itev. 175. v Ljubljani, o sredo, dne Z. avgusta 1905. Leto xxxm. Velja po poŠti: za celo leto naprej K261— za pol leta „ „ 13-— za fctrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2-20 V upravništvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— P' za četrt leta » za cn mesec 170 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. SLOVENEC Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ • ■ ■ ■ 13 h 11 „ za enkrat za dvakrat za trikrat za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostop na garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Uredništvo I« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod tez -- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Clpravništvo le v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188. Položaj u Stari Srbiji. (Izvirno poročilo.) P r i z r e n , koncem julija. Nekdaj slavni Prizren, stolica silnega srbskega carja Dušana, je dočakala zlih dni. Če bi pisal vsaki dan dolge poročilo, pa bi n« bilo zadostno, da vam opišem vsa zlo-dejstva, ki jih počenjajo Arnavti in Turki, ter gorjč, ki ga prenašajo Srbi v teh krajih Ljudstvo iz teh krajev trumoma beži in ni daleč dan, ko bo tu nestalo vseh Srbov. Kar ne pobijejo zločinci, se razkropi na vse strani, a Arnavti se zadnji čas na vso moč trudijo, da srbsko pleme docela zatro. Tu vam bom navedel nekaj primerov, vi pa razsodite, more-li stanje biti gorše, nego je. Sela r okolici Prizrena so vsa zapuščena; nekateri prebivalci so pobegli v srbijo, drugi pa so pribežali v Prizren, kjer so kolikor toliko varni pred razbojniki. V okolici Peči so Arnavti še bolj divji. Tam delajo z vso silo na to, da Srbi prestopijo k Izlamu, kdor pa se noče poturčiti, mora bežati, ako mu je življenje milo. Poedini arnavtski razbojniki pa zarobujejo mlade Srbkinje in jih vodijo v svoje hareme. Pota so slaba, nesigurna in pogibeljna. Vsak dan se izve, kako so razbojniki po selih mučili in ubijali prebivalce. Nedavno je na potu med Gilanom in Bujanovcem bilo ubitih štiri mož, med katerimi sta dva Srba. Turške age tirajo Srbe, da jim brezplačno obdelujejo polja, mesto da bi jih plačali, jih bijejo in mučijo Pred nekoliko dni je Sulejman beg iz Sjenice ubil nekega Srba, ki mu je obdeloval polja, da bi videl, kako „Vlaše" umira. Taki uboji zaradi »športa" so zelo pogosti. Arnavti izpod rimskega* „barjaka" so razpisali na vse vasi v okolici davek, ki ga morajo kmetiči plačevati, ako jim je do življenja. To pa Arnavtom ne zadostuje, ampak zadnji čas so se jeli redno sestajati, da se dogovore katerega bodo ubili. In redno padajo ob taki priliki srbske glave. Arnavtski glavarji estrozubskega, ozahovač-kega, očkega, suvorečkega, poluškega, za-očkega in še drugih barjakov, ki so živeli v medsebojnem prepiru, se imeli te dni skupni sestanek v Studeničanih. Tu so se zedinili, se zakleli, da se odslej ne bedo več med seboj napadali, in so osnovali društvo, ki mu bo edina naloga ubijati Srbe. To zborovanje je glavni vzrok, da se se jeli Srbi prizrenske okolice izseljevati, ker je društvo že začelo svoje krvavo delovanje. Temu arnavtskemu razbojniškemu društvu načeluje Asan Usejin, njegov krvoločni pomočnik pa je A b d u 1 a U s e j i n. Ta razbojniška družba je dobila že več Srbov, pa vendar ž njo ni zadovoljno več Arnavtov, ki so se sestali v vasi Samodraž in sklenili, da uprizore splošno klanje Srbov. Istodobne so se sestali mnogi arnavtski prvaki v Peči in sklenili, da takoj porušijo vse srbske cerkve, zaobljubljene od starih srbskih carjev. In ti glasovi so povzročili med Srbi tik strah, da so takoj zaprosili pomoči od srbskega in ruskega konzula. Srbski konzul dr. Miroslav Spalajkovic je s svojim tajnikom dr. Milanom Raki-č e m na povelje svoje vlade takoj odšel, dasi je bilo njegovo življenje v nevarnosti, iz Prištine v Peč. Prihod srbskega konzula je ohrabril pečke Srbe in upali so, da Arnavti ne bodo izvedli svojo peklensko namero. Pričakovali so tudi prihod avstrijskega in ruskega konzula, pa nista prišla. Spalajkovid se je na licu mesta prepričal o nevarnosti, v kateri so se nahajali Srbi in je o tem obširno poročal svoji vladi. Ko je Spalajkovic došel v Peč, je bil baš pazar. Selo je bilo polno Arnavtov, oboroženih do zob, Srbov pa ni bilo videti. Spalajkovic je v spremstvu »gavazov" (čuvajev) jahal po celi vasi. Vsi so se bali, da ga bode Arnavti ubili, kakor so pred dvema letoma ubili ruskega konzula Sčerbina, toda Arnavti so se premagali. Srbe je nevstrašen nastop Spalajkovičev ohrabril, Arnavte pa še bolj razkačil in čudo je, da ni tekla kri. Spalajkovic je odšel iz Peči, Arnavti pa bodo najbrže sedaj padli po Srbih, ki jih je v Peči malo. Povsod pričakujejo vesti o klanju, oso-bito ker so Arnavti iz Malesije izjavili, da bodo pobili pečke Srbe, ker so pozvali srbskega konzula. Na vaščane v Veliki Oči so Arnavti posebno jezni. Organizovali so četo 40 ljudi, Srbov se pa še niso lotili, ker so ti v tej vasi vsi oboroženi, mnogoštevilni in pripravljeni sil,pršilo odbiti Ko Arna^,ff tfVidijo, da ne morejo opraviti ničesar, zbero te dni veliko četo razbojnikov in obkolijo Oče. Toda, dasi so močnejši od Srbov, se jim njihova namera ne posreči. Neki Srb se splazi skozi ar-navtsko čete, pohiti v Prizren in obvesti ruskega konzula Tuholka. Na prizadevanje konzulovo je turški .učumat" (poveljnik) poslal proti Arnavtom dve kompaniji vojakov. Ko so Arnavti zagledali vojake, so odnesli pete, dobro vedoč, da jih ne bode zasledovali. Vojaki so ostali v selu, kjer jih morajo vaščani sami hraniti. Arnavti nikakor ne trpe, da bi Srbi nosili orožje. V srbski vasi Orehovac biva velika in jaka rodbina Kujundžic. Člani te rodbine slove kot junaki, Arnavti pa jih strašno sovražijo in vedno iščejo prilike, da se sporečejo ž njimi in jih ubijejo. Vsa rodbina je bila te dni na polju in delala. Arnavti so to priliko porabili, napadli Orehovac in zapalili 10 hiš Kujundž cev. Ko so Kujundž či to zapazili, so pohiteli v selo, toda Arnavti so vsi zbežali. Zloglasni arnavtski razbojnik Buhtijar je s 60 arnavt-skimi razbojniki zapalil srbsko vas Bre-kovce blizu Djakovice. Pri tem požaru je našlo smrt 10 Srbov. V selu Stupanu so Arnavti ubili enega Srba, v Movljanih pa so se navalili na hišo Srba UroSevica in mu ubili dva rojaka. V selu Sirunicu so Arnavti ubili dva Srba, v Dolnjem Zasenovcu je ubil Memed Barjaktarovic Srba Mitra Vukašinovica. V Šučepu so Arnavti ubili 4 Srbe, v Dvoranih je ubil Asan Usejin dva Srba, sredi Prizrena pa je ubil neki Arnavt 18letnegt sina Pante Majstorovica. Arnavti so nadalje ubili srbskega učitelja Bojka Mirkovici in 941etnega starca Djordja Jan-djikoviča iz vasi Belice. V dveh dneh je bilo ubitih v okolici Peče 19 uglednih Srbov, koliko jih je pa še pozneje poginilo, se doslej še ne vč. Izmed teh devetnajt so ugledni Srbi Arsa Djurovič, Djordje Aksic, Rado Panton iz Peč, M i -lan P e š i č iz Istoka, težko pa je ranjen Pera Živanic iz Peč. Arnavti pretč, da bodo poklali še mnogo Srbov in določujejo žrtve ter njihove morilce. Turška oblast vse to mirno gleda in še prsta ne zgane, da vzame Srbe v zaščite. Ali nima moči, da ukroti Arnavte ali pa jih sama nagovarja, naj uprizarjajo klanja ? Priznati pa moram, da so Arnavti desedaj pustili pri miru srbske svečenike in da jim niso storili žalega; sedaj pa tudi te preganjajo. Sedaj je v Prizrenu polno srbskih duhovnikov iz okolice, ki so zapustili svoje cerkve in zbežali v vasi, ker Arnavti prete, da bodo tudi svečenike poklali. V enem letu, odkar se jeli po Turškem uvajati „reforme", je samo vtem okraju bilo odarnavt-skih in turških razbojnikov ubitih 200 Srbov, mnogo več pa ranjenih. To so torej sadovi reform in „blagostanje", ki so ga prinesle narodu, ki jih je tako željno pričakoval, a je sedaj še bolj razočaran kot prej. Ljudstvu že preseda to neznosno stanje in mnogo jih uhaja v gore, da se eborože in začno boj z Arnavti in Turki. Te srbske čete so Arnavte iznena-dile in oplašile in trudijo se na vso moč, da jih uničijo, dokler jih je še malo. Uničili so popolnoma četo slovitega srbskega vstaškega vodje Savatija Miloševi c a , toda to četo je nadomestila druga, ki se sedaj nahaja v novopazarski okolici. Mnogo nezanesljivih stvari se je pisalo o Miloševičcvi četi; zato Vam jaz podam natančno in zanesljive poročilo o njej. Savatija Miloševič je bil pred 10 leti v Srbiji rezervni častnik. Ker je storil nekaj kaznjivega, je pobegnil v Ar-navtluk in se prijavil pri takrat najbolj proslulem arnavtskemu prvaku Mula Z e k i, pred katerim se je tresel sam Carigrad. Mula Zeka ni imel sinov in je na za-kletev sprejel Miloševiča za svojega sina. Tako je Savatija spoznal vse Arnavte in se trdno pobratil z vsemi uglednimi glavarji tega divjega roda. Ž njimi je obhodil vse kraje in noben Arnavt mu ni smel storiti kaj žalega. Ko je Savatija pobegnil iz Srbije, je vlada na podlagi obstoječih pogodb pozvala turško vlado, da ji preda Miloševiča. Iz Carigrada so poslali mutase-rifu povelje, da ujame Savatijo in ga izroči srbskim obmejnim oblastem. Ko je muta-serif prišel v Arnavtluk, da izvrši povelje, LISTEK. Poljsko pismo. V Varšavi so pridni. Ze zdaj kroži po mestu v mnogobrojnih izvodih načrt pravil za bodoče poljsko kolo v petrograjskem drž. zboru. Ž njim se hoče potom javnega mnenja pritisniti na vse mirnejše poljske voditelje, ki resno žele poravnave z Rusijo. Po tem načrtu naj bi veljala za poljske poslance sledeča načela: a) Vsi poljski poslanci brez strankarske razlike spadajo v kolo ni Vstopajo v zbornici solidarno po sklepih, ki jih je sklenila večina; b) Poljsko kolo in politiška stranka ruske zbornice, marveč samo poljske zastopstvo glede na vlado in ruske državljane. Svoje delovanje mora pri-feti z izjavo, ki v nji označi pravice poljskega naroda do politiške samostojnosti. Za razvoj svojega naroda zahteva popolno ustavno in upravno avtonomijo poljskega kraljestva; c) Poljski poslanci se udeležujejo •e začasno ruskega drž. zbora, dokler se ]>m namreč ne zajamči popolna samostoj- nost. Potem bodo imeli svoj zbor v Varšavi; za skupne zadeve bo ta zbor volil poslance v ruski drž. zbor, Poljski časopisi pišejo mnoge o tem načrtu. „Cas" pravi, da ta pot ni prava; poslancem se mora pustiti svoboda, da si sami urede svoje postopanje. „Nova Reforma* in ž njo seveda vsi drugi demokratiški in vse-poljski listi pa poudarjajo, da je treba že naprej določiti poslancem smer njihovega delovanja. Temeljito se motijo, ker ne poznajo, kako poceni so razni protesti in de klamacije. Pošteni, značajni možje ukrenejo pravo tudi brez njih; neznačajniki se pa vkljub vsem papirnim vezem vdinjajo v službo vsakomur, kjer jim nese. Vpliv na vlade in zbornice se ne meri po kakih slovesnih izjavah, marveč po treznem, premišljenem, vse razmere vpoštevajočem delu na podlagi zrelih pogajanj in razumnih kompromisov. Poljski socialisti na Ruskem so vedno bolj revolucijski. Dne 18. julija se je razširil v 20.000 izvodih silno bojevit oklic na delavstvo. V njem pravijo, da je vse, kar se je dozdaj dalo ljudstvu, in kar se mu še obeta, sama sleparija. Posebej očita vladi, da ne neha organizovati napadov na Žide. Završuje takole: .Torej proč s to komedijo, proč s carstvom! Samo na razvalinah carstva postavimo prapor svoje svobode. Ne odnehamo v brezobzirnem revolucijskem boju, dokler bo kaka sled carstvu. Ljudska, revolucijska Rusija se ne umiri, dokler se v Peterburg ne skliče konstituanta, to je zbor, izbran po splošni, enaki, narav-nostni in tajni volivni pravici, da uredi politiške razmere v Rusiji. Delavsko ljudstvo naše pokrajine se ne umiri, dokler se ne skliče v Varšavo naša lastna konstituanta, izvol ena po splošni, enaki, naravnostni in tajni volivni pravici, ki dd naši pokrajini demokratiško ustrojstvo in nam zagotovi popolno polit, samostojnost. Proč s sleparskimi in nesramnimi carskimi „reformami!" Na ulice tovariši in tovarišice. Odpor delavskega ljudstva naj se razlega z vso silo. Povsod naj se vrše ljudska zborovanja z geslom: Proč s carstvom! Živela konstituanta v Varšavi! Z vsemi silami in z vsemi sredstvi se upirajmo ni-čemnim carskim nameram! „Proč s carstvom! Živela konstituanta Živio socializem." Hkrati napadajo socialisti na vso moč katoliško duhovstvo, češ, da so v zvezi bič, kropilo in izsesavanje. Neposrednji povod jim je dal pastirski list varšavskega nadškofa, ki v njem krotko opominja delavstvo, naj se ne udeležuje krvavih demonstracij. Kakšno moč ima taka revolucijska so-cialistiška vzgoja, nam najbolj kaže žalostna smrt Štefana Okšeja. Devetnajstletni mladenič, delavec je bil obsojen na vislice zavoljo revolucijskega napada. Dne 21. julija so ga obesili. Zadnje njegove besede, ki jih je za-klical izpod vislic se bile: „Živel socializem! Proč s carstvom." Duhovnika ni pustil k sebi. Okšejeva smrt je tembolj razdražila socialiste. Kaj to pomenja v sedanjem viharnem času, ko je poljskih delavcev na Ruskem nad 350.000 brez dela, in ko se bližata jesen in zima, si je lahko misliti. ga je Mula Zeka spodil. Mutaserif je obvestil carigrajsko vlado o tem prijaznem vsprejemu, vlada pa mu je naročila, naj Mula Zeki sporoči, da mu sam sultan za-pove, da mora Miloševiča izročiti. Nato je arnavtski vojvoda odgovoril: „Naj pride sam sultan k meni, mu ne izročim Sava-tije". Ko je na Srbskem zasedel prestol Ka-ragjorgjevič, so tudi na Savatijevo krivde pozabili, a on se ni hotel vrniti v domovino. Ostal je med Arnavti, da pomaga tužnim bratom in jim olajša gorje. Mnogim Srbom je rešil življenje in pridobil je mnogo arnavtskih razbojnikov zato, da niso klali Srbov Zadnji čas je poželel boja, zbral samostojno četo in se boril po srbskem Po-reču in bitoljskem vilajetu v Makedoniji. Ko je doznal, da Srbe v teh krajih neprenehoma napadajo Arnavti, je zapustil svojo četo, jo izročil drugemu vodji in krenil z dvema mladima vojvodima in tremi četniki v srbske kraje. Nameraval je organizirati nekaj čet, ki naj bi jih vodila dva njegova vodji, sam pa vrniti se v Porečje. A zgo-gilo se je drugače. Ko je nekaj dni potoval, je prišel v selo Velika Oča. Tu se je javil vaškemu načelniku, Arnavtu, ki je dal njegovi četi prenočišče. Savatija se je raz-govarjal z načelnikom — znal je tako dobro arnavtski, da ga je vsakdo imel za"Ar-navta. Toda, dasi je bila četa v arnavtskih oblekah, je vaški načelnik nekaj sumil, ker so bili vsi tako lepo in redno oboroženi. Pohitel je v Orehovac in vso stvar javil vojaškemu poveljniku. Vojaki so takoj prišli, obkolili hišo, kjer je prenočeval Savatija s svojimi drugi ter ga pozvali, naj se uda. Četa je bila vsa iznenadena vsled te izdaje, ker Arnavti po navadi nikoli ne prelomijo dane besede in zakletve („beso") in je v divji jezi poklala domačina Arnavta in vso njegovo družino, potem je pa jela iz hiše streljati na vojake. Četa je ubila že začetkom boja .juzbašo" (stotnika) in nekaj vojakov. Vojaki so že omahovali, kar jim pride na pomoč mnogo Arnavtov, ki so z vojaki vred jeli streljati na četo, zatvorjeno v trdni hiši. 6 četnikov se je borilo s 1000 vojaki in Arnavti. Četniki so bili dobro zavarovani za okni in so le takrat streljali, ko so dobro namerili. Arnavti so padali, kakor muhe in so besneli. Da bi bili znali, da se borijo proti priljubljenemu Savatiji, bi bili najbrže potegnili ž njim in pobili vojake. Borba je postajala vedno hujša, Arnavtov pa je bilo vedno več, ker so prihiteli skupaj iz vseh strani. Četniki so se borili brez kruha in vode celih 24 ur. Zmanjkalo jim je streliva. Da ne bi prišli živi v roke Turkom in Arnavtom, so sežgali vse listine, polomili orožje in — zapalili hišo. 4 četniki so živi zgoreli, vojvoda Savatija in njegov drug K u j u n d ž i č sta pa v objemu stopila na okno v zgornjem nadstropju, zakričala Arnavtom : »Divjaki, tako umirajo Srbi!" in skočila iz okna. Iz 1000 pušk so zagromeli streli in Srba sta se zgrudila na zemljo zadeta od neštetih krogelj. Ko je hiša pogorela, niso našli niti sledov od štirih junakov. Savatijo in Kujundžiča so prenesli v Prizren tako razstreljana, da jih je bilo jedva spoznati Na prizadevanje ruskega konzula Tubolke so vojvodi dostojno pokopali po cerkvenem običaju. Ti junaki vitezi so v tej borbi postre-lili 70 vojakov in Arnavtov, še več pa ranili. Arnavte je sram, zato ne izdajo števila ranjenih. Srbi so se pomolili Bogu, da se usmili Savatije in njegovih drugov, ki so hoteli rešiti Srbe gadnih Arnavtov. Spomin nanje goji vsak Srb globoko v svojem srcu, dedje pa bodo pripovedovali unukom, kako je umrlo šest junakov v borbi proti sovražniku Kristove vere in Slovanov. Na turško črnogorski meji je veliko vznemirjenje. Vsak hip pričakujejo krvavih dogodkov . . . Rusko-japonsKa vojska. Mir ali vojska ? Dopisnik „Novega Vremena", T a -burno, piše, da se položaj na bojišču ni izpremenil po cušimskem porazu Ostal je tak, kakršen je bil po padcu Port Arturja ali po mukdenskem porazu. Število čet se je zvišalo, poročevalska in ogledniška služba izboljšala, pogum čet je zrastel. Splošna želja je, oprati sramoto prejšnjih neuspehov. Armada se ni izpopolnila in ojačila z rezervisti starejših letnikov, ampak z mladimi, napora vajenimi vojaki. Pač pa so Japonci težko ojačili svojo armado bolj, kakor je bila močna pred Mukdenom. Izgube so izpopolnili deloma s starimi, deloma pa z neizurjenimi ljudmi. Japonski častniki so pripovedovali nekemu ruskemu inženirju v Port Arturju, da je imel Nogi pred pad-csm trdnjave od prvotnih 100.000 mož le še 30.000 vojakov in da so njegovo prošnjo za pojačenje v Tokiu vedno zavrgli, češ, da ni mogoče ustreči želji. Nedelavnost Japoncev, ki traja sedaj že 4 in pol meseca, kaže, da pri njih ni vse v najboljšem redu. Ako pri sedanjih pogajanjih Japonci tega ne bodo upoštevali, ampak pijani zmag in še nahujskani od Rusom sovraž. strani, stavili nevsprejemljive pogoje, potem mora Rusija nadaljevati vojsko do zmage. „To prepričanje sem dobil", pravi Taburno", „akoravno sem bil priča porazov, kar pomeni več, kakor da bi bil navzoč pri zmagah". Taburno nasprotuje zvezi z Japonsko. Defenzivne zveze Rusija ne potrebuje, ker se ima braniti le proti Japonski, ofenzivne pa tudi ne, ker zadostuje en vzgled. Sicer bi pa Japonska ne smela ničesar storiti proti volji sedanjih njenih zaveznikov, ki so ji pripomogli do sedanjih zmag. Rusija naj da svojim narodom med tem enakopravnost v državi. Besede. Peterburg, 1. avgusta. Car je vprašal Lineviča, zakaj se ni ničesar storilo, da bi se zabranilo Japoncem zasesti Saha-lin. Linevič je nato odgovoril sledeče : V nekaj dneh zve cela Rusija, da smo zmagali. Boji na Sahalinu. Japonska poročila o prodiranju saha-linske armade osvetljujejo sledeči podatki: Sahalin je za 24 030 km2 večji ko Češka, je poln sotesk, gozdov, ima male prebivalstva (0 2 prebivalcev na 1 krač), nima zvez, je torej ne glede na klimatiške razmere, idealna dežela za guerilla-vojsko. Rusi imajo tu 4 reservne bataljone, I1/, baterije ter več prostovoljskih družin (bataljonov). Ker bi bilo vojskovanje v velikem obsegu nesmiselno, so se Rusi poprijeli guerilla-vojske. Manjši oddelki se bodo le po potrebi združili v večje oddelke, sicer pa bodo razkropljeni v malih oddelkih po celem otoku, da z vednim vznemirjanjem utrudijo sovražne čete. Gotovo so Rusi še ob pravem času napravili na raznih krajih skrivna skladišča, da dolgo vodijo boj, akotudi izolirane. Akotudi Japonci zasedejo kak kraj, to pri tem načinu vojskovanja nima nobenega pomena, ker je princip takega vojskovanja : P o v s o d i in nikjer. Rezultat se pokaže šele po dolgem vojskovanju, morda čez leta. Japonska armada pa na tem velikanskem prostoru kar izgine. Pomislimo le, kaj bi storila armada 14—15 tisoč mož na Češkem. In vendar koliko je Sahalin večji ko Češka. Ako Rusom ne bo zmanjkalo živeža in streliva, se bode lahko še dolgo držali. Japonci bi morali blokirati cel otok, ako bi hoteli zapreti dovoz. To pa je pozimi vsled ledu nemogoče. Torej počakajmo še nadaljnih d< godkov na Sahalinu. Portarturski junaki. Berolin, 1. avgusta. Iz Peter-b u r g a poročajo: Car je sprejel 32 ranjenih braniteljev Port Artura, med njimi tudi pomorščaka, ki je rešil velikemu knezu Cirilu življenje ter jih odlikoval z Jurjevim križcem. Vzlic temu jih je potem policija šiloma iztirala iz Peterburga. Zdi se, da ima Ti epov neodločnega carja popolnoma v oblasti. Odškodnina za Angleže. London, 31. julija. Matquis of Lans-downe je v angleški gosposki zbornici izjavil, da bo Angleška od Rusije zahtevala odškodnino za potopljene parnike in se ne bo ozirala na razsodbo ruskih pomorskih sodišč Velika poneverjenja. Peterburg, 31. julija. Vojaško sodišče se bavi z velikimi poneverjenji na sibirski železnici. S pomočjo ponarejenih spremnic so na sibirski železnici prevažali šampanjca, pecivo in razkošno blago, tako, da je manjkalo prostora za prevoz potrebnega žita. Linevič poroča. Peterburg, 1. avgusta. (Brz. ur.) General Linevič poroča 31. julija: Na fronti ni nobenih izprememb Iz Koreje poročajo 25. julija, da je prodiral oddelek ruskih lovcev proti prelazu Vusalong, p a s o se morali umakniti, ker so jih sovražniki opazovali. Topništvo je potisnilo nazaj Japonce, ki so zasledovali ruske lovce. General Steselj. Peterburg, 1. avgusta. Carje vsled poročila vojnega sodišča odstavil Steslja od poveljstva 3. sibirskega armad-nega zbora, pa mu pustil d c - i stojanstvo generalnega pribočnika. Japonski uspehi v Mandžuriji. London, 1. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Tokia, da so Ja potici obkolili na celi vzhodni strani provincijo Kirin. Rusija. Ustava na Ruskem. Včeraj se je vršil v Petrovem dvorcu ministrski svet, ki mu je predsedoval car sam. Posvetovali so se o BuIyginovem zakonskem načrtu, ki je popolnoma prenarejen v svobodomiselnem smislu tako, da je le malo podoben prvotnemu načrtu. Posvetovanja bodo trajala le nekaj dni in oklic o ljudskem zastopstvu izide že 12. t. m. Zasledovanje vojaških novincev. Veliko revnih delavskih rodbin i i Peterburga se je naselilo v gozdih, kjer stanujejo v kočah in votlinah. Ker je med njimi veliko število rezervistov in drugih vojaščini podvrženih oseb, so obkolili vo jaki gozde in kazaki so priredili pravo gonjo na vojaške begunce. Ubitih in ranienih je bilo mnogo delavcev, žena in otrok. Padlo je tudi več kazakov, ker so se delavci obupno branili. Bombni napad na vojaštvo. V Sormonovem pri Nišnem Novgorodu je vrgel nekdo bombo proti poslopju, v katerem je bilo nastanjeno zaradi stavke odposlano vojašUo. Napadalec je bil raztrgan na kosce. Tudi del poslopja je razrušen. Število žrtev še ni znano. Kako izgleda car? „Elb Ztg." poroča, da so imeli spremljevalci nemškega cesarja priliko videti carja v neposredni bližini. Car izgleda jako slabo in je melanholičen. Stavka na v 1 a d i k a v k ašk i železnici še vedno traja. Boje se, da izbruhnejo nemiri Proti Židom. Knez N. S. V o 1 -k o n s k i j se je izrazil na zborovanju zemstev v Moskvi proti podelitvi volivne pravice Židom sledeče: Bil sem dijak. Udeležil sem se shoda. In kaj sem videl? Na shodu dijakov je bilo 80 Rusov, Židov 10 in ravno toliko Poljakov. Ko se je vršila volitev de-putacije 10 članov, je bilo izvoljenih osem Židov, dva Poljaka, a ni eden Rus. Tolstoj o položaju. V „Ti-mesu" priobčuje Tolstoj članek „Velika krivica". V članku se poteguje za poljedelske delavce, ki največ trpe zato, ker nimajo zemljišč. Predlaga, naj se zemljišča razdele med delavce. Nadalje graja, da so pametni liberalci, socialisti in prekucuhi prezrli to važno točko, ki bi edino pomagala revnim delavskim slojem. Velika krivica je, imeti velika posestva in živeti v luksusu na škodo zatiranih delavcev. Imeti velika posestva je greh in upa, da Rusi izpoznajo in popravijo to krivico. Železniška delavnica „Afa" gori. Skoda je velika. Sodijo, da so povzročili požar vstaši. Peticija proti Židom. V Moskvi in po celi Rusiji nabirajo podpise za prošnjo na carja, naj ne prepusti, da bi smeli voliti in izvoljeni biti židje v prihodnje ljudsko zastopstvo. Nabranih je že več stotisoč podpisov, a prošnje ne nameravajo vročiti carju prej, da se nabere en milijon podpisov. Tudi častniki se podpisujejo. General Uexkiill se je podpisal s pripombo: »Za židovsko pijavko ni mesta v ruski zbornici." Stalni obrtni odsek je imel včeraj zopet sejo. Odobrili so §§ 116, 117, 118 in 119 obrtnega reda, ki urejujejo notranje zadeve obrtnih zadrug. Daljša razprava se je vnela pri § 119, ki govori o načinu zadružnih in shodov pomočnikov. Vladni zastopniki so se izjavili, naj se uvede pri zadrugah kakor tudi za pomočniški zbor zastopstvo, ako znaša število udeležencev za shode 500 članov. Tudi razni govorniki so se strinjali z mnenjem vladnih zastopnikov. Kriza na Ogrskem. Ker odpotuje Košut 12. t. m. v Karlove vare, sodijo, da se snideta v toplicah s Fejervaryjem. Opozicionalno časopisje je mnenja, da je odlok ogrskega domobranskega ministrstva, na podlagi katerega se bodo morali oglašati vojaški novinci pri orožniških postajah in ne več pri občinah, prvi odriti nasilni korak nove vlade. Va-covski škof grof Csaky je izdal pastirski list, v katerem poživlja vernike, naj molijo, da se zopet spravita kralj in ljudstvo. Zakon o nedeljskem in prazniškem počitku. Uradna „Dunajčanka" priobčuje zakonski načrt z 18. julija t. 1., ki izpreminja zakonska določila postave z dne 16 januarja 1895. drž. zak. št 21 o nedeljskem in prazniškem počitku. Balkan. Turška policija še ni izsledila napadalcev na sultana, dasi dela na vso moč, ker se gre turškim policijskim dostojanstvenikom za njihove mastno plačane službe. V soboto so zaprli nekega Francoza, včeraj so preiskali njegovo hišo, a ker niso našli nič sumljivega, zahteva francoski konzul, naj ga turške oblasti izpuste. Včeraj so zaprli tudi nekega Dalmatinca. Sultan je nedavno pomilostil one al banske voditelje prizrenske, djakovarske in peške okolice, ki so bili pred tremi leti pregnani v Malo Azijo na zahtevanje evropskih konzulov. Med njimi je tudi Ruštem Kabaš, ki je svoj čas plenil po Stari Srbiji in pustil umoriti več sto Srbov. Boje se, da se bo krvavo maščeval. Evropski konzuli nameravajo protestirati vsled povratka Ruštem Kabaša. Srbija. „W Allg Ztg " poroča, da so poklicani v Belgrad najvplivnejši zastopniki v inozemstvu: Vujč, dr. Milevič, dr. Vesnic in Simic. Posvetovali se bodo z ozirom na izid volitev v skupščino. General G r u j c je izdal oklic, v katerem naglaša potrebo, da se združita obe radikalni stranki. Slovanske vzporednice v Sleziji. Danes popoldne se vrši na Dunaj i ministrski svet. Pečal se bo pred vsem z rešitvijo slovanskih vzporednic v Sleziji. „Po-litik" poroča z Dunaja, da se gotovo opu-ste češke vzporednice v O pavi a se ustanovi češko učiteljišče v Poljski Ostravi, „Politik" sodi, da pomenja ta sklep poraz mladočeške politike, dasi so dosegli navidezno C-^hi uspeh. Maroko. Portugalska vlada in ameriške združene države so obvestile maroškega sultana, da se udeleže posvetovanja o Maroku. .Times" poročajo, da so porazili vstaši maroške vladae čete pri Udjdi. Francoski vojni minister Berteaux za mir. V Beronsu je povodom odkritja nekega spomenika govoril vojni minister Berteaux, ki je naglašal, da hoče francoska ljudovlada varovati mir. Odkritje Prešernovega spomenika u Ljubljani. Prejeli smo in priobčujemo: Rojaki! Vaša požrtvovalnost omogočila je podpisanemu odboru, postaviti na najlepšem ljubljanskem trgu najgenijalnejšemu našemu pesniku dr. Francetu Prešernu dostojen spomenik po osnutku mojstra Ivana Zajca. Ta spomenik bode se ob navzočnosti mnogoštevilnih slovanskih gostov slovesno odkril dne 10. septembra t. 1. Rojaki! Podpisani odbor za trdne pričakuje, da se slovesnosti odkritja Prešernovega spomenika udeležite kar najštevilneje. Vsaj ima ta slovesnost pomeniti poklonstvo manom duševnega velikana, kakoršni se redko porajajo na svet; s ka-koršnim se ima torej temveč povoda ponašati mali slovenski narod, ki v dr. Francetu Prešernu ne slavi samo svojega velikega pesnika, temveč tudi proroka in političnega navduševalca. Ne pozabimo, da je v trenotkih največjega pritiska, ko mu je krvavelo srce zaradi brezpravnosti slovenskega naroda, zaklical nam Prešern, poln proroškega duha, da se »vremena bodo nam zjasnila" in da je s plamenečimi besedami načrtal pravec vsej našej politiki, ko je s povzdignjenim srcem zapel, da „ n a j -v e č s v e t a o t r o k o m sliši Slave." Rojaki! Temu pesniku torej odkrivamo spomenik dne 10. septembra t. 1.; spomenik v tacih razmerah, kakor ga slovenski narod ni še postavljal in ga bržkone tudi postavljal ne bode. Podpisani odbor nikogar izmed Slovencev ne bode posebej vabil k slovesnosti odkritja; zdelo bi se mu to razžaljivo, ker ve, da se vsak rodoljub zaveda, kaj je dolžan spominu Prešernovemu. Vabljeni ste torej tem potom vsi vkup in vsak posebej; vabljeni zlasti društva, o katerih je želeti, da se udeleže slavnosti z zastavami. Da bode pa mogoče glede slavnostnega sprevoda ukreniti vse potrebno, blagovole naj društva, ki se slavnosti udeleže z zastavami, naznaniti to sopodpisanemu odbo rovemu tajniku najkasneje do 8. dne septembra t. 1. V Ljubljani, dne 2. avgusta 1905 V imenu odbora za postavljenje Prešernovega spomenika: Ivan Hribar, mestni župan, predsednik. Fran Trdina, mestni knjigovodja, tajnik. Štajerske noulce. š Nemški lopovi nad grobovi. Kakšne cvetke poganja nemška kultura v uelju, se je zopet zadnje dni pokazale. — Znano je, da mnogo nezavednih slovenskih staršev pošilja svoje otroke v nemške šole v Celje, namesto v izborno slovensko okoliško šolo. Ti otroci se seveda ne naučijo bog ve kaj prida. Pred nikomur nimajo spoštovanja, vsaj vidijo, kako njih mestni nemški součenci klofutajo v šoli nekaznovano svoje učitelje, kakor se je to ravno lelos Zgodilo. Kaj čuda, če potem tudi v življenju taki pobiči mislijo, da žive sredi divjakov. Po navadi se izpopolnijo v surovosti in neotesanosti še ko vstopijo v nemške službe. Trije taki fantje so minoli teden napadli slovensko pokopališče v Spodnji Hu-dinji, kjer so premetavali grobne križe in kamne in klicali rajnike na korajžo. Nazadnje so si ge iz suhih vencev in rož zakurili. Fej taki nemški kulturi, ki niti slovenskih grobišč ne pusti na miru! š 50letnico mašništva je praznoval 29. julija umirovljeni župnik v Brežicah č. g. JežefHorvat š Smrt v ognju. V noči od mino-lega petka j-.a soboto je začelo goreti v spodnjem delu na prosto stoječe šupe posestnika Ferdinanda Ferlovca v Debrem pri Laškem trgu. Sedaj, ko ravno med Celjem in Laškim trgom stavijo na južni železnici nove šine, so vse šupe polne stanovalcev. Zlasti spe v šupi železniški delavci Tako so tudi trije ključavničarji spali v šupi v Debrem. Ko so zbujeni od dima zapazili pod seboj egenj, so vsi trije poskakali doli in se srečno rešili. Jeden izmed njih se je pa spomnil, da je pozabil gori ves svoj zaslužek, vsled česar je nazaj splezal. Ker je bilo vse razburjeno, ni nihče zapazil, da je le ta zmanjkal in ne nazaj prišel. Po mnogem trudu se je posrečilo ogenj pogasiti. Ko so pa šupo preiskali, so našli v nji ključavničarja ležečega na tre buhu, vsega razgorelega. Kolikor se ve, je nesrečni zapustil ženo in tri male nepreskrbljene otročiče. —Posestnik je zavarovan za 2000 kron. š Kap je zadela poslanca M o s -d o r f e r j a. Njtgov položaj je jako nevaren. š V Slovenjem gradcu so dne 28 julija blagoslovili novo pokopališče, ker je bilo staro premajhno. š Znani hotel pri Zamorcu (Mohr) v Gosposki ulici v Mariboru je kupil od gospe Piirker g. Gustav J a n k , ki je znan kot vrl katoliški mož. š Slovensko krščansko izobraževalno društvo ,Domovina' v Gradcu je na izvaniednem občnem zboru dne 30. julija in v ustanovni odborovi seji izvolilo sledeči odbor: Predsednik g. Anton Kos, podpredsednik g. Veko-slav P u c e 1 j , tajnik g. Vinko Tošt, tajnika namestnik g. Vinko K u k e n -b e r g , blagajnik g. Martin Stanič, blagajnika namestnik g. Josip Ander-1 i č , gospodar g. Ivan Kodela, gosp. namestnik g. Ivan Ermenc, knjižničar g. Franc Rižnar. odbornik g Franc S v a b , revizorja g. Franc Z a k r a j -šek in g. Marko Pšeničnik. š Zmaga nemškutarjev. Pri novih občinskih volitvah v Oplotnici s o zmagali nemškutarji. š Poročil se je kand. prof. gospod Fran Vajda z gospodično P e p c o Vargazonovo. š Nov hotel nameravajo sezidati na Slatini. Stroški so proračunjeni na 83 575 kron. š Hmeljišča v Savinjski dolini so jako lepa in hmelj uspeva vsled ugodnega vremena jako dobro. Letos se pričakuje 30.000 centov hmelja. š Gornji grad. Za veliko veselico, dne 6. t. m. so se javila društva: 1. Celjske pevsko društvo, 2. Celjski Sokol, 3. Savin-ski Sokol, 4 Kamniška Lira, 5. Kamniška Čitalnica, 6 Celjska Čitalnica, 7. Bralno dru štvo v Brežu, 8 Požarna bramba sv. Frančiška Ksav., 9. Požarna bramba Rečica, 10 Požarna bramba Mozirje, 11. Savina, društvo kolesarjev v gornjegrajskem okraju, 12. Pev sko društvo Edinost v Žalcu, 13. Pevski zbor v St. Pavlu pri Prebredu, 14. Savinska podružnica S. P. D., 15. Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja. š Mladeniška zveza na Dobrni je imela zadnjo nedeljo dne 30. julija svoj redni občni zbor. G. dr. Korošec je govoril o pomenu mladeniških zvez ter razvijal načrt za nadaljne delovanje mladeniških zvez. Mil. g. kanonik Bohinc je v iskrenih in krasnih besedah vspodbujal mladeniče, da naj ostanejo pošteni, narodni, ter naj skrbe za svojo izobrazbo. Zborovanje je vodil g. F. S c h r e i n e r , ki se je govornikoma toplo zahvalil ter obljubil, da bo mladeniška zveza na Dobrni gotovo poslala svoje zastopnike na shod dne 4. sept, v Maribor. š Vinogradništvo. Peronospora, ki je lani uničila mnoge vinogradov na Sp Štajerskem se tudi letos vsled obilnega dežja pogosto prikazuje v vinogradih. Nujno je torej potrebno, da slavna c. kr. kmetijska družba na Štajerskem takoj pošlje svoje potovalne slovenske učitelje kmetom, da jih poučujejo o zabranjevanju peronospore. Tudi bi bilo želeti, da bi c. kr. kmetijska družba dala kmetom več peronospora brizgalnic Vinogradniki, ki imate peronospora brizgal-nice, rabite jih pridno! Dnevne novice. Umeščen je bil dne 1. avgusta na župnijo Ribno č. g. Valentin Oblak, doslej kaplan v St. Juriju pri Kranju. Gorostasne razmere v tržaški občini. Ni ga zlepa dne, da ne bi prinašali razni listi take škandale ki se dogajajo v tržaški mestni upravi, da se moramo res vprašati, zakaj si neki vlada ne upa pomesti v tem Augijevem hlevu. List „Sole" — „Edinost" o nečednih razmerah na magistratu dosledno nikoli ne zine besedice, ima preveč opravka z mežnarijo v Ric-manjih — poroča sledeče: Primorje nima nobene poštene blaznice, razun nedostatnega majhnega oddelka za umobolne v bolnici usmiljenih bratov v Gorici. Zato je tržaški magistrat jel misliti na to, kje naj se sezida velika norišnica. Imenoval je komisijo, ki je preiskovala, na kateri zemlji naj se sezida blaznico. Imeli so na razpolago več krajev, med njimi enega na Greti, ki ga je pod a-ril blagi grof Marenzi ia zemljišče Rumer-jevo. Komisija je po vestnem prevdarku spo znala Marenzijevo zemljišče za najbolj pripravno, ne samo zato, ker je bilo brezplačno, ampak ker je v gradstvenem in krajevnem oziru najbolj pripravno. Rumerjevo zemljišče pa niso spoznali niti z? jliko vredno, da se zaradi njega plača voz, se ga gre ogledat, vrhtega mu manjka vode. Magistrat bi se — vsaj po evropskih pojmih — moral ravnati po poizvedovanju in nasvetova-nju komisije. Toda — komisija obrača, magistrat pa obrne. Nekega lepega dne pridrdra pred stanovanja članov komisije voz, iz njega stopi nekaj gospodov in pozove člane, naj se takoj na povelje magistratovo odpeljejo na komisijonalni ogled. Komisija se je začudila, ker se je ogled že davnej vršil, toda neizprosni dr. Constantini, mestni protofizik se je s člani odpeljal na — Rumerjevo zemljišče. Člani so se upirali, češ, zemljišče ne velja počenega groša, toda dr. Constantini jim je dejal: „Gospod-je, ne delajte preveč besed, mestni svet mora danes potrditi nakup tega zemljišča". Vseh pet članov komisije je nato molčalo, v večerni seji pa so odobrili nakup Rumer-jevega zemljišča. Sedaj pa pride še najlepše. Rumerjevo zemljišče je bilo pismeno v zakoniti obliki ponujeno za 60000 kron, dr. V e n e z i a n pa, ki ima na magistratu glavno besedo, je predlagal naj se dd zanj 90.000 kron! Dosedaj pa še nikdo ne ve, kam je tistih 30 000 kron izginilo! Očito je, da se to pravi ogoljufati davkoplačevalce, posebno zato, ker dr. Venezian, posestnik več zloglasnih hiš v starem mestu, ni povedal razlogov, zakaj naj se za zemljišče dd več in ker magistrat ni izkazal, kam so utaknili tistih 30.000 kron. .Sole" je imenoval dr.Veneziana javnega tatu, a dr. Venezian še sedaj ni tožil.Toda še nismo pri kraju. „Sole" je nazval tudi ostale občinske svetnike tatove, isto je o njih dejala „Riferma", glasilo bivšega tržaškega župana Dompierija. Spadoni, ki so ga pred nekaj dnevi odslovili iz laškega političnega društva „Patria"," je v imenu občine tožil urednika „Riforme" zaradi častikarje in stvar je prišla v roke gosp. preiskovalnega sodnika Krammerja. Ta je pozval urednika in vprašal, imali kaj prič, ki bi potrdile stvar z Rumerjevim zemljiščem. Urednik Bianchi je imenoval protoflzika Constantinija in mestnega inženirja Geiringerja. Constantini se je izgovarjal in se je kompromitiral, Geiringer si je pa izprosil 8 dni premisleka, potem pa privlekel k sodniku dve in pol kile papirjev, dokumentov in računov. G Krammer je izročil stvar državnemu pravd niku, g. dr. Chersichu. Ta pa je, prevzet od teh računov, ustavil preiskovanje proti uredniku „R i f o r m e". — Teh umazanosti, pa še ni konec, kmalu bomoimeli p r i 1 i k o , g o v o r i t i nevednostih pri plinovih naprav a h. Zakaj se vlada ne zgane ? Zakaj ne stori ničesar, da se razmere pojasne? Tako mesto kot je Trst, tako važno za Avstrijo, ne sme biti pod upravo brezvestne, judovske in neodrešene uprave, ki se za ekonomsko povzdigo nič ne briga in tira zgolj protiavstrijsko politiko. Ce pa vlada pusti še naprej tako gospodariti, naj se ne čudi, če se odvrnejo od nje tudi njeni pristaši. —- Novice iz Novega Mesta. Cigansko tatinsko druhal S a r k 6 z y so danes zjutraj s prvim vlakom iz Novega mesta eskortirali k okrožnemu sodišču v Maribor, kjer bo zaradi več deliktov obsojena. — Ob času žetve se je razen Frančiške Pire. o katere smrti smo včeraj poročali, onesvestilo še veliko žanjic, ki pa so večinoma okrevale, le ena v Gabrjih je umrla na solnčarici. — Prava afričanska vročina je dosegla včeraj svoj vrhunec letošnje neznosne vročine. Ob 2. uri popoldne je kazal termometer na prisojnih krajih 52° C. na prostem vetrovnem dostopnem polju 45° in v sredi gozda v senci 32° C Ajda, pesa in fižol so poparjeni kakor z vrelim kropom Tudi koruza je vsa uvela. Drevje že kaže suhe rumene liste V soboto zvečer je bil deloma naliv z bliskom brez gromenja. Toda na vzhodnih krajih je bila obenem najkras-neja zvezdnata noč. Danes se je jelo oblačiti, pričakujemo željno prepotrebnega dežja. — Utonil je v Krki pretečeno soboto Dularjev sin iz Cogolnic. Kopal se je z nekim drugim dečkom in že je odšel iz vode, kar pride na neko skalo in se mu spodrsne ter pade znak nazaj v vodo Truple so dobili kmalu, pa vsi poskusi oživljenja so bili — Smrtni padec podvoz nekateri svedoki pripovedujejo, je v v bližini Bele Cerkve baje neka zaman. Kakor nedeljo ženska tako nesrečno padla z voza, da je prišla z vratom pod kolesa in bila takoj na lici mesta mrtva. — Odlikovan je ravnatelj pomož nih uradov dež. vlade povodom svojega umi-rovljenja g. Anton Walland z naslovom ces irskega svetnika. Talijo za rešitev življenja je dobil kovač Karol K o b e , ki je reSil iz vode dečka Antona A u g u -t i n a. — Imenovana je gdč. Antonija Hribar iz Cerknice za proviz. učiteljico St. Vidu pri Zatičini. — Vsled solnčarice je umrla kočarjeva hči Marija Flere iz Zaboršt. Razstava vajenških del v Radovljici se je otvorila slovesno dne 30. julija t. 1. v lepo okrašeni risalni dvorani ljudske šole. Načelnik pripravljalnega odbora g. I. V u r n i k je izrazil svoje veselje, da se je toliko število za obrt in izobrazbo vajencev se zanimajočih gospodov zbralo. Pozdravil je protektorja razstave vi-sokorodnega g. okr. glavarja Otona p 1. D e t e 1 a , vlč. zastopnika cerkve, vse vi-sokorodne gospode od javne uprave, vse navzoče mojstre, vajence in prijatelje istih. Povdarja slavnostni dan rokodelstva, razstava je pripomeček za medsebojno spoznavanje, vez, ki vodi k združevanji. Z združenimi močmi se moramo truditi za pošten napredek, da doživimo zopet zlati čas rokodelstva, kajti židovstvo in veleindustrija nas hoče ugonobiti. Omenja še pomen te razstave za obrtni naraščaj in jo otvori s trikratnim živio na zaščitnika obrti nj. c. in kr. Veličanstvo presvetlega cesarja. G. okr. glavar se je zahvalil obrtnima zadrugama v Radovljici in na Bledu ter vsem pri tej razstavi sodelujočim faktorjem in naglasil, da take prireditve močno vplivajo na izobrazbo vajencev, iste jih spodbujajo k pridnosti in spadajo med najvažnejše uredbe za pospeševanje male obrti. C. kr. komisar in obrtni inštruktor g. dr. B 1 o d i k iz Gradca govoril je o pomenu razstav za mojstre, vajence in ves obrtni stan. Kratko je navedel statistiko takih naprav v Avstriji, iz katere je razviden vedno večji razvoj na tem polji v raznih deželah cesarstva Lani se je vršila prva razstava vajenških del na Slovenskem, lepa in bogata razstava v Ljubljani. Zelo ga veseli, da je bilo že letos mogoče prirediti to razstavo na Gorenjskem. Končuje z željo, da naj bi bil ta dan začetek novega lepega razvoja rokodelstva v tej lepi deželi. Svet nik trg. in obrtne zbornice g. Fursager je pozdravil prvo podjetje obrtnih zadrug v Radovljici in na Bledu v imenu zbornice Ista se zanima za vsak korak obrtnega življenja pospešuje z veseljem razvoj malega obrta moralno in s prispevki. Njej ja važna skrb za izobrazbo in vzgojo obrtnega na raščaja. Govornik pravi, da kaže ravnokar otvorjena razstava dobro umevanje obrtnikov za svojo obrt, jim čestita na lepo urejeni razstavi ter kliče vajencem, kateri so svoja lepa dela razstav-li: Le naprej po začeti poti, ker delo diči obrtnika, blagoslov je njega lavorika. Razun omenjenih gg. so počastili otvoritev še gg : državni in deželni poslanec g. Pogačnik, c. kr. deželnosodni svetnik g. F e r k, mestni župnik in dekan g I. Novak, radovljiški župan gosp. dr. Vilfan, c. kr. okr. komisar g. Žitnik, deželno vi. koncipist g dr.pl. And rej k a, okrožni zdravnik gosp. dr. V o v e s, vodja obrtno nadaljevalne šole g. A. G r č a r in mnogo drugih gg. učiteljev, razni gg. uradniki, mojstri obrtniki, meščani itd. Pe končani otvoritvi se navzoči pregledali razstavljene reči in izražali zadovoljnost nad solidno in ukusno zgotovljenimi predmeti. Raz stavilo je 38 vajencev iz celega radovljiškega okraja. Omeniti je tudi, da je njeg ekscelenca g. deželni predsednik baron Hein brzojavno opravičil svojo odsotnost. Strokovno poročilo sledi v eni prihodnjih številk Splošnemu obisku je razstava odprta vsak dan do 6. avg. t. I. od 9.—12. ure dopoldne in od 2.-5. ure popoldne. Zadnji dan se bodo razdelila priznanja odlikovanim va-jeucem. Vsakdo je uljudno vabljen si raz- stavo ogledati ter se prepričati o uspehu obrtnega pouka v našem okraju. — Slovenski zemljevid. Odsek za izdajo slovenskega zemljevida se je v „Slov. Matici" popolnil in konstituiral. Nadejati se je, da stopi do konca tekočega leta pred odbor z izvršljivimi predlogi in z dejstvi. — Pri trganju.planink se je ubil nad Rajbljem v Železno Kapljo pristojni infanterist Resman. — Imenovanje v politični stroki. Gorica poroča: Okrajni tajnik Fran K e n d a je imenovan ces. kr. ad-junktom namestništvenih pomožnih uradov, a mu je ob enem podeljen naslov ravnatelja. - Smrt slikarja Alojzija Subica potrjuje danes nam iz New Yorka došli „G!as Naroda", ki piše: Neizprosna smrt ie dohitela pokojnika, ko je v svojem stanovanju v hiši 41—43 Sand St., Brooklyn Borough v Nem Yerku sedel še z dvema rojakoma kraj mize, razgovarjajoč se z njima o domovini in onem, kar mu je bilo na svetu najdražje: o troje svoje dece, katero ostavlja zajedno z žalujočo soprogo v daljnej domovini. Oseda ni hotela, da bi bil še kedaj združen z dragimi svojci, za katerih blagostanje je ostavil domovino in prišel tostran oceana v nadi, da jim ustanovi tukaj bol|šo bodočnost, nego bi jim je zamogla nuditi tužna domovina. — Umrl je v Dobu posestnikov sin Jožef V i d e m š e k. — Imenovan je za živinozdravnika v Skofji Loki g A a ton S 1 i v n i k, živinozdravnik v Dslenji Tuzli. — Nova podružnica „ Slov. planinskega društva". Ker je slav. c kr. deželna vlada v Ljubljani po vsebini predloženih pravil dovolila ustanovitev podružnice ^Slovenskega planinskega društva" za politični okraj litijski s sedežem v Litiji, sklicuje pripravljalni odbor ustanovni zbor v soboto, dne 5. avgusta 1 9 0 5 , ob 8. uri zvečer v gostilni „P r i Oblaku" v Litiji s sledečim sporedom : 1. Nagovor načelnika; 2. čitanje društvenih pravil; 3 sprejem (vpisovanje) članov; 4. volitev odbora; 5. razni nasveti. — Ker je ravno v litijskem okraju več hribov, kateri nudijo obiskovalcem jako lep razgled po Dolenjskem, Gorenjskem in Štajerskem ter so odraslim in mladini lahko pristopni, kakor n. pr. Kum, »v. Planina, Sv. Gora, Primskovo, Obolno, Kušelj in ker je podružnice glavni smoter da prireja izlete in potovanja, napravlja, popravlja in zazna-menava pota in steze ter jih opremlja z napisi, dalje, da gradi in oskrbuje zavetišča in koče, je želeti, da se prijatelji turistike mnogoštevilno udeleže ustanovnega zbora in pristopijo kot člani novemu društvu. — Umrl je v Bazovici tamošnji posestnik gospod Miha R a ž e m , oče gospoda Hrabroslava Ražma Cerkovniško službo je opravljal 43 let. — Nagloma umrl je v Trstu ad-junkt mornariškega komisarijata Franc H e r o 1 d. — V Pliberku na Koroškem je nagloma umrl vseučiliški profesor dr. Jožef vitez M e t n i t z , star 44 let. — Spomenik narodni žrtvi. Hrvaško delavstvo prihodnjo nedeljo odkrije pri Sv. Nedelji pri Samoboru spomenik Gabrijelu Krajačiču, ki je pri zadnjem narodnem pokretu padel kot nedolžna žrtev — Jugoslovanska umetniška kolonija se je osnovala v Belgradu. V njej so hrvaški, srbski in slovenski slikarji. — Č. g. Karola Ceme, župnika v Dolu, je v torek, 1. avgusta, zjutraj ob 2. uri zadela kap na možgane. Leva stran je ohromela. Po 10. uri dopt>ldne istega dne začela se mu je zopet vračati zavest. Ca-stitim sobratom se priporoča v pobožen me-mento. — Novi dalmatinski namestnik. „Obzor" pravi, da ima postati dalmatinski namestnik sedanji upravitelj dalmatinskega namestnika, N a r d e 11 i , namest-niški podpredsednik pa sedanji okr. glavar v Zadru, T o n č i c. „Crv. Hrvatska" pa poroča iz Bosne, da bo imenovan za dalmatinskega namestnika okrajni glavar v Mostaru, baron P i t n e r. To zadnje bi D.dmatincem, ki hočejo imeti domačina, ne bilo všeč. — Vesti iz naše mornarice. Korvetni kapitan Anton Pietzuk je nadzoroval novi ladji „Kaiman" in „Huszar", ki za sedaj ostaneta v pristanišču. Ces kr. eskadra, ki je na vajah, je došla iz Malega Lošinja v Pulj in se je usidrala v fazanski ožini. Vojna ladja „Panther" je dešla v Sidney v Avstraliji. Dne 31. julija so po sv maši slovesno prisegli na ladji „Teget-hoff"* mladi pomorščaki. — Iz strahu pred operacijo se je v Trstu ustrelil Josip Modesto. Imel je neozdravljivo bolezen. — Ogenj. Sinoči, dne 1. avgusta, ob pol 9. uri zvečer je nastal ogenj v leseni baraki pred knezeškofijskimi zavodi v Št. Vidu. Lesena baraka je pogorela; nevarnosti ni bilo nobene. Gasilci iz Št. Vida, Gamelj iz Vižmarjev so bili takoj na mestu pogorišča. Baraka je bila za 600 kron zava rovana. — Iz Ihana nam poročajo: Lansko leto je sklenil občinski odbor soglasno na predlog nekega odbornika, da se sme vršiti godba v gostilnah le, ako je dano za to dovoljenje in ako je plačal dotični licenco. In vendar se sedaj vrši v neki gostilni godba vsako nedeljo in praznik, ne da bi se kdo zglasil pri županu in plačal licenco. Pa ne še samo to. Niti sam občinski odbor ne re-špektira svojega soglasnega sklepa in sicer vse časti vredni g. župan se prav nič ne briga za to, jeli je godbo dovolil ali ne. — Opomnimo blagohotno vse odbornike na dolžnosti, ki jih imajo do občine, ki bi to gotovo nekaj koristilo, ako bi vsakdo plačal licenco. Upamo, da bomo prihodnjič mogli poročati, da je stvar v redu. Toliko v blagohoten opomin! — Prosi se one gospode, kateri hranijo iz svojih šolskih let knjigo: Po-korny Erjavec »Živalstvo", katera je med tem v knjigotrštvu pošla, da jo blagovolijo prepustiti gojencem knezoškofijskih zavodov. Knjige naj se blage volje dopoši-ljajo »Katoliški Bukvami" v Ljubljani, katera plača prejete izvode, če treba, tudi nad prvotno ceno. Književnost m umetnost. * O užitnini od vina in mesa je naslov knjižici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakomur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčma rjem, mesarjem in dacarjem. Cena je knjižici samo 1 K 50 v. s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetijski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati. * Domača umetnost. G. Aleksander Gdtzl, podobar v Ljubljani, je prenovil tri altarje v Spodnjem Bitnjem (župn. Žabnica pri Skc fji Loki) Ti altarji so baročni in sicer dva one vrste, ki jih ljudstvo imenuje »zlate altarčke". Altar sv. Pavla je iz 1. 1641., veliki altar sv. Nikolaja iz 1. 1678 , altar sv. nedolžnih otroči-čev pa iz 1. 1697. Llubllanske novice. lj Zopet zaprte zloglasne hiše. Župan Hribar je zapovedal, da morajo do danes opoldne biti izpraznjene vse zloglasne hiše v Zvonarskih ulicah. Godile so se zopet mnoge nerednosti, kakor pod upravo Lčwyjeve. Privatna stanovanja so dovoljena. lj Repertoir sloven. gledališča. Repertoirni odsek »Dramatičnega društva" je pripravil doslej sledeče prevode za repertoir slovenskega gledališča v sezoni 1905/06: Drama: Shakespeare : Kralj Lear; Kleist: Katica Heilbronska; Schiller: Don Carlos; Ibsen: Stebri naše družbe; Wilde: Saleme; Gorkij: Malomeščanje; Naj-djenov: Otroci Vanjušinovi; Holz Jerschke: Traumulus; G. Hauptmann: Elga; R Havel: Politiki in Tujci; Ohern: Bratje sv. Bernarda; L Fulda: Maskerada; Stobitzer: V višavah; Jules Verne: Carjev sel; Hodson Burnet: Mali lord; V. Štech: Tretje zve-njenje; Dr.Jos. Stolba: Njen sistem; Bozdčch: Napoleon v škripcih; Nušic: Knez Sembe-rijski; Kadelburg: Dva srečna dneva; Bisson: Dobri sodnik; L' Arronge: Lolin oče; L Thoma: Lokalna železnica; Anzengruber: Samski dvor. Opera: Weis: Poljski Žid (nova); Čajkovskij: Pikova dama (nova); Lortzing: Car in tesar (nova); Mozart: Čarobna p ščalka (nova); Rosini: Seviljski brivec (nova); Albini: Maričon (repriza); Verdi: Rigoletto (repriza); Wagner: Tanbauser (repriza); Weber: Carestrelec (repriza). Opereta: Strauss: Cigan baron (repriza); Lehar: Loncevez (nova) Seveda ta repertoir še ni celoten ter se še popolni z nekaterimi slovanskimi in tujimi najnovejšimi dramskimi deli. Slovenskega dramat. dela ni vložil doslej še noben pisatelj. Cujemo pa, da pripravljajo nove drame g. Ivan Cankar, gospa Zofkajelovško-v a in g K s. M e š k e. lj Velika ljudska veselica pevskega društva ,Ljubljana', ki se je vršila v nedeljo 30. julija t 1. na zelenem hribu, obnesla se je nad vse pričakovanje izborno. — Na obširnem, jako okusno dekeriranem in električno razsvetljenem vrtu razvila se je vže zgodaj popoldne jako animirana zabava, katera je trajala pozno v noč. Pevski zbor .Ljubljana" je pod eksaktnim vodstvom svojega pevovodje gosp. prc f. D e k 1 e v o zapel z njemu lastno sigurnostjo nekaj zborov, katere je pa moral na burno zahtevanje mnogobroj-nega občinstva ponavljati. To pot je dokazal zbor, da je kos tudi najtežji nalogi. Jako marljivo svirala je tudi vojaška godba, ki je igrala večinoma slovanske skladbe in zato žela obilo pohvale Med petjem in godbo pa so švigale narodne gospice p« vrtu, ter ponujale svoj srečolov ali šaljivo pošto, narodni kolek ali serpentine, ter s tem mnogo pripomogle do neprisiljene zabave in še več k materijelnemu uspehu. Na kegljišču je pa vladala pravcata vojna za prvenstvo, in je tudi to podjetje dalo lepo vsotico v društveno blagajno. Z eno besedo, bila je posrečena naprava, katera zasluži vsestranske pohvale. Omenjati imamo ko-nečno izborne postrežbe restavraterja gosp. Remica, kateri je z jako dobro pijačo in okusno kuhinjo vsestranske zadovoljil obilo navzoče občinstvo. lj Prešern v slabi družbi. V izložbi trgovine Kari Till na Kongresnem trgu se nahaja Prešernova razglednica v prav smešni družbi drugih karikiranih razglednic, al;\ Geldprotz, Borsenprotz itd. Na gledalca napravi to prav čuden vtis, kakor da se s tem Prešern smeši. lj Koncert ljubljanske društvene godbe se vrši danec v hotelu .Ilirija* Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 h. — J u t r i je koncert društvene godbe v hotelu »L 1 o y d". z,ačetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 h. ik ]j Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani ima v četrtek, dne 3. avgusta, ob 3. uri popoldne svoj prijateljski sestanekv gostilni g F. R e m i c a na .Zelenem hribu", Dolenjska cesta, kjer se bode med drugimi rečmi posvetovalo in razgovarjalo o novem obrtnem zakonu; zatorej se gg. člani vabijo na mnogobrojno udeležbo. lj Olepševalno društvo v Rožni dolini pri Ljubljani priredi v soboto, dne 5. avgusta t. 1., ob 8 uri zvečer predavanje v gostilniških prostorih g. Martina Podgo relca, kjer govori visokošolec g. Valentin Rožič: »O organizaciji društev". Vsi člani in prijatelji društva se kar najuljudneje vabijo k predavanju. — Odbor. lj Žepna tatvina. V Frančiškanskih ulicah je bila posestnici Mariji Zaved-nikovi ukradena iz žepa denarnica s 7 kro -nami. Policija je dve sumljivi ženski are-tovala. lj Skupaj trčila sta včeraj popoldne neki tiskarski vajenec in neki odvet niški uradnik s svojimi kolesi v Šolskem drevoredu. Uradnik je padel s kolesa in se poškodoval. lj Priporočljiv hlapec. Včeraj se ga je bil tipkarski hlapec A. J. tako naleze!, da je prišel zvečer domov z razbitim vozom Ko ga je gospodinja poklicala na odgovor, je postal tako jezen, da ga je morala policija dati na hladno. Ij Ljubljanica je sedaj tako plitva, da jo ob Krakovskem nasipu otroci opeto-vano prebredejo. Pot preko Ljubljanice so markirali z opeko. lj Meteorologični mesečni pregled. Minoli mesec mali srpan je bil vroč kakor malokdaj in proti koncu suh. Opazovanja na toplomeru dad<5 povprek v Celsijevih stopinjah: ob 7. zjutraj 17 3°, ob 2. pop. 27 0°, ob 9. zvečer 20 8°, tako da znaša srednja zračna temperatura t. m 21.7°, za 20° nad normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 7364 mm kot srednji zračni tlak t m., za 04 mm nad normalom. — Mokrih dnij je bilo 11, padlo je pa 792 mm dežja. — Med vetrovi je jugovzhodni daleč presegal druge. — Kot kritični dan v velikem srpanu se lahko zaznamuje okoli 11., ko stoji luna v obližju zemlje. Darovi. Za pogorelce v Horjulu: Preč. g A. Lovšin, župnik na Dobrovi, 20 K; blag. g. Oroslav Dolenc, svečar v Ljubljani, 10 K; preč. g. Mihael Koželj, župnik v Pod-brezju, 10 K; blag. gospa Josipina Tollazzi, posestnica v Logatcu, 40 K; veleč, gospod A. Zdešar, misijonar v Gradcu, 8 K 50 h; veleč. g. Fran Javšovec, superijor čč. oo. misijonarjev v Ljubljani. 20 K; preč. župni urad Krka zbirko 40 K; preč. župni urad Polica 20 K; veleč, župni urad Sv. Lenart nad Škofjo Loko 38 K; veleč. g. M. Kralj, župnik v Tunjicah, 8 K; blagor, gosp. Ivan Novak, posestnik na Šutni v Kamniku, mnogo obleke; župnija Preserje zbirko 65 K; preč. g. Tomaž Rožnik, župnik v Selcih, zbirko 30 K 60 b; blag. g. Val. Krašovec, posestnik v Radohovi vasi pri Št. Petru na Kr, 10 K; župnija Boh B la 70 K; Marija Pri-stov, službujoča na Boh Beli, 20 K; slavno krščanskosocalno izobraževalno društvo pri Sv. Mihaelu 30 K; preč. župnijski urad v Novi Oselici 17 K; preč. župni urad sv. Križa v Svibnem 12 K 70 h; župnija Dobrčpelje zbirko 17 K; veleč. g. A. Ramoveš, župnik v Dobrčpoljah, 10 K; župnija Št. Jošt pri Vrhniki 65 K; veleč, g Fr. Lakmayr, župnik v Št. Joštu pri Vihniki, 10 K; župnija Sv. Križ nad Jesenicami, 10 K; preč. župni urad Gorenja vas zbirko 39 K 20 h; župnija Šmartno pri Litiji 28 K; blagor, gosp. M. Tauber et Bruder, trgovec na Dunaju, 20 K; preč. g. Ivan Zupan, župni upravitelj v Ilrenovicah, 10 K; župnija Hrenovice zbirko 15 K 66 b; preč. župni urad Komenda 20 K; preč. g. Ivan Mihelčič, kaplan v Železnikih 5 K; preč. gosp Ivan Nagel, župnik v Selih (p. Borovlje, Koroška) 5 K; preč. župni urad v Črnem vrhu nad Polh. gradcem 15 K 88 h; preč. g. Fran Rihar, župnik v Mekinjah, zbirko 17 K; yeleč. gospod Fran Finžgar, župnik v Želimljah, zbirko, 8 K; veleč. g. Ign. Fertin, župnik v Zasipu, zbirko 10 K; preč. župni urad Dole pri L 10 K; žup. Zagradec zbirko 12 K; tri zavoje raznovrstne obleke velecenjena gospa Lenka Martinčič v Ljubljani. — V imenu revnih pogorelcev se vsem gg. darovateljem in gg. darovateljicam prav lepo zahvaljujem ter prosim tudi druge, naj se usmilijo blago hotno res siromašnih ponesrečencev. Jo s. Pristov, župnik. Razne stvari. Najnovejše. Z gnjilimi gobami se je zastrupila v Ašu na Češkem rodbina slikarja Lindnerja. Umrlo je že pet oseb, slikar pa umira. Pod vlak se je vrgel v Zagrebu narednik J. G i m p e 1. Vlak ga je popolnoma razmesaril. Oženil se z materjo in hčer-k o. Iz Lockpert, v Ameriki poročajo: Trgovec John Woods iz Ridgeway se je pred štirimi tedni ločil od svoje soproge, in že 18.jul.je vzel za ženo njeno hčer, iz prvega zakona, 26letno Georgiano Woodsovo, katera je tudi ločena od svojega soproga. Mačeho je s sekir« ubilv Decsu na Ogrskem sin kmeta Nikita Bilics. Ubito mačeho je položil na posteljo in posteljo zažgal. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj, 2. avgusta. Seja ministrskega sveta se je danes pečala s češkimi vspored-nicami v Opavi. Ministrski svet je sklenil še tekom avgusta ustanoviti samostojno češko učiteljišče v Poljski Ostrovi. Razgovor je bil tudi o položaju na Ogrskem. Budimpešta, 2. avgusta Fejervary se vrne sem 10. avgusta in priredi banket h kateremu povabi predsednike zbornic in člane magnatske zbornice. Szegedin, 2. avgusta. V blagajnici tukajšnje finančne direkcije je že včeraj zmanjkalo denarja ter se je morala obrniti pe denar na avstro ogrsko banko. London, 2. avgusta. Seja ruskega kronskega sveta se je včeraj pričela v Petrovem dvoru s slovesno zahvalnico, kateri so korporativno prisostvovali vsi po vab ljenci. Car je k tej seji, ki se peča z zadnjim branjem prenarejenega Bulyginovega ustavnega načrta, povabil 43 oseb, med njimi vse v Rusiji živeče velike ruske kneze, vse ministre, Trepcwa, nekaj profesorjev drž. prava itd Včeraj so prebrali polovico načrta. Car želi, da se delo hitro dovrši, da more že 12. avgusta, na dan prestolonaslednikovega rojstnega dne dati novo ustavo. Več ministrov je radi tega sklenilo prenočevati v Petrovem dvoru, da se jim ni treba voziti k sejam iz Peterburga Vsi so z velikim zadoščenjem sprejeli načrt. Načelnik moskovskega zemstva se je o načrtu precej pohvalno izrazil. Višje delavske vrste dobe aktivno volivno pravico. London, 2. avgusta. O ruskem prestolonasledniku poročajo, da je oglušil. Peterburg, 2. avgusta. V Lubjenu je bil na cesti ustreljen okrožni sodnik, ko se je sprehajal z neko damo. Oddanih je bilo nanj šest strelov. Napadalec je pobegnil. Bukarest, 2. avgusta. Mornarjem s »Potemkina" se sedaj jako slabo godi. Služiti morajo za delavce, a se te službe težko dobe, ker se podjetniki boje, da bi slabe vplivali na delavce. Peterburg, 2. avgusta. Po celi ruski Poljski bo v kratkem proglašeno obsedno stanje. Reval, 2. avgusta. Včeraj so pričeli stavkati delavci v ladjedelnici. Zahtevali so, da se izpusti njihove zaprte kolovodje. Ker se jim to ni ugodilo, so se jim pridružili delavci ostalih tovarn. Priredili so po mestu obhod, katerega policija ni mogla preprečiti. Kazaki so razpršili množico. Več sto oseb je ranjenih. Danes je mir. Rostok, 2. avgusta. Tu je splošna stavka. Množice korakajo po mestu, pojoč revolucionarne pesmi. Množice so se že več- krat spoprijele s 1 zaki, ki so streljali, Mnogo oseb je mrtvih in ranjenih. Bel g rad, 2. avgusta. Opozicijonaloj Sibaličev »Narodni List" je prenehal iz. hajati. Berolin, 2 avgusta. Nemške izgube v bojih s Hereri v južni Afriki znašajo d« slej 41 častnikov, 83 podčastnikov 305 mož; ranjenih pa je 53 častnikov, 109 podčastnj. kov in 303 možje. Vojska z vstaškimi Hereri stane Nemčijo že 250 milijonov mark, vstašev pa, ki so skoro vsi brez pušk in imajo le en top, je komaj 15.00q, Nemški junaki se z golimi divjaki, oboroženimi samo z loki in pušicami, borijo že poldrugo leto in nič ne opravijo. Stockholm, 2. avgusta. Na manevrih pri Stockholmu je neko ladijco razbila podmorska mina. 4 osebe so mrtve, 8 oseb je ranjenih. Lvov, 2. avgusta. Stavka zidarjev je končana. Pariz, 2. avgusta. Tovarnar Jalurot, lastnik velikega modnega magazina »Au Printemps" je napovedal konkurz. Pasiva znašajo 15 milijonov frankov. Berolin, 2. avgusta »Hannoverscher Courier" poroča, da je pruska vlada naročila glavarjem, naj takoj prepovedo sprejem avstrijskih in ruskih poljskih delavcev v tovarne. Carigrad, 2. avgusta. Avstro-ogrski poslanik je izročil od vseh poslanikov podpisano noto velevlasti, ki obžaluje, da sč Turčija ni na jasnem, kakšne posledice bi znal imeti njen odpor proti finančnemu nadzorstvu velevlasti v Makedoniji. Nota poživlja Turčijo , naj v lastnem interesu sprejme takoj dotične predloge velevlasti. Carigrad, 2. avgusta. Vodja eksar-hata je protestiral pri turški vladi proti hišni preiskavi na eksarhatu in proti aretiranju nekaterih odličnjakov eksarhata ter proti temu, da je nekaj spisov odnešenih. Izjavil je, da ni odgovoren za neprijetne posledice, ki lahko iz tega nastanejo za Turčijo. Carigrad, 2. avgusta. Pisarna eksarhata, katero so včeraj zaprli, je danes zopet odprta. Menda niso našli pri preiskavi nobenih važnih političnih spisov. Peterburg, 2 avgusta. Linevič br-zojavlja carju, da ruska armada ni obkoljena in da tudi ni v nevarnosti, da bi bila obkoljena. Dotične vesti so bile neresnične. Japonska armada je opetovano poizkušala, da bi obšla ruska krila, a vedno brez uspeha. Linevič pravi, da je duh vojske izvrsten in da se popolnoma zaveda dolžnosti, katero mora izpolniti. London, 2. avgusta. Japonski list »Nishi-nishi shinbun" poreča po »DailyTe-legraphu", da je japonska armada, ki je obkolila ves vzhodni Kirin, tako ugodno postavljena, kot je bila malokedaj kaka armada. Če se posreči japonski načrt, je Linevič izgubljen, ako se ne umakne v pravem času v Harbin Peterburg, 2. avgusta. Vse province ob Ohotskem morju so ruske oblasti brez odpora izročile Japoncem, ker jih je bilo nemogoče vzdržati. Ondi so sedaj Japonci napravili operacijsko bazo in izkrcali ondi 3000 mož z 72 topovi. Peterburg, 2 avgusta. Dopisnik .Ruskih Vjedomosti" poroča, da Japonci organizirajo esmo armado za zasedanje Sahalina in amurskih pokrajin. Tokio, 2. avgusta. Skupne izgube japonske mornarice znašajo 2008 mrtvih in 1665 ranjencev. London, 2. avgusta. Vsi ruski uradi na Sahalinu so že ustavili svoje delo. Tokio, 2. avgusta. (Uradno) Generalni poročnik Haraguchi poroča, da je nad celim Sahalinom preklamirana vojna uprava. Washington, 2. avgusta. Roosevelt se je izjavil, da bo nastalo premirje na bojišču en teden po pričetku mirovnih konferenc. Mirovna pogajanja se prično 10. avg. in bodo trajala tri tedne. Tržna poročila od dne 1. avgusta 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 16.10 do 1612; rž za okt. K 12.98, do K 13.-; oves za okt. K 1158 do 11.60; koruza za avg. K 15.70 do 15.72. Pšenica: ponudbe in povpraJevanjs dobro, tendenca vzdržana. — Prodaja 32.000 met. st. nespremenjeno, trdno. — Vreme: vroCe. Ppilofp 175. štev. „Slovenca" dne 2. avgusta 1905. Obrtni red. Dunaj, 31. julija Odkazovanje. §112. sedaj določa: Ako vlada dvomi, ali in v kater® zadrugo naj uvrsti posamezni obrt, tedaj vpraša trgovsko in obrtniško zbornico, oziroma dotično zadrugo. Novi načrt pa določa: Vsak obrtnik mora biti član zadruge. Vlada pa določi zadrugo, ko zasliši mnenje zadružne zveze, in kjer te ni, trgovske in obrtniške zbornice ter dotične zadruge. Ako torej ni ne zadruge, ne zadružne zveze, vpraša le trgovsko in obrtniško zadrugo. Nameni zadrug. § 114. obširno navaja namene, katere naj dosezajo zadruge. Ti nameni so obširno našteti že v sedaj veljavnem zakonu. Zakon daje navodila za izboljšanje obrtniških razmer na gospodarskem, dobrodelnem in šolskem polju. Zadruge naj goje duha skupnosti, branijo in povzdignejo stanovsko čast, ustanavljajo založne in bolniške blagajne, sirovinske zalege, skupne prodajalnice za dovršene izdelke itd. Odsek pa je še dostavil: Zadruge naj tudi zabranjujejo umazano konkurenco med obrtniki samimi, predolge obroke plačil in pa razne razvade, ki so obrtnikom le na škodo. Posamezni člani odseka so navajali razne slučaje, ko obrtniki sami za razpisana dela stavijo tako nizke ponudbe, da delajo v svojo škodo ali pa zahtevajo doplačila. />godi se večkrat, da imovitejši podjetnik prevzame n. pr. vso stavbo po določenih cenah, pozneje pa odda razna dela malim obrtnikom za mnogo nižje ponudbe. Primerna konkurenca ne škodi, a umazana škodoželjnost nikomur ne dela časti. Nove določbe v zakonu so, da mora zadruga sama imeti natančen imenik svojih članov; zadruga ima pravico in dolžnost, nadzorovati obrtne strokovne šole, ki jih sama ustanovi in vzdržuje, učne kurze, va-jenške razstave itd.; potrjevati delavna izpričevala svojih pomočnikov itd. § 1 1 4 a je nov in jako važen. Določa namreč: Zadruge smejo določiti pričetek in konec vsakdanjega dela svojih pomožnih delavcev, odj?očitek, čas in visokost plače pomožnih delavcev in pa odpoved. To določijo zadruge na občnem zboru, in sicer je sklep obvezen za mojstre, ako obvelja z dvetrctjinsko večino. Ravnotako pa sklepajo tudi pomočniški zbori. Ako soglašata sklepa mojstrov in pomočnikov, potem imajo določbe veljavo za mojstre in pomočnike, in sicer za določeno dobo. Sporazumno med mojstri in pomožnimi delavci sklenjene pogodbe (glede pričetka in konca dnevnega dela, glede minimalne plače, odpočitka in odpovedi) mora potrditi deželna vlada, ko je zaslišala zadružno zvezo, in če te ni, trgovsko in obrtniško zbornico. Te določbe se kot delavni red nabijejo v vsaki delavnici, kakor je to že običajno v tovarnah. Kaj pa se zgodi, če se n. pr. mojstri za se ne zedinijo, ali če se ne sporazumč mojstri s pomočniškim zborom ? Potem more vsak delodajavec (mojster), kakor je že sedaj običajno, sam skleniti pogodbo s svojim pomočnikom. O tem paragrafu je bilo mnogo govora. Eni so ugovarjali, da posamezni mojster pač ne more biti vezan na sklep zadruge glede minimalne plače za pomočnike. Zgoditi se more namreč pogosto, da pomočnik ne za služi minimalne plače. Odgovor je: Sklep velja za mojstre, ako obvelja z dvetretjinsko večino. Ako torej dve tretjini zbranih moj -strov določita plačo, delavno dobo, odpo-čitek in odpoved, je pač to izraz pretežne večine. Ako dalje pomočnik ne zasluži določene plače, more ga mojster odsloviti v določenem času. In če se ne sporazumč mojstri s pomočniki, itak ne velja skupna ali kolektivna delavna pogodba ter imata delodajavec in delojemalec proste roke glede pogodbe. Poslanec Pacher je ugovarjal, zakaj bi si rokodelci morali vezati roke, ako tovarnar (v smislu § 88a) sam določi delavni red. Odgovarjali so mu, da zadruga sme, ne pa mora določiti delavni red, in če ga določi, se mora to zgoditi le z dvetretjinsko večino. V Nemčiji je nad 6000 obrtnih zadrug, ki imajo določen za člane delavni red, v Avstriji so doslej le štiri vrste zadrug, n. pr. tiskarji. Paragraf 114a je, kakor je razvidno iz besedila, načelne važnosti, a ostane gotovo, posebno na deželi, le na papirju. Pristojbine. § 115. določa: Zadruge imajo pravic«, v svojih pravilih določiti vpisnino za svoje člane, pristojbino vajencev za sprejem in oprostitev. Zadruga pa more revnim vajencem odpustiti vse pristojbine. Nove določbe v tem paragrafu pa so: Gospodar je porok, da zadruga dobi pristojbine vajencev. Ako se zadruga v smislu § 111 izloči iz zadruge ter priklopi drugi, le doplača toliko vpisnine, za kolikor je morda višja pri novi zadrugi. Vdovam in dedičem obrtnikov, ki so izvrševali prost obrt, more zadruga odpustiti vpisnino, ako po smrti imejitelja naznanijo nadaljevanje istega obrta. Pristojbine določi zadruga, potrdi pa jih tudi politična deželna oblast, ki jih more znižati, ako so previsoke. Daljši razgovor je bil o novi vladni določbi, ki pravi: Vsi doneski iz pristojbin vajencev se morajo porabiti v pokritje izdatkov za izobrazbo vajencev. S to določbo hoče vlada preprečiti, da bi zadruge ali posamezni mojstri s prispevki vajencev plačevali bolniško zavarovanje. Rszni člani odseka, Schneider, <-Boheim, Hauck, Hueber in Kratochvil, ki so sami obrtniki, so odločno pobijali trditev, da mojstri vajenške prispevke uporabljajo v svoje namene. Razne dunajske in gotovo tudi druge zadruge morajo poleg rednih prispevkov za vajenške bolniške blagajne še doplačevati v pokritje vedno večjih troškov za vajence, jako redki se obrtniki, ki morda izrabljajo svoje vajence, mnogi pa so, ki sami plačujejo za vajence pristojbjne za sprejem v delo in oprostitev. Z večino glasov je odsek sprejel določbo, da se mora najmanj polovica vajenških doneskov porabiti za izobrazbo vaiencev Posl. F o e r g je dalje predlagal, naj člani zadrug plačujejo svoje prispevke p o visokosti p r i d o b n i n s k e g a davka. Vlada pa je temu ugovarjala, češ, da bi bilo pri močnih zadrugah za porazdelitev prispevkov po visokosti pridobnine preveč dela z računi. Poslanec Schneider prizna, da je taka porazde litev v načelu sicer najpravičnejša, a praksa kaže, da mora večja zadruga nastaviti uradnika, ki od slučaja do slučaja izvrši to porazdelitev. Odsek je končno sklenil, naj zadruga sama v svojih pravilih določi, kako se po-razdelč prispevki. Prizivna pravica zadrug. Popolnoma nov je § 1 1 6 a, ki določa prizivno pravice zadrug. Doslej zadruge niso imele te pravice, zato pa tudi niso imele ! nobene pravne pravice, pravega pomena in j vpliva. Vlada sama predlaga, da zadruge dobč prizivno pravico v osmerih slučajih, i in sicer: 1. Ako obrtna oblast izdd prcsivcu obrtni list ali koncesijo, kar mora naznaniti dotični zadrugi. Ako načelniŠtvo zadruge v treh tednih odgovori oblastvu, da prosivec ni dokazal sposobnosti ali da so izpričevala ponarejena itd., more se zadruga pritožiti v dveh instancah proti odloku prve instance. 2. Ako obrtna oblast dovoli prehod od obrta na sorodni obrt ali istočasno izvrševanje več sorodnih obrtov. 3. Ako obrtna oblast odpusti v peseb [ nih slučajih dokaz sposobnosti. 4. Ako obrtna oblast določi obseg kake ' obrtne pravice, s katerim zadruga ni zado : voljna. 5. V slučajih, ko naj se določi, ali je obrtno podjetje tovarniško ali rokodelsko. 6. Kedar obrtna oblast določa posameznim obrtnikom (n. pr. dimnikarjem) meje po i okrajih ali najvišje (maksimalne) tarife. 7. Kedar obrtna oblast izdaje obrtno-policijska navodila za posamezne obrte (dimnikarje, konjederce, gostilničarje in krčroarje) i 8. V vseh slučajih, ki se tičejo notranje uprave zadrug in vajencev. Posl. H u e b e r in K u 1 p sta še na- svetovala: 9. Ako obrtna oblast odkloni naznanilo zadruge, da ta ali oni neopravičeno izvršuje svoj obrt. § 1 1 6 b določa, da mera v vseh na ! vedenih slučajih obrtna oblast naznaniti i svoje odloke dotičnim zadrugam; te pa imajo pravico v teku 14 dni (proti razsodbi 1. instance), ozirema 28 dni (proti odloku 1 2 instance) od dneva vročitve vložiti priziv. § 1 1 6 c : Prizive vlaga zadružno pred ! stojništvo; v posebnih v pravilih določenih : slučajih pa mora sklepati občni zbor. Vsa ! kemu prizivu se mora priložiti izpisek iz ! sejnega zap snika. § 1 1 6 d : Pravočasni prizivi v slučajih i pod točko 1 , 2. in 3. imajo ta učinek, da i prosivec ne sme izvrševati obrta, dokler j pritožba ni končno rešena. Zaradi obilih troškov pa je dovoljen priziv le proti dvema enakima razsodbama. Gospodarsko. Velik uspeh ,Jadranske banke1 v Trstu. Svojedi bno smo bili sporočili v tem listu o ustanovitvi novega denarnega zavoda pod imenom »jadranska banka v Trstu". Slava Bogu: ta ustanova je danes go tov čin Kakor morejo čitatelji razvideti in se prepričati iz današnjega oglasa koncesi- jonarjev »Jadranske banke", je c. kr. ministrstvo za notranje stvari, soglasno s c. kr. finančnim ministrstvom dovolilo javno sub-skripcijo bančnih delnic. Ker pa je že potom privatnih priglašenj in pred javno subskripcijo pokrita vsa glavnica, odpada javna subskripcija popelnema. Vendar pa, da se da prilika tudi oni gospodi, ki so čakali na javno subskripcijo, da morejo delema in razmerno udeležiti se subskripcije, znižati hočejo koncesijonarji dosedaj podpisano število močnejih delničarjev. S tem bo omogočena udeležba na subskripcije tudi širšim krogom našega občinstva. Mi smo tedaj, ko sme prvikrat govorili javnosti o ustanos'itvi .Jadranske banke", izrazili trdno prepričanje o največji potrebi takega zavoda. Izrazili smo tudi nado, da se ta namera ustanoviteljev najlepše posreči. No, uspeh, ki se je dosegel že pred javno subskripcijo, nadkril je vsa naša pričakovanja in nudi živ dokaz o največji potrebi novega zavoda in o financijelni jakosti slovanskega sveta na slovanskem jugu. flleteorolojitno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srodnji zračni tlak 736-0 mn. a ■ o Čas opazovanja Stanje barometra T mm Temperatura po Celziju Vetrovi Neb« b _ M ■a g s ■8 s « h 1 9. zveč. 734 3 +23 6 brezvetr. obl. 7. zjutr. 7333 + 194 » jasno 0'0 2. pop. 7323 +27-6 sl. jjzah. pol obl. Srednja včerajšnja tomp. -(-24 2°, norm. +19 7°. Lepo stanovanje, obstoječe iz 3 sob, pritiklin in delom vrta, je oddati v novi hiši na Resljevl cesfl $f. 26 takoj ali s 1. novembrom. Več poizve se na Resllevl cesfl 30 V pritličju. 1534 3-1 Zahtevajte zastonj in iranko moj veliki, bogati) ilustrovanl glavni cenik i. nad I0U slikami vseli vrst ulkelnaNtlh, »rebrnih In zlatih ur z /namko ltoHkopf. Ilahn, Ornega, SiharDiuiiHi n, u Izvirnih tovnrninklh cenah. Nlkel. remont, ura......K 3'— sist. Koskopf patent ura ..... 4"— . , trna jekl. rem.ura „ 4' — Svic izvir. Koskopf pat. ura . . , 5'— □oldin rem. ura „1 una" kolesje . 7 50 srebr. „ „Olorla" dvojni plašč . , oklep, verižica z rinčico na pero in karab., 15 gr. težka ruska Tula nikel. rein. ura s sidro z „Luna" kolesjem 7-60 11 -50 2'50 9'50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3 —, švarcvaldska ura K 2'—. Za VMako uro .'{letno plHnieno Jaiimtvo! Nlkak rini ko! Zamena dovoljena, ali denar na/.aj ! Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mostu 1077 (Brux) št. 843, Češko. 100 — 12 Zurenen-"s zv- stara, s primerno šolsko izobrazbo, čvrstega zdravja, sprejmeta se takoj v trgovino mešanega blaga 1535 3-1 Jakob Petrovčič-a u Trebnjem. Hlapec trezen ter uren in vešč slov. in nem. jezika se sprejme takoj. Plača 10 do 12 gld mesečno. Ign. Paar, tovarniški restavrater 1539 3—1 Jesenice - Fužine. prodaja posestva fllasouir ^ »o ITnnnčkDm MltlliV ¥11 na Koroškem Lajčaherjevo posestvo, le 15 minut oddaljeno od postaje nove želežnice Žihpolje i (Maria Rain), se vsled družinskih dogodkov i proda. Posestvo obsega 35 oralov, in ' sicer 15 oralov gozda, katerega tretjina je godna za posekanje. Pohištvo in gospodarske priprave so v najboljšem stanju. Prodajalec je posestnik Jakob Hafner, pošta Žihpolje pri Celovcu. 1541 3-1 | XX. letni tečaj | | XX. letni tečaj | Oblastveno priznano deško odgolevallfte Ku$lmayr v Gorici 1526 2 sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo. za vaience se prav po ceni proda. Žabjak št. 3. I. 1536 mizorsbn pomočnika se sprejmeta takoj na Vrhniki št. 101. Martin Klemenčič, mizar. 1540 3-1 Oblastveno dovoljena ■ • celoletne ===== razprodaja zaiog« uma v Sv. Petru-Orehovcu blizu Križevcev na Hrvatskem. Z dopisom z dne 29. junija 1.1. št. 7579 je dovolila slavna kr. krajevna oblast v Križevcih kot obrtna oblast prve inštance radi opustitve trgovine z vinom popolno razprodajo omenjene zaloge vina. Vino je iz kalničkih in podkalničkih vinogradov in so v zalogi različne vrste, kot: Moslovac, Dušica ranina, Kraljevina, Graševlna itd. Potom oklica te reelne razprodaje se vsakomur nudi prilika, da si poceni nabavi dobrega, starega in novega vina ter vljudno prosim p. n. reflektante, da se ali pismeno obrnejo na me ali pa se izvolijo osebno potruditi v Sv. Petar-Orehovac. Velespoštovanjem 1499 8~3 Katarina Frohlich. O O <9 VTV v/ * * <5^ V*