naj ostane samo spomin. Ce pa bodo uspeli ta spomin zamenjati recimo z asfaltirano cesto (po kakršni hrepenijo tudi Tuhinjci), bi bilo to neprimerno boljše. Vsak povprečen Kamničan tudi po večkrat na dan zavije v kakšen lokal, ki ga imenujemo — javni, pa naj bo to trgovina, delikatesa ali pa kavama. V glavnem puščajo vsi kamniški lokali (z redkimi izjemami) precej klavrn vtis. Spomnimo se samo knjigarne in drogerije, ki imaja svoj življenjski prostor v »-lokalih-«, ki komaj zaslužijo svoje ime. Poglavje zase so gostilniški prostori, saj razen dveh gostišč ne moremo govoriti o drugem kot o lokalih, ki so že zdavnaj preživeli svoja »zlata« leta. Prav tako pa usluge v omenjenih lokalih ne dosegajo višine, ki .Jo imamo za. povprečno. Prav mučno je namreč sedeti in čakati, kdaj se bo natakarica spomnila svoje dolžnosti in postregla oziroma postavila pred gosta tisto, kar je naročil. Besedo »-postavila« uporabljam namenoma, ker o kakšni prijaznosti gostilniškega osebja, na žalost, ne moremo govoriti. Z malo več vljudnosti in prijaznosti bi izpolnili marsikatero pomanjkljivost in ustvarili tisto, kar gost pričakuje, ko se ustavi pred tablo z napisom » vedno napeti, da se podplati ne krivijo. To si pomagamo s tem, da jih pustimo vpete v smuč i. Priporočljivo je, če limamo v smučarskih čevljih ortopedski vložek. Ker so v zadnjem času vse bolj pogosti večdnevni tečajih v gorah ali drugih zimskih letoviščih, še nekaj o pripravah in opremi za tak tečaj. Ker tečajniki navadno ne gojijo redno kakšnega športa, je njihova telesna kondicija pomanjkljiva. Toda v času tečaja so izpostavljeni vsakodnevnimi naporom kar daljše obdobje. Zato je nujno, da se na tečaj1 pripravijo. To lahko dosežejo že z daljšimi Nogometaši Kamnika in Svobode so končali s tekmovanjem v jesenskem delu novoustanovljene SCL-zapad. Kamnik je zasedel 4. mesto z 10 točkami, Svoboda pa je na zadnjem mestu z 1 točko. Vendar pa imata obe moštvi pred. seboj medsebojni obračun. Ze rezultati pred pričetkom sezone so' dali slutiti, da bodo kamniški nogometaši uspešno pričeli tekmovanje. In res so po lepih igrah in zmagah nad Tržičem, Škofjo Loko in Litijo prišli na prvo mesto. Tako so potrdili tradicijo dobrega starta. Toda v na- sprehodi in gimnastiko. Tako bo počutje na tečaju prijetno in ne bo nerazpoloženja ter preutrujenosti, pa tudi poškodbam se bomo izognili. Pri opremi pa je bolje vzeti s seboj, več kot premalo. Posebno velja to za obutev in smučarska oblačila. Pa še nekaj za nedeljske smučarje, ki hodijo na smučanje ob daljevanju se je zataknilo. Po neodločenih rezultatih s Koprom in Savo- so doživeli še poraz s Slavijo na domačem terenu. Te izgubljene točke na domačem terenu so bile usodne, saj so zaradi tega morali prepustiti prvo mesto v jesenskem; delu. Vzrok za te rezultate je nedisciplina igralcev, ki niso redno prihajali na treninge. Nepravilno pa je bilo tudi tO, da so igralci, ki niso trenirali, nastopali na tekmah, namesto da bi jih z neigranjem prisilili na redno obiskovanje treningov. Rezervni igralci bi morda igrali slabše, toda gotovo bolj žičnicah. Večina nesreč se tVI pripeti že med prvo vožnjo, ker se smučarji, ki so zaradi vožnje na žičnici promraženi, prod vožnjo ne ogrejejo. Zato se raje majo ogrejmo s hojo', da se izognemo poškodbam. Ce vemo teh nekaj stvari, si bomo prihranili marsikatero neprijetnost pri smučanju. — sm — požrtvovalno in manj sebično. Poleg tega pa je bilo na igrišču opaziti premalo tovarištva in pa kolektivne igre v napadu. Te slabosti so se: pokazale prav v odločilni igri s Slavijo, kjer je prav pomanjkanje kondicije in borbenosti prineslo poraz. Tudi poraza, s Primorjem in Svobodo na tujem terenu sta bila nepotrebna. V obeh tekmah je slaba igra obrambe v kritičnih trenutkih prinesla poraz. Ce k temu še dodamo, da se igralci niso držali navodil trenerja, potem nas poraz ne čudi. V tem času je edina svetla točka zelo dobra Igra •proti Domžalam, kjer so' nogometaši prikazali hitro in enostavno igro. Vendar pa ni še prav nič izgubljenega, saj so moštva zelo izenačena in bi prav zaradi tega ob dobrih igrah lahko uspeli. Toda pomladanski razpored je zelo težak, saj bo kar pet zelo težkih gostovanj v Tržiču, Kopru, Litiji, Tacnu in Ljubljani. Prav zaradi tega. bo potrebno posvetiti vso pozornost obrambi, ki se bo do pomladi okrenila. II Kamniku mislijo prestopiti Stane Koželj (D), Urh (Mengeš) in Drvarič (Sobota) in morda še kakšen igralec. Vendar pa bo treba tudi več resnosti in truda, če bodo nogometaši hoteli ponoviti lansko pomladansko sezono. Mladinci Kamnika BO ponovno' dosegli lep uspeh. Osvojili so prepričljivo prvo mesto z velikim naskokom, To so tudi zaslužili, saj so igrali mnogo bolje od: svojih nasprotnikov. Svoboda, je letos igrala slabo, zato se je znašla na zadnjem' mestu z eno točko. Tudi pri njih je bila neredna vadba večine igralcev vzrok slabim rezultatom. Vabimo vas na izlete: i CELOVEC — enodnevni izlet na dunajsko drsalno revijo. ! Nastopata Marika Kilius in Hans Jiirgen. — Odhod iz ! Kamnika od 24. II. — 9. III. 1965. — Prijave do 1. rebru- j ar.j.i 1965. ! TRST — enodnevni izlet v mesecu februarju 1965. — Prijave j do 31. januarja 1965. ; t Priporočamo Vam obisk VELIKE PLANINE z veliko gon- \ dolsko žičnico. Vozovnice lahko nabavite že v predpro- ! dajli v Turističnem biroju, ki Vam posreduje: avtobusne ! prevoze, potne liste in vize, turistične informacije in vse > ostale turistične usluge. PO NAROČILU izvršujemo tudi prevoz skupin do 10 oseb J s turistično urejenim KOMBIJEM! \ SE PRIPOROČAMO! \ Končana je nogometna sezona II Afll AlČlf A kronika AHIllllldAH ---^ MESEC OKTOBER ROJSTVA: Marija Lah iz Suhadol št, 2, Kristina Smešnjavoc i/. SP- Pa-lovč 11 in Samo Zamtjen te Smaree. POROKE: Prane Brojan, 'kmet, star 32 let iz Smaree in Jožica Mrzlikar, tkalka, stara 28 let iz Smaree; Jože Golob; strojni tehnik, star 28 Jot iz Nevelj in Rozina Košir, uslužbenka, stara 22 let iz Vrhpolja; Ivan Jagodic, delavec, star 29 let iz Kosiš in Frančiška Kre-gar, delavka, stara 29 let iz Stahovice; Ciril Janežič, mizarski pomočnik, star 29 let iz Zaloga št. 73 in Terezija Koželj, delavka, stara 26 let iz Podboršta št. 25; Matija Jeretina, delavec, star 26 leit. iz Kaimnika in Angela Kopač, delavka, stara 19 let iz Kamnika; Franc Kolenc, zidar, star 32 let iz Kamnika in Nada Jeretina, trgovska pomočnica, stara 23 let, iz Podgorja; Janez Kuhar, mizarski pomočnik, star 23 let iz Podboršta, pri Komendi 27 in Jožefa Krek, delavka, stara 18 let iz Gmajnice št. 30 c; Marjan Klemen, delavec, star 20 let iz Buča 26 jn Marija Erzar, trgovska pomočnica, stara 20 let iz Srednje vasi 28; Anton Kropiivšek, kmet, star 32 let iz, Žg. Motnika 10 in Frančiška Osolnik, delavka, stara 31 let iz Snovika 1; Viktor Mat jan, šofer, star 49 let iz Vrhpolja in Marija Skrobar, uslužbenka, stara 41 let iz Kamnika; Pavel Mavriin, kurjač, star 29 let iz Podgorja in Marija Šuštar, delavka, stara 23 let iz Vel. Lasne; Janez Osolnik, kmečki delavec, star 30 let iz Snovika in Marija Pavlic, delavka, stara 36 let iz Podgorja 112; Franc Trančar, uslužbenec, star 31 let iz Ljubljane in Jelena Rudež, uslužbenka, stara 30 let iz Domžal; Vladimir Z,aj!c, strojni ključavničar, star 22 let iz Kaimnika in Marija Golob, uslužbenka, stara 23 let iz Duplice; Avgust Žagar, delavec, star 21 let iz Potoka in Francka Pogledlnik, tkalka, sta-ra 17 let iz Laz; Jože Žučko, šofer, star 24 let iz Ljubljane in Vida Vriamkar, šivilja, stara 19 let iz Kamnika. SMRTI: Valentin Avbelj, ključavničar, star 34 let iz Kamnika,; Franc Gros, prevžitkar, star 77 let iz Spitaliča št. 40; Angela llomnr. družinska upokojenka, stara 82 let iz Kamnika; Janez Jan, posestnik, star 77 let iz Godiča; Rudolf Peterlin, kmet, star 65 let iz Podboršta, 1; Neža Ravnohrib, družinska, upokojenka, stara 57 let iz Duplice; Alojz Rems, osebni upokojenec, star 82 let iz Rud^ nika; Jožefa Rozman, družinska upokojenka, stara 78 let iz Duplice; Elizabeta Slaprailk, gospo^ dinja, stara 49 let iz Črne; Frančiška Vavpotič prevžitkarica, stara 81 let iz Nevelj; Adolf Z,a-vrtanik. osebni upokojenec, star 82 let iz Kamnika; Ciril. Zerov-nik, osebni upokojenec, star 60 let iz Kaimnika. ZA NOVEMBER ROJSTVA: Miiholjevič Lea iz Mekinj in Rak Helena iz Brezi j. POROKE: Ancelj Janez, star 20 let, študent kemije iz Prebolda in Edda-Viktorija Gruschreiber, stara 21 let, kemolaborant iz Motnika; Franc Drolc, delavec, star 26 let iz Spitaliča in Marija Dacar, kmečka delavka, stara 31 let iz Lasena 2; Viktor Goročepnik, star 22 let, elektroinštalater iz Križa 33 in Ana Stramšak, delavka, stara 23 let iz Hraš št. 29; Peter Kemperl, kmečki delavec, star 30 let iz Županjih njiv in Antonija Jagodic, delavka, stara 26' let iz Bistričice; Jože Kerin, višji prometni tehnik, star 27 let iz Leskovca in Majda Sever,, uslužbenka, stara 24 let iz Kamnika; ' Jože Komatar, mizar, star 30 let iz Mekinj in Ana Giaco-mifii, šivilja, stara 25 let iz Podgorja; Ivan Kosirnik, usnjarski pomočnik, star 23 let iz Tuinjic in Friderika Petek, trgovska pomočnica, stara, 20 let iž Godiča; Franc Klanšek, mizar, star 28 let iz Tunjic in Ana Hace, delavka, stara 31 let iz Vrhpolja; Vladimir Lamovšek, kmečki delavec, star 25 let iz Mirne vasi št. 18 in Marija, liurKcr. klinika delavka, stara 21 let iz Zej pri Komendi št. 10; Jože Menčak, šofer, star 23 let Iz Kamnika in Pavla Veronik, tkalka, stara, 22 let iz Kamnika; Stanislav Merčun, usnjarski pomočnik, star 23 let iz Vira in Helena Voljkar, trgovska pomočnica, stara 22 let iz Mekinj; Ivan Novak, delavec, star 28 let, iz Sel št. 3 in Marija Keržič, delavka, stara 28 let iz Klanca 31; Ivan Pibernik, star 23 let, po poklicu precizni mehanik iz Suhadol 2,8 in Apolonija Mam, trgovska pomočnica, stara 21 let iz Gmajnice št. 2; Franc Plahutnik, delavec, star 33 let iz Brezij in Marija Malež, delavka, stara 35 let iz Kosiš; Ivan Poinikvar, mesar, star 45 let iz, Pirana in Marija Zaikrajsek, delavka, stara 28 let iz Pirana; Viktor Serža, uslužbenec, star 27 let iz Rafolč in Pavla Zore, uslužbenka, stara 23 let iz Lukovi ce; Adolf Slapnik, delavec, star 26 let iz Rečice ob Savinji in Frančiška Drolc, kmečka delavka, stara 23 let iz, Ceš-njic št. 19; Alojzij Spruk, šofer, star 24 let iz Gozda in Ivana Kotnik, trgovska, pomočnica, stara 20 let iz Vrhpolja; Janez Sare, ključavničar, star 28 let iz Homca in Marija Mušič, šivilja, stara 22 let iz Podgorja; Janez Uran-kar, mizar, star 2,3 let iz Markovega in Antonija Sušnik, delavka, stara, 17 let iz Studenca; Miroslav Zeleznik, star 25 let iz Spitaliča, 19 in Antonija Kodra, kmečka delavka, stara 20 let iz Cirkus 2. SMRTI: RUDNIK KAOLINA ČRNA - KAMNIK sprejme v delovno razmerje 2 kvalificirana ključavničarja na zunanjem obratu v Orni. Pogoj: opravljen strokovni izpit in nekajletna praksa. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop delovnega razmerja mogoč takoj. Ponudbe poslati na komisijo za sprejem in odpoved delovnega razmerja pri zunanjem obratu rudnika. DVE NOVOLETNI |v umi J iiiio mini KINO DOM KAMNIK l. jam. 1965 — francosko-italijanski CS barvni film »HAR-TUS«; 2. in 3. jan. 1965 ameriški črno-beli film, »NA DIVJI ZA-PAD«; 3. jan. matineja ob 10. uri — ameriški filmi »TRAPER KEL-LY«; 4. in 5. jan. — ameriški barvni film »TRAPER KEIULY; 6. in 7. jan. — nemški barvni film »GROFICA MARICA«; 9. in 10. jan. — ameriški CS barvni film »OKO ZA OKO«; 10. jan. matineja — »POJTE Z NAMI«; 11. in, 12. jan. — »POJTE, Z NAMI«; ka Ramišak, osebna upokojenka, stara 67 let iz Kamnika; Marija Svetle, osebna upokojenka, stara 87 let iz Podgorja; Stanko Smuč, študent, star 23 let iz Medvod; Matevž Strmšek, kmet, star 76 let iz Spitaliča. 13. in 14. jan. — angleški, VV črno beli film, »GANGSTERJI«; 16. in 17. jan. — angleški VV barvni film, »TOREADORJEV VALČEK«; 17. jan. — matineja: francoski črno' beli film »NEPREDVIDENO«; 18. in 19. januarja francoski črno beli film, »NEPREDVIDENO«; 20. in 21. jan. — . jugoslov. črno beli film »ČLOVEK IN ZVER«; 23. in 24. jan. — ameriški CS barvni film PLAMTECA ZVEZDA«; 24. jan. — matineja: jugoslov. črno beli film »IZ OČI V OČI«; 25. in 26. januarja — jugoslov. film »IZ OČI V OČI«; 27. in 28. januarja — francoski črno beli filmi »POLNOČNI SESTANEK«. Predstave so: ob nedeljah ob 17. in 20. uri, matineja ob 10. uri; ob delavnikih ob 20. uri, v četrtek ob 17.15 uri. Marijana Brce, družinska upokojenka, stara 76 let iz Mlake št. 21; Marija Kalan, kuharicaL Stara 64 let iz Mekinj1; Stanislajl lil»» « »Prava Delavski Kavčič, cestni nadzornik, star 50 " "unil JfM fi*«.. " let iz Zej pri Komendi; Frančiš- f^j^^ ^**>nifijfr Glasilo »KAMNIŠKI OBČAN« - izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. - Urejuje uredniški odbor. - Glavni urednik Vinko Dobnlkar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, tehnični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Šuštar. - Izhaja enkrat mesečno. - Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužine 10 - Tiska tiskarna Kočevski tisk« v Kočevju. ¡5 < O m o M M S? < 9 lipi; Ivi: