Posamezna številka 1 K.
$ev. 261.
Poštnina plačama v gotovini.
V LjoDljaoi, v nedeljo, ie (4, novembra 1920.
leto HLVilL
»SLOVENEC« velja pO pošti «■ Tse strani Jtgo-
slavlje la t Ljubljani: n Mlo leto oaprsj. K 180'-m Ml let« „ .. „ 80--n &rt lete „ .. „ 45— n ea aesee „ •. „ M"—
Is teosemstro eeloletno K 240
■ Sobotna izdaja: s Sa oolo lete . . , S 30*— ta luHiuitr* v ■ tl 35 —
MT Uredništvo le t Kopitarjevi nllol štev. 6/m. Rokopisi se ae vračajo; nefr&nklrana pisma se ne ■prejem»'i. Ureta, telet. štv. 50, nprara. Str. 328.
; Inserati:
iiuoetolpna petiivrata (»9 mm široka ln 3 ann visoka ali nje
prostor) sa enkrat . , . po S 8*— poslana itd. . , po K 8\—
Pn večjem naročila popust.
Najmanjši oglas j 9/9 mm K15.
Izhaja vsak dan Isvzemšl po» nedelje!: In dan po praznili u. ob 5. ur! zjutraj.

Oprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 550 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7563.
Izgnbliena igra.
Zavesa, ki je zagrinjala sanmargerit-sko pogodbo, polagoma pada. Vidijo se nagibi, ki so bili merodajni za naše delegate, da so sprejeli pogoje, ki so hujši, kakor ee jbi bili po strahovitem porazu kapitulirali ;na bojnem polju. Vidna pa je vsled tega tu-idi smrtnousodna napaka, ki so jo napravili.
S pogodbo o naših bodočih mejah je združena vojaškopolitična konvencija, katere vsebina še ni objavljena (ako sploh bo V celoti), ki se pa po smislu lahko ugane: Jugoslavija in Italija se bosta medsebojno podpirali, ako bi se uresničila donavska federacija pod vodstvom Habsburžanov. Pomoč Italije v tem slučaju so pa naši delegati cenili tako visoko, da so ji žrtvovali celo Primorje, kajti to obrežje, ki nam jje ostalo, je gospodarsko manj vredno in bo treba milijardnih investicij, da se za svetovni promet količkaj usposobi.
Italija ni rodila samo Danteja, ampak fudi Macchiavellija. Habsburška nevarnost je Italijanom služila kot sredstvo, da so s prirojeno spretnostjo in pretkanostjo naše delegate zvabili na podpis, ki daje Italiji izvrstno strategično mejo na vzhodu, nadvladje na morju in glavne gospodarske arterije na nekdanjem jugoslovanskem ozemlju, za kar nam ona daje svojo pomoč v bodočem.
Mi se samo čudimo, po čemu zdaj laški naconalisti kričijo. Mi bi na njih mestu globoko sneli klobuk pred Giolitti jem, kajti tako kot on bi težko kdo drugi mogel na Ijubeznivejši način nadmodriti svojega di-plomatičnega nasprotnika. Gospodje Vesnič, Trumbič in Stojanovič so prosto izgubili igro pod enakimi pogoji.
Opasnost, ki izvira od eventualne vpo-sfavitve Habsburžanov na Ogrskem in v Avstriji, je popolnoma enaka za Italijo kakor za Jugoslavijo. Samo da so italijanski diplomati v Margheriti in gotovo že precej časa preje (take stvari se ne skuhajo v štiriindvajsetih urah) umeli to sprefiieje izrabiti s tem, da so naši diplomaciji pred-očevali, kakšno nevarnost pomeni podonavska federacija za Jugoslavijo, ako se le-ta ne sporazume z Italijo! Ker so ae naši diplomati udali prepričevalni sili lega dokazovanja, so igro že zgubili. Drugi na njih mestu pa bi bil lahko navedel sto razlogov, ki govore za to, da bi se Italiji ravnotako, če ne še hujše godilo, ako bi bila postavljena oko v oko pred habsburško revanšo, nc da se sporazume z Jugoslavijo, oziroma z vsemi, ki tu pridejo vpoštev. In če Italija tega ne bi hotela razumeti, bi bili naši diplomati lahko še nekaj počakali, kajti habsburška nevarnost še ni pred durmi, za enkrat imamo malo entento in zapadne velesile tudi nimajo interesa na tem, da habs-
burška reakcija prekorači meje ter dejansko ogrozi mir v Evropi. Končno treba ypoštevati veliki odpor, ki bi ga tak poizkus našel v avstrijskih delavskih masah in ki bi dal črnormenim generalom toliko opravka, da bi morali s svojimi maščevalnimi načrti dokaj časa počakati.
Zastonj je o teh stvareh razpravljati zdaj v časopisju, ko bi bila to naloga naših delegatov. Oni so bili dolžni Italijanom dokazati, da se Italija nima revanše nič manj bati, nego mi in da razmere še niso tako daleč dozorele, da bi mi morali za eventualno pomoč Italije kar že danes plačati slednji tako ogromno ceno. Rajše naj bi bili naši delegati Italiji zagrozili! Mi smo že rekli, da Italija za Trst ne bo nikoli sigurna, kaj še za njegovo zaledje,, ako bo imela sovražnika v Jugoslaviji in da ne bo na milem svetu nikogar našla, ki ji bo pomagal, če bi prišel močnejši, nego smo mi, narediti z njo račune! Če se imamo mi bati koga, se ga ima Italija še bolj in to je tisto, česar gg. Vesnič, Trumbič in Stojanovič uiso vedeli naglasiti, Če se Italija resno boji in če resno misli kdaj na našo pomoč, kakor mi na njeno, zakaj ona ni nam nič odstopila? S čem je plačala našo pomoč v takem slučaju? Prav z ničem, kajti Dalmacija ni nobena koncesija, če pomislimo, da so Italijani dobili itak celo vrsto otokov, ki io stražijo, mi smo pa plačali z vsem, kar se je od nas zahtevalo — skoro z enim milijonom naših duš in dvema edinima našima pristaniščema!
Ne! Naši zastopniki so bili prosto pre-j)lašeni. preparirani in premeteni po diplomatski igri mojstra Giolittija. Kajti, če temu ni tako, bi morali priti do zaključka, da so Trumbicu, Vesniču in Stoianoviču Slovenci tako odveč in nepotrebni, da se niso pouiišljali jih žrtvovati samo za to, da se sporazum čim preje sklene, četudi to stvarno ni bilo neobhodno potrebno. V takem slučaju seveda ti gospodje ue zaslužijo tistih križcev, o katerih se jim gotovo sanja, ampak prokletstvo prodanih in osle-parjenih. Če pa so bili naivni, naj bi ne bili šli na rivijero!
111

•ii"
lit
Pravkar izšla 6. številka letošnjega Časa« prinaša silno zanimive izjave bi-skupa dr. Antona Mahniča o Jugoslaviji. Urednik Časa? je imel, kakor se uvodoma, poroča, dne 20. in 21. septembra t. 1. priliko, razgovarjali se ž njim o raznih važnih vprašanjih, ki so pri na* na dnevnem redu, Razgovor je v obliki dialoga priob-
čen. Misli, ki sc tičejo naše države, tu prl-občujemo.
V	pismu, ki ga je 12. septembra lanskega leta pisal biskup dr. Anton Mahnič iz Rima, jc zaklical: >Hrvati, Srbi, Slovenci! Božja volja je, da ostanete na veke ne-razdružljivo ujedinjeni.«
K tem besedam pristavlja sedaj: -Tako vedno mislim. Božja volja je bila gotovo, da je nastala Jugoslavija. Zato jo moramo sprejeti, kakor je. Nc delajo dobro tisti, ki ne marajo pozitivno sodelovati za njeno konsolidacijo. Bog je hotel, da se je tako zgodilo. Kaj bi vendar bilo s Slovenci, če bi Nemci zmagali? Nemci bi Vas po-mandrali. Krivica se vam godi seveda, da so vas razdelili, a še hujše bi bilo, če bi bili Nemci zmagali. Zato bodimo Bogu hvaležni in delajmo za Jugoslavijo!«
Oziraje se na okolnost, da stoji.no pred volitvami v konstituanto in da se bo vršil volivni boj v znamenju, avtonomije, zanjo a!i proti njei, je sledeče ugotovil:
Država ie radi ljudstva. Jaz sem za } avtonomijo. Razmere so dandanes v Jugoslaviji take, da jo nujno zahtevajo. Liberalci ali demokrati pri nas so za centralizem, ker sc I o bolj krije z njih kulturnobojnmii tendencami. Toda objeklivno-resnični blagor naše države zahteva, da se da pokrajinam avtonomija .Ljudstvo, zadovoljno v pokrajinah, bo državo toliko bolj ljubilo. Centralizem nasprotuje svobodi.«
V	zgoraj omenjenem pismu pa, ki je bilo sicer*priobčeno v zagreški »Narodni politiki« dne 6. novembra 1919, a je ostalo slovenski javnosti popolnoma neznano, ke:. ga naši listi radi takratnega tiskarskega štrajka niso mogli objaviti, jc pisal, ko se je oziral na razne razdir ;jočc elemente v naši državi, med drugim tudi tako-le:
Bog nas je v svoji modri previdnosti na uprav čudežen način zbral v jedno telo. Započel je veliki dan. na nebu pa se je po-kaz-J znak t. napisom S H S. Narod moj, v tem znaku boš zmagal. Hrvati, Srbi, Slovenci! Božja volja je, da ostanete na vske nernzdružljivo ujedinjeni. Previdnost vas je odločila za visoke smotre. Samo v je-dinstvu jc vaš spas, vaša bodočnost. Kje ic izdajniška roka, ki bi se drznila rušiti lo jedinstvo? Kar jt združil Bog, naj človek ne razdružuje!
A ne ogrožajo nas toliko zunanji sovražniki, dasi preti pogibelj naši domovini tudi od njih, ampak mi sami sovražimo sebe: nesloga in razcepljenost, naša ozko-srčnost in omejenost nam jc sovražnik. Ro-bovanjc, ki smo bili celc veke ž njim podrejeni tujim gospodarjem, jc v nas zaduši-so samozavest, robska nrav nam jc postala, rekel bi, drugo narava. Kakor da smo nesposobni, dvigniti sc iz nizke sfere gotovih predsodkov, osebnosti, že davno zastarelih starokopitnih tradicij do višine
Za danes, nedeljo, dne 14, novembra ob pol enajsti uri dopoldne sklicuje podpisani medstrankarski odbor v veliko dvo« rano hotela »Union«
oaisk protestni stiod
proti nasilju izvršenem nad našim narodom v S. Margherita-Ligura.
Medstrankarski odbor.
prosvetljeaega, v pravem smislu svobod-, nega presojevanja sedanjih epohalnih dogodkov! Se-li mora v nas cbistiniti, da je velika doba našla male ljudi? Stojimo-li še vedno pod prekletstvom slovanskega vztočnega greha? čas hiti naprej, a mi ia-ostajamo vedno bolj za njim, ter mislimo, da se mora čas k nam nazaj povrniti, dočim bi sc morali mi njega držati ter hiteti naprej, naprej! Bratje, to je dan. ki ga je Bog uaredil. Kdo zna, če se li zopet kdaj vrne nazaj! Carpe diem! Me poudarjaj-:ro tega, kar nam državo deli in razdvaja, temveč to, kar nam je skupno in kar nas uje-dinjuje. Salus rei publicao suprema lex esto. Sedaj gre za to, da utrdimo temelje Jugoslaviji. V naših rokah je njena usoda: da ji pripravimo vstajenje ali ji pa izkop-ljeino grob. Kadar se neprijatelj prepriča, da smo vsi kakor eden, da ni izdajalca v naših vrstah, tedaj se bo ob dejstvu, da so zastonj vse njegove spletke in mahinacije, umeknil in nas pri miru pustil. Kajti uver-jeni bodimo, vse svoje upe na vspeh stavi naš neprijatelj na slovansko neslogo!«
Tu vidimo vso gorečo ljubezen, ki fo Mahničevo srce ima do Jugoslavije. Kdo se more ognju te ljubezni izogniti. Dasi se nam krivica godi, ko neprijatelj, ker ima slučajno moč v rokah, tako kruto seka v naše narodno telo iu je deli kot mesdr, vendar jc in ostane edini up v boljšo bodočnost, v enkratno popotno ujedinjenje vseh nam odtrganih bratov le močna, trdna Jugoslavija,kakor jo je božja previdnost do sedaj upostavila. SHS je tisti va-liki znak. v katerem bomo zmagali, država SHS tr-ina, enotna na znotraj, mlada in močna na zunaj, kakor jo veliki Mahnič vidi v duhu pred seboj in io hkrati stavi pred nas, da se zanjo z vsemi močmi zavzamemo ia se njeni sedanjosti ter veliki bodočnosti posvečujemo.
Stanovanjska kriza.
Pod letu naslovom prina-a 15—16. lista za organizacijo dela, tehnično in socialno politiko Nova Praze« foifSan zveze prijateljev Masarvkove akademije dela) strokovnjaško poročilo inž, Molzerja o stanovanjski mizeriji v Pragi in načrt, kako
LIST
t.
fpieal l1'r. Mistral — prcvcl M- J. I.
Nekoč je živela v Monteux-ju, kjer po-sebuo vneto časte sv. Janeza, deklica, plavolasa kakor zlato. Klicali so jo za Kozo. Bila je gosstilničarjeva hčerka, ln ker je bila vzgedna in je pela kakor angelj, jo je izbral monleški župnik za prvo pevko v svoji cerkvi. Ob priliki velikega monteške-ga praznika, ob sv. Janezu, je Rozin oče najel pevca. Pevec, ki je bil mlad, je bil prevzet od zlatolaske; zlatolaska pa sc je tudi zagledala vanj in tako sla se nekoga lepega dne la dva ljubeča vzela, uo da bi so preje dolgo iskala; uiala Roza je postala gospa Bordas. Zbogom, Moutous! Odpotovala sta skupaj. Ah! Kako divno jc bilo to njihovo življenje: bila sla prosta kot ptič v zraku in mlada kot vodni vali, oba brez skrbi, vdana le medsebojni ljubezni in edina briga jima ie bilo petje, s čimer sta si služila svoj kruh.
Prvi praznik, ko je Reza poia, jo bil praznik sv. Agate, ki ic varihinja prebivalcev Maillaua. Tega dogodka so sc tako živo spominjam, kot da som ga v eraj doživel.
Bilo je v glavni kavarni (sedaj kavar-
na pri Solncu): vsa dvorana je bila polna. Koza, brez strahu kot vrabec na vrbi, je stala zadaj na estradi, zlatolasa, z golimi rokami, njen mož pa jo jc spremljal ua kitari.
To je bilo opojno! Poslušali so jo kmetje iz Gravesona, Saint-Remy-ja, d' Ey-ragueja in Maillaua. Nikdo ni rrhnil omalovažujočo besede. Slišal si le: Kako ljubka je! Poje kot orgije, in tako blizu je doma, tam iz Monteux-ja!.
Res je, Roza je pela lc lepe pesmi. Pela jc o domovini, o zastavah, o bitkah, o svobodi, o slavi in to s tako strastjo, s tako ognjevitostjo, da so trepetala srca vseh ljudi. Ko jc skoricala, je zaklicala: Živi sv. Janez k.
In ploskali so ji tako burno, da se je tresla vsa dvorana. Ona pa je š!a od mize do mize; novec za novcem je padal na leseni krožnik in ona je bila vesela in soie-joea sc, kot da js nabrala tisoče in tisoče frankov, stresla prgišče možu v kitaro, rekoč: Glej! Dobro, kaj? Če bo tako šlo, bova kmalu bogata...
Ko so je go&pa. Bordn: udeležila • eh prsznov unj po naši okolici, se ji je zahotelo po mestu. Tudi tu je Montežanka uspevala kol na ilc>li. Pela jo o Poljski, s tro-bojnico v roki; v pesem jc položila toliko
srčnih trepetanj, da jc izzvala vseobče občudovanje. Vseokrog so jo oboževali: v Avignonu, v Cette-u, v Toulouse-u, v Borde-aux-ju. Tako, da se je po tek zmagah odločila: ln sedaj pride ua vrsto — Pariz!
ln odšla je v Pariz. Pariz je lijak, ki vsrka vse. ln tudi tu je postala kot drugod, ali pa še bolj, oboievanka množice. Bilo je v zadnjih dneh cesarstva; in gospa Bordas je zapela raarseljezo. Še nikoli ni kaka pevka predncšala to himno s takim navdušenjem in s tako vznesenostjo; barikadnim delavcem se je zazdelo, da rasle pred njim čudovit sij vstajajoče svobode in Tony Reivllon, pariški poet, jc zapisal v nekem dnevniku:
K ram i z Provenre jc prišla, kjer poji jo vetrovi morja, kjer živi jezik io irjinn, \-,a uitada, zreča v \sa obzoili; stotisoč roit so proži k ujej... Pozdravljena lcpot;i 'ii. 7.a Tlbo vni liu pot brez me i o, zbogom kraj opojuosii. >'a mejo na.; popelješ Ti te reci in sloaimo vsi, l;<T brnt nam boli uarotl v-'!< in lo tiran i» uaš so\ rti^.
III
Ah! Na mejo, v hipu je bilo treba odriniti na mejo. Vojska, polom, revolucija,, zmaga — vse v mrzlični naglici. Poleni jc zavladala Komuna s svojo besnostjo. Vzne-
sena Montežanka je bila v tem vrtincu kot ptica v nevihti in zapela jim jc, opojna od hvale, od slavja in burnih dni, M arija-n o prav kakor maj demon. Šc v vodi bi je nc zapustila ognjev i'ost, kaj šele v ognju!
.Nekega dne jo je zsneslo kot sla trmo bilko v tilerijsko palačo. Zmagovalno ljudstvo jc otvori I o v vladarskih dvoranah veliko slavje. Od smodnika očrnjene roke so pograbile Marijano — kajti gospa Bordas jc bila zanje Marijana — in jo posadili na prestol, obdan z rdečimi zastavami.
Poj nam! so ji zaklicali, poj nam poslednjo pesem, ki jo bodo culi li prokleti oboki! •
lu mala Montežanka, z rdečo čepico na glavi, jo zapela ... Ob poslednjih zvokih je buknil strašen krik: Živela ljudovladak
Samo slaboten glas, ki se je v šumu množice izgubil, jc bil odgovor: .Živel sv. Janez J<
Montežanka ni videla več ničesar, v njenih modrih očeh sla zablesteli dve solzi in obledela je kakor mrlič.
Odprite okna, zraka, zraka 1 so zavpiti vsevprek, ko so uvideli, da so je onesvestila ...
Ah, no, uboga Koza! Ni li manjkale! /raka: temveč pogrešala si Monioiix-ja, ■•v. Janeza v gorovju in nedolžnega vose1 ju j. iovansalskib praznikov.
Stran 2,
'SLOVENEC*, 'dne 1'4. novemFra" '192&
Štev. 261.
bi se to težko in pereče socialno vprašanje rešilo.
Stanovanjsko vprašanje stopa v na« ravnost katastrofalen stadij. 10.000 rodbin občine Velika Praga gleda z največjim strahom proti bližnji zimi. Izročeni milosti sorodnikov in znancev sc drenjajo po dve do tri rodbine v malih nezdravih stanovanjih ali pa so izročene najnebrzdanejši odr-tiji, ki se ne sramuje zahtevati po 200 do 300 čehoslovaških kron na mesec za majhen kabinet in po 20 do 30 kron za samo prenočevanje. Še dve leti in jetika se mora razširiti naravnost epidemično. V takih okolnostih se nihče ne more čuditi, če si ljudje v obupu nasilno jemljejo stanovanje. Stanovanjsko vprašanje poriva prehranjevalno vprašanje v ozadje in postaja vprašanje miru in reda v državi.
Dvoje poti vodi do rešitve: odvzemanje preostajajočih sob, ki pa le malo izda, in pa zidanje novih stanovanj, ki edino more za stalno odpraviti to krizo. Dosedanji zakoni in naredbe računajo s tem, da bodo samoupravne korporacije (okraji, občine in stavbinske družbe) z državno pomočjo, deloma tudi privatni podjetniki rešili stanovanjsko krizo. Kakor mnogo občin, se je tudi Praga lotila z veliko vnemo tega posla. Že lani je pripravila načrte za sto stanovanjskih hiš in 500 rodbinskih domov. Hotela jc tudi pod kupno ceno pripraviti podjetnikom stavbinski prostor, joda oderuško dviganje cen slav-binskim materijalijam in pomanjkanje denarnih sredstev sta malodane onemogočila vsako zidanje. Osem slanarinskih hiš in štiri delavnice živil se je postavilo, dalje je ostal z azidanje določeni kapital 250 milijonov kron ueporabljen, ker vsled negotovosti cen zidarskega materijala in nesorazmernih cen zidanja v primeri s stana-rinskim donosom investiranega kapitala nihče ni upal dalje zidati. Da bi se pa zazidani kapital obrestoval vsaj po 4 bi morala znašali stanarina za eno sobo
najmanj 1200 kron na leto, dočim se plačujejo danes sobe kvečjemu po 300 do 400 kron. Torej sc obrestuje v stanovanjske hiše zazidani kapital komaj po 1%.
Baje bi pa vendar Praga (občina) sama mogla izvesti zidavo in urediti povolj-no stanovanjsko vprašanje, če bi 6e ji dovolilo 25% zvišanje stanarine za večja in luksuriozna stanovanja, ker je v stanu nabavljati si v lastnih opekarnah in apneni-cah opeko po nizki ceni. Razen tega upajo, da bo zakon prisilil banke in trgovska, obrtna ter zemljedelska velepodjetja, da bodo morala zidati stanovanja za svoje na-stavljence. V najnujnejših slučajih pa naj se rekvirirajo deli obsežnih stanovanj, da sc odpomore začasno najbednejšim. Ako pa tudi ni mogoče čez zimo zidati stotine velikih hiš, mora vendar vlada že ta čas izgotoviti tozadevne zakone, odredbe in načrte, da se spomladi začne z zidanjem. Preživljalni probelm je že skoraj rešen, vojaške službe jc večji del delavcev prost, zato sc vlada in narod more in mora z vsemi silami lotiti rešitve stanovanjske krize.
Iz načrtov in poizkusov, kako preskrbeti ljudstvo z zadostnimi stanovanji, v drugih deželah se vsak nepristranski opazovalec lahko pouči, da je pri nas v Ljubljani edina Slovenska ljudska stranka izgoto-vila uporaben, modern načrt in ga vzlic vsem nazadnjaškim, delavskim stanovom skrajno škodljivim oviram od strani njenih političnih nasprotnikov deloma že tudi izvedla. Težko delo, ki ga je S, L. S. že izvršila v rešitvi stanovanjske krize, kaže, da ima pravi, praktični in socialni gospodarski program, dočim gospodarski program nasprotnikov obstoji v nasprotovanju izvršitve našega programa. Kdor meri vrednost političnih strank po njih gospodarskem programu, se bo pri nas lahko odločil, katero listo bo volil (zlasti prebivalci kleti, podstrešij in vagonov) — ali dr. Tavčarja, ali dr. Gosarja.
V hm ra PiisMp nstaoo!
Volivno gibanic-
Volivno gibanje za ustavodajno skupščino je čedalje bolj živahno. Danes se zopet vrši nebroj shodov SLS po celi deželi. Demokratska stranka nima nobenih tal na deželi, kakor jih ni imela narodnona-predna, Samostojna pa se čedalje bolj razkrinkujc kot prosti privesek dr. Žerjava. Med našim ljudstvom ni nobenega razpoloženja za stranke, ki zastopajo centralizem, kateri, kakor kažejo vsi dogodki zadnjega časa, tira našo državo v pogubo. Ljudstvo bo volilo lo tisto stranko, ki zagotavlja slovenskemu ljudstvu samoupravo, da bo povsod prišla do veljave njegova volja in da ks interesi Slovenije ne bodo kakor dozdaj postavljali na zadnje mesto in zanemarjali. — Na Štajerskem je volivno gibanje islotako živo. Sam dr. Korošec priredi tekom bodočega tedna 11 shodov. Pri volitvah ima štajerska SLS prvo številko.
Dr* K@roš&c na vollvnlli
Dr. Anton Korošec bo v času cd nedelje 14, do nedelje 21, novembra priredil na Slovenskem Štajerskem okrajne volivne shode po tem-le redu: V nedeljo, 14. novembra v Rajhenburgu in v Kozjem, v ponedeljek, 15. novembra pri Sv. Križu— Slatina in v Ptuju, v torek, 16. novembra v Mariboru, v sredo dne 17. novembra pri Svetem Križu na Murskem polju in v Ormožu, v četrtek, dne 18. novembra v Dravogradu, v petek, 19. novembra v Nazarju, V soboto, 20. novembra v Celju, v nedeljo, 21. novembra v Slovenski Bistrici.
©dem?©? dr, Tsvtarju*
Dr. Tavčar je zadnje čase opetovano Izjavil, da jc brejpogojai mor arhist, torej raonarbist za vsako ceno in pod vsemi pogoji, neglede na ničesar. Iz tega logično sledi, da sc smatra principieJno za nasprotnika republike, da je absolutno proti njej, naj bo položaj tak ali drugačen.
Dr. Tavčarju pa tega ni bilo dovolj. Smatral sc je za poklicanega, da napada druge stranke, predvsem SLS., češ, da je ona principielno republikanska, njegovo glasilo pa je opetovano napadlo dr. Korošca, češ da on ni odkritosrčni in brezpogojni monarhist, to vkljub temu, da se je dr. Korošec že iz samega početka, zadnjič pa na shodu v Mariboru odkrito izjavil za monarhista v principu. Stranka dr. Tavčarja denuncira SLS. v Belgradu kot republikansko in kot nasprotnico sedanjega mo-narhističnega reda.
Nasproti temu smo mi ugotovili, cla je dr. Tavčar v zgodovinski seji Narodne vlade v Ljubljani 2). novembra 1918. leta kot šef tc stranke in poverjenik ob priliki debate o predlogu dalmatinske vlade izjavil, da je on kakor tudi vsi člani JDS. principiolno zn republiko, da bo pa glasoval zrj zečanno monarhijo samo iz ozira na zunanji in notranji položaj Jugoslavije. l.og'čno jc dr. Tavčar takrat bil principi-Iciai republikanec h» samo provizorični
monarhist. Ergo nima pravice sedaj sebe proglašati za brezpogojnega monarhista, niti napadati drugih, ld so bojda bili in ostali republikanci v principu in se z njegovim monarhizmom strinjajo zgolj iz praktičnih razlogov danega položaja.
Dr. Tavčar pa odgovarja v »Narodu« od 12. novembra t. 1., da dvomi, je li res to v zapisniku dotične seje, konštatira, da on take izjave ni podal in da on »za svojo osebo tudi v tisti dobi ni bil za. republiko, ker se je nahajal na stališču, da Jugoslavija nima drugega izhoda kakor izreči se za monarhijo in tudi za dinastijo.« Dasi pa tukaj očitno loči sebe od drugih zastopnikov JDS., trdi par vrstic dalje, da so vsi zastopniki JDS. ostali dosledni, ker so še danes za monarhijo in dinastijo, SLS. pa da se slejkoprej ni izjavila principijelno za monarhijo.
Nasproti temu ugotavljamo;
1. da so na tisti seji od JDS. bili važen dr. Tavčarja navzoči: dr. Triller, dr. Kukovec, dr. Pestotnik, dr, Ravnihar; Kristan in zastopniki SLS.;
, 2. da je izjave od strani JDS, podajal edinoie dr. Tavčar kot njen načelnik;
3.	da je kot tak izjavil, da so člani JDS. po svojem mišljenju vsi republikanci, da pa bodo glasovali za predlog dalmatinske vlade z ozirom na težavni notranji in zunanji položaj;
4.	da je ta izjava bila posledica oklepa | načelstva JDS. od 20. novembra 1918., ! kateri sklep se izreka za predlog dalma-
' tinske vlade z ozirom na naš težavni med-i narodni položaj, nikakor pa nc iz razlogov • principielnega monarhizma;
6. da je prelat Kalan pri tej priliki ' ugotovil, da bo o tem, kakšna oblika za j državo jc spričo danega položaja najpri-! memejša, sklepajo itak Narodno Vijcče, i da pa so glecle končne oblike naše države,
: o kateri bo imela sklepati komstituanta, j vsi člani Narodne vlade soglasni, da je re-i publika najprimernejša;
8.	da je Narodno Viječe v Zagrebu dne i 3. decembra 1918. 1. sklenilo, da se Slovenci, Srbi in Hrvati ujedinijo pod regent-stvom prestolonaslednika Aleksandra, da pa bo končnoveljavno o obliki države ime-
i la sklepati konstituanta. Ta sklep je bil | tudi objavljen in sc glasi:
Ustav, razumevajuči ovdje narnčito državuu formu (monarhija ili republika), I unutrašnje državno ustrojstvo i osnovna prava državljana može odrediti samo usta-votvorra skupština svega ujedinieno^ naroda Srba, Hrvata i Slovenaca sa večinom od dviieh tretjini glasova.
Ta sklep jc bil tudi sprejel od članov JDS. in velja še danes.
9.	Ako je dr. Tavčar bil proti temu, jc imel iako v seji Narodne vlade v Ljubljani kakor v Narodnem Viječu in v Belgradu dolžnost sc izjaviti proti,	pa ni nikoli storil.
Stali5če SLS. nima tukaj nič opravili. Gre samo za stališče g. dr. Tavčarja. On jc lahko monarhist, bodisi provizorični, bodisi definitivni iu ga. nima ziirarli tega nihOc pravice napadati. Nimn na dr. Tavčar pra-
vice izjavljati, kar ne odgovarja dejstvom in pri tem še drugih napadati. Dejstvom pa ne odgovarja, da je bil on vedno iz principa monarhist. Če je to danes, naj pove, da je svoje prepričanje izpremenil in da je iz provizoričnega monarhista 21. novembra 1918. leta zdaj postal principijelni monarhist, pri tem pa naj nc napada drugih, ki ali niso svojega prepričanja nič izpre-menili, bodisi da so monarhisti ali republikanci, bodisi da so pozneje izjavili, da so z ozirom na razmere svoje stališče revidirali, pri tem pa nikogar niso napadali!
Tako stoji stvar. Dr. Tavčar pa je zdaj dolžan, da primora JDS., da se izjavi proti svojemu lastnemu stališču od 3. decembra 1918. leta, ko je konstituanti priznala pravico odločati o formi države SHS! Le potem bo dosleden.
Kar pa se tiče dokazov, so tu že navedene priče. Če pa hoče dr. Tavčar še zapisnik, ima dolžnost, da prisili tozadevne faktorje, da ga predlože. Mi zapisnika nismo imeli pred seboj, vemo pa čisto sigurno in brezdvomno, da jo vse res tako bilo. Obstoja način in pot, da se to dokumenta-rično dokaže, — dr. Tavčar naj prosto toži!
Prlfcgikavci »roti dr* Korošcu.
Velike zasluge dr. Korošca za narod in državo demokratom niso pustile mirnih noči. Ko so po izvršenem ujedinenju politične stranke šc solidarno delovale, so že demokrati v Belgradu začeli denuncirati SLS in njenemu načelniku z izmišljenimi vestmi izpodlcopavati veliki ugled, ki ]e rastel od meseca do meseca. Zavist demokratov jc bila tako velika, da so tudi po Sloveniji začeli širiti izmišljene vesti o dr. Korošcu — seveda zopet druge kakor v Belgradu. Od ušesa do ušesa je n. pr. šla demokratska senzacija po deželi, da se je dr. Korošec — oženil, celo v nemško avstrijske liste, so spravili to raco. Ko so se v Belgradu v bratskem objemu združili demokrati in socialisti in delili skupno vladne grehe, je v demokratskih in socialističnih listih kar deževalo laži o dr, Korošcu. Belgrajska »Tribuna t je 11. 't. m. posvetila dr. Korošcu krasen uvodnik, ki da;e ministru dr. Korošcu najsijajnejše spričevalo. To je Ribnikarja, ki si je vedno do-mišljeval, da je tekmcc dr. Korošca, napotilo, da je da) demokratskim listom sledeče informacije: Da se poslužuje dr. Korošec agitacijskih sredstev, ki skoro nič ce zaostajajo za Radičevimi, da širi v narodu nepremagljivo sovraštvo zoper armado da klerikalci pozivajo svoje poslušalce, naj se ne odzovejo vojaškim vpoklicem. Paralelno s tem se vrši plemenska agitacija proti Srbom. Članki in govori klerikalnih agitatorjev se prav nič ne razločujejo od srbske gonje, ki so jo uprizarjali poleti 1914 isti listi in isti ljudje itd. Kot »dokaza navaja dični gospod podpredsednik zbornice sledečo, seveda čisto gotovo zavito storijo; »Nekemu srbskemu polkovniku v Ljubljani je služkinja odpovedala sluzoo, ker ji spovednik ni hotel dati odveze, ako bi še nadalje služila v srbski hiši.- Same take stvari uganja klerikalna SLS.<; Gosp. Ribnikar ni nobena taka politična kapaciteta, da. bi sc splačalo reagirati na njegove denuncijacije, ki jim danes tudi v Belgradu noben pameten človek ne veruje, Ko :-:a velepolitikom Ribnikarjem noben petelin ne bo več zakikirikal, bodo zasluge ministra dr. Korošca z anarod in državo ostale zabeležene z zlatimi črkami v zgodovini naše države.
rajšnji Slov. Narod«; Iz Kranja nam piše g. Lovro Rebolj, da noče bili kandidat SKS.« al o se čudimo, kako jc vseučiliški profesor dr. Bogumil Vošnjak zašel v tako družbo in sprejel kandidaturo SKS. Ali mu je toliko do poslanskega mandata, da temu na ljubo izpostavlja svoje dosedaj ne-omadeževano ime? Zavetišča išče pri samostojnih kot kvalificira* kandidat tudi dr. J. M. Čok, ld je igral v politiki dosedaj dokaj čudno vlogo. V Narodnem predstavništvu jc imel mandat, ki je pripadal SLS. Ker je bij zastopnik Trsta, Jugoslovanski klub njegovi verifikaciji ni ugovarjal. Od dr. Čoka je bilo torej najmanj pričakovati, da bo ostal v parlamentu samo zastopnik Trsta. Toda dr. Čok jc dosledno glasoval z demokrati v vseh strankarsko-tvorbenih vprašanjih, celo iz Pariza jo je enkrat pri-mahal, da je glasoval z demokrati. Za SKS. je ravno tako značilno, da je ponudila mandat izrazitemu liberalcu dr. Čoku, kakor je značilno za dr. Čoka, da gre v tako družbo, kateri obračajo hrbet treznejši
možje.
DivJaStvo SKS.
V Št. Lenartu v Zabukovju (pri Sev-nici )so pokazali samostojni, kaj znajo in kaj nameravajo storiti, če bi dobili svojo poslance in bi imeli moč v postavodaji. Gorje nam tedaj! — Imeli smo tridnevno pobožnost. Prišla sla dne 5. t. ia. dva druga duhovnika, eden g. misijonar od Sv. Jo-žefa nad Celjem in eden Salezijanec iz Kadne. Cerkev je bila Vse tri dni dobro obiskana. Dne 6 t. m. jo bila celodnevna molitev Sv. Rešuj. Telesa in god farnega patrona.
Toda, čujte in strmite! Kako praznujejo samostojni take slovesnosti.
Naš župan Božič je nastopil pred cerkvijo kot govornik ter hujskal ljudstvo zoper g. misijonarja iu vso >klerikalce<j. Kričal je: .Doli s klerikalci! Živela samostojna kmetska stranka! Podivjana tolpa mu je pa ponavljala in ploskala. Nastala jo grozna zmešnjava in kričanje okoli cerkve. Božičevi privrženci so grozili gospodu misijonarju in ga zmerjali ter rabili nasilje. Ni dopovedati, kaj so vse govorili čez ^klerikalce in duhovnike. Čujte in strmite! Kaj jo povzročil ta župan Božič s svojim hujskanjem.
Dne 7. t. m. na sentlenartsko nedeljo popoldne, ko jc imel g. misijonar v cerkvi sklepni govor, so mu začeli samostojni v cerkvi glasno ugovarjati. Možje so kričali nad duhovnikom, žene so glasno svarile može, mladina je pa ukala pod zvonikom v cerkvi. Bilo je upitje in jokanje 1
Pozivamo pristojne oblasti, da tega bogokletnega početja ne pustijo nekaznovanega, posebno pa. da županu Božiču povedo, da on ni sposoben za občinskega predstojnika ter se ga kot povzročitelja tega bogokletnega ravnanja: motenja verskih vaj in nasilja, strogof kaznuje. Tudi drugi nasilneži naj se -kaznujejo. Katerim se se zdaj niso odprle oči in nc spoznajo, da so samostojni proticerkvena stranka in kaj nameravajo, tem ni pomagati. Z Božičem in njegovim tajnikom bomo obračunih. Kličemo našim poslancem: Tolmačite to zadevo na pristojnem mestu, dokler jo še časi Ljudstvo pa pokaži pri volitvah, da si še verno. Samostojnim nobenega glasa!
Kako državni odbor sam ovira	držav*
/Tribuna?, od 11. t. m. priobčuje uvodni članek o dr. Korošcu. Spominja se njegovega patriotičnega delovanja v dunajskem parlamentu in opozarja na to, kako so srbski vojaki na solunskem irontu z navdušenjem brali njegove govore, katere je vrhovno poveljstvo dalo tiskati v posebnih brošurah. Potem prcicle na njegovo veliko delo za- ujedinjenje in beleži zasluge, ki si jih je stekel pozneje kot železniški minister, za kar mu ve hvalo cela država. Koliko on velja, dokazuje, da mu je zdaj bilo poverjeno vodstvo vladnih poslov. To zaupanje v energijo in aktivnost dr. Korošca dokazuje, kako srbski narod ni šovinističen, kakor natolcuiejo separatisti in da smatra slovensko brate za enakopravne. Dr. Korošec je veliko pripomogel k utr-jenju našega edinstva in srbski narod ne bo prenehal ceniti njegove zasluge.
Ig Samostojne.
Samostojni- so po znanem surovem postopanju dokazali, da so poslušni učenci liberalne Domovine«, najsurovejšega lista, t, katerim bi sc nekdanji Štajerce glede nizkega nivoja pisave iu psovanja zaman meril. Z mirno vestjo smemo trditi, da nobena druga nasprotna stranka v Sloveniji na shodih in v javnosti sploh ni podala toliko dokazov posurovelošti in najnizkot-nejšega divjaštva, kakor liberalni pristaši SKS. Zalo so sc jc začeli sramovati vsi pošteni možje, ki so bili vsled nevednosti v to stranko zapeljani, in ji obračajo hrbet. Celo v vrstah kandidatov SKS. se ie začela odlašati zavest sramu. Tako poroča včo-
fo se kaj lepo vidi na Krki pri Stični. Za občino Krka in Muljava je drž. odbor v Belgradu določil volišče malo manj kot prav na koncu obeh občin, skoraj prav pri zadnji hiši; v šoli na Polju. Zato bodo morali iti hribovci iz Lazov skoraj 2 uri daleč na volišče, dočim bi na Krki volitev opravili gredoč, ko pridejo k maši. Ali se ne pravi to iz kmeta norce briti! Če bo uradnik prišel na Polje, ali bi ne mogel iti še eno uro naprej do Krke, da bi toliko volivcem prihranil pot! Toda ne! Vsak navaden uradnik je vendar stokrat več kot 400 kmetskih mož. Liberalno samostojni Borštnik, ki ga že samostojni sami ne marajo več, jo med vojsko ljudem zelo »šel na roke?: pri podporah in pri dopustih vojakov. Bržkone tudi tukaj ni Borštnikova stranka čisto nedolžna. Borštnikovi stranki v zahvalo za to pot na Polje bomo vsi volili SLS.
SOCIALNO DEMOKRATSKA KANDIDATNA LISTA.
Socialni demokrati kandidirajo v Ljubljani na I. mestu Etbina Kristana, na II. Albina Prepeluha, na III. Ignacija Mi-hevca 111 na IV. Josipa Udovča. V kranjskem okrožju so kandidati ti-lc: T. Etbin Kristan, II. Anton Kristan, III. Ivan Tokan, IV. Josip Pintar, železniški skladiščnik, Jesenice, V. Josip Košir, posestnik, Gozd pri Tržiču, VI. Karel Mršek, posestnik v Ravniku pri Cerknici, VII. Alfred Pičimo, železničar v Radečah, VIII. Janez Kerbavec, posestnik v Gradcu, IX. Vaclav Malavašič, dimnikar na Vrhniki, X. Josip Ravnik, železničar na Selu pri Mostah, XI. Fran Krelj, posestnik na Mirju pri Medvodah in XI J. Ivnn Bedina, čevljar v Tr-, ž i ču. Inteligenčni kandidati: Zvonimic Bor-
not, zasebni uradnik v Ljubljani, Ljudevit Perič, odv. kandidat in dr. Anton Sagadin, ravnatelj zavarovalnice zoper nezgode. Njih namestniki pa Stanko Likar, Vinko Zore in dr. Milan Korun.
IZ TKŽIČA.
Par kranjskih obrtnikov je prihitelo 11. t. m. semkaj, cla so dogovore o ustanovitvi nove obrtne gospodarske stranke, ki naj postavi svoje kandidate za volitve v konstituanto. Ni še dolgo temu, odkar so liberalni obrtniki snubili pri nas za Samostojno kmetsko stranko, češ, ta bo najboljša za nas. Ko so uvideli, da jih je Samostojna pošteno potegnila, JDS pa na cedilu pustila, hočejo imeti svojo stranko, ki ne bi niti par sto glasov združila. Liberalnim obrtnikom privoščimo to blamažo, da danes ne vedo, kako in koga naj volijo. Za nas je račun gotov: Mi bomo volili SLS.
m
LDU Rapailo, 12. nov. (DunKU) Agen-?ia Štefani poroča: Italijanski delegati Giolitti, Sforza in Bonomi in jugoslovenski delegati dr. Vesnič, dr. Trumbič in Stojanovič so podpisali pogodbo, obstoječo iz 9 členov.
VSEBINA POGODBE.
LDlJ" Belgrad, 13. novembra. (ZNIJ) Iz St. Margherite je došla nastopna brzojavka, ki je mestoma pomanjkljiva: Nocoj je bila podpisana pogodba, ki se glasi: Italija in kraljevina SHS ustanavljata med seboj režim iskrenega prijateljstva in sosedskih odnošajev za skupne koristi obeh narodov. Kraljevina Italija priznava kon-stituacijo sosedne države, dosežena kot najbolj vzvišeni cilj vojne, ki jo je vodila. Med obema kraljevinama se določa nastopna meja, ki gre od višine Peč (kota 1511), do višine Jalovec preko planine n -nikva po razvodju med Sočo in Savo do višine Triglava (2863), do višine Kuk, preko kot'? 2086, od tam proti višinama Porc-zn in Blegaš,'tako da Železniki pripad do Jugoslaviji, potem preko Belka (kota 1050!-planine Bičke gore-Pleteša-kota 1099 Ča-branska-Liza. potem vzhodno od Snežnika kote 817, 660. 502-kolovozni pot-jama Past orela. Mesto Zader (davčna cbčina)-Arbanesi, Črno, Bokanjec, en del občine Diklo se priznavajo kot sestavni del Itali;e, S posebno konvencijo sc bodo določi': /zajemni odnošaji. Priznajo sc istotako Italiji otoki Čres, Lošinj, Laslovo in Pelagruž, Vsi drugi otoki pripadajo Jugoslaviji. 4. Italija in kraljevina SHS priznata svobodno in neodvisno državo Reko, ki jo tvori ves »corpus separatum«. Na njenem teritoriju gre mejna črta od Kastva na cesto Sv. -la-tija-Reka. Srd oči in Hosti pripadajo ni ;, kakor tudi kolovozna pot, ki vedi preko Malulja-kote 347 proti Reki. Na zaparfu pride mejna črta do morja pri PrelukL Meje teritorija, o katerih je govor v prejšnjih členih, se bodo določile po razmajit-veni komisiji.
LDU Rapailo. 13. nov. (DunKU) Agen-zia Štefani poroča: Pogodba m'"d Italijo in Jugoslavijo vsebuje v bistvu te-le točke:
Člen I določa mejo med Kalijo in Jugoslavijo. Meja gre od gore Peči, ki tvori mejo med Italijo, Avstrijo in Jugoslavijo, vključuje Snežnik, gre dalje do Kvarnera in sledi v londonskem paktu določeni črti, pri čemer so se določile gotove izpremem-be na korist Jugoslaviji.
V členu II se priznava, da mesto Zader, kakor tudi občine Arbanasi (Borgo Erizzo), Črno (Cerno), Bokanjac (Bocca-niazzo) in del občine Diklo (Diclo) pripadajo Italiji. Izvedba tega člena se bo uredila po posebnem dogovoru.
Člen III priznava, da pripadajo Italiji otoki Cres (Cherso) in Lošinj (Lussin) z malimi skalnatimi otoki in njih ozemlje, majhni skalnati otoki Istre ter otoka Last-va (Lagosta) in Pelagruš (Pelagosa) z malimi sosednjimi otoki bivše avstro-ogrske monarhije se pridele Jugoslaviji.
Člen IV priznava popoluo svobodo hi neodvisnost Reke. Državo Reko tvori corpus separatum in majhen del istrskega ozemlja.
Člen V določa, da bodo posebne komisije določile v prejšnjih členih navedene meje.
Po členu VI bosta Italija in Jugoslavija v dveh mesecih potem, ko stopi pogodba v veljavo, sklicali konferenco, na kateri bosta obe viadi stavili predloge, po katerih bi se mogli vzpostaviti najprisrčnejši odnošaji med obema državama glede gospodarskih in finančnih vprašanj.
Člen Vil veli: Jugoslavija priznava na korist v Dalmaciji živečih Italijanov in njih interesov 1. gospodarske koncesije, ki jih uživajo Italijani; 2. pravico na jugoslovanskem ozemlju prebivajočih Italijanov, da v enem letu optirajo za italijansko narodnost, pri čemer se zaščiti bivališče, uporaba jezika in vera, kakor ludi vse iz teh j svoboščin izvirajoče pruvice; 8. v Italiji pri- ; dobljeni studijski diplomi so v Jugoslaviji veljavni /, istimi pogoj«
Po členu Vili se bo med občina državama sklenila konvencija, ki nuj pospešuje j vzajemni razvoj kulturnih odnošajev. 1
Člen IX veli: Pogodba se sestavi v italijanskem in srbo-hrvatskem jeziku. Pri eventualnih razlikah bo merodajno italijansko besedilo.
Formalnosti podpisovanja so bile končane ob eni po polnoči.
I&uskl most d® Jadrana.
V leh težkih časih, ko umu hočejo odtrgali del za delom od našega narodnega telesa, so obrača naš pogled zopet ija proti severnim bratom obširne ruske zemlje. Tolaži nas misel, da obsodbe koroških Slovencev ni potrdila svetovna velesila, s katero je treba tudi entonli računati in brez katere — kljub udeležbi Japoncev — tudi ureditev evropskih vprašanj v škodo Slovanom ni mogoča.
Kijevski letopis piše: • Po ninozčh že vremjančh seli svit Slovčni po Duuaevi, gdč
est' nyne Ugorska zemlja i Bolgarska.....;
a se ti že Sloveni: Horvate Belii i Sereb* i H o r u » a n e ... Krstni list Slovanov* (Nie-deile) imenuje tedaj Slovence Korutance in izpričuje tako pravico Slovencev do koroške zemlje pred celini svetom. Ker hočemo Slovenci šo živeti, nam ludi koroški plebiscit ne more in ue sme postati — smrtovnica.
O ureditvi koroškega vprašanja morajo še govoriti — pravi ruski ljudje. Zato pa jim je treba pripraviti pot. V tem oziru se razmere morda niso lako poslabšale, kot si mislimo. Čehi so našli pot do Rusije; Karpatska Rusija jim tvori most do nje, ki je nepremagljiva.
Srbe so Ruinunoin iu Madžarom na korist sicer odrinili od precejšnjega srbskega dela prejšnje Ogrske; Arad lu bil že preblizu Rusom; vendar morda ni tudi pot iz Užhoroda preko Capa—Debrecena—Bekeš Ca bo uo Su-botice predolga. Upajmo, da si bo zuala Rusija ko so dvigue, ta koridor zagotoviti.
Sedaj jo mori boljševištvo; ua drugi strani pa ne vemo, če ni tudi akcija generala VVrangla zunanje delo. Želimo, da zmagajo pravi ruski ljudje in se izvijejo intrigam svetovnega polipa. To mora postati cilj vseh Slovanov.
Pred dobrim letom so pisali angleški listi prav cinično, da je po zlomu Rusije mogoče misliti ua revizijo londonskega pakta, kateri je bil sklenjen v strahu pred močjo Slovanov, ki tu narasla, če bi dobili mi pri-morje. Žc za časa balkanske vojske je Albion pokazal, da mu dohod Srbov do morja ni simpatičen. Zato se tudi sedaj Angleži resno uo protivijo državici ob Kvarnera, ki si jo namerava Zveza Narodov , — vsekakor ne na škodo Angležem, pridržati. Tam doli v Koloru pa smo mi čisto prostk, samo augJeške tehnike bodemo potrebovali, da se gospodarsko osamosvojimo. Kad balkanskimi metodami ue pozabimo tedaj britanskih I
Koroški Slovenci, ki so poslali sedaj naj-vužnejša vez med severnimi in južnimi Slovani, naj si poiščejo takoj zveze z dunajskimi Cehi hi naj posianejo naši — stezosledci proti severu! Jezik si bodejo znali ohraniti; saj rabijo danes v najbolj ponemčenih krajih lepše slovenske izraze kakor mi, (vu primer :>o! za pivo.)
Neki albanski kmet iz Uimišla, ki ne. zna uiti besede srbski, se zove Vesel Adem, lo je Adam Ve-el; srbski bi se glasilo Vesaliu. Odkod lo iiue sredi Albanije? — Mož, ki pozna med nami najbolje bizantinsko zgodovino, trdi, de imamo Slovenci zgodovino,*o kateri se nam že skoro več niti ne sanja.
DONAVSKI MONITORJI.
LDU Belgrad, 12. nov. (ZNU) V ponedeljek 8. t. m. so izročili zastopniki entente namestniku ministra za zunanje stvari dr. Ninčiču noto konference poslanikov, s katero zavezniki obveščajo našo vlado o prihodu zavezniške mornariške komisije, ki se ji naj izročijo monitorji, katere je naša vojska zaplenila. Istega dno je došla komisija s parnikom ,Sofia:- iz' Budimpešte ter se je v torek predstavila ministroma za vojno in mornarico ter zunanje stvari. Zastopnik ministra za zunanje stvari dr. Ninčič je v sporazumu z vlado izročil kratek odgovor zavezniškim zastopnikom, pri čemer je zahteval istočasno, naj se mu dovoli kratek rok za pismeni odgovor. Ta odgovor je bil potem izročen. V njem kraljev ska vlada poudarja upravičenost naših zahtev glede monitorjev. Vlada je zahtevala, naj ladje ostanejo v naši posesti. Zastopniki entente se z odgovorom niso zadovoljili ter so vsled svojih instrukcij odpotovali včeraj zjutraj s parnikom »Sofia;: v Budimpešto. Francoski, angleški in italijanski poslanik so sporočili odgovor naše vlade konferenci poslanikov ier so že včeraj dobili od uje poslednja navodila. Poslanik Fon-»eney je bil včeraj popoldne ponovno sprejel v ministrstvu za zunanje stvari ter jc ob tej priliki izročil naši vladi definitivno zahtevo konference poslanikov, da naša mornarica obdrži skupno 4 monitorje, ostali pa naj so izroče medzavezniški komisiji, ki bo obdržala dva v svrho mednarodne komisije ua Donavi, ostale pa razdelila med Rumuniio. Madžarsko in Avstrijo.
UPOR V MOSKVI ZADUŠEN.
LDU Stockliohn, 12. nov. (DunKU) Kakor se brzojavlja listu vBerlirigske Ti-
dende , so dospele v Rigo verodostojne vesti, po katerih je sovjetska vlada zatrla • uporno gibanje v Moskvi. Sovjetska vlada je najostreje nastopila proti upornikom. Ukazala jo komiteju za vzpostavo javne varnosti, da naj nadzira člane revolucionarno preiskovalne komisije, ker so bili njeni člani obdolženi, da niso nastopali energično proti upornikom. V Moskvi je sedaj 50.000 posebno zanesljivih mož, ki bi razbili vsak novi upor.
BOJI NA RUSKEM.
LDU Moskva, 13. nov. (Brezžično) Frontno poročilo z dne 12. t. m.: V odseku Mosyr pehotni boji s četami Bulahoviča. Na Krimu smo po dolgih trdovratnih bojih zasedli vse utrjene postojanke, ki jih je ondi zgradil sovražnik. Sovražnik, zasledovan po naši konjenici, se kakor bežeč umika.
LDU Sebastopol, 13. nov. (Brezžično) Pod pritiskom sovražnih čet so se čete generala Wrangla umaknile na svoje glavne postojanke. Predstraže so prišle pravočasno nazaj.
PREPREČEN PREVRAT NA M BARSKEM.
LDU Budimpešta, 13. nov. (DunKU) Kakor poročajo listi, je dognala dosedanja preiskava, da so ljudje v hotelu »Britan-nia« z društvom probujajočih se Mažarov za prihodnje dni, najbrže za danes ali za jutri, nameravali velik puč, za katerega je bilo že skora'j vse pripravljeno. Pripravljena je bila celo ministrska lista. Sinoči so se vršili ogledni obhodi in izkazati so se morali vsi, ki so bili v uniformah. Prijeli so 14 oseb,
LDU Budimpešta, 13. nov. (DunKU) (Narodna skupščina.) Na predlog predsednika se v znak žalosti zaradi, tragične smrti redarja Sol te dvignejo poslanci raz sedeže. Zbornica sklene, da se korporativ-no udeleži njegovega pogreba. Potem je bil v tretjem branju sprejet zakonski načrt o agrarni reformi. Nato se je razpravljalo o mirovni pogodbi trianonski. Referent zunanjega odseka Karol Huszar prebere deklaracijo, kjer se mirovni dokument imenuje vsiljenie enostranske mirovne pogodbe. Narodna skupščina pritrjuje ratifikaciji le prisiljena in noče ozemlju, ki v narodni skupščini ni zastopano, naložili nobenih obveznosti. Narodna skupščina izraža nado, di bo po pomirjenju današnjih strasti boljša uvidevnost odprla pot za popravo vnebovpijoče krivice, storjene pod imenom mirovne pogodbe. Pod pritiskom prisilnega položaja priporoča referent ratifikacijo in naposled izpove mažarsko veroizpoved, ki jo narodna skupščina posluša stoje: Verujem v enega Boga, verujem v eno domovino, verujem v božjo pravičnost, verujem na vstajenje Mažarske, — Referent državnopravneča odseka, poslanec Aladar Balla in referent gospodarskega odseka poslanec Jožef Jar-my se pridružijo izvajanjem predgovorni-kovim, S krščansko-nacionalne. strani je izjavil posl. Štefan Friedrich, da je uverjen, cla so marsikateri činitelji v državi krivi, da jc ententa postala tako nepotrpežljiva. Mažari naj sc zopet približajo narodu, ki nosi enak križ, namreč germanskemu narodu. Mažarski narod naj ne gleda zaljubljeno tujih rabljev in naj se z bluffom entente ne da imeti za norca. Govornik dvomi, da bi bila narodna skupščina upravičena za ratifikacijo. V imenu krščansko-nacionalne stranke se zavaruje proti ratifikaciji in on ne bo nikdar priznal mirovne pogodbe.
" LDU Budimpešta, "13. nov. (DunKU) Uradni list objavlja vladno odredbo, ki do nadaljnjega prepoveduje vsako politično ali drugačno zborovanje društev z odobrenimi pravili, kakor tudi ljudske shode, občne zbore, obhode in procesije. Izjema velja samo za politične shode in za konference političnih strank, katerih se udeležujejo edinole poslanci narodne skupščine in politični uradniki. Zborovanja se smejo eventualno preprečiti z brahialno silo.
DEMONSTRACIJE V MADRIDU.
LDU Pariz. 13. nov. (Brezžično) V Madridu je bia velika demonstracija žensk in otrok zaradi draginje živil. Demonstranti so na kolodvoru ophmili vagone, natovor-jene z blagom. Orožniki so plenilce pregnali in vzpostavili zopet red. Vojaške čete so pripravljene.
RAZNA POROČILA.
LDU Pariz, 13. nov. (Brezžično) Angleški poslanik je imel v četrtek z ministrskim predsednikom dolg razgovor, v katerem so se poravnala poslednja nespora-zumljenja v pojmovanju obnovnega vprašanja.
LDU London. 13. nov. (Brezžično) Vlada demontira ukinjenje angleško-egiptov-skih pogajanj. Po egiptskih zastopnikih predloženi predlogi v prvotni obliki niso bili prikladni in so bodo predelali; zato se bodo pogajanja zakasnila.
LDU linbliu, 12. nov. (Reuterj Skupina angleških časnikarjev, ki so v spremstvu redarjev odpotovali v Tralee, je prišla v zasedo. Redarji so odbili napad in ujeli sedem napadalcev.
Sira-
Presanlaaje
spšeser^a.
O pieganjunju tinjskega prosta Gregorja Eiu.-pielf-rja, Ki je rojeu v pasu A in tudi p:i-siojeu v Trnje, poročajo: t Vosi Umspicier je oii opionjeu vsega imetja ter je žc begunec od 2. januarju 1019. S pomočjo jugu.lov auske^a, ocožniiivu. je uobil pri kmetih, Li so ga s poni--čjo volksvetoveev uplenili, aokuj hišne opravo i.aifaj ter jo shranil v pioa!/.i lu pri-stavi v Tinjan. Duc U. novembra t. 1. je odšel v Tinje, dit bi odpravil naslednji dan pohištvo naprej. V ta namen slu prišla v Tinje Jožef iu Anton Božič, p. d. Majnč, iz Kuzuz. Dogodkov, ki so se ia dan zgooiii v 'nujah, sta oda oba priči, kakor tucu posestnik Jožei liainer iz Tinj. Ko so naložili neicoluco pohištva na voz, je prihrumela pred prostijsuo pristavo pod vodstvom tiiijskui Kmetov Jozeia Stneke-ja, p. d. Krame m, iranca vedenuca, p. d. Pilila, Petra Jamsuia, p. a. Klančnika, Primoža Pečarja, p. d> riorai, Iranca telucka, krojača, velika množica.-ljudi, moških iu nahujsku-niu žensK. Začeli so divje kričali, psovati prosta, pri čemer so brauui, da bi se odpeljalo proštovo poliišlvo,- ijes, aa je vse njihovo. Profilu Emspieierju so .očitali, da ju kriv, da so prišli Srni, da je razdejana prosiija, da je zvonove prodal ilu. Dva voksverovca, r eidimind (?) liumitšch, ki se jc a svojo družino :a;no-lastno naselil v .prosti jski pristavi, in Avgust Rulter, gostač v Tuljuii, sia prositi tudi dejansko napaula.r Pljuvala sla mu v cbraz, bila ga s pestmi v obruz, suvala ga z nogami ter ga končno s silo porinila iz pristave. 1'rosco-va voznika sta čida šepetali kmete: >Danes mora biti hiui .: Ker jo bil preši v snnlni ne-varnosti, je odšel k orožnišhu Ier prosil za varstvo. Nemški siražmojster je šel z njim ua lice uiesla. Medtem, ko jc bil ptoSi odsoten, pa so ljudje večinoma odnesli naloženo pohištvo, kakor tudi estalo v pristavi, ter poskrili. Prisotni stražmojster je t-icer prosta biauil pred osebnimi napadi, toda za uicradeno pohištvo se ni hotel zmeniti iu je izjavil: Mi smo šele nastopili tukaj službo iu se ue maram že prve uni zameriti ljudem.: Med divjim zmerjanjem, krohotom iu zasramovanjem sta odpeljala voznika par manj vrednih stvun, ki pa so jih navzoči fantje deloma razbili na vozu. Neka žena je obesila proštu na plašč star, zarjavel srp ier kričala: -Vzemite tudi to s seboj. Ko so se vršili ii dogodki, je prišla mimo pristave žena trgovca Tulscherja, kule-ro sumijo, da je glasovala za Jugoslavijo. Njo so ženske, ki so se nahajale pri pristavi, dejansko napadle iu jo preteple. Prost Einspie-ler je moral zapustiti 'linjo pod varstvom bajonetov. škode ima skoraj 26.900 kron iu sicer na odpeljanem razbitem pohištvu 1450 K. na ukradenem pohištvu 15.000 K in na pohištvu, ki ga je moral zapustiti v Tinjali, 10.400 K. Dne 7. novembra t. 1. se je prošt Einspieler vrnil v Pliberk, leda ^ naslednji dan ga je ta-mošiiji načelnik policije sporazumno z angleškim zastopnikom izgnal kot. : nevarnega agitatorja^ iz Pliberka ia ga dal odpeljati iz mesta z avtomobilom preko državne meje v ,meri proti Prevaljani. Tako izgleda koroškim Slovencem slovesno obljubljeno varstvo. Podobno se godi tudi drugim duhovnikom. Nase slovensko ljudstvo r-n trpi neizrečno muke. Po vseh vaseh Slovence neusmiljeno pre-teapjo iu jim delajo škodo ua imetja ter jim odrekajo vsako aprovizacijo. Nemčurji dobivajo potrebna živila v Pliberku, Dobrlivesi, Velikovcu, Tinjah iu gotovo ludi drugod, za : čuše«- pa, kakor pravijo, nimajo nič. Pomoč je neobhodno potrebna, da se zavaruje slovenski živelj na Koroškem.
P K S n SL ^ «!*	is.
■ ? k: ® » di ** rep, r» p A
14s a & u iu v % ^C^s
I- Skiivnosfua pogodba. Sanmargerit-ska pogodba s;;, slejkoprej pred javnostjo skriva. O vojaški konvenciji med Italijo in Jugoslavijo se poroča v splošnih izrazil), avstrijski listi pa priobčujejo že poiiroijno-sti. Glede otokov vlada še zdaj polna ne-izvestnost. Komu pripade Krk? Kaj je /. Unije? Otok Pelagruž je v zadnjem 'momentu postal laški. Govori se še o nekih : skalnatih otočičihc, kakor da bi se šlo za male kamenčke, razlresene po jadranskem morju. Neglede na vse navedene kote se meja ne da točno ugotoviti, ugotovljena je pa čisto gotovo, ker je pogodba gotova in podpisana in sc začne uže vojaško-strokov-na markacija. Slovensko ljudstvo bi rado vedelo, kaj sme še imenovati svoje in se žo tri dni nahaja v mrzličnem stanju radoved-ncEti in napetega pričakovanja, poklicani faktorji, ki so pogodbo žc podpisali, pa molče in nas pitajo z mrvicami, iz katerih se še zdaj ne more nič točnega razbrati. Je-li to slaba vest ali pa li irjje gospodje smatrajo prizadete Slovence za tako brezpomembne ali pa za nezavedne, da jim ni dosti mar, kateri otočič pripade savojski dinastiji, kateri pa SHS. Res žalostno. Če so belgraj-ski demokratski listi s tem zadovoljni, mi gotovo nismo. Povejte natančno, koliko naše zemlje sie zabarantali, potem pa bomo govorili daljel
-j- Skrivnoslni VIII. člen jadraimc pogodb?. Po členu VIII. sanmargeritskc pogodbe se bo med obema državama sklenila konvencija, ki naj pospešuje vsajen.ni razvoj kulturnih odnošajev. Iz dosedanuh objav pogodbe je jasno, da so dobili Ttalj -
janl v htcoslaviji opcijsko pravico, ne da bi jim bilo ireba izseliti v Italijo, da se jiin je zajamčila v Jugoslaviji šolska in cerkvena avtonomija in veljavnost diplc-n\ov italijanskih univorz v Jugoslaviji, dočim delegacija ni znala ali celo morda ni niti poskušala doseči kulturno autonomijo Jugoslovanov pod Italijo. Zato nam je popolnoma nerazumljiv ta-le uprav srbski člen VIII. Italiji se je silno mudilo zasidrati si boniteto Italijanov v Jugoslaviji, naši delegaciji pa se ni nič manj mudilo pod pisati, brez garancij za Jugoslovane. To je prava sibilska skrivnost, ki jo je dclegacba dolžna javnosti točno in določno razjasniti, -j- Razmejitvena komisija. Uradno se objavlja: Člani medzavezniške razmejitvene komisije so določili na včerajšnji seji nastopno črto v odseku od Košenjaka do Sv. Lovrena, ki bo tvorila v bodoče defiuitivno mejo med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo. Meja poteka Čer greben Košenjaka na vrh k Sv. Urbanu, ki ^a deli tako, da ostane cerkev še v Jugoslaviji. Odtod gre meja na grebeu proti Pernicam. nato po Mlaškem jarku, katerega deli do točke, kjer se stekata Krumpaški iu Bistriški potok. Potem sledi meja približno dva kilometra Bistriškemu potoku in se obrne na to proti severu približno, pol kilometra severno od cerkve sv. Jerneja, na kar se nadaljuje v isti meri do točke nekako 1 km juž-nozapadno od Sv. Lovrenca. Ta mejna črta, ki so io določili delegati velesil, se more eventualno še izpremeniti, ako bi delegati dveh interesiranih držav sporazumno predložili to željo.
Dnevne norice.
—	Obletnica ultimatuma podpukovni-fca Švabiča. Viharni in nevarni so bili dnevi v novembru 1. 1918 za obstoj Slovenije. Pol miiijona vojaštva, ki je ob Piavi položilo orožje, se je vatilo črez našo deželo. Sledili so jim »zmage (!) pijani« Italijani, ne meneč se za demarkacijsko črto. Bližali so se Ljubljani, hoteč jo zasesti, kakor tudi Trbovlje in Zidani most. Ta načrt je našemu »zmagovitemu (!) sosedu« prekrižal mož, ki po vsej pravici zasluži ime »Rešitelja Slovenije«! Ta mož je potpukovnik Stevo Švabič. Dospevši 5. novembra 1918 s tisoč Srbi v Ljubljano, se mu je posrečilo v najkrajšem času vpostaviti v preslolici Slovenije mir in red. Ropi in tatvine, zlasti na kolodvorih, so prenehali tn le njegovi jekleni vztrajnosti se imamo zahvaliti, da ni izginilo iz naše dežele še več sto milijonskih vrednosti. Za naš obstoj najzaslužnejše delo Švabičevo pa so bile njegove odredbe proti italijanski in ve:; ji. Po navodilu Narodnega Vječa in z dovoljenjem načelnika generalnega štaba vojvode Mišica je poslal Švabič 15. novembra 1918 italijanskemu poveljniku ob demarkacijski. črti tisti zgodovinski ultimat, v katerem je zahteval, da se italijanske čete takoj ustavijo, da bi v nasprotnem slučaju naletele na oboroženo srbsko silo. In Italijani so se ustavili tam, kjer so še danes. Za nas Slovence je ovabič velik mož, ki smo mu iz srca hyalcžni. Ta mož, na katerega se z vso pravico nanašajo Shakespeareve bese,?. *<nolčečih zaslug«, deluje danes pozabljen v neki garniziji daleč od Ljubljane. Bržkone so v Belgradu na vse, kar je tu ustvaril, pozabili, če je to sploh tja prodrlo. Slovenija mu bode ohranila nepozab-ljiv in hvaležen spomin, zlasti še Ljubljana, za katero je zastavil vse svoje sile in upliv. — A. L.
—	Na naslov poštne uprave,- V zadnjem času požtna uprava nam Štajercem zelo slabo postreza, da rekli bi celo, da nam semtertje naravnost ponagaja. Moj prijatelj v Celju se jezi, da nekaj časa sem kar r? more dobiti časopisov iz Ljubljane iste -i :ne, ampak šele naslednji ali celo tretji dan, jaz sam sem pa v tako nesrečnem kraju, d.a se nahaja šc en podoben ki*aj ozir, pošta na Štajerskem in se posebno v zadnjih tednih skoro redno zamenja z dragim. Nekateri poštni nastavljenci kar nočejo ločiti Sv. Andraža v Slov. goricah od onega v Halozah in vendar sta ločena drug od drugega skoro 30 km. Po mojem mnenju zadene tudi vsa krivda poštni urad v Ptuju. Uprave časopisov menda za naše časopise prav take pristojbine plačujejo kot za druge, vsled česar nam pač ne bi smela pošta tako nagajati, Potem pa še toliko neljubih zamud radi tega nereda. Vabilo Orlovske Zveze za poučni sestanek mi je došlo v roke dan po sestanku samo zato, ker je kljub jasnemu naslovu romrdo iz kraja v kraj. — Ako ne morete izhajati s tem osebjem, ki ga imate pri ambulan-cah in na poštah sčdaj, pa najemite novih moči in takih, ki bodo kos svoji nalotji. Plsčujemo dovolj drage pristojbine, da smemo to zahtevati.
— 200 otrok je skoraj brci pouka na Krki iu na Kovinju. V prvem razredu je na Krki [160 otrok. Vsaka učiteljica se bo branila prevzeti toliko otrok, ker je pouk skoraj nemogoč. Na ekskurendno šolo na Korinj že lani celo leto ni maral hoditi noben učitelj, samo kaplan je hodil za >mastno« potnino. Višji šolski nadzornik se gotovo ne utegne brigati za uboge koiinjs1:.'? hribovce, ti lahko ostanejo analfabeti. V Metliki je učiteljica baje v 7.
razredu samo za 14 otrok, na Krki sta za 350 otrok samo dva, za Ivorinjsko šolo ni nobenega, ker Korinj je v hribih, Metlika ja pa mesto. lil vendar plačajo vsi enake šolske doklade. Zakaj bi se torej .šol branili, če nimajo zato nič večjih šolskih doklad v doličuem kraju. Ako ue bodo učitelja porabili v enem kraju, ga bodo pa v drugem. Prav pravi :,Slo-venccc Dobrih šol ni nikoli preveč 1 ln dobrih učiteljev tudi ne! Toda takih učiteljev, ki ga šolski otroci nikoli ne vidijo v cerkvi in ki ludi ne pozna petka, takih učiteljev si starisi ne želijo nikjer.
—	Koroškim beguncem. Podpisano društvo vabi koroške begunce, da so zgla-se čimprej od 17.—18. ure dnevno izvzemši nedelje v pisarni, Kolodvorska ulica 3 (gostilna Mikuž). — Savez Jugoslovenskih dobrovoljaca za Slovenijo v Ljubljani.
—	Agrarna reforma. Kot prva instanca agrarne reforme so pričeli poslovati okrožni agrarni uradi in sicer za Štajersko v Mariboru, za Prekmurje pa v Murski Soboti. Okrožni agrarni urad za Kranjsko s sedežem v Ljubljani prične v kratkem poslovati, ker radi stanovanjskih razmer šc ni mogel urediti svojega urada. Opozarjajo se vsi oni, ki so interesirani v zadevah agrarne reforme, da pazijo na to, da so prva instanca okrožni agrarni uradi in da tozadevne spise in vloge ni več naslavljati ua agrarno direkcijo v Ljubljani, ampak na pristojni okrožni agrarni urad. Vse zadeve prve instance rešujejo okrožni agrarni uradi, agrarna direkcija v Ljubljani pa tvori drugo instanco v agrarno reformnih zadevah. (Glej naredbo št. 289, Urad. list od 3, avgusta 1920, št. 90.)
Agrarna direkcija.
—	Izobrazba vojaških pravnikov. Minister vojne in mornarice je izdelal pravila za izobrazbo vojaških pravnikov. Po tem pravilniku bo ministrstvo vojne in mornarice ustanovilo poseben internat, v katerega bodo sprejeti pravniki naših fakultet, ki bi hoteli postati vojaški sodniki. V tem internatu bodo gojenci dobivali poleg hrane tudi posebne doklade za svoje osebne potrebe. Čas v tem internatu se bo vračunal v vojaško službovanje. Natečaj bo razpisan naknadno. V prvi vrsti se bo zahtevalo od prosilcev, da so zdravi in za vojake sposobni ter da so dovršili en ali več semestrov na piavni fakulteti.
—	Zobnega tehnika (plomberja) bi zelo rabil Kamnik in njegova okolica. Koliko je že v Ljubljani teh gospodov — znabiti bi eden ali drugi vsaj kak dan v tednu postregel ljudstvu, ki mu je pot v Ljubljano predraga in zamuda časa občutna?
—	Razprodaja carinskega blaga. — Uprava glavne carinarnice v Ljubljani je pod št. 19.676 z Hne 11. novembra t. 1. sporočila trgovski in obrtniški zbornici, da naj pozove vse 'ntcv?sente. da takoj dvignejo blago, ki je bilo pred 1. novembrom dospelo na carinarnico, ker bo drugače izleženo javni prodaji. Zbornica poživlja vse interesente, da pravočasno dvignejo svoje pošiljatve, da se izognejo prodaji na javni dražbi.
—	Osrednji oddelek za razdelitev vagonov, ki spada v delokrog ministrstva za promet in je bil začasno nameščen v Zagrebu, se je te dni preselil v Zemun v posebni oddelek na tamošnji žeelzniški postaji. Naloga tega oddelka je, razdeljevati sorazmerno po potrebi tovorne vagone po vsej državi.
—	Državna posredovalnica za delo je stopra v zadnjem času v stik tudi z inozemskimi posredovalnicami tako, da je v stanu posredovali odslej delavne moči vseh vrst, ludi najizbranejše specialne moči. Interesenti se na to opozarjajo.
—	Josip Jerom izjavlja, da ni pl ačnik za dolgove svoje žene Marije Jerom.
—	Želodčne in črevesne, bolezni: Profesor Leube v Berlinu, družabnik državnega zdravstvenega zbora, potrjuje, da je >Franz-Josef«-grenčica dosegla, celo pri občutljivem črevesu odvajanje brez bolečin.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«.
Uti&llanske novice.
lj Ja\no predavanje SKSZ se vrši v torek ob pol osmi uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Predava urednik g. Fr. Terseglav. Vstop vsakomur prost. Člani društev SKSZ se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
lj Gledališki večer priredi katoliško društvo rokodelskih pomočnikov dne 14. listopada 1920 v svojem domu, Komcnske-ga ulica št. 12 v Ljubljani. Vspored: 1. Pelje. 2. Vaški policaj. Kuplet poje V. Rudolf. 3. Mutasti muzikant. Bu,rka v enem deja-ju. 4. Prosta zabava. — Začetek ob 6, uri zvečer.
lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi danes zvečer ob 7. uri svojim članom in članicam Martinov večer z raznovrstnim sporedom. Vabljeni vsi člani in članice ter prijatelji društva.
lj »Pretkani Scapin«. To je Molidrova komedija v treh dejanjih, ki na smešen in duhovit način predstavlja čudovito zgodbo štirih zaljubljencev in njih skopuških o.četov. Komedija ic žela povsodi. kjer je
bila igrana, priznanje. Ljudski oder jo vpri-zoii danes ob pol 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe v Novi založbi na Kongresnem trgu in v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici ter v pisarni v Ljudskem domu.
I j V uršulinskem samostanu v Ljubljani je 6. novembra ob enčetrt na 7. uro zjutraj umrla M. Ljudmila Schlacker, hišna prefekta, jubilantinja in bivša prednica. Rojena 26. julija 1837 v Silberbergu na Češkem, je že v zgodnji mladosti, se ne stara 17 let prejela redovno obleko in je ohranila mladostno vnemo prav do poznih 84 let. — 66 let redovnega življenja, 40 polnih učiteljskih let, 20 let vzgojiteljica redoviuh kandidatk, kdo bi mogel našteti vse zasluge pred Bogom? Blagopokojnica je v svoji skromnosti to tudi izrecno prepovedala. Po moji smrti naj se napiše: Blagor jim, ki v Gospodu umrjejo! Mi pa pristavimo: Njih dela gredo za njimi. In teh del je veliko, naj bo veliko tudi plačilo!
lj Sinloničen koncert muzike Dravske divizije v četrtek 18. t. m. v dvorani »Uni-ona«. Pri tem koncertu sc izvajajo pod vodstvom kapelnika dr, Čerina sledeče skladbe: 1. D. Jenko: »Kosovo«, ouver-tura. 2. Dr. A. Dvorak: >Simfonija F-dur«, op. 76. 3. R. Wagner: - Spev Renskih hčera« iz muzikalne drame »Rensko zlato«. 4. B. Smetana: »Iz čeških logov in gajev«. Sitifonična slika. — Vstopnice se dobijo v Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica.
Jj Klavir.-,ki koncert Antona Trosta. 'L ozirom ua že objavljene notice o edinem koncertu slovenskega klav. virtuoza A n t o u a Trosta, ki &e vrši danes v veliki dvorani hotela »Union t:, hočemo uaglasiti, da je našega umetnika, ki je dokazal tehnično znanje in izborni muzikalni okus, inozemski tisk zelo simpatično uvaževal kot interpreta in pianista. Pri lanskem koncertu v Zagrebu je sprejela kritika Antona Trosta z navdušenimi priznanji. Pričakujemo, da bodo tudi njegovi slovenski sorojaki liiteli danes v »Union« k njegovemu edinemu koncertu.	(k)
lj Angleški tečaji, za začetnike, se vr-še ob ponedeljkih, sredah, petkih ob pol šestih en del, drugi del ob sedmih, po poldrugo uro. Pristop ob navedenih urah. Za višjo stopnjo treba še nekoliko udeležencev. Kraj: moško učiteljišče, Rcsljeva cesta.
lj Neusmiljenost, Zima je tukaj, na Gradu pa se nahaja invalid z ženo, ki mora stanovati v kleti brez peči, ker se peč uvn postaviti nc da. Sob pa je še zadosti, kajti mnogo prostorov služi za jedilne shrambe in drvarnice, ena- jedilna shramba pa stoji žc, kar so odšli vojaki, prebeljena in prazna, Stranke, ki so prišle pozneje na Grad, so dobile udobnejše sobe in peči. Ena izmed strank je invalidu prepustila sobo, leda g. svetnik Janči^aj jo je odvzel in drusji stranki oddal, dasi je s početka privolil. Če so jedilne shrambe za druge stranke, ki štejejo po 5—8 oseb, dovolj zračne in prostorne, bi bila ena dovolj dobra tudi za dve ubo^i osebi. Magistrat na opetovane prošnje ni nič ukrenil in pusti invalida prezebati — zato ga poživlja javnost, ki hna bolj usmiljeno srce, da preskrbi za zakurjeno sobo ljudem, ki so itak zadosti udarjeni od usode!
lj Ljubljanski trg. Tržno življenje jc zelo reducirano. V splošnem vlada že več tednov stalnost cen. Mesnemu trgu se zelo pozna odpad Koroške. Preobilica blaga bo zelo ugodno vplivala na cone. Telečjega mesa je sedaj uekaj več iu se krije z vsakdanjo potrebo. Cena je 20 in 22 kron. Goveje meso je od 17 do 24 kron in bo ostalo tudi nadalje na tej stopinji. Slanina in svinjsko meso ue gre posebno živahno. Perotnine prihaja na trg dovolj, posebno puranov in gosi. Jajca so izvan-redko redka, ker se izvozijo. Današnje cene zelenjavi za 1 kg so sledeče: solata endivija 8 K, zeljnate glave .1.20 K, koleraba, nadzem-ljica 1.40 K, koleraba, podzemljica, 1.20 K, ohrov t 2.40 K, špinača 5 K, paradižniki 20 K, fižol, ribničan 6 K, fižol prepeličar 9 K, peter-šilj 5 K, zelena 4 K, vrtno korenje 2 K, poljsko korenje 1.20 K ,čebula 1 K, česeuj 26 K, ru-deča pesa 2.80 K, sladka repa 70 do 80 vin., motovileč 4 K, kisla repa 2 K, kislo zelje 3 K, — Glede kruha se stranice še vedno pritožujejo radi nestalnosti teže posameznih komadov in kvalitete moke, vzlic stalni ceni.
Katoliški vestai&a
c Katoliško vseučilišče v Milanu. Kardinal Andrej Ferrari, nadškof v Milauu, je razglasil, da se bo ustanovila v njegovi preslolici katoliška univerza. dulj časa se vrše v ta namen priprave. Poslopje je že kupljeno, učni načrti so izdelani, odlične učne moči ua-jete. Med glavnimi pospeševatelji vseueiliš-kega načrta je učeni frančiškanski redovnik G e m e 11 i. Vseučilišče se otvori prihodnje leto. V začetku bo imelo dve fakulteti: versl-veno filozofičuo iu pravno-ekonoinsko-social-no. Prva bo služila ludi laikom, da se orientirajo v aktualuili modroslovnih in doginatič-nih vprašanjih; ua drugi sc bodo obravnavali moderni socialni in gospodarski problemi v luči krščanske socialuo reforme. Nova visoka šola ima predvsem praktični uauien: vzgajati katoliške zurnaliste in bodoče voditelje ter o r g « n i z a t o r j e katoliških ljudskih zvez.
c Zveza narodov. V škofijskem li tu Se-autittc catholiquer. piše škoi m?gr. Bessou iz
Geufa o zvozi narodov takole: v Kakor znano, bo zveza narodov otvorila svoje delovanje ua slovesen način 15. novembra v Geufu. Kakor se je nedavno kardinal Mercier ua kongresu krščanskih strokovnih zvez v Liittichu izrazil, je zagrešila zveza narodov fundamen-talno napako, ker je prezrla papeža. Kljub temu bi pa bilo malo modro in nikakor n-3 po volji poglavarja sv. Cerkve, če bi se vsled tega lo grdo držali in v kot stopili. Institucija zveze narodov jo delo mož, ki se o ujiii nazorih da razmotrivati; vendar pa je treba njih dobro voljo pripoznati. Institucija zvezo narodov ne vsebuje in no predočuje ideala, pač pa hvalevreden poizkus edinstva, ki ga sklepajo narodi, pa zanj medsebojno tudi jamčijo. Plemeniti kristjani, ki se zavedajo dolžnosti, da je treba vsako prizadevanje za ohranitev miru podpirati, bodo zvezo narodov pozdravih kljub temu, da ima šc nekaj slabih strani. Katoličani — to ponovno izjavljamo, da se ne bo napačno tolmačilo — vedo, da so v popolnem soglasju s sv. očetom, če zvezo narodov s spoštljivimi simpatijami pozdravijo. To pa ne izključuje želje, uaj bi zveza narodov Čedalje bolj ustrezala visokim potrebam človeštva-;. — Msgr. Besson je odredil, naj se po vsem genfskem kantonu 14. novembra opravi služba božja, da bi božji blagoslov rosil ua posvetovanja zveze narodov. Pri sv. maši v genfski cerkvi Notre-Dame bo skof sam navzoč in bo ime! ludi primeren nagovor. Pričakuje se tudi, da se bo le službe božje udeležil katoliški generalni atajuik zveze narodov — Drummond.
Orlovski
Seja odbora ljubljanskega okrožja se vrši jutri, 15. novembra 1920 ob 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni, III. nadstropje, —i Prešini točne udeležbe! — Fraujo Kristan, t. č. tajnik.	(k)
Orlovski odsek Prosvete frančiškanske župnije prične zopet z redno telovadbo v torek 16. t. m, ob pol 8. uri zvečer v telovadnici državne gimnazije v Toma-rtovi ulici.
»Orel« v Mostah priredi danes ob 7. uri zvečer v L judskem domu v Mostah igro »Revček Andrejček«, Čisti dobiček je namenjen nabavi novih kulis in telovadnega orodja.
Naredi©
Drama:
Ponedeljek, 15. • novembra: Pohujšanje v
dolini šentflorijanski. Red D. Torek, 16, novembra: Ljubimkanje. Red B. Sreda, 17, novembra: Sen kresne noči v, opernem gledališču ob dram-! s k i h c e n a h. Red C. Četrtek, 18, novembra: Zlata jesen. Izven, Petek, 19. nov.: Figaro se ženi. Red E. Sobota, 20. novembra: Ljubimkanje. Red A, Nedelja, 21. novembra: Pohujšanje v dolini šentflorijanski. Izven. Ponedeljek, 22, novembra, Figaro sc ženi. Red C.
Opera:
Ponedeljek, 15. novembra. Zaprto, Torek, 16. novembra: Dalibor. Red E. Sreda, 17. novembra: Sen kresne nočj
d r a m s k a predstava. Red C, Četrtek, 18. novembra: Dalibor. Red B. Petek, 19. novembra: Plesni večer Scnt M
ahesa. Izven, Sobota, 20, novembra: Lepa Vida. Red C, Nedela, 21. novembra: Dalibor. Izven, Ponedeljek, 22. novembra: Zaprto.
Vstopnice kupljene za predstavi »Zla-la jesen« in ,>Lepa Vida.- dne 11. novembra t. 1., so veljavne za isti predstavi dne 18, novembra oziroma 20. novembra t. 1.
Prosvefta.
pr »Čas« XIV. letnik, 1920, 6. številka, je pravkar izšel (razpošiljal se bo šo tc dni). Vsebino ima naslednjo: I. razprave in članki: Od biskupa Antona Mahniča. —-Sedemdesetletnica biskupa dr. Antona Mahniča, — Pistno Mahničevo dijaštvu. — Prof. dr. Ivan Pregelj: Pismeni jeziki in pesništvo. — Prof. Jernej Pavlin: Bczen-škove zasluge za jugoslovansko stenografijo. — Prof, dr, Dragutin Kniewald: Priprave za diktaturo proletarijata v Jugoslaviji. II, Kulturni obzornik. Dr. Jos. Sre-brnič: S. Hieronymus. —r Dr. Ivan Pregelj: Potrebna pripomba k novemu učnemu načrtu za pouk slovenščine na humanističnih in realnih gimnazijah. — Dr. Fr. Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku. Nekoliko opazk. — Hrvatska in slovenska Leonova družba. — Apologetika: Dr. Gvido Rant: Postanek sveta na podlagi naravoslovja in Biblije (dr. Matija Sla-vič). — O. Petar Vlašič: Pravi pojam Sve-loga Pisma (dr. Matija Slavič). — Filozofija: M. Markič: Izpopolnjena in izenostav-ljena silogistika sledeča metodi kompleksnih števil (A. U.) — Matematika: Fr. Jc-ran: Osnovni pojmi opisne geometrije (G, Porenla). — Leposlovje: F. Levstik. Poezije II., III. Uredil C. Golar (dr. Iv. Pregelj). — Josip Jurčič. Spisi. Uredil dr. Ivan Gra-fenauer. VI. zvezek. Doktor Zober. Tugo-mer (dr. Iv. Pregelj), — Fran Erjavec. Izbrani spisi. Uredil Ivan Dornik (dr. Iv. Prc,-
,<e]j. — Dr. Ivan šorli. Sorodstvo v prvem členu. Povest. (Dr. Iv. Pregelj). — P. L. Co-ioma. Kraljica mučenica. Zgodovinski roman iz 1. stoletja. Po šesti izdaji prevel Fr. Poljanec. (Dr. Ivan Pregelj.) — Glasba: St. Premrl. Marija, dobrotno nam ohrani dom in rod. (V. Hybašek). — Z univerze v Ljubljani. — Doneski iz kulturnega dela. Misli o pravoslavju (—b—). — Sedemdesetletnica lavantinskega škofa dr. Mihaela Napotnika (—v—). — III. Leonova družba. Zvišanje naročnine. — Darovi. — Odbor Leonove družbe je sklenil »Času« zvišati naročnino za 1. 1921 na 10 dinarjev ali 40 kron. — Ustanovniki (K 200) doplačajo še K 35. — Dijaki dobe list, ako sc jih najmanj 15 pod skupnim naslovom naroči, po K 25 za f. 1921. — Naročnino je treba poravnali naprej ter se pošilja bodisi s položnicami bodisi s poštnimi nakaznicami na »Upravo »Časa«, Ljubljana, Prodajalna K. T. D. (prej Ničman), Kopitarjeva ulica 2.
pr Slovenska Matica. Na izrednem občnem zboru dne 7. t. m. voljeni odbor se je konstituiral takole: Predsednik je državni poslanec in profesor dr. Dragotin Lončar, prvi podpredsednik vseučiliški profesor dr. Ivan Prijatelj, drugi podpredsednik pisatelj Fran Finžgar, blagajnik revident Ivan Zoreč.
pr Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga Izda Slovenska Matica v Ljubljani, se ravnokar tiska. Ves zemljevid bo 91 cm širok in 127 cm dolg, ter izide ua štirih listih, ki se lahko rabijo posamezno ali pa se dajo zlepiti. Vsak od štirih delov bo stal po sedanjih stroškeh sodeč, 20 kron, torej celoten zemljevid SO kron brez nalepljenja. Nalepiti si more dati zemljevid po želji vsak naročnik sam pri knjigovezu. Naročnino na zemljevid sprejema Matica takoj iu sicer 80 krou (poštnina posebej) na račun enega izvoda. Če bodo stroški večji, kar je težko pričakovati, bodo morali naročniki le primerno vsoto doplačati. Mnogo matičarjev je plačalo naročnino za zemljevid in nalepljenje že pred vojno. Ta plačila bo Matica vračunala.
pr Slovenska narodna lirika. Izbral in uredil Janko Glaser. V Ljubljani 1920. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. 144 strani (»Narodna knjižnica*, snopič 25— 27). Cena broširani 25 K, vezani 30 K.
pr R. S. Puškin, Pikova dama. Poslovenil dr. Vlado Borštnik. Natisnila in založila Zvezna tiskarna. V Ljubljani 1920, 54 atTani. Cena broširani 10 K,
Najnovejša poračiia.
IZ POGAJANJ Z ITALIJO,
LDU Beigrad, 13. nov, (ZNU) »Politika« javlja iz S. Margherite od 11. t. in.: Danes so sc pričela pogajanja za sklenitev defenzivne zveze. Izgleda, da siu obe stranki pripravljeni skleniti to zvezo slič-no, kakor s Čehoslovaško. Ka rsc tiče trgovinske zveze, bodo prišle v Rapallu na program samo točke o vzajemnih trgovinskih koncesijah, pozneje pa sc bo sklenila trgovinska pogodba. Današnja seja delegatov pod predsedstvom Giolittijcvim se je pričela ob enajstih in je trajala do štirinajstih. Giolitti je imel govor, v katerem je ponovno izrazil svoje veselje nad sporazumom ter je izjavil, da je bil vedno naklonjen Srbiji, katero je leta 1913 rešil avstrijskega .vpada. Nato se je razpravljalo o posameznih točkah sporazuma. Danes ob sedemnajstih je ua dnevnem redu razpravljanje o podrobnostih pri mejah v Istri. Pri razpravi bosta navzočna tudi general Ba-doglio in polkovnik Kalafatič. — Razpravljali bodo o baroški luki. V tem vprašanju jc že došlo do nesoglasja. Po neki verziji bo meja baje Rečica. O mejah mesta Zadra se bo razpravljalo danes dopoldne. Ministrski predsednik Vesnič odide jutri v Beigrad, Skoraj gotovo bo podpisan sporazum še do nedelje. V tem trenutku še niso obvladali vseh težkoč.
LDU Beigrad, 13, nov. (ZNU) Iz St. Margherite javljajo od. 12. t. m.< Danes popoldne ni bilo skupne seje delegatov, Vsled nesoglasij, ki so nastala, sta zborovala samo dr. Trumbič in Salata. Italijani spravljajo v zvezo z zahtevo po suverenosti nad Zadrom tudi pridobitev Baroske luke in nekaterih malih otokov, Po daljšem pogajanju so sc naši delegati odločili, da priznajo Italiji 10 km zemlje okolu mesta Zadra in dva zahtvaua kraja pri Zadru, ne pa otoka. Zahtevali so, da se vse to naznači tudi v pogodbi, Glede trgovin-ske pogodbe bo v sporazumu klavzula, se sklene sporazum v teku dveh mescev z vsemi trgovinskimi konvencijami, kakov tudi pogodba o obmejnem prometu, uvozu, izvozu in tranzitu.
LDU S. Margherita, 12. nov. (DunKU) Agenzia Štefani poroča: Italijansko-jugo-slovanska pogodba, ki je bila nocoj v Rapallu podpisana, ustvarja vezi trdnega in resničnega sporazumljcnja med obema narodoma, Diplomatični krogi obeh držav so izrazili svoje globoko zadovoljstvo. Njih stremljenja so označena v uvodu k pogodbi, Vidi se, da sta kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev želeli ustvarili režim odkritih in prisrčnih odnošajev, da se doseže skupna biaginja obeh narodov iu da smatra kraljevina Italija ustanovitev sosedne države za izpolnitev
enega najvišjih končnih ciljev vojne, ki jo jc Italija vzdržala do konca.
LDU Beigrad, 13. nov. (ZNU) lz S. Margherite javljajo od 12. t. m.: Nocoj se bo podpisala med drugim defenzivna zveza med Italijo ln Jugoslavijo proli Avstriji in Madžarski. Jutri ob devetih se vrne naša delegacija v Beigrad, ker je dovršila svoje delo.
LDU S. Margherita, 13. nov. (ZNU) Na včerajšnji seji so dolgo razpravljali o vprašanju obsega Zadra. Dosežen jc sporazum, po katerem teče meja od Diklanske Drage, ki je oddaljena od vasi Dikle približno 700 metrov na koto 66, odiod pa do vasi Bo-hanjac, Črno in Arbanase. Otoki pred Zadrom ostanejo Jugoslaviji. Med obema delegacijama je prišlo do nastopnega sporazuma: 1. Pravico opcije Italijanov brez obveze, da bi zapustili Jugoslavijo. 2. Italijani imajo pravico, da uporabljajo svoj jezik in izvršujejo svoje verske dolžnosti. 3. Jugoslavija pripoznava veljavnost diplom, ki so bile dosedaj pridobljone v Italiji. 4. Jugoslavija pripoznava ekonomske pravice, ki so jih Italijani pridobili od prejšnjih vlad.
Dr. TRUMBIČ JE ZADOVOLJEN.
LDU Beigrad, 13. nov. (ZNU) Iz St. Margherite javljajo ocl 12. t. m.: Povodom podpisa sporazuma je minister Trumbič izjavil dopisniku belgrajske »Politike«: Zadovoljen sem z uspehom. Dosežen spotaz-um je razčistil naš mednarodni položaj ter dvignil naš ugled. Sedaj smo dosegli stvarno neodvisnost. Vprašanja, ki bt mogla sedaj še nastati, bodo samo vprašanja n;nšc notranje politike,
DEMOKRATI ZADOVOLJNI Z REŠITVIJO JADRANSKEGA VPRAŠANJA.
Beigrad, 13. nov. Vsi tukajšnji demokratski listi so zelo zadovoljni z rešitvijo jadranskega vprašanja, ki jc izročila našim gospodarskim naspiotnikom hrvatsko Reko in slovenski Trst. Demokratska »Pravda« piše: Sporazum nas je pripeljal od izrazitega nasprotništva do zveze z Italijo.« Tako pisanje mora obsoditi vsa poštena javnost.
Beigrad, 13. nov. Belgrajski listi poročajo, da se je z Italijo sklenila ofenzivna zveza proii Avstriji in Madžarski, ki je podobna oni, kakor jo je sklenila naša država s Češkoslovaško. Demokratska .^Pravda« pa celo piše, da je bilanca vsega sporazuma z Italijo zel« ugodna.
Beigrad, 13. nov. Ko so došli prvi glasovi o sporazumu, ki je bil sklenjen z Italijo, so hiteli demokratski listi zvaliti vso krivilo s sebe. V svoji protestni brzojavki na vlado so zahtevali, naj se pogodba uniči. Čudno je, da niso našli časa, da bi to sporočili delegatu Kosti Stojanoviču iu ministru dr. Kukovcu.
PROTESTNI SHOD V BELGRADU.
Beigrad, 13. nov. Jadranski zbor priredi jutri v Belgradu javen protesten shod proti sklepom v S. Margheriti. Govoril bo tudi posl. dr, čok.
NEMŠKI GLAS O SPORAZUMU Z ITALIJO.
Gradec, 13. nov. »Tagespost« piše k sporazumu v S, - Margheriti; Meja, ki je bila sedaj določena, sega še preko \Vilso-nove črte, odreže dober del Kranjske ter loči okoli dve petini vseh Slovencev od države SHS, Rešitev, ki sc je sklenila v S, Margheriti, ni bistveno nič drugega kot razširjena nova izdaja rimske pogodbe ter je znak, da hodi belgrajska politika svoja pota,
LAŠKE DEMONSTRACIJE V ZADRU.
Zader, 13. nov. Radi vesti o doseženem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo so uprizorili tukajšnji italiianaši burne demonstracijo proti popuščanju italijanske vlade. V znak žalosti so zaprli vse trgovine ter poslali posebno dejiutacijo k guvernerju Millu ,da mu izrazi svojo odločno voljo, naj se ohrani Italiji vsa Dalmacija.
TRGOVINSKA POGODBA Z ITALIJO.
LDU Beigrad, 13. nov. (ZNU) Iz S. Margherite javljajo: V dveh mesecih bo v Belgradu sklenjeua trgovinska pogodba med Italijo in Jugoslavijo. Najbrž pride ob tej priliki v Beigrad grof Sforza. italijanski delegati za ta pogajanja bodo imenovani najbrže še te dni.
D'ANNUNZIO ZASEDEL TUDI BAKAR IN KASTA V.
LDU Kraljeviču, 13. nov. (ZNU) Z Reke javljajo, da je d'Annunzio včeraj popoldne izdal proglas, v katerem naznanja zasedbo Kraljeviče in Bakra. Po istem poročilu so jo zasedel otok Krk ter Kasta v. Okupacija se jo izv ršila prošlo noč.
USTOLIČEN JiS SRBSKEGA PATRIARHA.
LDU Bcljuad, 13. nov. (ZNU) Danes je bil pri svečani službi božji ustoličen srbski patriarh Dimitrija. Regent in meiro-polit iz Peči sta mu izročila zczlo vladikc. Nato jc imel novoizvoljeni patriarh svoj prvi govor. Za svečanosit so pokali topovi. Po slavnosti je regent poselil pratriarhn v njetfovi rezidenci.
DR. KOROŠEC v DOMOVINI.
Beigrad, 13. nov. Danes popoldne sc jc odpeljal minister dr. Korošec na Slovensko.
IZSTOP IZ DEMOKRATSKE STRANKE.
Beigrad, 13. nov. — lz demokratske stranke je izstopil podpredsednik belgrai-ske občine Življevič. Gcvori sc, da bode tudi minister za vere Pavel Marinkovič izstopil iz stranke, zlasti, ker se naprednjaki okoli »Pravde • čimdalje bolj oddaljujejo od samostalccv.
BORZA.
LDU Curih, 12. nov. Devize: Berlin 7.55, lioiandija 195, xNovvyork (5a5.50, London 22.07, Pariz a/.45, Milan 22.15,' Bruselj 30.78, Kodanj So, Stockholm 122.25, Kristijanija 80, Madrid SO, Bueiios Aires 22<'.5u, Praga b.70, Varšava 1.60, Budimpešta 1.20, bukaresta 0.50, Dunaj 1.75, avstrijske krone 1. 15.
LDU Beigrad, 13. nov. Devize: Pariz 218—220, ■ Dunaj 7.20—0, Praga 0—41, Kim, Milan 120.oO—127, Solun —bo*, Ženeva iitio—0, Berlin 44.50—15. — Valuto: 20 dinarjev v zlaiu 22.80—0, doiarji 50.40—37, lovi 38.50—bD.00, leji 0—±0.2u, marke 4o.25—40.
g i urouMOtitti-sko druitTo ;Aiiiiac prešla v tu^e roKci* ineku domača banna se je uo-davuo pogajala za prevzem tega društva, a so se uogovou pretuinn, ker so kazali liiurodajui krogi v Belgiaau za la načrt premalo zanimanja. Seuaj so poroča, ua so pogajanja, ki jih jc vodila skupina tržaških, in resiun pa-robiodarjev pod vousivom uruzoe (Josulicn s peštansiio liomcraaino ouniio, uspela ni je sklenjen uogo»or, na prevzame omenjena skupina vecmo uelinc .idrije. Delnico prevzame uo lo. l. m. s kuponom za i. lUJAJ po tečaju 1-jOOO ogrskin k v on. lvonccm tega meseca se bo vršd oočin zoor, Ivi bo lzprcuiemi uei-nisko glavnico v lire al pari in glavnico hkrati zvišal na 20 milijonov ln.
g jiiiiusinjaiua banka, v Zagrebu v loža-vali. jiiuustrijaiuo oanno je bila osnovala zagrebška i tiraaska štediouicac, ki se je pa svojega angažniana večjidel rešila. Ivo t se čuje, je zasia industrijama banka v težkoče, ker jo preveč angažirana pri raznih industrijskih poojetjih iu ner so so po dovršenih koni-penzacijsuin postili z Nemško Avstrijo pokazale velike dnerence v zaračunavanju tečaja. Da se banka resi Li zagate, se je osnoval konzorcij, ki ga tvorijo: Jadranska banka, Hrvatska eskomptna banka, Srpska banka in \Viener Bankverein. Konzoicij je prišel do zaključka, da je najbolje, če sc provede likvidacija, ki bo preprečaa večje izgube. Kirše občinstvo ne bo utrpelo nikakih izgub, ker ai bilo v večjem obsegu angažirano.
g Novo nacionauzirauje. 8 sodelovanjem Hrv. slav. zem. hipotekaruc banke m uokato-rih domačinov so je nacionalizirala delniška družba ^Domovinska proizvodnja lesa« v Budimpešti na ta način, ua ostane prejšnjim, to je madžarskim lastnikom 40 odsioikov, a U0 odstotkov prevzame domači kapital; osnovna glavnica bi znašala 20 milijonov kron. Imenovana delniška družba jo kreacija Madžarske parčelarnc in rmseljevaine banke tor tvrdke Al. Liindler iu ima v Cakovcu veliko moderno žago, obširne hrastove gozdove* lastno gozdno železnico in veliko zalogo blaga. Vodstvo obdrži dosedanji ravnatelj Eugen ilurrenstein.
g Čehoslovaki in staroavstrijski dolgovi. V čehoslovaškcm proračunu sc nahaja tudi postavka 340 milij. kron za štiriodslot-rio obrestovanjc onega dela avstrijskih, ogrskih in skupnih predvojnih dolgov, ki se nahajajo v posesti čcboslovaških podanikov na ozemlju čeboslovaške republike. Finančni minister dr. Engliš se je sprijaznil z mislijo, da plača predujem na obresti in sicer prvič 1. 1921, Celokupni delež čeho-slovaške republike na predvojnih dolgovih ceni proračun na 6 iu pol milijarde kron.
g>Clotiide«, prva ogrska deln. družba za kemično industrijo je ugotovila bilance •za 1918., ki izkazuje tistega dobička K 1,210.772 in za 1. 1919 s čistim dobičkom 1,427.114 K; za prvo leto se je določila di-videnda 10 odstotkov in za drugo 12 odstotkov. Glede podjetij, ki sc nahajajo na ozemljih, ločenih od Ogrskega, so se uvedle nacionalizacijo: tako se jc osnovala jugoslovanska akcijska družba za izdelovanje zveplenc kisline in umetnih gnojil v Subotici, pri čemer jc udeležen glavni ogrski zavod. Upravni svet bo z ozirom na naraščajoče obveznosti predlagal zvišanje dcln, glavnice od 10 na 15 milijonov kron.
g Premog za avstr, industrijo. Angleži poizkušajo vplivati na Francoze, da bi dali nemški industriji na razpolago premog iz sarske kotline. V tem slučaju bo mogla potem Nemčija dobavljati Avetriji premog iz Gornje Šlezije. Nemčija je doslej vestno izpolnjevala svoje obveznosti napram antan-ti. Ker jc oddajala velik«? množine črnega premoga, jc morala sani a uporabljati rjavega. Francoska ima pa sedaj na mnogih krajih ze preobilico premoga, tako da bo brez težav oddajala Neinčiii premog iz Snrskegc ozemlja, Tucli «;« na Francoskem dviga produkcija premoga: v avrfttslu (, l. jc vnošnli produkcija 2,J7 uiilj. ton, v sep- t
tembru že 2.40 milj. ton, kar bi pomenjalo dve tretjini mirovne produkcije. Vsled tega sc jc premog tudi znatno jjocenil.
g Telefonska zveza s Prago. Konečno sc je i dnem 5. t. m, upostavila neposredna telefon, zveza med Prago, Budimpešto, Zagrebom, Lipskim, Berlinom, Draždana-rai, Varšavo in Bukareštom.
g Kolonizacija v Banatu in Bački vrlo napreduje. Doslej je naseljenih že 4000 do-brovoljcev večinoma iz Like.
g Letina sladkorne repe ua Čehoslo* vaškem je za 20—25 odstotkov slabša, kot se jc pričakovalo. Kot kaže bo znašala produkcija surovega sladkorja mesto cenjenih 750.000 ton le 650.000 ton.
g Angleška banka. Izvid z dne 4. no* vembra: tatalna rezerva 13.158.000 (— 903-000), promet v notah 128,438.000 (-; 849.000) f. št., gotovina 123,146 (— 53.000) f. št., v listnici 73,870.000 (— 2,191.000) i. št., dobroimetje zasebnih 115,135.000 (— 5,422.000) f. št., dobroimetje državnega zaklada 18,143.000 (+ 1,722.000) f. št., notna rezerva 11,691.000 (—849.000) f. št., vladno varščine 63,973.000 (— 545.000) f. št., odstotno razmerje rezerv do pasiv 9.87 proti 10.28 v prejšnjem tednu.
g Petrolejske zaloge na Čehoslova« škem so, kot poroča ^Bohemia« tako velike, da se bo proglasila trgovina s petrolejem za svobodno, hkrati se bo pa cena povišala za 30—40 odstotkov.
g LJoyd triestino je določil za tovorni promet v Adriji in Sredozemskem morju nove prevozne pogoje, ki so razpoloženi v vseh agenturah družbe. Nalagatelj blaga bo moral podati v bodoče v tovorni prijavi izjavo, da so mu prevozni pogoji znani in da jih sprejme.
Sodišče in pslicija.
s Popravek. Notico v »Slovencu« i dne 10. novembra »O priliki kovinarske veselice v hotelu Bcllevue 60 bili gostilničarju R. B. ukradeni 4 namizni prti vredni 800 K« popravljamo v toliko, da sc ni vršila veselica kovinarske zadruge, lenwi<? veselica kovinarskih delavcev.
s Verižniki in tihotapci pred dežel« nim sodiščem. Samska uslužbenka pri »Jutru« Ljudmila Berlan, brezposelna Angela Peček in Stanislav Osterc so se, kakor jc izvajalo državno pravdništvo v obtožbi vloženi proti njim pri ljubljanskem deželnem sodišču, pečali z veriženjem in s tihotapstvom. V družbi s 1-rancetom Brianom so se dogovorih, da bi bilo dobro ogoljufali gospodično Amalijo Cadeževo, katera je prekupovala tobak. Osterc jc nasvetoval Angeli Pečkovi, Ljudmili Berlanovi in Fr, Berlanu, naj gre Angela Pečkova k Cadc-ževi in naj ji naroči, da pripravi večjo množino tobaka. Ko bi 1'ečkova in berlanova prevzemali tobak, bi pa prišel France Berlan, se predstavil za policijskega detektiva, koniisciral ves tobak, katerega bi pro-daii in si razdelili dobiček. Kar so se dogovorili, so tudi izpeljali. Pečkova. je pri-sia k Cadeževi, ki je pripravila 356 zavojčkov linega turškega tobaka in 54 škatljic cigaret v skupni vrednosti 3953.28 kron in ko sta bili Fcčkova in Berianova pri Cadeževi, je prišel France licrlan, ki je napovedal Fcčkovi aretacijo in jo pozval, da je odnesla tobak, katerega so potem drugi dan prodali za približno 3600 clo 3700 K. Deželno sodišče v Ljubljani jc obsodilo Ljudmilo Berlanovo na 2 mcscca ječe poostrene s postom vsakih 14 dni, Angelo Peček na 2 meseca ječe in Stanislava Oslerca na 8 mesecev ječe poostrene s postom na mesec.
s Izmakojesi terpentin in izrabljeno tiskarsko črnilo, Josip Kadlinc je kot uslužbenec tiskarne drž. železnic v Ljiioljani izmaknil za 50 kron lerpentina in izvabil faktorju navedene tiskarne 20 kg tiskarskega črnila pod pretvezo, da ga bo zamenjal za firnez, O zadevi jc razpravljalo deželno sodišče v Ljubljani 23. julija, 23. septembra in 12. novembra 1920 in končno obsodilo Kadunca na 6 tednov ječe popol-njene s poslom vsakih 14 dni.
s Maščevauje. .lakob Subic je v Zadobjti izvedel, da ga stari mož Anton Bradaška hudo opravlja, kar ga je tako razjezilo, da so je sklenil maščevati. >l'oldrugo uro sem ga že iskal, dobil sem ga doma; pred njegovo hišo seui odprl nož in sem ga obdelal ž ujiuk, jc rekel obtoženec. -Kaj si govoril o menic, je zakričal nad starim možem in mu prerezal vrat in ga sunil dvakrat v hrbet. Malo jo manjkalo, da mu ui prerezal žil. Deželno sodišče v Ljubljani jo prisodilo Suiicu S ine-sccev težko ječe poostrene s postom in trdim ležiščem mesečno.
Mefeoroiogžčno poročilo.
Lfubijana oOU m u. m, vis.
Cat opusu-\auia
12.	II.
21 h
13./II 7li
Muro* j loroio* nioloi I mutur v m:t f v U
4
l l»ktilulli
ulutunci I v G I
ed
JSeuo. ' t'.*v av vutruv | v vJTO,
1-2
13./11. \ I h
i-ia-t j i
TKi-9 | IO
I
jua sa«
0ulneusmilje-~i mavričnih 'nn skioptične vezati. Ko bo slike, ki so do-.e druca ob druai.
Prod* se dobro nlnCnt'P Ravnotamso
ohranjen IjiUjUlil« na prodaj cerkvene in narodne pesmi. — Naslov: Antonija Prek, Puterhof pri Tržiču.
se je dne 2. nov. Črna denar-
________niču z večjo vsoto denarja, od
lekarne Pic<o|i do Prešernove ulice. Pošteni najditelj s? prosi, da jo vrne proti nagradi, v Zg. Sliko St. 10.
Dot>ro čiiia ni CImI sc Proda v No" ohranjeni otlll 111 alt UJ vem Vodinatu. Jamska ulica St 108.	*K>06
Stare,sa prodajalko
pove uprava lista pod St. 4609.
l7fllltlil SP ie 4 m- Pes 'Pazi* brakir UilJUUU v loviSču RaSica. Zgoraj črn, spodai in glava ruiava. Oda naj se g. Gullctu So. Siska proti nagradi.
Ciualni clrn!in svlter se Proda- Po1-
JlVOilii Mi UJ janski nasip 34. pritličje. Bele.
nova dvokolesa,
Po zelo znižani «enl _ vsakovrstni
iračnU-a, SiVfilDi SfFOjl delT^kaTbidne
svet, gorilci itd. Sprejemajo se v po-pravo kolesa in šivalni stroji pri Ba-tjelu, Ljobliana, Stari trg St. 28.
Ifn^iia - kuPe (broom) Skoraj popolno-nULIJu ina nov. Konjska Drsna oprema z nikelnastim okovjem, in konjska prsna oprema z medenim, okovjem popolnoma nova se po nizki ceni proda. A. SuSnik, 2eleznina, Ljubljana.	4554
Vlinim proti takošnji dobavi večjo mno-RlisillH žino bukovega oglja Ia. V
ponudbah je označiti železniško postajo (kjer bi se oglje nakladalo) in zadnjo ceno. Ponudbe je vposlati na Ivan Sancer, lesna trgovina Celje — Benj. Ipavčeva Ulica 11.	4577
Me od petroleja
plačuje po K 58.— za dve z zabojem vred postavno vsake železniške postaje Sever & Komp. Ljubljana.	4572
Proti dobri plači jnf|H|VlnP ki naj bi
iSče se dober llloli Ufiltll * poučeval osmoSoIko latinski jezik od tri do stlri ure na dan. Ponudbe na upravo pod ..Inštruktor".	4589
znjožno popolnoma slovenskega in nemškega jezika, slovenske in nemSke stenografije, ijfcjo strojne tovarno in livarne ti* «•• v Ljubljani.
v Beljaku (Villach). Nemška Avstr., dvonadstropna, nova. moderno zidana, 800 klafter vrla, se zamenja /, hišo, gostilno ali trgovino, tudi /, drugo «nako vreduo v Mariboru, Colju ali Ljubljani, ali tudi •/, lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem drugem prometnem kraju Slovenije. Tudi se za priinenio ceno proda. Ponudbe: Hochmiiller Blod.
II l
IliinVfl izobražena, se sprejme kot UUUlUt vzgojiteljica in dražabnica. Ponudbe pod „Udova <571" aa upravo tega lista.
.MM I
se vr£i v torek, dne 30. novembra 1.1.
ob 11. uri nredoolane na Dunaju I., Falkestrasse 1.
DNEVNI RED: 1. Računsko noročilo in predložitev bilaace za leto 1920. .2. Poročilo in predlog revizorjev.
3.	Skl znanje o porabi čistega dobička.
4.	Volitev v upravni svet.
5.	Volitev revizorjev za leto 1920. (lospodje delničarji, kateri žele pri
občnem zboru izvrševati glasovalno prav ico, se vabijo po S 22. družbenih pravil deponirati deleže najmanj 8 dni preje, to je najkasneje dne 213. novembra 1920, in sicer
na Dunaju: ori družbi Falkestrasso 1 ah pri likvidaturi avstrijske Lan-derbank; v Ljubljani: pri Jadranski banki; v Parizu: pri Sucčursale de la ban-jjue des Pava Autrichiens;
v Lvonn: pri Credit Lyonnais ali pri Societ-i Lvonnaise des Depots de Comptes Gourants ct de Credit hi-dustriel;
v Genlu: pri gospodih Lombard, Odier & Cie. ali pri gosoodih Chene-viere & Cie. ali v Uuion Fiuanciere de Geneve. Vsakih 20 deležev ima en glas. _ UPRAVNI SVET.
znamka,Fanta', patent za vlivanje železa, bakra medenine in drugih kovin iz čistega angležkecja CeijIon-Flinz-grafita, po uajoolj preizkušeni, pripravljeni metodi, uedosežne trajnosti v zadevnih industrijah z naiboljšini uspehom preizkušeni. Veliko skladišče vseh velikosti, raditega je dobava takoj mogoča. Glavno skladišče za kraljestvo SHS prt tvrdki
Scltreiber i FriedHch,
Zagreb,
Vlašha olica 22.
Telef. 16—21. Brzoj.: .Fredrik'1 Zagreb.
Stalno skladišče grafita za livarne, kovin in kleja, cevi iz bakra In medenine, okov za zgradbe in pohištvo, orodja ter že-lezn. in kovinar, blaga.
MIKUS
M m stev. 15
priporoča HVOJO um^go
dežnikov ter spreiajail palic.
Popravila »o Uvriujejo to&no in solidno.
Zlomljeno lito železo varljivo!
Avtogcno varjenje nepotrebno.
„VULKAN"
novo neprekosno sredstvo za varjenje itega železa (prašek za var enjc). Vari lito železo kot novo. Ne smelo bi ga man) kati v nobeni ključavničarski in ko vaf»«i delavnici kakor tudi pri nobenem strojnem obratu. Ing. Jos. Griln-vvuld, Dunaj IV., Joliann Straussg. 36. iščejo sc dobri zastopniki.
&MP/£T
iz kavftuka >» CIRIL SITA LJUBLJANA
etra c e*

nancjacDauanaaaaDanaaaaanaanP
ljudska posojilnica
o Ljubljani, d lastnem duj®u IKIIkloSfCeua cesta Sleo. 6
obrestuje hranilna vloge po čistih
S %
Ljudska posojilnica v Ljubljani ie uajvefija slovenska posojilnica in
jo imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad
1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo ua osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
D
•jaaacaaanaaacjnanaaauuuuanncami
»ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!«
vse velikosti po znižanih cenah ima v zalogi Alolzlj Pauschin trgovec s steklom in porcelanom, Ljubljana.
Krojač
M. CRSERMRM
Martinova cesta št. 9.
se uliudno priporoča za izdelavo oblek, po najnovejšem kroju. Zmerne cene.
Kupite:
Nogavice, rokavice, podkolenke, Čepice, sviterje, sukanec, bombaž vseh vrst in barv, igračke, samoveznice, „Cipoiin" in .Ilirija" krema ter vaselino, cigareten papir: Abadie, Alltesse, Club, Osman, Zora, stročnice ter vse vrste galanterijsko blago na drobno ln debelo po najnižjih cenah. Trgovci popusti Zahtevajte cenik! Sc priporoča
Oroslav Certalif,
L)UBLJflNfl, Sv. Petra cesta 33
Istotam glavna zaloga iu razpošiljalnica spodnjih blaC, predpasnikov i. t. d delavnica G. Vojska.
Isurjenega zanesljivega
zastopnika
ki je vpeljan v svoji stroki — iš!@ —
Brlr.irasiavU
oblastveno poverjeni stavba', inžener
Ljubljana,
HilSerjeva ulico St. 7,
Spe cij dno ulavbeno podjeljo z« bctoaslie, želesobetonske ic vodne zgradbe.
Vabilo
na
redni občni zbor
I. delavskega konzumnega društva r. z. z o. z. v Ljubljani
ki se bo vršil v torek, dne 30. tek. m. ob pol 11. url dopoldne
v zadružnih prostorih, Kongresni trg št. 2 po sledečem
Dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobritev računskega zaključka za leto 1919 in prvo polovico 1920.
Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Ev. sprememba pravil. 5. Raznoterosti kakor: Poslovnik, hranilni red, poslovnik za pooblaščence, organizacija kredita, snovauje novih prodajaln, naše razmerje do Z. Z., G. Z., N. Z. in Oblačilnice, organizacija nakupa poljedelskih pridelkov.
Dostop na občni zbor imajo v smislu spremenjenih pravil le na skupščinah izvoljeni pooblaščenci.	Odbor.
Na prodaj popolnoma nov
Popolno opremljen velik, dobro znan
ssr hotel
v večjem kraju na Gorenjskem se odda v na,eia radi rodbinskih razmer. Kadi zimskega športa in letovišča ga tujci zelo obiskujejo. Pogoji za najemnika zelo u-iiodni Naslov v upravi ..Slovenca" pod ^o.el 457p.
otor
za 40 k. s. teža kg 9800 na ogled pri tvrdki
ŠTEBI IN TUJEČ, elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Resljeva cesta. Cena K 260.000.
Gospodarska banka v Ljubljani
naznanja, da je vsled sklepa izrednega občnega zbora in z odobritvijo Ministrstva za trgovino in obrt izpremenila svoj naslov in se odslej glasi
d. d.
v LJubljani.
Prvovrstni
stroji za obdelaiiio le a piii«
dunajska veletrgovina drožerije in kemikalij. Ponudbe pod „al(e elngertihrte Firma" ou anončno pisarno J. Rafael, Dunaj L, Graoen 28.
v bližini mesta pripravna za vinsko tr-ovlno ali kako drugo obrt se ceno proda, 'onudbe pod HIŠA 4S43 na upravo — Slovenca. —
Gradbeno ^odiet^e
ing. Dukič in drug
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
dobavlja
Ringer & Co., Maschlnenerzetr gum»s- und Hadeis-Ges. m. b. H. Wlea XV., fvlarzslrasse 4.
ANT.ČERNEV^S-
LJUBLJANA J
BBBfflSUBaHHffiOHHBiBSHHI
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, Igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rinčic za čevlje, zanon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. najnižje cene na drobno in na debela
3 b ■
a
zobozdravnik so lesenlcolt
ordfnira vsak dan od 8. do 10. dop. ln od 2. do S. ure pop.
Iv. Jax in sin
Dunajska ces»a SI. 15, Ljubljana.
šivalni slroii
inslroiizapM.
Izborna konstrukcijam elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Usta-uovljenal.1867. Vezenje poučuje brezplačno.
slroii „H»LE&r
Ceniki zastonj in franko.
Mesa i£ pmSs tonam:
SHrttopp, Styr5a, IMaSfenrad.
I. Sandrin - Ljubljana
mestni trg iteu. 6 Cofiod skozi oežo na leno)
X7a1«1rta Tdlnrtsi vsakovrstnega usnja, kož, podplatov, go-V eilKa ZalUfja nilnih jermenov in sedlarskega usnja
na debelo.
cino
m
fieoT
\7.eti toil?
f . Na eJ celo leto nI kaplan je lio^ Šolski nadzorni! za uboge koiinjfl)~*~ ——— —-anaifabeti. V Metlfi&< >Slovenca<.
zajce, Sazrme, jelene, divje race kupi
v vsaki množini po najvišjih conah od oddajne postaje E. VAJDA, veletrgovina z divjačino, CAKOVEC, Medjimurje. — Naslov za brzojavke: VAJDA, CAKOVEC. — Telefou št. 4.
ptodmio se po znatno dmdamfj cenah
leg
na debm in drobno.	'IZ.