ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
\\Qri \
vJorti 1
fZ/J
/v
sAi/n
5C//U.
FT
CSŽ^i
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, foto
Številka 97
Leto 4
Cena 240 SIT
8. januar 2004
S~-■'	■ ---------------------------------------v
Naslednja številka bo izšla 22. januarja 2004.
So direktorja verige HE
Hrvaški predsednik z darilom na slovensko mejo
Slovenska vas - Hrvaški predsednik Stipe Mesič je prvi dan novega leta obiskal meddržavni mejni prehod Bregana oziroma Slovenska vas ter pozdravil slovenske in hrvaške carinike in policiste. S tem dejanjem je hotel simbolično pokazati, da morajo meje narode zbliževati, ne pa jih razdvajati. Z obiskom zaposlenih na mejnem prehodu je hotel tudi sporočiti, daje Slovenija za Hrvaško prijateljska država, Slovenci pa prijatelji Hrvatov.	Stipe Mesič
Glede odnosov med državama je
Mesič ob tej priložnosti izrazil željo, da bi se sodelovanje tudi v prihodnje krepilo predvsem v pozitivnem smislu. V šali je dejal, da bi ga veselilo, če bi se tokrat na meji srečal tudi s slovenskim predsednikom Janezom Drnovškom, vendar se, kot je povedal, o tem nista vnaprej dogovarjala.
Kljub vsemu je poudaril, da bo vsako odprto vprašanje med državama potrebno reševati posebej in sporazumno, saj seje v preteklosti že pokazalo, da dosedanje reševanje skupnih problemov v paketu ni prineslo ustreznih rezultatov. Dodal je še, da bo njegova prva pomembna naloga letos tudi koordinacija odnosov med njegovim kabinetom in hrvaško vlado, saj naj bi ifneli iste naloge in probleme, ki jih lahko rešijo le skupaj. S.V.
SavaGlas gre naprej
Brežice - Za obstoj časopisa SavaGlas so se zavzele svetniške skupine LDS, SNS, DeSUS, LORKS in PUM ter uspele doseči podpis pisma o nameri med občino in Radiem Brežice. Podpisnika sta se dogovorila za podporo časopisu v okviru zakupa oglasnega prostora, ki bo namenjen Občini Brežice ter političnim strankam in listam. Peterica svetniških skupin županu Vizjaku predlaga, da k sofinanciranju lokalnega časopisa pridobi tudi preostali dve posavski občini, s čimer bi SavaGlas res postal časopis pokrajine.
Zaradi doseženega podpisa podpore bo radio kot izdajatelj Sava-Glasa kljub neugodnim poslovnim rezultatom do sprejetja proračuna oziroma do konca marca letos nadaljeval z izdajanjem časopisa, po sprejetju proračuna pa bodo dogovorili nadaljnjo podporo.
Direktor Radia Brežice Edvard Štraus pismo o nameri označuje kot znak dobre volje in hkrati izraža upanje, da bo SavaGlas izhajal tudi v prihodnje.
...na strani 3
spodnesli seniorji?
Boštanj - Ko so pred dobrim mesecem na gradbišču HE Boštanj fiksirali prve kovinske dele turbine, so se direktorju projekta izgradnje HE na spodnji Savi Ladu Tomšiču že močno majala tla pod nogami, čeprav se o tem v javnosti ni govorilo in tudi Tomšič je zatrjeval, da gradnja teče po načrtih.
Pravzaprav so mu tla že sredi septembra začeli majati posavski seniorji, katerih član je tudi Niko Galeša, ki v imenu Pokrajine Posavje v ustanavljanju vodi odbor za HE na spodnji Savi. Na takratnem srečanju so seniorji izrazili zaskrbljenost, da bi utegnila gradnja HE na spodnji Savi zamujati.
Njihove dvome so nekaj dni za tem na novinarski konferenci ovrgli vodilni možje HSE - generalni direktor Drago Fabjan,Vojko Sotošek ter Lado Tomšič, ki so zatrdili, da “gradnja poteka skladno z načrti in brez zapletov”, opazke, da se pri gradnji kasni, pa so označili kot gola natolcevanja.
Malo pred novim letom pa se je zgodilo. Lada Tomšiča je zamenjal Bogdan Barbič. Niko Galeša, vodja odbora, ki pravi, da moraš biti že pri gradnji hiše ves čas zraven, kaj šele pri stomilijardni investiciji, zanika, daje Tomšiča odstavilo Posavje, glas ljudstva pa vendarle pravi, da gre za delo sivih eminenc, ki delujejo v obliki in podobi posavskih seniorjev.
...na strani 3 Gradbišče HE Boštanj lani decembra
Silvestrovanje
Zabava, zdravice, ognjemeti in sneg...
Posavje - Najdaljšo in za mnoge tudi najbolj noro noč je bilo tudi letos mogoče preživeti pod milim nebom. Čeprav nebo nad Posavjem ni bilo najbolj milo, saj je deževalo, večine tistih, ki so se odločili za silvestrovanje na prostem, to ni zmotilo. Zabave je bilo dovolj povsod, takšne in drugačne, za vse, ki so si jo želeli.
V Sevnici se je na trg reka obiskovalcev, ki pa je bila manjša kot prejšnja leta, stekla šele po deseti uri. Zabaval jih je Pop Design, po polnoči pa so lahko uživali ob ognjemetu, ki je bil letos nekoliko manj razkošen. Najbolj zagrizeni so na prizorišču vztrajali do jutra, ko se je - kot običajno - razvnel pretep med Štajerci in Kranjci. Nekateri so silvestrovanje tako zaključili na urgenci, drugi na policiji.
Silvestrovanje na prostem z ognjemetom in živo glasbo je potekalo tudi v Krmelju. Številni ljubitelji planin so se na Silvestrov večer z baklami podali na Kamenško, kije krmelj-
V Krškem so stopili v novo leto z Big Bondom.
Sevničane je na Lisci pričakalo romantična zasnežena pokrajina.
ski Triglav, in se nato vrnili na rajanje pod vedrim nebom. Mnogi Sevničani pa se tudi naslednji dan niso predali lenobi. Kakšnih sto se jih je povzpelo na Lisco.
Tildi silvestrovanje v Krškem je zaradi bogatega programa in tradicije kljub vremenu privabilo veliko ljudi, saj je večji del mladine iz sosednjih mest odšlo v Krško. Petarde so sicer pokale povsod, vendar ni bilo nobenega izgreda.
V Brežicah so z izvedbo silvestrovanja zadovoljni. Po besedah gostinca Darka Petelin-ca se je zbralo pričakovanih okoli 2000 ljudi. Zabava se je začela nekoliko kasneje, šele po 23. uri, rajanje pa je trajalo do tretje zjutraj. Nad ognjemetom so bili obiskovalci prijetno presenečeni in Petelinčevi pravijo, da bodo ob podpori občine z organizacijo silvestrovanja vztrajali tudi v prihodnje.
vanj;
N.C.
.C./B.D./S.V.
Ognjemet v Brežicah
Častni znak Svobode
v Sevnico
Ljubljana - Predsednik države Janez Drnovšek je ob dnevu samostojnosti podelil najvišja državna odlikovanja. Častni znak svobode je prejel tudi Lojze Motore iz Sevnice. Za to visoko priznanje ga je predlagalo tako domače planinsko društvo Lisca Sevnica kot Planinska zveza Slovenije. Motore, ki je že vrsto let član upravnega odbora Planinskega društva, več let ga je tudi vodil, je častni predsednik sevniškega društva. To čast si je prislužil z aktivnim delom v planinskih vrstah, pred desetletji pa je bil tudi predsednik komisije za izobraževanje pri Planinski zvezi Slovenije. V tistem času je planinstvo postalo najbolj množično; začela so se usposabljanja za planinske vodnike in to je bil začetek planinskih taborov, tudi v Sevnici. Lojze Motore je Častni znak Republike Slovenije tako prejel za svoj prispevek k razvoju in afirmacij' planinstva v Sloveniji. N.Č.C.
KNJIŽNICA SEVNICA Trg svobode 10 82Q0 SEVNICA 1
RADIO
BREŽICE
na »9,7 In 98,9 MM.
AKTUALNO
POSAVSKE HVSlCE
V novo po starem
Spet smo skočili v novo leto; tokratno bo še posebej pomembno, saj bomo z njim država in Posavje pristali v skupnosti evropskih narodov ter volili v evropski parlament, ob koncu leta pa spet šli na svoja glasovalna mesta, kjer bomo odločali o usodi voditeljev ljudstva na državnozborskih volitvah. Marsikaj novega bo torej v letu 2004, vanj pa smo stopili po starem.
govi strankarski kolegi. Odkar se je namreč njihov novi predsednik iz klopi preselil na čelo občinskega sveta in se mu je izneveril še Milko Veršec, deluje skupina slovenskih demokratov povsem neprepričljivo. Tako osamljeni in nebogljeni so videti, kakor brežiški malčki, ki niso vedeli, iz katerih rok naj sprejmejo darilo, kajti Božiček in dedek Mraz sta sklenila spravo. Tako kot sta bila na prednovoletnem srečanju spravljivo videti Aleksander Denžič in Ferdo
NSi. Vse bolj pa naj bi ostajalo središča vasi, preostali zdaj ne-brez podpore tudi vodstvo Zdrav-	močni ugotavljajo, kako priza-
stvenega doma Krško, saj nova det je turistični kraj! Kako
•1
n«
Almira Božovič in Klemen Ramovš
stavba očitno ni prispevala tudi k boljši vsebini dela. Hudujejo se tudi v Kostanjevici, češ, da Krško preveč krepi zdravstveno službo na Raki. Tako kot se men-
Brež.iški prvi možje Zlobko, Vizjak in Oršanič
V vseh treh posavskih središčih je največ ljudi silvestrovalo na prostem, povsod so občanom zaželeli vse najboljše župani in povsod sojih osrečili z bogatimi ognjemeti. Povsod so tudi pokale petarde, a najbolj glasno v Krškem. Povsod so zaradi glasnih strelov trpele živali in povsod so ljudje ugibali, koliko neki bodo novoletna slavja stala davkoplačevalce. Če bi sešteli vse ognjemete, glasbene spremljevalce in druge stroške, smo v Posavju za silvestrovanja na prostem “pokurili” kakšnih 10 milijonov SIT! Pa kaj, ljudje si, tako kot v rimskih časih, še vedno najbolj želijo kruha in iger. Panem et circenses! V prednovoletni in novoletni evforiji ter prazničnem ugodju so potrošniki v ve-lemarketih, kakor daje vse zastonj, polnili vozičke in trgovci so si meli roke. Saj, komu je bilo te dni mar, da se na jugu države vse več ljudi težko prebija iz meseca v mesec, da v Posavju ostaja velika brezposelnost in z ukinitvijo celulozne proizvodnje v Krškem preti še hujša! Gospodarski položaj tudi na začetku leta nasploh ni obetaven. Le Artiče so na novoletno noč med nas prinesle veselje; bile so namreč najpomembnejša posavska vas, saj so nas na nacionalni TV v leto 2004 popeljali njihovi drotarji in dodobra uveljavljena Nuša Derenda.
Pinterič, sedanji in nekdanji “občinski tajnik”. Le da je Pinterič pri županu Avšiču nekoč imel v rokah škarje in platno, Vizjak pa Denžiču tega ne prepušča. Preveč črnogledo bi bilo misliti, da se bo Denžič zato udinjal z vsemi tistimi, ki iz ozadja krojijo sedanjo in prihodnjo občinsko politiko! V volilnem le-
Young na Malem Vrhu in..
da v Brežicah krepi občinski av-topark, saj hišnik, avtopralec in kurjač Roman Ozime ugotavlja, da se po slehernih volitvah na
Pinterič in Denžič - dva direktorja
tu bo dovolj priložnosti, da bodo ljudje spoznali, kdo je s kom ter se odrekli temu ali onemu.
Nova stavba, stari odnosi
Nič več najšibkejši člen
Tako kot so se v Ppdbočju vsi organi odrekli Ani Žugič, da bi še naprej vodila osnovno šolo. Proti njej so glasovali celo vsi
Toda njihov nastop je pravzaprav le drobcen obet za nastopajoče leto, saj župan Andrej Vizjak zanj naznanja celo vrsto pomembnih dogodkov in s tem brežiški občini optimistično napoveduje lepšo prihodnost. Občina, ki v posavskem trojčku pretekla desetletja, denimo med predsedovanjem Stanka Zlobka, Ivana Tomšeta ali Teodorja Oršaniča, ni imela veliko razvojnih priložnosti, dobiva s schengensko mejo lepe možnosti za gospodarski napredek. Toda kar najbolj jih bo mogoče izrabiti le z večjim poenotenjem v občinskem svetu. Župan Vizjak žal ostaja v njem preveč osamljen, nedo-
Brežiški zapori nekoč in danes
nemogoča je plastična ograja, da zaradi nje nova cesta spominja na kanal čez Čateško polje, in kako malo je Čatež iztržil na račun avtoceste!
Zato pa je vsaj za svoj ugled mnogo več iztržil Niko Žibret iz Krškega, kije na svojem vikendu na Malem Vrhu med drugim gostil tudi ame-
... Žibret ter Vebletova na vrhu Afrike
riškega veleposlanika Younga in nato z Brežičanko Marijo Veble pred dnevi osvojil še Ki-limadžaro. ZDA niso na vrhu, ampak na Malem Vrhu, in Zi-bret ni na Malem Vrhu, marveč na najvišjem vrhu Afrike, bi lahko šaljivo zapisali. Šaljivo že, koristno, za Zibreta seveda, pa tudi!
Brez posavskega dogovarjanja nič
dvorišču poveča število osebnih avtomobilov. Na Čatežu, ki dobiva grozljivo podobo betonskega griča, pa se seveda nenehno povečuje število krajanov, ki šele zdaj ugotavljajo, kako neprevidni in neenotni so bili v razpravah okrog gradnje avtoceste. Samo spomnimo; na Medvedjeku je zaradi medvedov država zgradila kar tri široke prehode, na Čatežu pa se ni hotela pogajati
strankarski somišljeniki, zato Janša menda že razsaja zaradi
niti okrog kratkega tunela. Z izjemo “rušencev”, ki so dobili
I	*	•«* An____!7
Če brežiška občina, kljub temu da iz nje v Krško odhajajo uspešni podjetniki, denimo Cerjak, Tomše, Lopatič, Zorko in drugi, ni več najšibkejši člen regije, pa tudi Posavje ne želi biti na zadnjem mestu v državi. Da bi si brežiška, krška in sevniška občina izborile lastno pokrajino, bo letos potrebno še več naporov in sodelovanja; za zdaj ga izpričujejo zlasti posavski seniorji, vsaj na zunaj pa denimo tudi firma Posavc, kije nekdanje brežiške zapore tik pred novim letom prenovila v svojo poslovno hišo. To je nov prispevek k lepšim Brežicam, le da so zdaj še bolj opazna razpadajoča sosednja prazna skladišča! V letu okrepljenega posavskega sodelovanja bodo vsi odločujoči ljudje skupaj z bodočimi parlamentarci vred morali več storiti za krepitev pokrajine, za uresničitev skupnih projektov in pridobitev denarja iz evropskih skladov. Morda tudi za brežiški festival stare glasbe. Sta se v tej smeri o sredstvih že kaj pogovarjala bankirka Almira Bo-žovič in direktor festivala Klemen Ramovš?
V Sevnici problemov z denarjem ne bo, vsaj v primeru, če bo ameriški milijonar Trump Amalijo in Viktorja Knavso-va res še letos zaprosil za roko njune lepe hčerke Melanije.

V Krškem osnutek
proračuna za dve leti
Krško - Občinski svet Krško je obravnaval osnutek proračunov za prihodnji dve leti. Svetniki so imeli do konca decembra čas za vlaganje pisnih pripomb oziroma predlogov, ki jih bo župan s strokovno službo skušal upoštevati v pripravi predloga proračunov, predstavljenega na januarski seji.
Država, ki sprejema dveletni proračun, enako priporoča tudi občinam^ ni pa to še zakonska obveza. Zupan Franci Bogovič je vseeno sledil priporočilu in strokovna služba je pripravila osnutek proračuna za leto 2004 in 2005. Koliko je to smiselno, je vprašanje, saj se običajno že enoletni proračun sestavlja z vednostjo, da bo sledil rebalans.
Za proračun 2004 so pričakovani prihodki v višini 5 milijard 367 milijonov SIT, odhodki pa v višini 5 milijard 428 milijonov SIT. Manjkajoče milijone bodo pokrili s predvidenim novim zadolževanjem v višini 103 milijonov SIT.
Poleg primerne porabe, ki bo napolnila polovico proračuna, je drugi največji vir na prihodkovni strani nuklearka, ki bo prispevala milijardo 337 milijonov SIT. Ostali prilivi naj bi prišli od prodaje občinskega premoženja, najemnin, nadomestila za stavbno zemljišče, odstopljenih državnih taks in državnih transferjev na podlagi pripravljenih občinskih programov. Župan pričakuje tudi uresničitev Kopačeve obljube, dane ob podpori Posavja za spre-
jem pogodbe o nuklearki, da bo regija dobila 550 milijonov SIT, ki se bodo delili med vse tri občine.
Pri dohodkih je 42 odstotkov oziroma 2 milijardi 277 milijonov SIT planiranih kot investicijskih sredstev, skoraj milijardo in pol pa je prenesenih obveznosti iz leta 2003. Nadzorni odbor, ki mu pritrjujejo tudi nekateri svetniki, ima na proračunski osnutek kritiko, da je preveč optimističen, da ne bi smel predvideti primanjkljaja in da v predlagani obliki že razkriva rebalans v višini 5 do 6 odstotkov proračunskih prihodkov. Župan naj do priprave predloga ponovno prouči realnost prihodkov, predvsem pa naj se pozanima za obljubljena dodatna sredstva v zvezi z nuklearko, so na razpravi menili svetniki.
Glede na njihove ustne pripombe bo usklajevanje do predloga proračunov za naslednji dve leti zahtevalo veliko prepričevanja in usklajevanja, saj na primer samo iz Krajevne skupnosti Brestanica prihaja sveženj predlogov, vrednih več deset milijonov SIT.
Branka Dernovšek
Sevniški župan Kristijan Janc, ki seje pred Silvestrovim mudil na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, je od Janeza Kopača dobil zagotovilo, da je vlada 18. decembra za posavske občine potrdila izplačilo 550 milijonov SIT, obljubljenih v zadnjih pogajanjih pred potrditvijo Mednarodne pogodbe o nuklearki v državnem zboru. Formula za delitev teh milijonov med tri občine je število prebivalcev. Občina Sevnica bo dobila 145 milijonov SIT, krška 220 in brežiška 185 milijonov SIT. Plačnik je Sklad za razgradnjo jedrskih odpadkov s sedežem v Krškem in občine se morajo z njegovim direktorjem Milanom Venčkom dogovoriti o načinu in datumu izplačila.
Prispevek tudi od nepozidanih stavbnih parcel
Krško - Občina Krško z naslova nadomestila za stavbno zemljišče letno zbere 350 milijonov SIT, od tega le slabih 50 milijonov prispevajo fizične osebe, ostalo priteče iz gospodarstva. Pred dvema letoma je država sicer napovedala, da bo nadomestilo za stavbno zemljišče ukinjeno in nadomeščeno z davkom na premoženje, a za leto 2004 ta obremenitev ostaja in je celo dopolnjena za nezazidana stavbna zemljišča.
V Sloveniji je preko 50 odstotkov stavbnih zemljišč neizkoriščenih in da bi prostorsko ministrstvo prišlo do natančnejših podatkov, pa tudi da bi stekel promet s temi parcelami, je občinam naložilo, naj se v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča upoštevajo še nezazidana stavbna zemljišča. Občinski svet Krško je v decembru sprejel dopolnilo odloka, ki govori o tem, kdo je zavezanec, kdo je lahko te obveze oproščen in pod kakšnimi pogoji se upoštevajo olajšave oziroma znižanje prispevka.
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč, se to deli na območje prve in druge kategorije. Prebivalci, ki so v bližnji soseščini nuklearke, so imeli že doslej 20-odstotno olajšavo, kar ostaja tudi v prihodnje, predlog NSi pa je bil, naj se jim za leto 2004 ta zviša na 30 odstotkov, za vsa ostala stanovanjska naselja v občini pa naj velja 15-odstotna olajšava. Martin Kodrič iz NSi je prepričan,
znižuje cene nepremičnin v občini in zato naj bi imeli prebivalci nižje obremenitve s tega naslova. Njegov predlog so svetniki zavrnili, saj jim je bilo razloženo, da bi to pomenilo 25 milijonov SIT manj v občinsko blagajno.
Na predlog LDS imajo nižjo osnovo za izračun prispevka za stavbno zemljišče tisti, ki obnavljajo stare objekte v mestnem središču.
Pri bremenitvi nezazidanega stavbnega zemljišča pa je Branimir Vodopivec iz SLS vložil amandma na odlok, po katerem bi bil plačila prispevka oproščen vsak lastnik stavbne parcele, ki je ne more prodati zaradi neatraktivne lokacije.
Amandma ni bil sprejet, se pa v občinski službi zavedajo, da problem gotovo obstaja. S planom opredeljene gradbene parcele, ki kupcev ne zanimajo zaradi drugih razlogov in ne zaradi previsoke cene, bo moč s prostorskim aktom spremeniti nazaj v kmetijsko zemljišče.
AKTUALNO
Tomšiča zamenjal Barbič
Staro leto odneslo direktorja
spodnjesavskih elektrarn
Sevnica - Še pred kratkim - ob novembrskem občinskem prazniku in ob nedavni montaži kovinskih delov turbine na gradbišču HE Boštanj je kazalo, da vsa dela na verigi HE potekajo po načrtu in da so vsi zadovoljni. Vsaj tako so govorili predstavniki sevniške občine in Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Toda čez noč je prišlo do zamenjave direktorja projekta izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi Lada Tomšiča, ki ga je z letošnjim letom nadomestil Bogdan Barbič.
Do zamenjave direktorja projekta izgradnje HE na spodnji Savi Lada Tomšiča je prišlo zaradi njegove domnevne preobremenjenosti. Tomšič je namreč tudi član poslovodstva HSE, zadolžen za tehnično področje (tehnični direktor HSE), poleg tega dela magisterij in živi v Mariboru. Niko Galeša, predsednik odbora, ki v imenu pokrajine Posavje v ustanavljanju vodi pogovore in pogajanja v zvezi z izgradnjo HE na spodnji Savi tako z Ministrstvom za okolje kot tudi s HSE, pravi, daje prvi razlog za razrešitev v preobremenjenosti Tomšiča, saj je zato prihajalo do zamud pri projektu, poleg tega pa odbor meni, da nekdo, kije zadolžen za stomilijard-no investicijo, ne more tega nadzorovati iz Maribora, temveč mora biti prisoten na gradbišču, torej naj bi bil domačin. Predlagali so, da bi bil vsaj njegov namestnik domačin, ki bi sprem-
ljal dogajanja in aktivnost na verigi.
Zaradi vsega tega in predvsem zaradi zamujanja rokov in
nedoslednosti pri terminskih planih izgradnje, za kontroliranje katerih je tudi pooblaščen omenjeni odbor pod vodstvom Nika
Lado Tomšič (desno), odstavljeni direktor projekta izgradnje H E na spodnji Savi, v družbi z direktorjem projekta izgradnje HE Boštanj Miranom Žgajnerjem
Galeše, so holdingu predlagali, da stvari reši. Kot pravi Galeša, so se že doslej v javnosti pojavljale dezinformacije, češ, da gradnja HE Boštanj poteka po planu, kar ni res, saj so terminske plane korigirali. To je bilo zavajanje, na katerega odbor ni pristajal, zato je od holdinga zahteval, da se dela transparentno, po terminskem planu in da se tekoče obvešča o postopkih.
HSE seje zato odločil, da zamenja direktorja projekta Lada Tomšiča, ki je po mnenju Nika Galeše odigral pomembno vlogo pri gradnji elektrarne ter pri oblikovanju koncesijske pogodbe., Novi direktor projekta izgradnje HE na spodnji Savi je Bogdan Barbič, sedanji direktor Termoelektrarne Brestanica, ki ga podpira tudi prej omenjeni odbor in kije funkcijo prevzel s 1. januarjem 2004.
Nada Černič Cvetanovski
Občina Brežice podprla SavaGlas
Brežice - SavaGlas izhaja že četrto leto in v tem času je z naklado 5000 izvodov v Posavju urezal dobršen tržni delež. Prebrodili smo začetne težave, dobili podporo bralcev in ustvarili domač posavski časopis. Kljub zagnanosti in vnemi je Radio Brežice kot izdajatelj časopisa SavaGlas v nezavidljivem ekonomskem položaju, ki je pogojeval nadaljnje izhajanje časopisa. V decembru je Občina Brežice ob pobudi petih političnih strank podpisala pismo o nameri, ki naj bi vsaj kratkoročno rešilo težave izdajatelja.
Svetniške skupine LDS, SNS, DeSUS, LORKS in PUM so se v decembru zavzele za obstoj časopisa SavaGlas kot pomembnega dejavnika obveščanja javnosti na območju vseh treh posavskih občin in poudarile vlogo in pomen regijskega časopisa.
v omenjeni obliki dogovorili nadaljnjo podporo.
Direktor Radia Brežice Edvard Štraus pismo o nameri označuje kot znak dobre volje in hkrati upa, da bo SavaGlas izhajal tudi v prihodnje. Poudarja, da so podpisniki pobude in župan v tem trenutku storili potreben korak, ki upravi Radia Brežice omogoča, da lastnikom Radia Brežice predstavi novo situacijo. “Oprto ostaja vprašanje, kako se bosta na pismo odzvali in ali se bosta pridružiti tudi ostali dve posavski občini, ki ju SavaGlas po vsebini pokriva prav tako kot brežiško. Pridobili smo vsaj tri mesece, v katerih bo potrebno vsebino pisma tudi realizirati in sicer z ustreznimi sklepi tako na občinskih svetih kot tudi na skupščini Radia Brežice,” meni Štraus.
Glas izhajati tedensko. Meni, da si je težko zamisliti regijo brez ustreznih informativnih podpor, ki ju lahko zagotavljata le oba medija. Tildi sicer Avšič meni, da je trenutno informiranje pomanjkljivo, saj je zasnovano na županovih urah in tiskovnih konferencah ter novinarskem poročanju v obsegu, ki ga ekonomski položaj omogoča. Poudarja, da mora biti v interesu občine in Posavja, da radio in SavaGlas dolgoročno obstajata in napredujeta kot informativna medija.
Župan Vizjak podporo ocenjuje kot dobro in meni, da bo tako
lažje predstavljeno delovanje in pogledi občine in občinskega sveta. Finančne obveznosti bodo nastopile po sprejetju proračuna za letošnje leto, ki bo opredeljeval tudi postavko za podporo časopisu. Ta bo po njegovem prepričanju glede na širok političen konsenz v občinskem svetu z željo po nadaljnjem obstoju lokalnega časopisa izglasovan brez problemov, enako pa župan kot prvak občinskega odbora SDS poudarja, da se tudi njegova stranka pridružuje podpori časopisu.
Suzana Vahtarič

Previharimo viharje!
Stopili smo v leto 2004, ki bo za Slovenijo in Slovence prelomno; 1. maja bomo stopili v EU, 2004 je tudi volilno leto, volili bomo nove poslance. Kaj pričakujete od vstopa v EU in kaj pričakujete od državnozborslih volitev? Se bodo liberalni demokraciji, ki je doslej na volitvah vedno zmagala, zamajala tla pod nogami? Kdo in s kom bo krojil usodo Slovenije po volitvah?
Stane Žokalj, podjetnik iz Krškega:
Upam, da se bo razmaje sil po državnozborskih volitvah končno spremenilo. Če si dober, imaš dva mandata dovolj, ne pa, da eni in isti vladajo 13 let. Zadnji čas je, da se na oblasti nekaj spremeni. Kar zadeva volitve v evropski parlament, pa menim, da se bomo morali šele navaditi, da smo dejansko član te družbe. Jaz osebno veijamem, da nam bo šlo, tudi čutim se Evropejca in še z večjim zanimanjem bom spremlja) kandidate za Bruselj.
Ljubo Motore, vodja sevniške izpostave ZZZS: Želim predvsem več in bolje plačanega dela. Vse premalo vemo, kaj nas v resnici čaka Pa še z izkušnjo iz nekdanje skupne države smo, vsaj starejši, preveč obremenjeni. Upam, da bodo mladi smelejši in bodo priložnosti v novi družini držav znali izkoristiti. Od novih volitev ne pričakujem veliko. Uidi če bi prišlo do menjav pri strankah na vihu, bodo vsi problemi, ki smo sijih nakopali, ostali in reševati jih bomo morali vsi, ne glede na strankarsko pripadnost.
Matjaž Krevelj, avtoelektričar iz Globokega: Upam, da nam bo vstop v EU prinesel dobro, vsaj tako državni predstavniki ves čas ponavljajo. O negativnih posledicah ni toliko slišati. Vstopa se bojijo le kmetje, ki najbolj glasno opozarjajo na posledice. Možno, da bo kaj tudi drugače, ne predstavljamo si najbolje, kaj pomeni Evropa. Politike pa ne spremljam, tako da raje ne bi komentiral, kaj bo po volitvah.
Tatjana Kaplan, uslužbenka UE Krško: Ne pričakujem bistvenih sprememb od naslednjih volitev, saj so se v 13 letih zamenjali na oblasti desni in levi, pa na kakovost življenja navadnih državljanov to ni vplivalo. Srednja generacija je nekako zapečatena, ne moremo si nič dajati na stran za stare dni, le toliko imamo, da šolamo otroke. Za volitve v evropski parlament pa v teh povojih sploh nimam komentarja. Dobro se mi zdi, da Slovenija vstopa, kaj pa bo to prineslo ljudem, bomo videli.
' 1
te J \0
m
m
Zinka Lavrič, upokojenka iz Dolenje vasi: Upam, da bo vstop Slovenije v EU za vse prinesel boljše čase, da ne bo toliko brezposelnih in da bo bolj urejena socialna skrb. Želim si, da bi bilo tako, ne vem pa, če bo res. Glede volitev ne vem, kaj bi rekla; če zmagajo eni ali drugi, bo enako. Trenutno se mi zdi, da se slovenski politiki bolj ukvarjajo s tem, kdo bo sedel v evropskem parlamentu.
Mag. Andrej Vizjak
S podpisom pisma o nameri med občino in Radiem Brežice omenjene stranke, ki imajo v občinskem svetu večino, soglašajo s finančno podporo že za prve tri mesece tega leta, torej v obdob-Ju začasnega financiranja. Županu Vizjaku predlagajo, da pobudo za sofinanciranje pridobi tudi od občin Krško in Sevnica, s čimer bi SavaGlas res postal glasilo pokrajine.
Podpisnika sta se dogovorila za podporo časopisu v okviru za-kuPa oglasnega prostora, ki bo namenjen v tretjini Občini Bre-lce, v preostalem prostoru pa Političnim strankam in listam.
nto bo Radio Brežice kljub neugodnim poslovnim rezultatom o sprejetja proračuna oziroma o konca marca letos nadaljeval z izdajanjem časopisa SavaGlas,
Jože Avšič
Jože Avšič iz LDS je dejal, da je pet strank skupaj ocenilo, da bi bila velika škoda za Brežice in celotno Posavje, če časopis ne bi več izhajal. Ocenjujejo, da občina in regija nujno potrebuje oba medija, tako radio kot čašo-
Občini negativno mnenje
Brežice - Računsko sodišče je v reviziji poslovanja Občine Brežice v letu 2002 ugotovilo, da je občina kar v nekaj primerih ravnala v neskladju s predpisi ter ji izreklo negativno mnenje. Ker so bile razkrite nepravilnosti odpravljene že med revizijskim postopkom oziroma so bili sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi, občini ni potrebno pripraviti odzivnega poročila.
Računsko sodišče je ugotovilo, daje občina nepravilno razporedila sredstva proračuna za 13,7 milijona SIT in razporedila pet delavcev na delovna mesta, za katera nimajo izpolnjenih pogojev strokovne izobrazbe. Poleg tega je previsoko obračunavala dodatek za delovno dobo šestim delavcev, dvema delavcema izplačala dodatek za tarifno skupino, čeprav jima ta ne pripada; v letu 2002 je bil delavcema nepravilno zaračunan v vrednosti 84.000 SIT. Delavcem, ki niso izpolnjevali pogojev za razporeditev na delovno mesto, je občina novembra lani izplačala plače v znesku 1,3 milijona SIT, v celem letu 2002 pa 15,2 milijona SIT. Občina je od delavcev, ki jim je nepravilno izračunala dodatke za pre-
visoko dobo - znesek vseh v lanskem letuje znašal 212.000 SIT - zahtevala, da nepravilno obračunani dodatek vrnejo. Pet delavcev je denar že vrnilo, šesti ga vrača po obrokih.
Poleg tega je brežiška občina sklenila anekse k pogodbam za dodatna dela brez predhodne objave nad zakonsko dovoljenim obsegom v znesku 28,4 milijona SIT. Sklenila je namreč aneks z izvajalcem, Komunalnim stanovanjskim podjetjem Brežice in Komunalnim stavbnim podjetjem Krško v zneskih 35 milijonov SIT oziroma 48,5 milijona SIT, torej nad dovoljenim obsegom in brez predhodne objave, kar je v nasprotju z zakonom o javnih naročilih. Občina je tako plačala 10,7 milijona SIT večji znesek obveznosti, kot je bilo doeovorieno s ooeodho 7n
dodatne obveznosti ni sklenila aneksa k pogodbi in je plačala večje obveznosti.
Računsko sodišče je še ugotovilo, da občina ni oddala javnih naročil po predpisanem postopku. Nepravilna je bila oddaja storitev pobiranja takse. Občina je namreč januarja 2001 s podjetjem za varovanje premoženja Varnost Novo mesto sklenila pogodbo o izvedbi storitve pobiranja komunalne pristojbine, sklenjena pa je bila neposredno brez izvedenega postopka javnega naročanja. Računsko sodišče meni, da bi bilo potrebno za vrednost pobrane takse v letu 2002 -ta je znašala 185,6 milijona SIT - skrbneje izbrati izvajalca pobiranja takse. Poleg tega je občina nepravilno oddala dela vzdrževanja javne razsvetljave
ter 7’A nrinravn in vnti»»nia imtac
ticij.
Računsko sodišče je pregledovalo obdobje zadnjega leta županovanja Vladislava Der-žiča, zdajšnji župan mag. Andrej Vizjak pa ugotovitve sodišča sprejema kot signal, daje potrebno marsikaj postoriti in spremeniti ključne postopke in načine ter jih uskladiti z zakonodajo. Kot je pojasnil, to že uskaljujejo in so del napak že sanirali. Zato je po Vizjakovih besedah računsko sodišče sklenilo, da občini ni potrebno oddati odzivnega poročila, kar pomeni, da je bilo zadovoljno s storjenimi in začrtanimi ukrepi za odpravo nepravilnosti.
Tako so imeli revizijo za obdobje svojih predhodnikov že vsi trije sedanji posavski župani
c-r* /c v
GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO
Sava Glas, 8.1.2004
80 let Tanina
Z optimizmom v prihodnost
Sevnica - Kolektiv Tanina je s svečanostjo v Kulturni dvorani proslavil 80-letnico podjetja, ki je doživljalo vzpone in padce ter se leta 1980 znašlo v stečaju. Sanacija s pomočjo Belinke je bila uspešna in eden takratnih svetovalcev, danes pa predsednik nadzornega sveta Tanina Andro Ocvirk je dejal: “Imeli smo odgovorno nalogo, da poiščemo sposobnega direktorja. Ivan Mirt je kot strojni inženir nenehno hodil okrog linij s “francozom” v rokah in menili smo, da bo ta pravi, ker je operativec.” Mirt je za uspešno vodenje podjetja poleg še 35 sodelavcev prejel priznanje inovatorja. Odkar je na tej funkciji, spodbuja zaposlene, da predlagajo izboljšave, za kar so tudi finančno stimulirani. Od prihranka, ki ga prinese njihova ideja, dobijo 10 odstotkov enkratne nagrade.
Leta 1923 je bila v Zagrebu ustanovljena delniška družba Jugotanin, ki je imela po takratni zakonodaji lahko do največ 49 odstotkov tujega kapitala. Naslednje leto so zgradili tovarno v Sevnici, ki po 80 letih obstoja danes zopet ohranja tradicijo v maniri predvojne taninke; večinski lastnik so domačini, delnice podjetja pa morajo imeti tudi člani nadzornega sveta, da bodo zares odgovorno bdeli nad poslovanjem družbe. 52 odstotkov delnic poseduje 10 lastnikov, med njimi so vodilni v podjetju, 18,9 odstotka je v lasti nizozemskega lastnika, ostalo pa v rokah malih delničarjev in v skladu lastnih delnic.
Takšna lastniška struktura se je oblikovala v obdobju po letu 1999, ko je italijanska družba Silva želela kupiti večinski delež Tanina od PID Triglav, da bi slovensko tovarno zaprla in zase ustvarila večji delež na svetovnem trgu. Direktor Tanina Ivan Mirt je takrat porabil veliko energije, da je “brokerje” na PID-u prepričal, naj delež prodajo njim, ki bodo še naprej skrbeli za razvoj proizvodnje in ohranitev delovnih mest.
Tanin je hitro rastoče podjetje,
v katerem je najobsežnejši program proizvodnja lesnih elementov za pohištveno industrijo, iz ostankov proizvajajo tanin in fur-fural. Iz kostanjevega lesa se preusmerjajo še na hrast, iz katerega prav tako lahko dobijo tanin in furfural. Pod blagovno znamko Tansini tržijo sintetična stroj ilna sredstva, v tem letu pa se bosta pridružila še dva izdelka za končno obdelavo usnja. Vrsto let je znan tudi njihov program za zaščito lesa.
Kot specialnost s taninsko osnovo so njihovi izdelki za veterino Farmatan, za vinarje Tani-vin in Contan za proizvodnjo konjakov. V naslednjih treh letih bodo razvili še proizvodnjo tržno zanimivega natrijevega acetata, ki bo pravzaprav stranski produkt čiščenja odpadnih vod proizvodnje furfurala, kar je v ekološko sanirani tovarni ostal še edini problem. Tehnologijo so za 330 tisoč evrov kupili od Špancev, postavitev linije pa bo stala
milijon evrov.
Tanin je v zadnjih desetih letih povečal realizacijo iz 3,4 milijona evrov na 9,8 milijona in iz obdobja izgube (škoda po dveh zaporednih poplavah) prešel na poslovanje s skromnim dobičkom. Prodajajo po vsej Evropi, bližnjem, srednjem in daljnem vzhodu, v ZDA, Mehiki, Braziliji, v zadnjem času pa tudi na ogromnem kitajskem trgu.
Posodabljanje proizvodnje je omogočilo povečanje produktivnosti iz 45 ton na 90 ton produktov na zaposlenega. Plan je dodatno povečanje na 120 ton na zaposlenega. Tanin se samooskr-buje tudi s proizvodnjo energije. Doslej zadosti 80 odstotkov potreb, v načrtu pa je celo večja proizvodnja, kot jo potrebujejo zase in odvečne kilovate bodo prodajali v omrežje.
Direktor Mirt poudarja, da spekter dejavnosti Tanina s tem ni zaključen. Nadaljevali bodo s poslovno tehničnim sodelovanjem s slovenskimi inštituti in fakultetami, pa tudi z inštituti po Evropi. Edina garancija za obstoj na globaliziranem trgu je vlaganje v znanje.
Branka Dernovšek
Gradbeništvo za kruh in glasba za dušo
Zaživel tudi gospodarski terminal!
Krško - Podjetje SL inženiring Boršt s sedežem v občini Brežice je v Krškem odprlo novo poslovno stavbo, zgrajeno v rekordnih šestih mesecih. Tam se bo poslej odvijala vsa dejavnost, ki so jo izvajali v enoti v Žadovinku. Investicija je podjetje stala 250 milijonov SIT. Svečanega odprtja so se udeležili številni poslovneži ter župana Brežic in Krškega.
Obrežje - Ob Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje raste na 24 ha površin tudi Gospodarski terminal Obrežje (GTO) z vsemi potrebnimi podpornimi storitvami. Prvi objekt A je brežiški župan mag. Andrej Vizjak že predal namenu. Investitorji se ne bojijo niti vstopa Hrvaške v EU in s tem premika schengenske meje.
Glavna dejavnost podjetja je izvajalski gradbeni inženiring. Silvester Lopatič gaje ustanovil pred 12 leti in sprva delal preko zadruge Resa, pred sedmimi leti pa krenil na samostojno pot. SL inženiring na trgu nastopa kot nosilec del ali tudi kot podizvajalec pri večjih projektih. Delajo po vsej Sloveniji in na območju Hrvaške. Med svoje največje uspehe štejejo izgradnje in obnove preko 40 Petrolovih bencinskih servisev po Dolenjski, Beli Krajini in Posavju, izgradnjo logističnega objekta na mejnem prehodu Obrežje in lansko obnovo hotela Špik. Zaključili so jo v mesecu dni, saj je njihovo poslovno vodilo kakovostno in hitro opravljeno delo. Na trgu veljajo za korektnega in cenovno ugodnega izvajalca, zato jim ne manjka naročil za obnove poslovnih objektov kot so banke, zavarovalnice, trgovski centri, zaupajo pa jim tudi upravljalci kulturne dediščine. Obnovili so že kar nekaj gradov in cerkva. Silvestru Lopatiču v poslu stoji ob boku žena Meta, skupno pa je v podjetju zaposlenih šest strokovnih delavcev. Sin Jure se bo po končani gradbeni fakulteti posvetil družinskemu podjetju, ne bo pa pozabil glasbe kot svoje prve ljubezni.
Vzporedna registrirana dejavnost SL inženiringa je namreč tudi glasbena produkcija v lastnem studiu Štala na Borštu, saj so Lopatičevi odlični glasbeni-V' I?e. le nrrelovnefri A nsamhel
Rok, študent glasbe na graški akademiji, sin Jure na bas kitari in Matej Hotko na kontrabasu, kije lani zaključil glasbeni študij v New Yorku s pevko Laro Šiljevi-nac se imenuje LeeLooJamais in so izdali svojo zgoščenko. Na odprtju novih prostorov so zaigrali zbranim gostom in ker je prvi mož podjetja SL inženiring Silvo Lopatič tudi glasbenik, je simbolična predaja objekta namenu potekala mimo klišeja; zapel je tisto znano Armstrongovo “What a woonderful World” - Kako čudovit je svet - in prerezal vrvico.
Silvester Lopatič je zapel in prerezal vrvico.
Novi poslovni prostori omogočajo dodatne zaposlitve strokovnega kadra, saj nameravajo vključiti v posle še več obrtnikov iz regije. Podjetje ne izvaja le organizacije dela, ampak s finančnim inženiringom poskrbi za pravočasno poplačilo podizvajalcev, kar je v gradbeništvu bolj redka odlika.
Objekt A je zgradba dvojček, obsega preko 4.000 m2 s podzemno garažo, namenjen pa je špedicijam, bankam, zavarovalnicam, menjalnicam in podobnim podpornim storitvam. Je prvi zgrajen objekt južnega dela terminala, ki s pridobljenim uporabnim dovoljenjem že lahko prične obratovati. Kot je pojasnil direktor Gospodarsko interesnega združenja (GIZ) GTO Janez Avšič, je investitor novomeška družba Real, zmogljivosti objekta pa so v 70 odstotkih prodane.
Po besedah predsednika skupščine GIZ GTO Jožeta Dernov-ška bo skupaj ustvarjenih 236 novih delovnih mest, ob letu bo zgrajena čistilna naprava, ki jo sofinancira Občina Brežice, cestne povezave in številni drugi komunalni objekti.
Po načrtih CRP Brežice je območje terminala v izmeri okoli 24 ha razdeljeno na dva ločena dela, na južni in severni plato. Severni plato (10 ha) se nahaja na terasi nekdanje struge reke Save in meji na obstoječe stanovanjsko naselje Obrežje in Jesenice na Dolenjskem. Z izgradnjo na njem naj bi pričeli prihodnje leto, tretjino vsega predvidenega prostora bo zasedel tovorni terminal, ki je vsebinsko največji del GTO, za gradnjo so z naložniki, ki jih Janez Avšič ni želel odkriti,
minal bo opremljen s podporno servisno službo, tudi hotelom s prenočišči, ter parkirišči za 100 in več kamionov.
Drugi večji objekt bo prav tako investirala družba Real in bo zagotavljal prehrano za ves mejni prehod in terminal, kjer bo ob polni zasedenosti na obeh delo imelo nekaj več kot 500 ljudi.
Direktor Avšič meni, da ne gre dvomiti v upravičenost gradnje terminala, ki je podkrepljen predvsem z zasebnim kapitalom. Enako je ob odprtju prvega objekta 129 dni pred vstopom Slovenije v EU poudaril predstavnik vlade Rado Genorio, ki je prepričan, da bo območje živelo tudi ob selitvi schengenske meje po vstopu Hrvaške v unijo.
Suzana Vahtarič
50 let Kostaka
v
Cii in zdrav v naročje Abrahama
Krško - Komunalno stavbno podjetje Kostak Krško, ki je v večinski lasti občine, je z dobičkom zaključilo leto 2003. Tudi za letos, ko se bo srečalo z Abrahamom, že ima smele načrte; med drugim pridobitev certifikata, odprtje zbirnega centra za odpadke in pa spremenjeno celostno podobo z novim logotipom.
Petdesetletnica podjetja, ki jo bodo obeležili 26. februarja, je priložnost za uvajanje in promocijo sprememb, pravijo v Ko-staku, kjer so že izdelali nov logotip, ki z oblikami in barvami ponazarja dejavnost podjetja; tržne dejavnosti Kostaka predstavljajo kar 76 odstotkov, od tega čistilna in vzdrževalna dela pri NEK 15 odstotkov, kar 50 odstotkov pa predstavlja gradbeništvo.
24 odstotkov prihodka ustvarijo Javne gospodarske službe, kamor sodi oskrba z vodo, odvajanje odplak, pogrebna in pokopališka dejavnost ter ravnanje z odpadki. V lanskem letu so v Krškem prešli na ločeno zbiranje odpadkov in kot eni prvih v Sloveniji uredili ekološke otoke. V Spodnjem Starem Gradu, kjer je bilo do konca leta še uradno odlagališče komunalnih odpadkov, pa je že skoraj nared zbirni center za ločeno zbiranje odpad-
milijonov SIT dobička. Celotni prihodek podjetja se je približal 3 milijardam SIT, kar je bistveno več, kot so načrtovali. Največji premik je na področju gradbeništva; podjetje je sodelovalo pri ekološki sanaciji Vipapa, pri izgradnji mejnega prehoda Obrežje, zagotovili so si večja dela pri gradnji mejnega prehoda Dobova. Miljenko Muha, zadolžen za trženje, je prepričan, da se bo kos pogače za Kostak - v konzorciju z ostalimi posavskimi gradbinci - našel tudi pri gradnji HE Boš-tanj. Zunaj je namreč javni razpis za gradnjo akumulacijskega bazena in ureditev brežin, pri čemer lahko resno konkurirajo.
Čeprav se Kostak ukvarja z velikimi stvarmi in visokimi gradnjami, pa ne pozabi na majhne, na videz obrobne reči, ki se tekom let bogato obrestujejo. Kot pravi direktor Božidar Resnik, so vpeti v okolje in sodelujejo ta-
Srečko Planinc, vodja sektorja komunala, Božidar Resnik in Miljenko Muha
kov, ki ga bodo uradno odprli 26. februarja. Kostak si je kot ena vodilnih tovrstnih družb v Sloveniji med desetimi drugimi pridobil koncesijo za zbiranje odpadne embalaže. Zbirajo že pokrovčke plastenk, začeli bodo z zbiranjem pločevink, in podobno. V sodelovanju z Vipapom si prizadevajo za ureditev sortirnice odpadnega papirja znotraj tovarniške ograje.
Čeprav je Kostak, katerega 10-odstotni lastnik je avstrijsko podjetje, še pred leti posloval z izgubo, so imeli lani kljub izgubi Gospodarske javne službe - 50
ko s športnim in kulturnimi društvi, kijih pomagajo sofinancirati, pomagajo tudi ekološkim krožkom na šolah, rezultat česar so tudi letošnji zelo prisrčni stenski koledarji.
Kljub nekaterim nejasnostim - predvsem glede odvažanja komunalnih odpadkov na skupno deponijo v Novo mesto, ki še ni nared, je Kostak smelo stopil v novo leto. Ob Abrahamu, ki ga bo praznoval čez slaba dva meseca, pa bi se rad okitil tudi s certifikatom ISO 9001/2000.
Nada Černič Cvetanovski
Celuloza še do pomladi?
Krško - V papirnici Vipap Videm Krško so že pred dvenia letoma naredili scenarij za predvideno zapiranje obrata celuloze, kar naj bi se realiziralo z začetkom leta 2004. Ta čas proizvodnja teče, o nadaljnjih korakih pa naj bi uprava odločala na sestanku 8. januarja, torej danes.
V	podjetju so preteklo leto pospešeno vodili aktivnosti, da bi država pri zahtevi za ukinitev proizvodnje celuloze kompleksno obravnavala problem. Ne gre le za ukinitev delovnih mest, temveč se postavlja tudi vprašanje odpadnega lesa, za katerega pri nas še ni razvitih vzporednih programov, ki bi ga lahko uporabljali v tolikšnih količinah kot krška papirnica.
Država je na pritiske iz Krškega pristala, da naroči študijo, ki naj pokaže, ali je rentabilno postaviti nov, tehnološko najsodobnejši obrat in če bi se zanj v svetu našli zainteresirani vlagatelji. Razpis, ki vabi tuji kapital v Krško, je menda objavljen.
V	papirnici so od vlade pred iztekom leta pričakovali odgovor na vlogo, ki so jo za podaljšanje obratovanja celuloze naslovili novembra. Odziva ni. Vlada se je odločitvi izognila tako, da papirnici prepušča neposredna pogajanja v zvezi z okoljskimi standardi z Brusljem, pravi vodja proizvodnje celuloze Marko Šauta. Za podjetje to ni sprejemljivo, zato bo v aprilu najbrž prišlo do zapiranja obrata, ugibajo zaposleni. Miloš Habernal iz uprave datuma ni mogel ne potrditi ne zanikati, bo pa več znanega po četrtkovem sestanku.
ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO
Zdravstvo v letu 2003
Kaj pa zdravje? - Hvala, dobro.
Posavje - Medtem ko so slovensko zdravstvo lani pretresale številne afere - od nakupa operacijskih miz pa do ugotovitev, da nepregledana tkiva v celjski bolnišnici ogrožajo zdravje ljudi, je v Posavju leto minilo razmeroma mirno. Če seveda odmislimo Kebrov zakon, ki je razburil domala slehernega Slovenca, ki prisega, da je vino (in kar je še podobnih reči) zgolj zdravilo za dušo in telo in bi ga morali potemtakem predpisovati na recept, ne pa ga prepovedovati oziroma omejevati.
Kdo pije in kdo plača?
Avtor omenjenega prohibicij-skega zakona dr. Dušan Keber se je v Sevnici sešel z mladimi, ki so pripravili okroglo mizo, in jim skušal pojasniti, čemu zakon. Zakon ne prepoveduje pitja, omejuje pa prodajo pijač v določenih urah. V začetku so se gostinci strogo držali pravil, saj so pričakovali izdatno kontrolo inšpekcijskih služb. A inšpekcija je udarila precej kasneje, ko so gostinci že pozabili nanjo. Inšpektorji so se pojavili v podobi gostov in brez težav dobili žgane pijače v prepovedanih urah. Tudi v Posavju so izrekli nekaj velikih kazni, ki so ogrozile delo gostinskih lokalov.
Minister Keber pa seje srečal tudi s posavskimi zdravniki, ki so se zbrali na Čatežu. Z njimi se je pogovarjal o razmerah v zdravstvu in si ogledal brežiško bolnišnico, ki ji - kot vsem ostalim - primanjkuje denarja.
Za malo denarja malo muzike?
Prav zaradi pomanjkanja denarja v letošnjem letu v Posavju ni bilo večjih investicij na področju zdravstva. V Zdravstvenem domu Brežice so sicer opremili dispanzer za žene in tudi drugi zdravstveni domovi in ambulante so posodobili delo, do prepotrebnih aparatur pa so prišli
v glavnem s pomočjo sponzorskih in donatorskih sredstev. Denarja je zmanjkalo tudi za načrtovano razširitev sevniškega zdravstvenega doma v obstoječi stavbi in to investicijo naj bi izpeljali letos. Sicer pa so v začetku lanskega leta uradno predali namenu nov Zdravstveni dom Krško, katerega gradnja je stala milijardo in 325 milijonov SIT. V Brežicah - v Trnju so dobili novo lekarno, v nekdanjo krško lekarno pa se je preselila Regionalna razvojna agencija. V Sevnici so se lotili dozidave lekarne, v katerem bo ločen program kozmetike, investicijo pa naj bi zaključili letos.
Veliko hrupa za -nič...
V	začetku leta je stopil v veljavo nov zakon o zdravniški službi, ki ureja pravice do dnevnega in tedenskega počitka zdravnikov. Čeprav je omenjeni zakon dvignil val prahu, se je kasneje izkazalo, da na delo posavskih zdravstvenih služb to ne bo vplivalo, saj so zdravniki tod že doslej delali v izmenah.
Tudi generična zdravila niso šla neopazno na recepte. Skeptiki so zmajevali z glavami; doslej je bilo ugotovljeno, da predpisovanje generičnih zdravil prinaša več dela, učinki pa bodo znani kasneje.
V	preteklem letu seje razpletla tudi nič kaj moralna afera sevniškega Rdečega križa, ki jo
rojstva v porodnišnici brežice
Zadnji Januš, prvi Aleksander
Brežice - V brežiški porodnišnici so z veseljem “delali” tako zadnji dan v starem, kot prvi dan v novem letu. V letu 2003 so imeli skupaj 346 porodov, kar je sicer kar 69 manj kot leto poprej.
Na Silvestrovo zjutraj je ob 7.30 25-letna frizerka Martina Kužem iz Orehovega pri Sevnici rodila fantka. Z očetom Volod jo Rohtekom, ki je mamico spodbujal pri porodu, sta prvorojenca, težkega 3500 g in velikega 52 cm, poimenovala Januš. Nasmejana mlada mamica pravi, daje bil porod lahek, kratek in brez zapletov, najbolj vesela pa je, da sta oba s sinčkom zdrava. Nato so imeli ves dan zatišje, kmalu po polnoči pa nič več. Kajti 26-letna ekonomska tehnica Alenka Strgar iz Brežic je svojega prvorojenca kot prva v brežiški porodnišnici povila ob 2.16 na novega leta dan, torej 1 .januarja. Fantek je korenjak, velik 50 cm in težak 3550 g. Ime mu je Aleksander. Tudi ona je imela lahek porod, je pa bila kljub vsemu nekoliko manj zgovorna in nam kaj več ni želela zaupati. S.V.
je sprožilo anonimno pismo, ki je namigovalo na nepravilnosti. Revizija poslovanja je odkrila precej pomanjkljivosti, sicer pa je bilo vse v mejah zakonitosti. V vodstvu Rdečega križa je Anico Dernač zamenjala Ivica Lindič.
... in malo hrupa za velike reči
Društvo Sožitje, ki združuje osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, je - tudi v Posavju - obeležilo 40-letnico delovanja, v Krškem pa so se srečale rejniške in posvojiteljske družine.
Sicer pa je bilo v preteklem letu zelo dejavno delo številnih društev in klubov, ki povezujejo
ljudi z enakimi obolenji. Ljudje so se začeli zavedati, da je izobraževanje, osveščanje ter druženje z izmenjavo izkušenj velika prednost. Samo če poznamo bolezen, se ji lahko uspešno zoperstavimo oziroma jo obvladujemo.
Časi, ko so se ljudje po obilnem kosilu zvrnili na kavč in pred televizor, so že mimo, saj se večina zaveda pomena rekreacije ter zdravega in aktivnega življenja. V tem smislu si lahko razlagamo tudi slovensko srečanje koronarnih bolnikov na Lisci, ki gaje organiziral sevniški koronami klub in se gaje udeležilo kar 600 ljudi iz vse Slovenije.
Pa obilo zdravja vsem v letu 2004!
Nada Černič Cvetanovski
Januš v naročju mamice Martine Prvi v novem letu je Aleksander.
Od 19.12. 2003 do 4.1.2004
Dečke so rodile: Polonca Vračun iz Dekmance, Irena Kralj iz branja, Maja Drole s Senovega, Alenka Strgar iz Brežic, Mirjana Tabanovič iz Sevnice, Sonja Najvirt-Ivetič z Velikega Obreža in Martina Kužem iz Orehovega.
•
. Deklice so rodile: Milena Omerzel iz Gorjan, Ana Brlek Pavlič ‘z Brežic, Alenka Kunst iz Trebč, Tatjana Pribovšek s Senovega, Meksandra Žnideršič z Zdol, Nataša Peteline iz Sel pri Dobovi, Polona Cetin iz Brežic, Darinka Kozole z Mrzle Planine, Janja otinšek iz Dobove in Andreja Štukel iz Sobenie vasi.
Rak dojke je življenjska preizkušnja
Raka - Pred tremi leti je bila v Krškem ustanovljena skupina za samopomoč po raku dojke. Članice se sestajajo enkrat mesečno, praznični čas pa so izkoristile tudi za prijazno družabno srečanje.
Za vsako žensko je soočanje z boleznijo, kot je rak dojke, težka življenjska preizkušnja. Večinoma pride iznenada in ogrozi utečeni tok življenja. Bolezen in zdravljenje ne vplivata na žensko le zaradi telesnih sprememb, temveč prinašata tudi duševne stiske. Rak dojke je bolezen, ki ne prizadene le enega organa ali dela telesa, temveč človeka kot celoto.
Pri obvladovanju težav, tako bolezenskih kot psihičnih, je pomembna medsebojna podpora in izmenjava izkušenj.Več ko veste o svoji bolezni, lažje se odločate za aktivno sodelovanje pri zdravljenju. Pri tem si lahko pomagajo ženske same, o pomenu organizirane samopomoči pa govorijo tudi zdravniki.
Pod okriljem Društva onkoloških bolnikov je v Sloveniji na-
stalo več skupin za samopomoč po operaciji raka na dojki, pobudnice za ustanovitev teh skupin pa so bile ženske, ki so na podlagi lastnih izkušenj ob operaciji pogrešale pomoč in srečanje z žensko, ki je že uspešno prestala zdravljenje raka dojke.
Pred tremi leti je bila taka skupina organizirana tudi v Krškem. Šteje 40 članic, skupino pa ob koordinatorki Mimici Stopinšek vodi zdravnica Vilma Siter. Sestajajo se vsak drugi četrtek v mesecu v krškem zdravstvenem domu, srečanja pa se udeležujejo tudi nekatere druge ženske, ki so zbolele za rakom, a ne za rakom na dojki. Rak je njihova skupna usoda, povezana z negotovostjo in strahom. In pri tem si vlivajo poguma in dostojanstveno hodijo po poti, po kateri morajo hoditi. N.C.C.
Mladi zbirali igrače
Posavje - Mladi so se tudi letos pridružili skrbi za socialno ogrožene otroke. Tako sta Dijaška skupnost Posavja in Mlada liberalna demokracija Brežice v predprazničnem času zanje zbirali igrače.
Dijaška skupnost Posavja je v sodelovanju z Rdečim križem (RK) Brežice že tretje leto zapored organizirala zbiranje igrač, tokrat z naslovom “Ni otroštva brez igrač: Zato podari svojo”. Projekt je potekal po vseh srednjih šolah v Posavju ter v Agenciji za mlade Punkt v Brežicah in v Krškem. Vodja projekta Jasmina Macur je pred božičem RK Brežice predala več kot 250 zbranih igrač. Dijaki so bili veseli, da so lahko pripomogli k izvedbi projekta, Dijaška skupnost Posavja pa bo z veseljem nadaljevala projekt tudi v prihodnjem letu.
TUdi Mlada liberalna demokracija Brežice seje v decembru priključila projektu “Mladi mlajšim”. Po brežiških srednjih šolah, v nakupovalnem centru in v Dobovi so organizirali akcijo zbiranja igrač, ki sojih v sodelovanju s Centrom za socialno delo Rrežice nosredovali otrokom
Zbrane igrače
Akcija je bila zelo uspešna in ljudje zelo razumevajoči, saj so zbrali ogromno igrač. Med zbranimi igračami je bilo veliko novih, kar kaže, da je bila akcija izpeljana v pravem času. S celotno akcijo želijo zbuditi občutek solidarnosti med mladimi, saj so prepričani, daje to lastnost, ki jo je potrebno gojiti že v mladosti.
s.v--------------------------
Šolstvo v letu 2003
Devetletka, afere in nove šole
Posavje - Šolsko leto 2003/2004 je prineslo obvezno devetletko v vse slovenske, zatorej tudi posavske šole. Toda leto v Posavju je bilo bolj opazno po številnih aferah v šolstvu, ki so vrgle slabo luč na hrame učenosti. Poleg tega je bilo to leto novih šol, v Posavju pa se je pogosto mudil tudi šolski minister Slavko Gaber.
Najboljše šele pride
Devetletka, ki sojo nekatere slovenske šole uvedle že pred leti, je v tem šolskem letu postala obveza za vse in prinesla številne težave, zlasti prostorske. Kljub temu je delo (skoraj) normalno steklo. Šolniki iz Posavja in Dolenjske so'na posvetu v Krmelju razpravljali o teoriji in praksi devetletke in ugotovili, da najboljše šele pride.
V	Leskovcu pri Krškem, kjer imajo že dolgoletno prakso z vzgojo romskih otrok, so organizirali posvet o vzgojno - izobraževalnem delu z romskimi otroki, ki so se ga udeležili prosvetni delavci iz 24 šol, na katerih se šolajo Romi. Ugotovili so, da delo z romskimi otroki zahteva drugačen pristop, vendar pa so si bili enotni, da je opazen viden napredek. I\idi tabor Zoisovih štipendistov, ki je letos potekal na Bohorju, je bil namenjen medkulturni vzgoji, mladi štipendisti pa so se srečali z Romi v Kerinovem grmu in našli vsaj dve skupni točki: štrudelj in nogomet.
Nove šole, boljše znanje?
V	lanskem letu so imeli nekateri šolarji daljše počitnice kot ostali. Vzrok je bil v tem, ker niso imeli kam v šolo. Na Blanci in na Senovem, kjer so gradili nove šole ali dozidavah stare, dela še niso bila končana, zato so šolarji lahko še nekaj dni uživali svobodo, ki pa jo bodo med letom drago plačali. Minister Gaber, ki se je v preteklem letu vsaj petkrat mudil v Posavju, je uradno odprl OŠ Senovo, katere vrednost je okrog 700 milijonov, prišel pa je odpret tudi precej cenejšo OŠ Blanca, ki bo občino in državo stala 360 milijonov SIT. Ob tem je bil minister navdušen nad 150 metrov dolgim jabolčnim zavitkom, s katerim so šolarji obkrožili šolo.
Temeljni kamen za novo šolo so položiti tudi v Kapelah, v Artičah pa obeležiti 160-letnico šolstva in 100-letnico šolske zgradbe. V Pišecah so se posloviti od stare šole, saj sojo podrti, kolektiv učencev in učiteljev pa uživa v novi šolski zgradbi.
Ta čas je najbolj potrebna večjih in sodobnejših prostorov OŠ Tržišče. Zaradi povečanega vpisa že zmanjkuje prostora na novi Srednji šoti v Krškem, zato ima pet oddelkov pouk v nekdanjem dijaškem domu. Tudi brežiška gimnazija je pretesna, zato polovica maturantov v tem šolskem letu domuje v stari trgovski šoti; gimnazijci sojo poimenovali “podružnična šola” oz. “trgovska gimnazija”.
Poslušaj me, učitelj ti, le k^j se pred teboj godi...
To leto so posavsko šolstvo pretresale številne afere. Začelo se je na OŠ Sevnica, kjer so ravnateljici Jelki Slukan očitati domnevne nepravilnosti in nakazovati, da ni sposobna voditi tako velikega kolektiva. Med drugim je ravnateljica razveljavila preko 200 ocen, ker profesor Klenovšek ni spoštoval Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju. Na glasovanju o razrešitvi ravnateljice pa je svet OŠ ravnateljico podprl. Naslednja afera je kazala v Pišece, kjer naj bi ena od predvidenih peči za novo šolo grela gostinski lokal nekdanjega občinskega funkcionarja. Anonimno pismo, uperjeno proti ravnateljici OS Bizeljsko Vidi Najger, je nakazovalo sum, da ravnateljica na račun šole polni svojo shrambo in še kaj. Kriminalisti so začeti zbirati informacije, podati so kazensko ovadbo zaradi suma zlorabe položaja, neupravičene uporabe denarja in ponarejanja ati uničenja poslovnih listin; minister Gaber je podpisal soglasje k njeni razrešitvi z mesta ravnateljice, zapletlo pa seje še na prvi šolski dan, ko starši niso dovolili, da bi razrešena ravnateljica poučeval njihove malčke.
V	Krškem seje dvignil prah, ko so vzgojiteljice vrtca ostale na cesti, starši pa se niso strinjati s kriteriji, po katerih so pristale na cesti. Za dogodek je poskrbela tudi narava in sicer strela, kije udarila z jasnega neba v drevo, v bližini katerega so se igrati otroci in je tri poškodovala. Zaradi suma, da sta dva otroka - brat in sestra -ki obiskujeta krški vrtec, žrtvi družinskega nasilja, saj sta bila vsa marogasta, je socialna služba skupaj s kriminalisti otroka zadržala v nadomestni družini. To je povzročilo šok staršev, saj imata omenjena otroka prirojene t.i. mongolske tise. Na krški šoli pa so poskrbeti še za eno neprijetnost; otrokom, ki niso pravočasno poravnati obveznosti za šolsko matico, matice enostavno niso dati.
“Mož, ki je sadil drevesa”
Kljub aferam pa leto le ni bilo tako čmo; poleg že omenjenih novih šol in začetkov gradnje velja omeniti še nekatere dobre stvari; Klub posavskih študentov je obeležil 50-letnico in si prislužil občinska priznanja vseh treh posavskih občin; Mladinski center Krško je dobil nove prostore; fundacija Adam Bohorič, ki seje razširila še na Sevnico in Brežice, je podelila kar 27 novih štipendij. Na sevniški srednji šoti je zaključila poklicno izobraževanje druga generacija vajencev mizatjev. Ob zaključku izobraževanja so simbolično zasaditi drevo,
V	Sevnici je bila ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje, v katero seje vključilo 140 ljudi. V Brežicah je zaključila šolanje prva generacija študentov višje strokovne šole - program komercialist. Le v Krškem se niso iztekla pričakovanja o izrednem študiju organizacije dela, ki sodi v projekt Univerze za JV Slovenijo.
V	tem letu se je upokojil dolgoletni ravnatelj OŠ Artiče Miha Haler, kije z dušo in srcem delal za kraj. Sevniška ravnateljica Alenka Žuraj Balog je dobila priznanje PRIMUS, ki ga podeljuje Društvo ravnateljev srednjih šol, opazna pa je bila tudi OŠ Ana Gale, ki sije za požrtvovalno delo z otroki s posebnimi potrebami prislužila občinsko priznanje. Seveda pa so tudi to leto s svojimi dobrimi deli in uspehi ter prizadevanji zapolnjevati številni ljudje, ki so “saditi drevesa” - učitelji, vzgojitelji in učenci, ki pa bodo mogoče vse življenje ostajati boj ali manj anonimni.
Nada Černič Cvetanovski
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
Sedanjost brez preteklosti in izkušenj je kot kruh brez moke
Brežice - Društvo za oživitev mesta Brežice in Območna obrtna zbornica Brežice sta na osnovi doktorskega dela dr. Ivanke Počkar “Rokodelci in obrtniki v Brežicah od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne vojne” pripravila okroglo mizo. Na njej je etnologinja Počkarjeva predstavila svoje doktorsko delo, okroglo mizo pa je vodila etnologinja in umetnostna zgodovinarka Alenka Černelič-Krošl.
Doktorsko delo, ki zajema podrobnejšo obravnavo enajst obrtnih dejavnosti in devet obrtniških družin in v katerem je dr. Počkarjeva življenje vsakega od obravnavanih obrtnikov preučevala znotraj njegove družine in v povezavi z njo, pa tudi z bližnjo in širšo okolico, si Društvo za oživitev mesta Brežice prizadeva, da bi zagledalo luč sveta kot knjiga. Kot je povedal predsednik društva ing. Karl Filipčič, je zgodovina Brežic pomembna tako za Brežice kot za vso Slovenijo, saj malo gospodarstvo v Evropi obsega 60 odstotkov narodnega prihodka, v Sloveniji le 30 odstotkov; z razvojem obrtništva pa bi si mladi našli pristojno zaposlitev, ker so sposobni narediti lep celoten izdelek, kar bi doprineslo k narodni samozavesti. Predsednik območne obrtne zbornice Janko Hrastovšek je k temu dodal, da se brežiški obrt-
niki trudijo nadaljevati delo tako, kot so delali predniki; potomec brežiškega obrtništva prof. Miloš Poljanšek pa je poudaril, da je malo mest v Sloveniji, ki imajo to srečo, da bi nekdo tako znanstveno obdelal neko obdobje in rokodelstvo ter zaželel, da bi takšna publikacija za obrtništvo in rokodelstvo, ki je v Brežicah še
vedno, čimprej uspešno izšla, dr. Počkarjevi pa je izrazil priznanje za prizadevnost in odlične rezultate.
Dr. Počkarjeva, ki je predstavitev doktorskega dela pričela s pridihom davnine; “Ko se je dan prevešal v večer pred 100 leti, so meščani prižigali petrolejke in leščerbe...V 135 hišah je
Dr. Ivanka Počkar: Nadvse dragoceno pomoč mi je nudil prijatelj Mitja de Gleria, starejši, s posebej risanimi rekonstrukcijami življenjskih in delovnih prostorov rokodelcev in obrtnikov. Eden od mojih strokovnih motivov je prikazati družbo, iz katere so izšle današnje Brežice. Menim, da sem z raziskavo o posameznih družinah obrtnikov v Brežicah dosegla cilj zastavljenega dela. Želim si, da bi vse to nekoč lahko prebrali v knjigi s predvidenim naslovom “Dve gasi, dva policaja, sto rokodelcev”.
126 rokodelcev opravljalo obrtne usluge za 1184 meščanov in..., ko so bile Brežice polnejše kot danes, si brežiški obrtniki niso šli na živce...”. Predstavitev pa je sklenila: “Pri preučevanju sem bila zaradi pomanjkanja obrtniških arhivov prisiljena seči po drugih virih, za 20. stoletje predvsem po ustnih pričevanjih, sicer pa po dragocenih zapisnikih duš in prebivalcev, materialnih ostalinah, zlasti predmetih in fotografijah, ter po stanju stavbne dediščine in notranje opreme, še obstoječe ali samo iz ustnih pričevanj.
Franc Černelič iz občine Krško pa je sklenil okroglo mizo z besedami: “Seveda se vzdušja stare gase ne da več vrniti, imajo pa obrtniki odlično priložnost, da naredijo nekaj prijaznejšega in društvo kolesje za premike. Semkaj se še pridem učit.”
N at j a Jenko Sunčič
Nagrade mladim in plakete inovatorjema Ina
Brežice - Župan občine Brežice mag. Andrej Vizjak je pripravil tradicionalni novoletni sprejem, ki je v občini dolgoletna tradicija. Politiki, gospodarstveniki in kulturniki se ga vsako leto udeležijo v večjem številu.
Vodja projekta “Ti povej” Ksenija Perko z Urada RS za mladino je opisala projekt, ki že peto leto zapored z različnimi aktivnostmi spodbuja ustvarjalnost mladih. Ena najbolj odmevnih aktivnosti je serija delavnic “Od ideje do uresničitve”, na katerih
mladi poskušajo konkretizirati ideje, spoznati načine preverjanja idej in skrivnosti strateškega načrtovanja. V inovativnih delavnicah Mladinskega centra Brežice so mladi ponudili rešitve zunanje ureditve mestnega jedra.
Župan je s simbolično nagra-
Tina Malinger, Al en Bal ja in Judita Francekovič
do 100.000 SIT nagradil ideje Judite Francekovič za projekt oživitve mestnega jedra, avtorica želi organizirati razstavo, ki bi privabljala ljudi v mesto dlje časa, skulpture bi ustvarila iz odpadnega materiala. Tina Malinger ima izdelan projekt ureditve zabaviščnega parka ter konkretne rešitve ureditve mestnega jedra, Alen Balja pa razvija projekt vpliva oglaševanja leta 2010 v mestu.
Župan je podelil še plaketo občine inovatorjema Branku Kosu in Tomažu Jakliču iz Ina Krška vas, ki sta dobitnika srebrnega priznanja Območne gospodarske zbornice Posavje Krško ter zlatega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo - komunalno kmetijski mulčar z mehanskim blažilcem naleta na oviro in vinogradniško sadjarski mulčar z odmično hidravlično rotacijsko kosilnico. V kulturnem programu so zbrane zabavali Trebeški drotarji. S.V.
“Za rešetkami” še uspešnejši
Brežice - Družba Posavc d.o.o. je mlado razvijajoče podjetje, ki svojo dejavnost usmerja predvsem v razvoj in upravljanje s človeškimi viri, deluje pa na področju zaposlovanja, izobraževanja in zagotavljanja tehnične varnosti. Pokriva celotno Posavje, sedež družbe v Brežicah pa so konec minulega leta uredili v novih prostorih.
Družbo Posavc najdete na Levstikovi ulici v Brežicah, pri pošti, v stavbi starih zaporov, ki je bila doslej zapuščena. Družba je objekt starih zaporov kupila leta 2000 in ga prenovila za svoje potrebe.
Iz preproste posredovalnice dela so v štirih letih postali družba, ki združuje tri sklope dejavnosti; Agencijo za zaposlovanje, izobraževalno središče in center za tehnično varnost. Gre za dokaj mlado podjetje, ustanovljeno septembra 1999. Ime Posavc simbolizira teritorialno delovanje s ciljem obvladovati in zadovoljevati posavske potrebe ter postati vodilno podjetje v razredu svojih dejavnosti.
pni/lh nrncfnrrsu ia
kot je dejal direktor družbe Posavc Ivan Vogrinc, za družbo velik dogodek, saj se končuje začetni investicijski program, hkrati pa se je izteklo uspešno poslovno leto, kar jim daje pogum in elan za zastavljanje novih ciljev in nalog. TUdi v prihodnje bodo po direktorjevih besedah ostali razvojno usmerjeni, predvsem pa bodo izpolnjevali obstoječe dejavnosti, dvigovali njihovo kakovost ter se prilagajali potrebam trga. In za dosego tega cilja želijo čimprej pridobiti ustrezen ISO standard kakovosti ter vzpostaviti okolje stalnega izobraževanja zaposlenih.
Notranjost objekta je domiselno dekorirana s fotografijami
p	iih n^plzrij^if]	\ZnOKIH('
rešetke, družba pa je ob tej priložnosti za mlade organizirala koncert Tonyja Cetinskega. S.V.
SDS v Brežicah
Brežice - Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor (OO) Brežice je predstavil načelne usmeritve delovanja v prihodnjem letu. Predsednika Vizjaka je strankarski podmladek že kandidiral za vnovičnega državnozborskega poslanca.
Predsednik občinskega odbora Slovenske demokratske stranke je tudi župan občine mag. Andrej Vizjak. Leto 2003 je bilo leto sprememb; tako glede imena stranke kot sprememb vodstva stranke na lokalni ravni. Vizjak spremembo vodstva označuje za pozitivno, saj naj bi se članstvo povečalo za okoli 25 odstotkov in zdaj je v občinskem odboru 322 članov.
Načelne smernice dela za prihodnje leto temeljijo na krepitvi krajevnih odborov po krajevnih skupnostih, pripravah na volilno leto tako za evropski parlament kot državni zbor (DZ), za vnovičnega poslanca so Vizjaka že kandidirali mladi SDS. Če je LDS pred časom napovedala naskok na županov fotelj, SDS tega želi zadržati tudi na prihodnjih lokalnih volitvah.
V stranki poudarjajo vlogo podmladka, vendar ne vpetega v politiko, temveč na družbeno športnih področjih. Nič manj pomembne za stranko niso volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, kjer bo menda kandidat dosedanji član Jože Šepec. V novem letu bo stranka podpirala ipteres občine in Posavja v DZ in proslavila vstop v EU, ob volitvah v evropski parlament pa bo v Brežicah pripravila okroglo mizo. Predsednik svetniške skupine v občinskem svetu Marko Hercigonja je izpostavil delo v širšem interesu, ne za zastopanje ozko političnih elit, oba pa poudarjata odprtost do slehernega občana, ne glede na strankarsko pripadnost, ter konstruktivno delo, temelječe na konsenzu. S.V.
Še kar stiska med knjižnimi policami
Brežice - S prostorsko problematiko se v knjižnici srečujejo že približno 15 let, za normalno delovanje potrebujejo vsaj petkrat več prostora, ki bo zagotovljen z dozidavo v prihodnjih letih. Osrednja knjižnica je bila v prvi polovici decembra zaprta zaradi selitve gradiva in opreme v obnovljene prostore pod dosedanjimi. Direktorica knjižnice Tea Bemkoč upa, da uporabniki ne bodo razočarani, saj zaenkrat niso pridobili prav nič dodatnih površin.
V tej prvi fazi so le preselili obstoječo opremo in gradivo nadstropje nižje, v novo pridobljene prostore nekdanjega dijaškega doma. V dosedanjih prostorih potekajo prenovitvena dela, ki morajo biti zaključena do sredine januarja, v tem času poteka izbor izvajalca za opremo za zgornji prostor. Tako se šele konec februarja ali v marcu Knjižnici Brežice, če se bodo do takrat res preselili še v zgornje prostore ter imeli potem na volj obe nadstropji, obetajo boljši časi.
Takrat bo namreč knjižnica res pridobila še en prostor s približno enako površino, skupaj pa okoli 650 m2 in šele ko bosta oba prostora zasedena, bodo lahko ločili oddelek za mladino in oddelek za odrasle, pridobili dodatna računalniška mesta ter kotiček za tiho delo. V naslednji fazi, predvidoma do leta 2006, pa je predvidena pridobitev preostalih
potrebnih površin, okoli 850 m2, ki pa bodo na novo zgrajeni.
V letošnjem letu bo za zagotovitev dodatnih prostorov predvidoma porabljenih le 100 milijonov SIT, in sicer 40 milijonov iz občinskega proračuna in prav toliko z naslova Agencije za regionalni razvoj, preostalih 20 pa bodo dobili od države. Celotna investicija je ovrednotena na 386 milijonov SIT, vodi jo Občina Brežice, sama naj bi skupaj prispevala okoli 200 milijonov.
Knjižnica Brežice ima ta čas več kot 80.000 enot gradiva, 4500 aktivnih članov, ki so v devetih mesecih preteklega leta obiskali knjižnico več kot 83.000 krat in si na dom izposodili skoraj 163.000 enot gradiva. V primeijavi z letom 1980, ko so začeli poslovati na tej lokaciji, seje zaloga gradiva, število članov in obiskovalcev povečalo za trikrat, izposoja na dom pa za šestkrat. S.V.
Leto županovanja
Brežice - Mag. Andrej Vizjak je sredi decembra pred letom dni prevzel posle od dotedanjega župana Vladislava Deržiča. Kot je ob tej obletnici poudaril, so bile načrtovane investicije v letu dni izpeljane in v občinski upravi optimistično gledajo naprej.
Tildi v letu 2004 bo približno tretjina občinskega proračuna namenjena razvoju in izboljšanju življenja, saj je proračun občine v osnutku za približno tri in pol milijarde SIT že pripravljen. Župan poudarja, daje občina za leto 2004 uspela s kandidiranjem na razpisih v občinski proračun zagotoviti največ regijskih in državnih sredstev doslej.
V letu 2004 bo ključna investicija izgradnja zbirno sortimega centra za komunalne odpadke na Borštu ter ločeno zbiranje odpadkov. Župan tudi sodelovanje z občinskim svetom ocenjuje kot dobro na ključnih razvojnih projektih in meni, da zaradi nekaterih različnih pogledov projekti niso “trpeli”, več razgovorov o njih pa sprejema dobronamerno. S.V.
Senioiji o razvojnih vprašanjih
Krško - Posavski območni odbor Združenja seniorjev Slovenije se je preteklo leto še bolj utrdil v samem vrhu nevladne in nestrankarske organizacije, ki ima tudi status posebnega družbenega pomena. Prav seniorji iz vseh treh posavskih občin so s svojim delom postali vzor ostalim območnim odborom, minulo leto pa je bilo še posebej uspešno.
Seniorji na obisku v drtavnem svetu
Začeli so ga s srečanjem z vodilnimi posavskimi ljudmi in s svojimi pripombami glede ratifikacije meddržavne pogodbe o nuklearki in renti. Vztrajali so pri osnovanju posavske pokrajine, večkrat so spregovorili o gradnji verige HE in vključevanju domačega gospodarstva. Dotaknili so se problematike celulozne proizvodnje in razvojnih centrov, dogovarjanj v regiji in predstavili svoje stališče o posodabljanju prometnic. Nasploh so se posebej posvečali razvojnim vprašanjem Posavja, zato so medse povabili tudi zunanjega ministra Dimitrija Rupla in rektorja ljubljanske univerze Jožeta Mencingerja. Članski sestanek so imeli v Termoelektrarni Brestanica ob njeni 60-lptnici, leto pa delovno zaključili z okroglo mizo o slovenskem energetskem programu in tvorno sodelovali na svečanosti ob desetletnici Združenja seniorjev Slovenije v Ljubljani.
Vse leto so skrbeli tudi za druženje, saj so pripravili ekskurzijo v Nerezine, izlet na Mednarodni obrtni sejem v Celje, seniorski ples in tradicionalno martinovanje, zaključili pa so s prednovoletnim srečanjem v Zrečah in na Ronli. V.P.
IZ LOKALNIH SKUPNOSTI
SavaGlas, 8.1.2004
jubileji
Pepca in Ivan Cvetko
“Kako srečna sva, da sva dočakala
ta jubilej!”
Trebež - Tako je zazvenel prvi iskren izraz dobrodošlice zlatoporočencev Pepce in Ivana Cvetkovih, ki sta praznično opravljena priredila kar še eno zlato slavje v svojem domu na Trebežu. V petdesetih letih skupnega življenja se jima neverjetno pogosto dogaja, da se istočasno izideta v mislih in besedah.
Pepca je bila rojena 9. julija 1934 staršema Žerjav na Trebežu in Ivan 7. novembra 1929 Cvetkovima v Globokem. Gospa je do 19. leta živela v svoji družini na Trebežu, pri teti Tilčki v Globokem pa je “na pušelšanku” prvič srečala svojega gospoda. In Ivan pove: ”Tam sem jo prvič videl, ko je pestovala otročka svoje sestrične. Ob tem je kazala toliko miline, da sem takoj povprašal, kdo je, kajti takšno ženo sem želel imeti ob sebi.” Pepca njegove spomine dopolni: ”Še isti večer me je spremil domov ter atu in mami dejal, da bi me rad imel za ženo.”
Bilo je to v času velike maše, ob božiču 1953 pa sta se na začudenje mnogih že vzela, najprej 25. decembra na matičnem uradu v Artičah in 26. še v artiški cerkvi, od 27. decembra dalje pa sta bila nato sedem let v Globokem pri starših Leopoldu in Neži.
Potem Pepca oživi težke spomine na izgnanstvo, kjer je z družino zamenjala tri taborišča in se ob tem spomni očetovega prijatelja Begana, peka, ki je očetu znal skrivaj priskrbeti kruh za otroke. Njuno prijateljstvo je bilo tako čvrsto, da ga.sedaj neguje že četrta generacija. Po vojni je po treh letih gimnazije naredila knjigovodski in strojepisni tečaj, bila je nekaj časa v Krškem na takratnem poverjeništvu za kmetijstvo, naposled pa se je odločila, da bo gospodinjila. Ivan pove, da se je izučil za ključavničarja, vojsko je služil 36 mesecev v Subotici in je bil v treh letih le dvakrat doma; kot vozovni preglednik seje zaposlil v Zagre-
bu, kjer je služboval 18 let, od 1970 do upokojitve pa v Dobovi. S ključavničarsko spretnostjo še danes ustvarja, par bi mu težko našli, tudi glede tega, da zaradi dobrote svojega dela ne zna zaračunati.
S ponosom govorita o svojih otrocih Eriki, Stanku, Bernardi in Lidiji, zetih in snahi, ter sedmih vnukih Damjani, Barbari, Silvestru, Mojci, Primožu, Benjaminu in Tini, ki so jima za zlati jubilej pripravili tako izjemno lepo presenečenje. Pripra-
“Vsem se zahvaljujeva za to doživetje in želiva, da bi vsi doživeli to srečo, kot sva jo midva! V skupnosti se ne smemo ničesar naveličati, danes so poskusni zakoni, a se poskušamo in spoznavamo vse življenje. Pretiravanje ni dobro, življenje je treba sprejeti takšno, kot je, v 50 letih se marsikaj zgodi in oba morata znati gladiti,” pravita.
V bolezni, ki seje prikradla k njima, sta si v oporo in skrbno bedita drug nad drugim, govorita o vinogradu na Malem Vrhu in o
Pepca in Ivan Cvetko
ve so potekale skrivnostno, potrdili pa so ga v artiški cerkvi z lepim nagovorom g. župnika, kjer je bil babici priča Silvester Cvetko in dediju Primož Gos-trč; z recitacijama sta ju počastila vnuka Tina in Benjamin, zapeli pa so jima tudi artiški cerkveni pevci. Dejanje, ki je do solz ganilo atija Ivana, pa je bil izraz zahvale najmlajše Lidije mami Pepci za podarjeno življenje.
ograji, ki so jo okoli njega naredile spretne Ivanove roke; oživljata spomine ob porumenelih družinskih slikah, o blagoslovljenih darovih, ki sta jih sprejela in o prijateljih, ki soju počastili.
In gospod Ivan zamišljeno poveže njuno petdesetletno zgodbo: “Kam le čas hiti, kam se mu mudi...”
N at j a Jenko Sunčič
Proslavili dan samostojnosti
Krško - V veliki dvorani Kulturnega doma je bila svečanost v počastitev dneva samostojnosti, številno občinstvo pa sta nagovorila državnozborski poslanec Brane Janc in krški župan Franci Bogovič. Regionalna razvojna agencija Posavje je ob tej priložnosti slovesno razglasila dobitnike štipendij Fundacije Adam Bohorič.
Poslanec Brane Janc je v svojem nagovoru spomnil, da je 26. decembra pred trinajstimi leti Skupščina republike Slovenije razglasila rezultate plebiscita. Kar 88,5 odstotkov volilcev seje odločilo za samostojno Slovenijo.
Danes smo v podobni, a vendar drugačni, bolj vami situaciji kot pred trinajstimi leti, je nadaljeval Janc, ker Slovenija v prihajajočem letu postaja polnopravna članica Evropske unije, za vstop pa je glasovalo veliko število državljanov. Članstvo v tej zvezi ni cilj, temveč sredstvo, da s hitrejšim razvojem zagotovimo višjo življenjsko raven državljanom, mladim najboljše pogoje izobraževanja in zaposlitve, starejšim varno starost, vsem skupaj pa mir in sožitje, je poudaril slavnostni govornik poslanec Janc.
Gostitelj prireditve, župan Franci Bogovič, pa je v pozdravu obiskovalcem dodal, da je Slovenija ena tistih dežel, ki j® v letih samostojnosti doživela največji razvoj na svetu. Večina naših praznikov je Posvečena težkim dnem zgodo-
vine, dan samostojnosti pa se zliva z radostnim božičem, kar je razlog več za iskreno praznovanje, meni krški župan.
Svečanost je direktorica Regionalne razvojne agencije Posavje (RRP) Mateja Jazbec izkoristila kot priložnost, da so predstavili dobitnike štipendij Fundacije Adam Bohorič, torej posavske štipendijske sheme. V njej s finančno obvezo sodelujejo vse tri občine, 15 podjetij in RRP, ki ji je uspelo pridobiti državna razvojna sredstva. Direktorica
Jazbečeva je s predsednikom uprave štipendijske fundacije Ivanom Urbančem predala odločbe 27 štipendistom, ki bodo imeli po zaključenem študiju tudi zagotovljena delovna mesta v Posavju.
Prireditev so s svojim izvajanjem obogatili učenci Glasbene šole Krško in odlični simfoniki - Nina Pirc, Nika Tkalec ter Klemen Glas, zbor Srake z Rake ter plesna skupina Unique.
Branka Dernovšek
4P
"... w
l
§ * h V '% # JL
Dobitniki štipendij Fundacije Adam Bohorič
na, . Murn
Zoran Zelič
“Sem kulturnik, nisem politik!”
Sedanjo Sevnico je dan po njegovem 27. rojstnem dnevu pobelil prvi sneg in jo praznično odel kot nevesto. Bil je to dan pred predstavitvijo monografije “Župnija Sv. Nikolaja v Sevnici”, katere avtor je Zoran, izdalo pa jo je Društvo TVg iz Sevnice s sodelovanjem Župnijskega urada Sevnica po več kot triletnem Zoranovem delu. In to je bil dan, ko se je veselil božiča in z njim malo miru in tišine.
Življenjske okoliščine so hotele, da seje rodil v Zurichu, očetu Jerneju in mami Marjeti. "Umetnici v kuhinji,” s ponosom pove Zoran. Starša sta sicer po rodu iz okolice Loke pri Zidanem Mostu in pojasni: “Oče, ki je vse življenje delal v Nemčiji, je zbolel in naju prerano zapustil, uspelo pa mu je postaviti dom v Sevnici.” Tam | je Zoran končal osnovno šolo, v Brežicah Srednjo ekonomsko šolo in v Ljubljani Visoko upravno šolo. Dolžnost slovenskega vojaka je odslužil v Novem mestu. Mama, ki je spremljala del najinega pogovora, je dodala: “Zoran je ves v zgodovini, v cerkvah, muzejih in že od malega je zaljubljen v gradove. Celotno njegovo delo je ena sama ljubezen.” Na to Zoran naveže: "Včasih mi je bila na prvem mestu glasba, hodil sem v Glasbeno šolo v Sevnici, učil sem se igranja na kitaro in se še zasebno izpopolnjeval pri mentorju Zoranu Koširju. Sem aktiven pri Kulturnem društvu Godba Sevnica, tam sem igral bas kitaro, pred dvema letoma pa je bil ustanovljen Big Band, kjer igram električno kitaro. Res je, ves sem v kulturi in sem predan naši kulturni dediščini.” Njegov je tudi zbornik o delovanju godbeniških skupin v letih od 1903 do 2003 z naslovom “Godbeništvo v Sevnici”. In kot pravi mama: "Išče dušo in daje vsebino stvarem, kijih vidi in se jih dotakne.”
Zoran je opravil intenziven tečaj za turističnega vodnika, zaprosili so ga za pomoč na sejmu Alpe Adria 2002 in preko javnih del se je zaposlil v Turistično informacijski pisarni Sevnica. "Vzpostavil sem stik z vsemi, ki bi jih zanimala naša občina; z zanimivimi cilj-
nimi skupinami od društev upokojencev do turističnih agencij, s tem pa se je Sevnica odprla navzven. Naredil sem spletno
stran o prireditvah in ponudbah v Sevnici, naredil promocijski pano za Sevnico, izdelal sem programe, predstavil največje znamenitosti vinskih cest ter lani promoviral občino na celjskem sejmu in v City parku v Ljubljani. Vodil sem skupine v Sevnici in okolici in mnogi so bili začudeni nad tem, kar imamo, sev-niški grad in Sevnica z okolico pa sta tako postala privlačna za širšo slovensko populacijo. V danih razmerah sem naredil največ, kar sem lahko, občinski turizem je postal kar moj. Vse vedenje in zbran material pa tudi primerjam s krško in brežiško občino. Zanima me dediščina, arhitektura, umetnostna zgodovina, arheologija, etnologija. Kot turistični vodnik moram to obvladati, saj le z znanjem lahko znamenitosti predstavim tudi drugim,” razloži svoje delo.
Zbrani fotografski arhiv (okoli 800 starih slik) od leta 1840 dalje je v Zoranovem računalniku prava zakladnica Sevnice ob Savi (gospodarsko močnejše kot
danes), starih hiš trga, čolnarst-va, splavarjenja, Kopitarne (1886), Jugotanina (1923), Žage (1909) in med mnogimi zanimivostmi pove: "Pred 1. svetovno vojno je imela Sevnica dva hotela, eno restavracijo, pet pokritih kegljišč, Telovadno kulturno društvo Sokol, med obema vojnama je imela kino, štiri večnamenske dvorane, en hotel, Sevnica je zaradi milega podnebja slovela kot Spodnje štajerski meran, znano je sev-niško jabolko voščenka, ki so ga izvažali v Nemčijo in Anglijo, Hrvati pa so dejali, da se lepa Slovenija začenja v Sevnici.”
V danih razmerah sem naredil največ, kar sem lahko, občinski turizem je postal kar moj. Vse vedenje in zbran material pa tudi primerjam s krško in brežiško občino.
Znano je, koliko korakov in brskanja je potrebno, da se dokoplješ do tolikšnega materiala in nenazadnje znanja in poznavanja o nečem. V pogled mi ponudi “Ženitovanjski iz-praševalni zapisnik župnije Sevnica”, popis obrtnikov po hišnih številkah in še in še. Vmes govori o svojih sedanjih progresivnih in prodornih vizijah v ali o Sevnici in tudi, daje ves njegov prosti čas vse to, o čemer sva se pogovarjala in kar j mi je pokazal, ki pa ni niti približek vsega.
Od nekod se skorajda sramežljivo pojavijo Zoranove skulpture in likovne stvaritve.
In naposled misel, ki ne miruje:
” Običajno ne vemo, ali bolje, nočemo vedeti, koga in kaj imamo v svoji sredini!”
Nat ja Jenko Sunčič
Koledniki oznanjali za misijon
Brežice - Tildi letos so, tako kot zadnja leta, mladi člani koledniške skupine župnijskega mladinskega centra 3. januarja pripravili koledovanje. Dve skupini otrok in mladih kolednikov sta obiskali 121 družin. Zbrali so 190.000 SIT, ki jih bodo namenili misijonarju Danilu Lisjaku za misijon v Kongu v Afriki.
Koledovanje je stara slovenska navada, katere bistvo je oznanjanje Jezusovega rojstva ljudem. Skupina kolednikov je tradicionalno sestavljena iz
prejeli smo.
Proslavili smo 30-letnico
Turistično društvo (TD) Dobova je v letu 2003 obeležilo 30. obletnico svojega delovanja. Ob tem jubileju smo pripravili razstavo slikovnega gradiva o preteklem delu TD Dobova, razstavo izdelkov iz slanega testa Suzane Margetič-Deržič iz Dobove, svoje slike in kiparske izdelke pa so razstavili tudi predstavniki Likovne družine Dobova.
V uvodnih minutah je predsednica društva Branka Stergar predstavila delo društva skozi tri desetletja. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1973 na pobudo Občinske turistične zveze Brežice in njenega takratnega predsednika Maksa Topliška. Prva predsednica TD Dobova je postala Rezika Kramer, nakar je svoje mesto za nekaj let prepustila Cvetki Savnik in društvo ponovno prevzela leta 1995 ter ga vodila do leta 2001, ko je ta vloga pripadla Branki Stergar.
Društvo je od Turistične zveze Slovenije za 30-letno delovanje prejelo priznanje z bronastim znakom. Po predstavitvi dela društva so si prisotni lahko ogledali komedijo “Piknik s tvojo ženo” v izvedbi dramske skupine KPD “BAZOVICA ” z Reke. V dvorani, kjer je bilo težko najti prazen sedež, ni manjkalo smeha in vsi skupaj smo uživali z glavnima igralcema, ki ste poskrbela, da je bilo občinstvo tretji igralec. Po predstavi je sledila še pogostitev in praznovanje se je zavleklo pozno v
RAZVEDRILO
Sava Glas, 8.1.2004
14. novoletni glasbeni festival
Globoko - Ob izteku leta je osnovna šola z učenci pripravila svojevrstno darilo kraju - tradicionalni, že 14. glasbeni festival, na katerem je bilo po besedah ravnateljice Stanke Preskar kar 250 obiskovalcev in še 150 šolarjev. Predstavilo se je 27 izvajalcev, tako posameznikov kot skupin, ki so nastopili v treh kategorijah. Najmlajši so bili na odru tako prisrčni, da so kar vsem podarili nagrade, v ostalih dveh kategorijah pa so nagradili prva tri mesta. Na razredni stopnji je zmagala Maja Weiss s skladbo “Vem, da misliš name”, drugi je bil David Urek, tretja pa Katarina Petaci.
V tretji skupni med učenci od sedmega do devetega razreda je zmagal duet Klara Zelič in Tja-
Zupanova Micka z Dol’ne
dobili in v narečni jezik prevedli učiteljici Zvonka Jarkovič in Edita Binkovski. Slednja je igro tudi režirala, zaigrali pa so Marina Pezelj, Igor Vogrin, Mitja Bizjak, Ivan Prahin, Nejc Bošnjak, Anamarija Perkunič in Kristjan Budič.
Igro so zaigrali v obnovljeni dvorani prosvetnega doma na Veliki Dolini. Žal je bila predstava slabo obiskana, tako da namen dramske skupine OŠ Velika Dolina z mentorico Edito Binkovski - spomniti starejše krajane na čas pred petdesetimi leti, ko je dramska sekcija takratnega kulturnega društva “Slavček” začela s svojim bogatim delovanjem prav z Linhartovo igro Županova Micka - ni bil v celoti dosežen.
Florijan Bergant, ravnatelj OŠ Velika Dolina
Svoj prispevek k praznovanju Velika Dolina z uprizoritvijo 50-letnice delovanja KUD gledališke igre “Županova Mic-“Slavček” Velika Dolina so pri- ka z DoPne”. Linhartovo Župa-maknili tudi učenci Osnovne šole novo Micko sta priredili, poso-
Prizor prikazuje razgovor Tulpenheima (Ivan Prahin) z Micko (Marina Pezelj).
Šolski ansambel ob spremljavi zborčka
ša Zidarič s pesmijo “Lep po- O tekmovalcih je odločala letni dan”, med prvimi tremi pa osemčlanska strokovna žirija, sta bili še Ksenija Kršlin in festival pa je vodila Mateja Rož-Marija Šepetave.	man. S.V.
RECEPT ZA VSAK DAH
S tunino nadevana jajca
s Sestavine:
15 jajc
2 pločevinki tune 2 žlici majoneze 15 dag masla
1 žlička drobno narezanega ali zdrobljenega
timijana
1 žlička gorčice
par kapljic soka limone
poper po okusu
Postopek:
Jajca skuhamo v trdo in jih v mrzli vodi ohladimo. Nato jih olupimo in z nožem za okrasitev narežemo na polovice. Rumenjake zmešamo z mešalcem, dodamo majonezo in druge sestavine in dobro premešamo. Ker je riba slana, ni potrebno dodajati soli. Če imamo | dresimo vrečko, jo napolnimo in z njo nabrizgamo nadev v beljake. Lahko pa jih napolnimo z žličko, površino nadeva pa okrasimo z odtisom vilic. Jajca okrasimo z majonezo. Da nam bodo polovičke lepše stale na pladnju, odrežemo malo beljaka na dnu.
Krompiijev narastek z mesom
I Sestavine:
1/2 kg mletega mesa 1 čebula 1 strok česna 1 kg krompirja
1	dl kisle smetane
2	jajci sol, poper maščoba
Postopek:
Krompir na pol skuhamo v slani vodi. Ko je skuhan, | ga olupimo in narežemo na liste. Čebulo na drobno i narežemo in prepražimo na masti, dodamo malo zdrobljenega česna sol, poper in po okusu še kakšno začimbo. Vse skupaj nekoliko prepražimo, da meso spusti sok. Posodo ali pekač namažemo z maslom. Vanj zložimo najprej plast krompiija, nato mesa in to ponavljamo. Na vrhu naj bo plast krompiija. Po vrhu i polijemo malo vode in kislo smetano, ki smo jo zmešali z rumenjaki. Lahko potresemo tudi z naribanim parmezanom. Jed pečemo pri 200 stopinjah C približno ; 30 do 50 minut.
Pomarančni keksi
Sestavine:
4 jajca
25 dag rjavega sladkorja 2 jedilni žlici pomarančnega soka nastrgana lupina neškropljene pomaranče 25 dag polnovredne pšenične moke maslo in moka za pekač sladkor v prahu za posip
Postopek:
V skledo za stepanje damo jajca, sladkor v prahu, pomarančni sok in pomarančno lupino. Z metlico za sneg stepamo na blagem ognju v vodni kopeli, da se masa segreje. Nato vzamemo skledo iz vodne kopeli in maso počasi stepamo, dokler se ne ohladi, medtem vmešamo moko. Pečico segrejemo na 180 stopinj C.
Maso napolnimo v brizgalno vrečko z gladkim nastavkov. Na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, nabrizgamo majhne kekse v dovolj velikih razmakih, da se med pečenjem ne zlepijo. Pečemo približno 12 minut, da se svetlorjavo obarvajo. Ko jih vzamemo iz pečice, naj se keksi malo ohladijo, nato jih z lopatico za pecivo poberemo iz pekača. Po želji jih potresemo s sladkorjem v prahu.
za mlade...

Praznikom voščili s prireditvijo “Mladi talenti 3”
Zadnji list v knjigi časa iztekajočega leta se je napolnil. Vanj smo zapisali pomembne dogodke, misli, ki bogatijo, in dejanja, ki razveseljujejo. Ta list nosi naslov “Veseli december”.
Na naši šoli smo ga začeli z obiskom Lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer so učenci razredne stopnje odstirali zaveso grški mitologiji z ogledom Perzeja. V motiv zimske pokrajine smo odeli šolska okna, učilnice in hodnike so krasile smrečice, lučke, voščilnice, prevevalo nas je pričakovanje in v zraku smo čutili čarobni-pravljični čas. Del tega smo delili z obiskovalci prireditve “Mladi talenti 3”. Predstavili smo se pevci solisti, harmonikarka ter otroški in mladinski pevski zbor.
Občinstvo smo navdušili s številnimi uspešnicami različnih izvajalcev. Seveda ni manjkala UNESCO himna naše šole, kije slavospev prijateljstvu in naravnim lepotam. Prijateljstvo, nasmeh in srečo pa želimo deliti in to nam uspeva. Imamo se radi. To smo obiskovalcem zapeli v petih jezikih, pred tem pa smo jim voščili mir, srečo, toplino. Številne pohvale in zadovoljni obrazi nam dajejo navdih za nove tovrstne prireditve. Uživalismo še na koncertu skupine LEELOOJAMAIS, si ogledali igrico, ki jo je pripravil naš dramski krožek, obiskal nas je dedek Mraz, zadnji dan pa smo si ogledali še filmsko predstavo.
Novinarski krotek
Vsem bralcem SavaGlasa voščimo z naslednjimi besedami: “V venček želja, ki ga spletate v tem pravljičnem času, zataknite tudi naše srčne želje - miru in topline v vas in okrog vas želimo. ”
Učenci in učitelji OS XIV. divizije Senovo
Iva Setinšek
Izdelali smo jaslice
Vsi učenci, ki hodimo k izbirnemu predmetu obdelava lesa, smo odšli na Okljukovo Goro k Branku Drugoviču, ki izdeluje okrasne predmete iz lesa. Tam smo izdelali hišico za jaslice. Z nami sta bili tudi učiteljici Rezika Gašparinčič in Vladka Guček.
Jaslice smo izdelali iz lesa, lubja, maha in raznih lišajev. Najprej smo vsi dobili štiri kose lesa, ki so bili različne velikosti in debelosti. Ko smo jih sestavili, smo na vse robove zabili les breze. Če smo želeli, smo lahko naredili še ograjico. Na dno jaslic smo prilepili mah, na streho pa zabili lubje ali pa prilepili mah in lišaje. Ko smo končali, smo za nagrado dobili še figure za jaslice; Marijo, Jožefa, svete tri kralje, štiri ovčke in kravo.
Tako se je končala naša izdelava jaslic.
Laura Pavlovič, 7.b/9, OŠ Dobova
Praznične delavnice
V okviru predprazničnih dejavnosti vrtca Najdihojca Dobova so tamkajšnje pedagoške delavke pripravile tudi delavnice za otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Otroci so skupaj s starši izdelovali čestitke, svečnike, praznične krožnike in obeske za smreko. Vzporedno so potekale delavnice tudi v 1. in 2. razredu devetletke. Skupaj so si ogledali igrico, ki so jo pravljično in prisrčno odigrali dijaki Ekonomske in trgovske šole Brežice, za obisk in obdaritev dedka Mraza pa so poskrbele članice DPM Dobova. Sobotni dan je minil pestro, veselo in na koncu čisto pravljično.
Marija Stajnko, VVE Najdihojca
Na planincah
Učenci predmetne stopnje OŠ Brežice smo si ogledali slovenski film “Na planincah”. Zanimalo nas je, kako so omenjeni film “videli” brežiški osnovnošolci.
-	Film se mi je zdel zanimiv, saj govori o ubogem fantu, ki se, ne da bi vedel, preseli v Slovenijo. Kljub dobremu sprejemu se želi vrniti v Bosno.
-	Film mi je bil všeč, saj nas uči, da s prišleki ne smemo ravnati kot nam drugačnim. Vsi smo ljudje in tega se moramo zavedati. Iz odnosa med Sanijem in starejšim bratom sem se tudi sama nekaj naučila.
-	Všeč mi je bila tematika v filmu, saj je življenjska in poučna. Marsikaj se lahko naučimo o odnosih med brati, prijatelji, partnerji.
-	Film me je pripravil do razmišljanja o marsičem. Neposredno nas je opozoril na naš odnos do prišlekov. Slovenci znamo biti nestrpni do drugih; otrokom pa mnogokrat ni omogočeno odraščati v urejenih razmerah.
-	Film nam je pokazal poučne dogodke, iz katerih smo lahko razbrali, kako ravnati, če pride v našo državo tujec, pa naj bo to Bosanec ali Nemec, pomembno je, da ga znamo lepo sprejeti - ne glede na narodnost - gre za ljudi. Vsak človek pa je vreden spoštovanja. Motili pa so me neprimerni izrazi, ki jih je bilo po mojem mnenju preveč. Težav ne rešujemo z grdimi besedami, ampak s kulturnim pogovorom.
-	V filmu je bil prikazan odnos mladine do starejših. Opozoril nas je tudi na nasilje med mladimi, ki gaje vedno več.
-	Film je prikazal odnos v družini, kako sovrstniki sprejemajo tujca v svojo družbo in kako se nekateri norčujejo iz tistih, ki niso našega rodu. Prav je, da se naučimo sprejemati druge, pa tudi oni nas.
Novinarski krožek OŠ Brežice
Rojstvo prve zgoščenke
Sevnica - Glasbena šola je pripravila tradicionalni novoletni koncert. Sedanji in nekdanji naj večji talenti šole so ob tem predstavili tudi prvo zgoščenko glasbene šole, ki je bila posneta v lanskem šolskem letu.
Mateja Ratajc
Na njej je sodelovalo devet najboljših sevniških učencev, za tonsko snemanje in producentst-vo je poskrbel Robert Kamplet. predavatelj na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, ovitek CD-ja pa je oblikovala Maja Ratajc, tudi nekdanja učenka sevniške glas-«•-— M ^ _
KULTURA
Razpis po meri človeka
Sevnica - Občina Sevnica je lani ostala brez vodje izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD) in vodja krške izpostave Tatjana Avsec je kot vršilka dolžnosti na tej funkciji zastopala še Sevnico. Matjaž Traven, predsednik in član sveta območne izpostave JSKD Sevnica je v protest, ker sklad ni razpisal mesta vodje, ampak le organizatorja dejavnosti za dobo šestih mesecev, odstopil s funkcije v svetu.
Zveza kulturnih društev (ZKD) je občinska organizacija, ki desetletja skrbi za izvajanje kulturne dejavnosti. Njen predsednik je Jože Novak, funkcijo opravlja ljubiteljsko. Leta 1997 je država uvedla Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) , ki ima po občinah območne izpostave in prav tako skrbi za kulturno življenje ter investicije s področja kulture. Obiskovalci kulturnih prireditev najbrž niti ne poznajo niti jih kaj prida ne zanima formalna organiziranost na tem področju, pomembno jim je, kakšna vsebina se ponuja.
Kljub temu, daje za pokojnim Albertom Felicijanom mesto vodje območne izpostave JSKD ostalo prazno, so bile lani realizirane vse prireditve, ki jih je prej organiziral sklad; tako Grajsko poletje, likovna kolonija Arspek-ta, razstave kot gledališke predstave. Očitno je tudi direktor JSKD RS Igor Tršinar menil, da občina ob dobrem delu ZKD ne potrebuje še vodje izpostave sklada in ni bil pripravljen v celoti financirati stroškov dela za to funkcijo, češ, da ni denarja
in naj za pol plače prispeva občina. Ta zagotavlja pisarno s pripadajočimi stroški, sofinancira programe sklada in meni, da je to dovolj. Stroškov zaposlitve ne bo krila, je bil trden v stališču župan Kristijan Janc, nakar je bil proti koncu leta s Tršinarjem sklenjen dogovor, da vendarle “ponovno odpre” mesto vodje iz-v postave JSKD. V dogovorih je sodeloval tudi Traven in ko je iz razpisa v decembrskem Uradnem listu videl, da gre “za priredbo” na znano osebo in da kadrov-
Katja Pibernik je zasedla mesto organizatorke na sevniški izpostavi JSKD.
sko kupčkanje ali “odprta” izbira odpade, je protestiral z odstopom.
Igor Tršinar je na srečanju volonterskih kulturnikov - organizirala ga je Zveza kulturnih društev - povedal, da bo mesto organizatorja na skladu zasedla Katja Pibernik, ki je pet let opravljala tajniške in organizacijske posle za pokojnega Felicijana, po poteku pripravništva pa se bo nadaljevalo njeno redno delo na tej funkciji. Predstavniki kulturnih društev Pibernikovo poznajo iz dosedanjega sodelovanja in se s takšnim kadrovanjem strinjajo, so pa seveda tudi nasprotna mnenja. Igor Tršinar zagotavlja, da je vedno deloval v korist sevniške kulture, kar bi želel v pogovoru razložiti tudi Matjažu Travnu.
V občini Sevnica se na področju kulture skupaj s tistim, kar primakne država, zavrti približno 100 milijonov SIT in to je za ekonomsko šibko skupnost velik denar, pravi župan. Zeli si smotrno razporejanje teh sredstev, nikakor pa ne kulturniških razprtij.
Branka Dernovšek
Kultura v letu 2003
Leto 2003 bo ostalo zapisano v posavski kroniki kot leto izjemnih dosežkov na kulturnem področju. Začelo se je s premiero Rezervnih delov režiserja - Krčana Damjana Kozoleta, ki je nato osvojil niz prestižnih slovenskih, evropskih in ameriških nagrad, nadaljevalo pa s številnimi osvojenimi nagradami domačih amaterskih kulturnikov in njihovih jubilejev.
Leto godbenikov...
Na 23. tekmovanju slovenskih godb v Kamniku sta maja zlati plaketi prejeli godbi Kapele in Kostanjevica na Krki, Ločanom je za las zmanjkalo in so ostali srebrni. Julija je v Kapelah potekalo srečanje pihalnih orkestrov in godb iz Budimpešte, Tržiča, Mengša, Laškega, krškega 40X banda in domačinov. Godba Sevnica je v letu 2003 obeležila 25-obletnico delovanja, čeprav je igrala že pred drugo svetovno vojno. Zlato priznanje za vsa leta delovanja so prejeli Anton Hoh-kraut, Boris Kladnik, Dušan Markošek in Luka Žuraj.
Senovški pihalni orkester, ki deluje v okviru DKD Svoboda, je proslavil častitljivih 75 let s prijateljskima orkestroma iz nemškega Burgava in čeških Dambožič.
Veličastno je bilo junija v Brežicah in Globokem ob 30. vseslovenskem srečanju lovskih zborov in rogistov, ki ga je že četrtič organiziral Lovski pevski zbor Globoko. S pesmijo so združili Slovenijo od Kopra do Prekmurja in gostili delegacijo Lovske zveze Srbije in Črne gore. Lovski zbor Globoko pa je naknadno prejel “Zlatorogovo plaketo”, naj višje možno odlikovanje Lovske zveze Slovenije.
... jubilejev
80 let amaterskega odra je proslavila gledališka skupina Senovo, ki deluje v okviru DKD Svoboda. Na 16. Čufarjevih dnevih so za Partljičevo komedijo “Čaj za dve” prejeli poklon občinstva za najboljšo predstavo, Aleksandri Macur pa je za vlogo Angele pripadel laskavi naslov igralke leta.
Elizabeta Križanič je z jubilejnim koncertom “20 let s pesmijo za vas” z dolgoletnimi odrskimi prijatelji ter dirigentom Tamburaš-kega orkestra KUD Oton Župančič Artiče in MePZ KUD Brežice Dra-gutinom Križaničem prenapolnila viteško dvorano brežiškega gradu in Prosvetni dom Artiče.
Moški pevski zbor Slavček je konec leta ob 50. obletnici priredil celovečerni koncert s pesmimi vseh dosedanjih zborovodij. Pripravili so kronološki zapis “Slavčkovih 50 let” in na ogled postavili slike in rekvizite iz svoje zgodovine.
Mešani pevski zbor Vivaje pripravil že 10. letni koncert, skupaj z Vokalno skupino Solzice pa se je udeležil 18. tekmovanja slovenskih pevskih zborov Naša pesem 2003. Solzice so osvojile srebrno plaketo, priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe med ženskimi zbori ter naziv najboljši zbor. “Viveki” so bili na Naši pesmi že četrtič srebrni.
10. jubilej Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško je njegov idejni vodja prof. Drago Gradišek obeležil z dolgo sanjano idejo - koncertno izvedbo glasbene drame Vražje dekle.
...ter nepozabnih prireditev
Po podatkih sklada je bilo na tujem kar 11 brežiških društev in skupin, skupnega koncerta pred domačo publiko zaradi pomanjkanja primerne dvorane niso uspeli izveste Folklorna skupina KUD Oton Župančič Artiče je pripravila koncert “Ples združuje narode”, kije povezal Artičane in Francoze, naši plesalci so padli v oči tudi Škotom in bili poleti povabljeni na 17. mednarodni festival v Edinburgh na Škotskem.
Na rajhenburškem gradu so domačini priredili 6. državno tekmovanje harmonikark. Najbolj dovršeno je bilo igranje 15-letne Natalije Hočevar iz Poni-kev pod mentorstvom Tonija Sotoška, sledila ji je domačinka Petra Simonišek. Publiki najpri-kupnejša pa je bila komaj 8-let-na Janja Kožar iz Reštanja.
Poletne večere je v Posavju krajšal Festival Brežice, kije potekal v sodelovanju z Delegacijo Evropske komisije. Odprtje razstave hrvaškega umetnika Eda Murtiča v galeriji Božidar Jakac je ob 750. obletnici mesta privabilo v Dolenjske Benetke hrvaški politični vrh.
V Sevnici je ustvarjalo 11 umetnikov festivala haiku poezije, Rudi Stopar pa je s haikujem okužil tudi Literarno društvo Žarek Brežice.
Zavod Neviodunum iz Krškega je minulo leto kot prvi založniški projekt izdal zbornik novejših literarnih del posavskih avtoijev pod naslovom Fanfare, knjigo Krško -stoletje na razglednicah in ob koncu leta še almanah občine Krško.
Začrtana pot kitarista Marka Ferlana
Kapele, Brežice, Zagreb - Marko Ferlan je uspešen mlad kitarist, kije lani v Glasbeni šoli Brežice gri prof. Tomislavu Vrandečiču končal nižjo glasbeno šolo in se je v šolskem letu 2003/2004 vpisal na Srednjo glasbeno šolo v Zagrebu ter postal tudi dijak Gimnazije Brežice. Lanskega junija si je na 41. hrvaškem državnem tekmovanju učencev in študentov glasbe in plesa v Dubrovniku priigral naziv in priznanje absolutnega zmagovalca v svoji kategoriji in v celotnem tekmovanju, saj je od 100 možnih točk osvojil 99,8, na TEMSIG-u pa je v svoji kategoriji dosegel 1. nagrado.
Sodelovanje na decembrskem hrvaškem tekmovanju učencev in študentov glasbe komornih skupin v Varaždinu pa si je Kvartet Elly (kitaristi Mak Grgič, Ivan Sakač, Ivan Petričevič in Marko Ferlan) v močni konkurenci priigral 2. nagrado v kategoriji kvartetov. Kvartet se imenuje po ustanoviteljici pedagoške šole v Zagrebu prof. Elly Bašič in ga vodi v svetovnem merilu priznani pedagog Ante Čagalj.
Marko Ferlan
Markovo glasbeno delo je vaja in še enkrat vaja in -kot dijaka gimnazije veliko usklajevanja in učenja. Prostega časa ni veliko, vendar uživa, ker je delo tudi njegov konjiček, začrtano pot pa uspešno premaguje z veliko starševske podpore. N.J.S.
Rus dirigira sevniški godbi
Sevnica - Sevniška Godba je skupaj z Big Bandom, ki je izšel iz nje leta 2000, pripravila tradicionalni božično-novo-letni koncert. Najprej je s petimi skladbami nastopil Big Band pod taktirko Roka Štirna, nato pa je tri skladbe zaigrala še godba pod vodstvom dirigenta Simona Urha. Nato je Urh predal dirigentsko palico novemu dirigentu Jožetu Kusu, ki bo poslej vodil sevniške godbenike. Simonu Urhu, pod vodstvom katerega je 43 članski kolektiv dosegal lepe uspehe, se je za njegovo požrtvovalno delo zahvalil predsednik godbe Dušan Senica, Urh pa se bo kot član godbe posvetil klarinetu.
Godbenikom so se pri igranju zadnje koncertne skladbe pridružile mažoretke društva Trg pod vodstvom Nataše Rus. N.Č.C.
Kako je rasla sevniška župnija
Sevnica - Zoran Zelič je kot ljubiteljski raziskovalec napisal monografijo “Župnija sv. Nikolaja v Sevnici”. Društvo Trg in župnijski urad sta s številnimi sponzorji omogočila, da je šlo delo v tisk in tik pred božičem ga je avtor predstavil v galeriji Ana.
Sevniška župnija je po številu z obdobjem, ko se je z Ajdov-cerkva naj večja v mariborski skimgradcem nad Vranjim prvič škofiji in župnik Ciril Slapšak v tem koncu pojavilo krščantvo. je Zorana Zeliča spodbujal, naj Mariborski škof dr. Franc jo predstavi v knjižni obliki. Ta Krambergerje v uvodniku moje izziv sprejel, poiskal strokovne nografije zapisal, daje zaradi te-
Ljubo Motore in Zoran Zelič
sodelavce, kot sta dr. Marijan Zadnikar in Nataša Podkrižnik iz celjskega Zavoda za spomeniško varstvo, ter domača ljubiteljska fotografa. To sta Ljubo Motore in dr. Dušan Senica.
Na terenu je bilo posnetih preko 900 fotografij in med njimi skrbno izbrane tiste, ki predstavljajo župnijsko cerkev Sv. Nikolaja ter 15 podružničnih cerkva, številna znamenja in kapelice. Delo predstavlja precej prvikrat objavljenih dejstev, začne pa
ga sakralnega bogastva, ki žarči svojo svetlobo, sevniška župnija podobna nebu, ki se je spustilo na zemljo.
Župnik Slapšak doživlja monografijo kot prikaz duhovne kulturne dediščine, ki sojo predniki gradili iz svoje vere. “Ne gre pri vsakem objektu za veliko umetnost in brati moramo tako, da zadaj vidimo ljudi, ki sojih z iskreno preproščino ustvarjali,” meni Slapšak.
Branka Dernovšek
Čas prižge nove sanje
Brežice - Lepe sanje so svojim poslušalcem v polni dvorani Glasbene šole Brežice prižgali s predbožičnim koncertom učenci in profesorji šole ter ravnatelj Dragutin Križanič z izbranimi mislimi in toplim povezovanjem med 28 glasbenimi točkami. Program je bil žlahtna uvertura prihajajočemu prazniku, ki iz leta v leto želi ljudem dobre volje,-notranjega miru in splošnega sožitja na zemeljski obli.
Otroški pevski zbor z mentorico Petro Uršič
Razkošno glasbeno pravljico je pričel Otroški pevski zbor z angleško ljudsko “Božiček zdaj k nam prihaja”, sklenil pa Godalni kvartet z Gruberjevo “Sveto nočjo”, ki vsakokrat hrepeni - tako izvajalcem kot poslušalcem - odkriti čar skrivnostne noči. Z glasbo in v glasbi smo bili skrivnostnemu času veliko bližje.
N. Jenko S.
Vrata s tečajev za ogled koncerta
Blanca - Pihalna godba, ki si je nadela naziv “Blanški vinogradniki”, pod taktirko poklicnega glasbenika Martina Marka uspešno gradi svojo kariero. Godbeniki nastopajo na vseh manjših in večjih prireditvah v kraju in zunaj njega, ob koncu leta pa pripravijo božično-novoletni koncert. Tokrat so v enem popoldnevu pripravili kar dva, saj so vedeli, da bo zanimanje veliko, dvorana pa bolj majhna. V goste so povabili številne skupine in posameznike ter s koncertom, ki ga je povezoval Miro Klinc alias Klobasekov Pepi, navdušili številno občinstvo. V dvorano so strpali vsakokrat po 280 obiskovalcev, po zaslugi praktičnih organizatorjev, ki so s podbojev sneli vhodna vrata, pa si je oba koncerta ogledalo 600 obiskovalcev. Tako nastopajoči kot poslušalci so bili zadovoljni, vodja godbe Blanški vinogradniki pa pravi, da bodo prihodnje leto nekoliko spremenili scenarij in povabili manj gostov; v glavnem tiste iz domačih krajev,
ŠPORT
Plesni spektakel z Vesno Vučajnk
Krško - Vesna Vučajnk je kot plesalka-solistka z naslovom večkratne državne prvakinje v širšo javnost in v svet ponesla ime plesne šole Lukec iz Krškega, ki jo je ustanovil Dušan Vodlan. Ta se je plesalki, koreografinji in sodnici za show plese za 15-letno uspešno delo zahvalil s srebrno plaketo na plesnem večeru v Kulturnem domu Krško, kjer sta šola in Vesna pokazali, kako rasteta ena z drugo.
Vesna Vučajnk je začela plesati leta 1987. Sprva v parih, nato jazz balet, nakar seje preusmerila v step, ki je danes njena prva ljubezen. Prvič seje v tej disciplini pomerila na tekmovanju leta 1991, osvojila naslov državne prvakinje in ga ubranila še leta 1994, potem pa zaporedno od leta 1997 do 2001 in nato spet lani. Tekmovanj seje udeleževala tudi v paru z Josipo Fink, Nejo Šau-ta in nazadnje s Sebastijanom Vodlanom. Pari plesne šole Lukec so bili prvaki leta 1998, 1999,2000 in 2003. Vesnini največji uspehi v svetu so 6. mesto na evropskem in 8. mesto na svetovnem prvenstvu med solisti, 6. mesto na svetovnem prvenstvu med pari in 5. v disciplini male skupine. Leta 1999 in 2000 sta se z Nejo Šauta udeležili North American Tap Dance festivala in osvojili zlati medalji med pari, Vučajnkova pa je bila še “zlata” kot solistka.
Vesna Vučajnk, ki zaključuje študij slovenskega jezika, na Plesni zvezi v Ljubljani dela na tem, da bi show dance dobil kategorizacijo pri olimpijskem komiteju. Show dance obsega 40 disciplin in ima v Sloveniji 1700 plesalcev, njihova mednarodna
zveza IDO pa združuje 67 držav. S kategorizacijo bi postala jasna pravila sofinanciranja, tako pa si te plesalce pri prošnjah za denar podajata kulturno in športno ministrstvo in oboji bi se jih radi otresli.
Branka Dernovšek
Od šestega razreda osnovne šole je koreografinja in vaditeljica plesnih skupin sekcije za shovv plese, pridobila je tudi sodniško licenco, nenehno pa se doma in v tujini izpopolnjuje v različnih plesnih tehnikah.
Znanje, ki ga z ostalimi trenerji uspešno prenaša na Lukčeve plesalce, so imeli obiskovalci pred božičem priložnost videti v veliki plesni predstavi, kjer so nastopili vsi - od plesnega vrtca pa do mojstrov prvakov.
Šolo obiskuje 60 otrok in ker plesna dejavnost finančno ni kaj prida podprta s strani države, se “Lukec” ohranja predvsem zaradi Vodlanovega entuziazma in tistih, ki so se kalili pod njegovim vodstvom ter seveda s prispevki staršev.
Vesna Vučajnk: Za step moraš imeti talent, ritem, notranjo milino in veliko treninga. Pred tekmovanji na pripravah tudi po 8 ur dnevno. Naša šola je prva v provinci “zagrabila” step in mene je takoj potegnil vase. Najbrž sem se rodila z ljubeznijo do plesa, saj sem že kot otrok “zamigala” na vsako glasbo s televizije. Mama me je opazovala in me kot prvošolko vpisala v “Lukca”, ki je takrat ravno začenjal z delavnostjo.
atletika
Od višine se jim ne zvrti
Nova Gorica, Brežice - Brežiški skakalci, člani Atletskega kluba FIT Brežice, so se udeležili Skakalnega mitinga v dvorani HIT V Novi Gorici. Jure Rovan je zmagal v skoku s palico; Rok Žerjav je osvojil 3. mesto med mladimi, Mateja Drobnič pa je bila med ženskami tretja in je z rezultaom 352 cm postavila nov klubski dvoranski rekord v skoku s palico. Tamara Rožman je bila peta, Barbara Tomše šesta, Suzana Strnišnik in Tjaša Hojnik pa sta delili sedmo mesto. V skoku v višino se je zelo izkazala Barbara Tomše, ki je osvojila 2. mesto z rezultatom 163 cm, kar je njen osebni rekord.
V dvorani nakupovalnega centra Intermarket Brežice pa so prizadevni atletski delavci Atletskega kluba FIT Brežice organizirali zanimiv novoletni miting. Na programu sta bili dve skakalni disciplini - skok v višino in skok s palico. Nastopilo je 24 skakalcev iz Slovenije in Hrvaške. Rezultati so bili na visoki ravni, zlasti pri najmlajših, kjer seje posebej izkazala pionirka Tina Šutej, članica ljubljanskega Massa, ki je kar trikrat popravljala državni rekord in na koncu postavila odlično znamko novega slovenskega rekorda - 342 cm.
Odlični so bili skakalci in skakalke domačega kluba FIT, saj so vse absolutne zmage ostale doma.
Absolutni zmagovalci:
Skok v višino: Janja Budna (171 cm) in Rok Deržanič (190 cm); Skok s palico: Mateja Drobnič (352) cm in Jurij Rovan (497 cm); Rezultati ostalih domačih tekmovalcev:
Skok v višino: mlajše mladinke: 1. mesto Barbara Tomše (162 cm), 2. mesto Maruša Deržanič (153 cm) in 3. mesto Maja Petan (153 cm) Skok s palico - pionirke: 2. mesto Tjaša Hojnik (262); mlajše mladinke: 1. mesto Barbara Tomše (312 cm), 2. mesto Tamara Rož-
Jure Rovan
man (312 cm), 3. mesto Suzana Strnišnik (252 cm)
AK FIT Brežice pripravlja “Uspešen skok v novo leto” in sicer v soboto, lO.januarja, od 10. ure dalje v dvorani nakupovalnega cen-Frijave bodo sprejemali 30 minut pred pričetkom, startnina bo
tra,
ju - jitsu
Zadnjič v Bostanju
Sevnica - V Osnovni šoli
Boštanj se je zaključilo zadnje tekmovanje v ju-jitsu v lanskem letu in sicer Novoletni turnir za
pokal Rucanor, ki ga je organiziralo Društvo borilnih veščin Ip-pon Rucanor iz Sevnice. Tekmovanja se je udeležilo 64 tekmovalk in tekmovalcev v različnih
kategorijah iz desetih klubov in društev iz Slovenije in Hrvaške.
Ekipno zmago in Prehodni pokal Rucanorja je ponovno osvojil Policijski klub borilnih veščin iz Celja, pred Ju-jitsu klubom Tabor Maribor in Ju-jitsu klubom ADK Maribor.
Za najboljšo tekmovalko je bila izbrana Tamara Strnad iz Športnega društva Bushido Novo mesto, za najboljšega tekmovalca pa Primož Manojlovič iz Policijskega kluba borilnih veščin Celje.
Smučarija na Lisci
Lisca- Na Lisci je primerna snežna odeja in za božič je z obratovanjem pričela mala vlečnica. V zagonu je vsak dan od lO.do 16.ure, če je na progi več kot pet smučarjev.
Vlečnica ima vsa potrebna dovoljenja za obratovanje, proga pa je idealna za smučarje začetnike in manj zahtevne rekreativce. Urejena je tudi sankaška proga. B.D.
plavanje
Krčan prvi
Maribor - V Mariboru je potekal prvi mednarodni plavalni vikend Maribor 2003 v 50-metrskem bazenu.
Med 197 plavalci iz šestih držav in skoraj kompletno slovensko reprezentanco seje izvrstno odrezal Krčan Rok Kerin, sicer član plavalnega Kluba Koper, ki je v svoji paradni disciplini 400 metrov mešano osvojil L mesto. Na pol krajši razdalji je zasedel 4. mesto. Prav tako na 200 metrov prosto, kjer je odplaval osebni rekord in le za malo zgrešil medaljo.
Nina in Jaka odlična na mitingu rekordov
Ljubljana - Na tradicionalnem mitingu rekordov, ki ga Ilirija prireja v spomin na trenerja Miša Sladoja, sta mlada plavalca PK Celulozar iz Krškega Nina Mandl in Jaka Kramaršič v absolutni kategoriji osvojila odlični tretji mesti v memorialni disciplini 200 m mešano.
Nina Mandl
Nina Mandl je dosegla še 3. mesto na 50 m delfin absolutno in 1. mesto med kadetinjami ter tri 2. mesta na 50 m hrbtno, prsno in 200 m mešano med kadetinjami.
jm
J®
svl

Jaka Kramaršič
Jaka Kramaršič je dosegel še 3. mesto na 200 m hrbtno absolutno in 1. mesto med mlajšimi dečki ter L mesto na 200 m mešano med mlajšimi dečki.
mali nogomet in košarka
Aktivni tudi pozimi
Brežice - Pričela se je Adriatic DŠB zimska liga malega nogometa, ki jo organizira Društvo študentov Brežice. V ligi sodeluje 20 ekip iz celega Posavja in poteka vsako soboto med 12. in 19. uro v Športni dvorani (balon) Brežice vse do 14. februarja, ko bo zaključek lige.
Ob tem poteka tudi DŠB posavska rekreativna liga v košarki, ki jo prav tako organizira Društvo študentov Brežice. Ligo sestavlja 8 ekip, ki igrajo med sabo vsako soboto do konca februarja med 17. in 20. uro v Šport-
V Brežicah štirje športniki mednarodnega razreda
Brežice - Športna zveza je pripravila novoletni sprejem za najuspešnejše športnike. V letošnjem letu se je odlično izkazalo kar 63 športnikov. Ponašajo se s potnikom na olimpijske igre prihodnje leto v Atene in kar s 40 kategoriziranimi športniki.
Predsednica Športne zveze Brežice Anica Hribar je poudarila, da so kot najuspešnejše v minulem letu na novoletni sprejem povabili športnike iz 8 klubov in društev, in sicer vse letos kategorizirane športnike, tiste, ki so stali na najvišji stopnički na državnih tekmovanjih in ki so v slovenskih reprezentancah.
Kar 21 športnikov prihaja iz Društva borilnih veščin Katana Globoko, 18 iz Atletskega kluba FIT Brežice, 9 iz Karate kluba Brežice, štiri iz Športnega društva Rudar Globoko in štiri iz Orientacijskega kluba, trije iz Moškega rokometnega društva ter dve športnici iz Ženskega rokometnega kluba in dve iz
Strelskega kluba Brežice.
Kot je dejal sekretar Zveze Ivan Gerjevič, so kar štirje športniki v mednarodnem razredu; Primož Kozmus iz FIT Brežice ter iz Katane Globoko Dejan King, Gorazd Kostevc in Zlatko Rizvič.
Tako Atletski klub FIT Brežice in Društvo borilnih veščin Katana Globoko sta prejela oktobrsko občinsko priznanje, oktobrsko nagrado pa atlet Primož Kozmus za osvojeno 5. mesto v metu kladiva na svetovnem prvenstvu v Parizu. Kozmus je ob trenerju Vladimirju Kevi letos štirikrat izboljšal državni rekord, proglašen je tudi za atleta leta v Sloveniji in je potnik na olimpijske igre 2Q04 v Atene. S.V.
Primož Kozmus, Nuša Hribar, Ivan Gerjevič, župan mag.Andrej Vizjak in Zlatko Rizvič

Sebastjan državni prvak
Jesenice na Dolenjskem - 15-letni Sebastjan Ajster iz Nove vasi pri Mokricah je član Golf kluba Mokrice in član mladinske A reprezentance pri Golf zvezi Slovenije. V minulem letu je dosegel nekaj odličnih uspehov. Postal je
zmagovalec Mednarodnega odprtega mladinskega prvenstva Slovenije na Bledu in zmagovalec MiniCupa. Poleg tega je član ekipe, ki je osvojila 2. mesto pri članih v amaterski ligi. Hkrati je stalni član slovenske mladinske reprezentance, ki je odmevnejši rezultat dosegla lani na evropskem prvenstvu mladih do 16 let. Sredi decembra lani je bil v reprezentanci do 18 let na tekmovanju na Floridi, kjer seje uvrstil v “zlhto sredino”.
Z golfom se ukvarja pet let, pritegnilo pa gaje igrišče, ki ga vidi z domačega okna, pa tudi pripravljenost in odprtost kluba na Mokricah. Zdaj je dijak gostinske šole na Bledu, kjer lahko vsakodnevno pili tehniko igre. S.V.
Memorial Jožeta Radeja
Sevnica - Šahovski klub “Milan Majcen” Sevnica in OŠ Blanca sta organizirala 9. šahovski memorial Jožeta Radeja. Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve skupini; v prvi skupini so tekmovali člani in članice, v drugi pa učenke in učenci iz posavskih osnovnih šol.
Turnirja se je udeležilo 39 šahistov in šahistk z Dolenjske, iz Zasavja in Posavja. Med člani je zmagal Žiga Volf iz Novega mesta, tretji je bil Andrej Grilc iz domačega kluba. Med učenci je bil prvi Primož Kranjec iz OŠ Brestanica, drugi Boris Mitrovič iz OŠ Sevnica, tretja pa Nataša Bučar iz OŠ Krško.
Skupno najboljši Mesojedec
Krmelj - Šahisti Krmelja so odigrali zadnji lanski turnir. Na tradicionalnem božično-novoletnem turnirju je sodelovalo 12 šahistov, pokal pa je prejel Andrej Brcar, drugi je bil Gorazd Novak, tretji pa Zvonko Mesojedec. Slednji je zmagal tudi v skupnem vrstnem
a
KRONIKA
' V novo leto vstopili dokaj mimo
Posavje - Od starega leta smo se poslovili dokaj mirno, sicer res da v soju pirotehnike, a brez večjih poškodb. Žal so posavske ceste zadnje minute starega leta terjale tudi smrtno žrtev. Poškodovanih zaradi uporabe pirotehničnih sredstev pa ni bilo.
Na Silvestrovo seje prometna nesreča v Krškem končala tragično. 19-letni Ljubljančan je vozil osebni avto po glavni cesti iz smeri Krškega proti Drnovem. V naselju Krško je ob neprilagojeni hitrosti s prednjim levim delom vozila ne da bi zaviral zadel v bočni del vozila, ki ga je upravljala 32-letna D.K. iz Krškega. Taje iz Leskovške ceste zavijala v levo v smeri mesta. Voznica je v nesreči utrpela tako hude telesne poškodbe, daje umrla, voznik G.P. in sopotnik v vozilu umrle pa sta utrpela lahke telesne poškodbe. Ugotovili so, daje bil voznik vinjen, napihal je 1,26 g/kg alkohola. Policijska uprava (PU) Krško zaradi razjasnitve določenih okoliščin poziva sopotnici iz vozila G.P., da se oglasita na po- ^ staji prometne policije v Krškem. ^ Na Silvestrovo je zagorelo na ^ balkonu stanovanjskega v bloka j= v petem nadstropju na Cankar- T jevi ulici v Krškem. Po domne- 1 vah policije je zagorelo naverjet- ^ neje zaradi rakete. Goreč delec je padel na pleten vrtni stol z ob-
logo iz pene, ki seje vnela, ognej pa seje razširil. Požar so pogasili gasilci iz Poklicne gasilske enote (PGE) Krško, lastnice stanovanja pa v času požara ni bilo doma.
2. januarja nekaj pred 21. uro je PGE Krško intervenirala v tovarni celuloze in papirja Vipap Krško. Gasilci so z vpojnimi sredstvi očistili madež v skladiš-
ču papirja, ki je nastal, ko je iz viličarja izteklo približno 201 hidravličnega olja. Do onesnaženja okolice ni prišlo.
Posavski policisti tudi letos niso zabeležili poškodb zaradi uporabe pirotehničnih sredstev, čeprav bi bilo čudno, pravijo na PU Krško, če bi nehalo pokati. Kljub temu iz leta v leto beležijo
večjo uporabo pirotehničnih sredstev, katerih učinek je svetloben, ne zvočen.
Tudi v brežiški bolnišnici niso beležili povečanega obsega dela; v kirurški ambulanti ni bilo posebnosti, razen prometne nesreče s smrtnim izidom ter obravnave strelne rane, ki se je končala s smrtjo, domnevno je šlo za samomor. V dveh dneh novega leta so oskrbeli 41 pacientov, prav tako v internistični ambulanti, kjer so v dveh dneh obravnavali 23 bolnikov.
Zvrstilo seje tudi nekaj drugih varnostno zanimivih dogodkov. V času novoletnih praznikov je neznanec razbil stekla na poslovni stavbi Rudnika v zapiranaju na Senovem. Poškodoval je tudi dvokrilna vrata, aluminijaste žlebove, elektro omarici in električne števce ter s tem povzročil za okoli 500.000 SIT. V času praznikov je neznanec s pročelja OŠ Globoko z droga odtujil državno zastavo ter šolo oškodoval za okoli 8.500 SIT.
Suzana Vahtarič
Avto s tragične nesreče na silvestrski večer
Kronika v letu 2003
Prehod v leto 2003 je bil tragičen, saj je na hitri cesti na Silvestrovo v prometni nesreči v Štritu ugasnilo življenje Novomeščana. Posavske ceste so v tem letu zahtevale 8 življenj, bilo pa je tudi nekaj delovnih nesreč. Policisti so zabeležili še nekaj poskusov umora. Tragično se je končal tudi družinski spor 21. marca v okolici Kostanjevice na Krki, ko je 57-letni A.G. umoril taščo v Ržišču. Sredi junija pa so policisti na Trški Gori odkrili truplo več kot pol leta pogrešanega 57-letnega Stanka Colnerja.
V prvih mesecih leta 2003 smo bili priča neobičajnemu kriminalnemu dejanju; po eksploziji v stanovanju na Kovinarski v Krškem je bil hudo poškodovan Iztok Baronik, ki naj bi se ukvarjal z izdelovanjem eksplozivnih naprav. Dva dni kasneje je v Krškem zagorel avto Audi A6 Zlatka Gomilška, kije pred tem vzburil slovensko javnost z razkrivanjem domnevnih nepravilnosti pri oddajanju poslov v NEK. Po tem dogodku je prepričan, da ga želijo utišati, čeprav je policijska analiza pokazala, da je šlo za samovžig.
Ustaljene mejne zadeve
Maja so carinika na Obrežju državljanu BiH zasegli 15,55 kg marihuane, kije bila namenjena slovenskemu trgu. Konec julija je enota za zatiranje tihotapstva pri državljanu Avstrije odkrila 24,6 kg heroina, vrednega vsaj 300.000 evrov, tujec je že bil obsojen na 7 let zapora. Oktobra je nemški državljan Obrežje skušal prečkati z 29 kg heroina, novembra so državljanu BiH zasegli 20,5 kg konoplje, drugemu v kompaniji - Jeseničanu pa 15,8 kg konoplje.
28. oktobra je carinik na Obrežju na avtobusu hrvaškega prevoznika v prtljagi našel potovalno torbo z večjo količino orožja. Y “mini” orožarni je neidentificirani potnik imel 12 pištol, 4 avtomatske puške, ročno bombo, dušilce, nabojnike in preko 230 nabojev.
Sodišča s polno paro
Februarja je bila v Brežicah izrečena sodba petim Italijanom, ki sojih na Obrežju prijeli pri tihotapljenju okoli 900 mrtvih Ptic, zaščitenih z Bernsko konvencijo. Zaporne in denarne kaz-ui so morda za nekaj mesecev us-avile tihotapsko pot. Po zatišju Jc bilo večje prijetne ponovno ■ redi septembra, ko so na istem
mejnem prehodu pri dveh Italijanih odkrili skoraj 800 uplenjenih ptic in več opreme. Italijani so končali pred sodiščem.
Kdo je dolžan, komu in koliko, smo se spraševali v primeru sojenja bratoma Grilc in Matejki Peklaj za kaznivo dejanje izsiljevanje ter Ivanu Balonu za napeljevanje k temu. Oškodovali naj bi lastnika menjalnic Ažur Darka Krošlja, ki naj bi nekemu Petroviču od leta 1991 dolgoval 170.000 tedanjih nemških mark. Balona je,sodišče spoznalo za krivega izvršitve kaznivega dejanja izsiljevanja in mu izreklo dve leti zaporne kazni, Franc Grilc je bil spoznan za krivega samovoljnosti, češ, da se je sam odločil za dejanje, in kaznovan z zaporno kaznijo enega leta s preizkusno dobo treh let. Ostala dva sta bila oproščena.
lntemacionalec Nermin Akel-jič iz Bosne je delal v Nemčiji, zapor pa “služil” v Ljubljani. Cariniki so ga na Obrežju odkrili z več kot 60 kg heroina, po petih mesecih mu je bila izrečena kazen 8 let zapora ter izgon iz države.
“Divji jezdec” - Hrvat Vjeko-slav Tokič, ki je marca 2002 po spektakularnem begu pred policisti “razjahal" pri Belem konjičku v Brežicah, bo za zapahi o svojem “podvigu” premišljeval leto in 11 mesecev.
Muhasto poletje
Žejna zemlja je letos “pila” tudi rečne vodotoke in tako so poleti posavski policisti in pirotehniki imeli polne roke dela z odstranjevanjem neeksplodiranih sredstev iz druge svetovne vojne in sicer na Čatežu ob Savi, Kostanjevici, na Bregah... V Šmarčni v Sevnici pa so odstranili kar 400 kg teh nevarnih sredstev.
Junija nas ie tudi treslo; kar
Vsebina najdene “orožarne ” na avtobusu
nekajkrat so več potresov z magnitudami od 1,7 do 2,5 čutili v širši okolic Cerkelj ob Krki, pa tudi Podčetrtka.
Požari
Konec aprila je zagorela zapuščena hiša na Resi v Krškem, a PGE Krško in okoliška gasilska društva požara niso uspela takoj pogasiti, saj so slišali več pokov in domnevali, da gre za eksplozivna sredstva. Hiša nekdanjih veleposestnikov je zapuščena, za domovanje pa so si jo večkrat prisvajali ilegalci.
Prve dni avgusta je Sevničane prebudil smrad po ožganih gumah in oblak dima nad mestom. Nekdo jih je zažgal na odlagališču pri kopališču in mesto tako prekril s smradom in pepelom.
Nenavadno?
V	zadnji četrtini leta so se po Posavju vrstili drzni ropi in tatvine, kot zanimivost pa omenimo vlom v KZ v Šentlenartu, od koder je maja izginila večja količina škropiv v vrednosti 1,7 milijona SIT. Podobna izkušnja, ki so jo imeli pred letom dni, jih ni izučila tako kot še marsikoga drugega ne, zato so številni vlomi v osebna vozila in našo lastnino tudi posavski vsakdan.
V	pregledu seveda nismo uspeli zajeti vsega, kar smo zabeležili v minulem letu. Potekale so namreč številne policijske preventivne akcije, pa tudi akcije mladih in zainteresiranih skupin.
________________Suzana Vahtarič
Šibki potresni sunki
Podbočje, Ljubljana -
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v četrtek, I. januarja, ob 16.03 zabeležili šibek potresni sunek 75 kilometrov jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Podbočja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 1,7, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Potres so čutili posamezni prebivalci Šutne pri Podbočju.
Dan pred tem je okolico Podbočja stresel potres z močjo 0,9. Intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila po podatkih Urada za seizmologijo pri Agenciji RS za okolje prav tako tretje stopnje po evropski potresni lestvici. Tla so se stresla zjutraj ob 6.48, čutili so ga posamezni prebivalci Velikega Mraševa. Temu potresu je ob 8. uri sledil šibkejši potres z žariščem na istem območju. S.V.
Huda prometna nesreča
Brežice, 30 december - R.R.
iz Brežic je pri vožnji osebnega avtomobila po Cesti bratov Milavcev v smeri proti krožišču zaradi neprimerne hitrosti v ostrem desnem ovinku izgubila oblast nad vozilom. Zato je zapeljala na levo stran vozišča v času, ko je nasproti pravilno pripeljal voznik osebnega avtomobila B.K. iz okolice Brežic. Med vozili je prišlo do čelnega trčenja. V nesreči sta dve osebi zadobili hude in dve osebi lahke telesne poškodbe, saj sta bili v vozilu B.K. dve sopotnici. Tehnični reševalci Poklicne gasilske enote Krško so iz poškodovanega in zveriženega vozila rešili starejšo osebo, ki sojo odpeljali na zdravljenje. Zoper povzročiteljico prometne nesreče pa bo podana kazenska ovadba.
kompas po pravnih labirintih
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
Kako je z našo pravno državo?
Že običaj je, da ljudje ob koncu leta radi razmišljamo malo drugače. Morda malo bolj dolgoročno; tudi o tem, ali naše življenje pelje v smeri, ki jo vsi želimo. Želimo si, da bi bil svet malo bolj človeški, da bi bilo več pravičnosti in medsebojnega razumevanja. Kako doživljamo našo novo državo Slovenijo, kaj nam je vse to navdušenje, da bomo samostojni, neodvisni in svobodni, v resnici prineslo? Ne želim vplivati na kogarkoli, kajti vsak ima svoje mišljenje, svojo usodo. Če pa vso stvar gledam zgolj iz pravnega vidika, žal ne morem biti optimistična, niti zadovoljna. Veliko je stvari, ki me bolijo, ki se dogajajo drugače, kot bilo nujno v imenu pravne stroke.
Žal še danes nimamo zakona, ki bi obravnaval pravne posledice kršitve človekovih pravic, in če se človekove pravice kršijo, mora žrtev takega početja dokazovati, kaj se je zgodilo in kakšno škodo je zaradi tega utrpela. Tildi to nič ne pomaga, če v dokaz kršitve človekovih pravic pokaže ustavno odločbo, vse je zaman, vrana vrani ne izkljuje oči in zgodi se, da vse postaja prav smešno. Tisti, ki je žrtev protipravnega ravnanja državnih organov, je obravnavan kot zdrahar, ki zahteva nekaj nemogočega. Nezaslišano je, da bi oškodovanec zahteval povrnitev škode, ki jo je zaradi protipravnega dela državnih organov utrpel in da bi odgovarjali za škodo tisti uradni predstavniki državnih organov, ki sojo povzročili! Ne tega še nismo “jemali”!? To pa je že preveč! Da bi sodni oziroma upravni organi zakaj odgovarjali!! In potem se oškodovanec znajde v položaju, kot da je sam povzročitelj vsega in zato naj plača. Plača naj, ker si je upal kritizirati nedotakljive!!
Sedanjost nam s številnimi primeri kaže, da se nikjer ne občuti potrebno spoštovanje do pravne stroke. Pa tudi to, da se dobro poznavanje pravne stroke obme nemalokrat v svoje nasprotje, v zlorabo. Ugledni zdravnik lahko svoje znanje napačno uporabi, če opravi nedovoljen poseg v telo. Taka napaka je sicer odvisna od prisotnosti prizadetih, je pa vidna in se da dokazati. Napaka, storjena v pravni stroki, pa ni tako očitna, čeprav ima podobne posledice. Človek je namreč tudi duhovno bitje in krivice rodijo duševne bolečine, te pa nemalokrat bolezen. Boli tudi spoznanje, da je zakon vse preveč pogosto le mrtva črka na papirju, ki se ga lahko razlaga po meri ljudi in to že v samem izvoru, ko je ta napisan samo za nekatere, prav tako pa tudi pri izvajanju, ko je ta zopet ugodno napisan samo za nekatere. Često je v izvajanju zakona, zlasti takega z večjimi materialnimi posledicami, kot so na primer denacionalizacija, privatizacija, poprava krivic in podobno, skrit že v naprej sklenjen dogovor političnih veljakov, ki ga državljani zunaj teh krogov ne poznamo. Šele izvajanje zakona pokaže vse skrite pasti, ki so bile skrbno domišljene, seveda v škodo neupoštevanja enakosti pred zakonom in v zvezi s tem neupoštevanja moralnih vrednot kot nujno izhodišče vsakega zakona. Brez upoštevanja moralnih vrednot v pravniškem poklicu pa znanje odpove, ali celo škodi, če je to uporabljeno v napačno smer.
Vse je odvisno od prebujenosti naroda, ki ne sme dovoliti porajanje novih “hlapcev Jernejev”. Tega bi se morali zavedati zlasti sedaj, ko vstopamo v Evropo in nam bo kruh krojil krog še bolj oddaljenih veljakov - politikov, zato bo zastopanje ljudskih interesov odvisno od njih samih, da se izpostavijo in zahtevajo svoje zakonite pravice.
Enkrat seje že zgodilo, da so bili delavci odrinjeni, ker so vplivni “pravni in razni drugi strokovnjaki” proglasili delavčevo delo, ki so ga ustvarili v vseh letih od osvoboditve leta 1945 do dneva tako imenovane osamosvojitve naše države, za nelastnino, ki mora, če še nima lastnika, dobiti znanega lastnika. Sedaj so vsi ti lastniki v večini znani kot bogati zasebniki, pri katerih so nekateri nekdanji delavci v mezdnem delovnem razmerju. Izziv, ki je danes pred vrati, ko vstopamo v Evropske povezave, je sicer malo drugačne narave, zahteva pa vsekakor veliko znanje in budnost, da se ne bomo pustili povoziti.
Pa srečno!
Voda le za v čevelj
Poštena vas - V vasici na obrobju Krajevne skupnosti (KS) Cerklje velja od 27. decembra do preklica prepoved uporabe vode iz vodovoda za pitje in kuho. Prišlo je namreč do onesnaženja vodnega vira.
Vodovod v Pošteni vasi oskrbuje 13 gospodinjstev in je v upravljanju vaškega odbora. Omrežje je staro več desetletij, izvir pa površinski, tako daje bolj ranljiv za različna onesnaženja.
Ko je bilo v soboto po božiču zaznati vonj po nafti, so v KS Cerklje stekle potrebne aktivnosti; takoj so o onesnaženju obvestili policijo in izvir izključili iz uporabe. Očistili so vodohram, ki ga gasilci polnijo z neoporečno vodo, gospodinjstvom pa so razdelili plastenke, v katere si to vodo točijo. Vodovodno omrežje je ostalo še onesnaženo in ljudje so bili takoj obveščeni, da to vodo lahko uporabljajo le kot sanitarno, nikakor pa ne za uživanje. Predsednik KS Čerklje Darko Udovič je nenehno v kontaktu z zdravstveno inšpektorico iz Krškega, vzorce vode iz omrežja, iz katerih bo razvidno, če so se cevi že očistile, pa je v ponedeljek vzel Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto.
Vaški vodovod Poštena vas spada med tistih 20 odstotkov v občini Brežice, s katerim ne upravlja Komunalno podjetje, je povedal vodja komunalnega sektorja Darko Ferlan v KOP Brežice. Tilko KOP ni zadolžen za ukrepe ob onesnaženjih ali okvarah teh sistemov in vsa odgovornost pade na krajevnega upravljalca. B.D.
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
RAZVEDRILO
HOROSKOP
OVEM
Zaradi drobnega spodrsljaja se boste še nekaj časa slabo počutili. Ne dovolite, da bi vas uspavalo srečno naključje, ki vas je razveselilo prejšnji teden. Vse kaže, da bodo prazniki dogo trajali.
BIK
Od same sreče še spati ne boste mogli. Sami ne boste mogli verjeti, da gredo lahko stvari natanko tako, kot ste si zamislili. Tisti, ki vam je všeč, vam bo zaupal majhno skrivnost.
dvo jem
Bodite malce zmernejši v vseh svojih razvadah, da se vam pozneje ne bo treba kesati. Morali boste izbirati, zato se oprite na svoj instinkt. Dobro premislite, preden kaj rečete.
RAK
Dolgi vznesenosti bo kmalu sledila streznitev. Ta teden boste blizu tako zaželenega cilja, da se vam skorajda ne more vec izmakniti. Doma pa raje zamižite na eno oko, ce bi radi ohranili ljubi mir.
LEV
Nekdo vas bo tako razvajal, da vam bo kar malce neprijetno. Ponudba bo res zapeljiva, vendar ni toliko vredna, kot se vam zdi. V dolgem pogovoru boste razjasnili vse nesporazume.
DEVICA
Zaradi neke lahke zmage boste imeli občutek, da je ves svet vaš. Kratek dogovor s sorodnikom boste, če se le malo potrudite, obrnili v svoj prid. Ne poskušajte biti povsod prvi, če bi radi, da vas imajo radi.
TEHTMICA
Kratko obdobje nelagodnosti se bo končno končalo. V svoje veliko zadovoljstvo boste uredili vse sporne zadeve. Nikar ne bodite tako negotovi, ima vas rajši, kot si sami mislite.
ŠKORPI jon
Utrujeni boste, ne da bi sami vedeli zakaj. Morda vendarle ne bi bilo slabo, ce bi upoštevali tudi kak tuji nasvet. Nikar s svojo ošabnostjo ne zapravite najboljšega prijatelja, kar ste jih imeli.
STRELEC
Malce preveč zaletavi boste, pa ne boste našli notranjega miru. Ce bi si radi nekaj izprosili, v tem tednu nikar ne držite križem rok. Sklenili boste več kot le bežno znanstvo s pomembno osebnostjo.
KOZOROG
Na vsak način si privoščite vsaj kratke počitnice - ne pretiravajte z delom. Nikar si preveč ne obetajte od nekega srečanja, tako da boste lahko, če se vendarle kaj razplete, prijetno presenečeni.
VODMAR
Vse se tako hitro spreminja, da se nikakor ne morete vec umiriti. Če boste dovolj dolgo premišljevali, boste našli pravo pot. Resnica bo prišla na dan, pa če je še tako boleča.
RIBI
Življenje bi bilo mnogo lepše, če bi se otresli nekaterih slabih navad. Bodite na preži, pa bo vaše tisto, kar si tako želite. Oklenite se tistega, ki vam je jasno pokazal, koliko mu je do vas.
t ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -knjižna nagrada Elizabeta Ernesti, Cankarjeva 16, 8290 Sevnica
2. nagrada -zgoščenka
Anja Rihter,
Maistrova 4, 8250 Brežice
3. nagrada -kaseta
Miro Krušič,
Šercerjeva 2b, 8281 Senovo
Pravilna rešitev prejšnje na gradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
AKANT, VARAN, IRADA, LAPIL, TAM, NO, TREMOLO, EN, RUSOFIL, LAH, IMAM, MEČ, LUK, BEDA, IRAVADI, UL, STARINAR, NIKOTIN, VARI, AJAJA, CRONIN, LATEN, ALDAN.
Geslo:
DAN SAMOSTOJNOSTI
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 16.1.2004, na naslov:
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla!
SESTAVIL
BOJAN
MACUR
ZAVRA
C\\n
MORALNIH
ZAKONOV
NI2APH I
MESO OB VRATU
ANTON KOI. AR
ZVEZNI
IZVRŠNI
SVET
MENJAVA
DELOVNE
SKUPINE
IGRALEC
ŠUGMAN
PERZIJSKI
PISATELJ
Farid
NAGBL
VDOR
TKANINA
SOVRAŽNE
VOJSKE
ZAVFSF.
STARI
oCii
NAJVIŠJE
PAPEŠKO
SODIŠČE
ALOJZ
REBULA
KONEC
ŽIVLJENJA
LILIJI PODOBNA rVETUC A
STAREJŠI
SLOV.
IGRALEC
TANKA
PLOŠČICA
FRIDOLIN
PR1ST. V IOKDANU "“KRILO KONJENICE
IGRALKA!
BOH
ŠVEDSKI
POLITIK
Oscar
OSEBA 17. PRODANE NEVESTE
SLOV.
PISATELJ
Josip
IRANSKA
REKA
OTOK V ALEUTIH JONSKO MESTO
STANKO
akno r
SADNO
DREVO
KIX)R
BALINA
JEMENSKI
POLITIK
Hajdar
Fotokopij ne upoštevamo!
i213 in^T
6	I71	11	L
Če resnično želiš priti na Olimp, se prepričaj, da gre vsak tvoj korak v tej smeri.
_	Sokrat
Znotraj vsake težave je seme enake ali večje priložnosti ali prednosti.
Napoleon
Človek lahko prenese vsak kaj, če ima dovolj velik zakaj.
F. Nietzsche
K zadovoljslvu in sreči vodi samo ena pot in nanjo bomo stopili samo tedaj, ko si bomo nehali delati skrbi zaradi stvari, ki jih ne moremo spremeniti z močjo volje.
^	Epiktet
Človek ni toliko prizadet zaradi tistega, kar se mu primeri, ampak zaradi svojega mnenja o tistem, kar se mu primeri.
Montaigne
Ambicije in bolhe rade skačejo v zrak.
Italijanski pregovor
Po zvoku spoznaš kovino, po govorjenju človeka.
B. Gracian
kino
Kino servis Brežice
Od četrtka, 8.1. do nedelje, 11.1., ob 18. uri Modeli stare šole, komedija, ob 20. uri Bilo je nekoč v Mehiki, akcijski; od četrtka,
15.1., do nedelje 18.1., ob 16.30 Reševanje malega Nema, risani,
ob 18. uri S.VV.A.T. - Specialci, akcijski krimi tiler, ob 20. uri Dekleta s koledarja, drama; četrtek 22.1., ob 16.30 in 20. uri Gospodar prstanov: Kraljeva vrnitev, pustolovski.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 8.1., ob 19. uri S.VV.A.T. - Specialci, akcijski krimi tiler; petek, 9.1., ob 18. uri Loony Tunes: Ponovno v akciji, družinski animirani, ob 20. uri Pod njenim oknom, ljubezenska drama; sobota, 10.1., ob 18. uri Loony Tunes: Ponovno v akciji, ob 20. uri S.W.A.T. - Specialci; nedelja, 11.L, ob 18. uri Pod njenim oknom; četrtek, 15.1., ob 19. uri Skrivnostna reka, misteri-ozni triler, drama; petek, 16.1., ob 18. uri Skrivnostna reka, ob 20.30 Podzemlje, akcijska grozljivka; sobota, 17. L, ob 18. uri Skrivnostna reka, ob 20. uri Podzemlje; nedelja, 18.1., ob 18. uri Podzemlje; četrtek. 22,1. ob J 9 uri Greh očeta Amara. drama.
CAMEkDOTET
Tako pametni, pa tako...
Francoski pevec Henri Salvador je večerjal s prijatelji v restavraciji, kjer postrežejo samo z ribjimi jedmi. “Lahko vam postrežemo z vsem, kar plava,” mu je dejal upravnik lokala.
“Odlično,” je odvrnil pevec, “torej nam servirajte plavalko Esther VVilliams!”
Ko je Rubinstein odhajal na koncert, ga je pred vhodom v dvorano ustavil neznanec in vprašal: “Mojster, nikakor nisem mogel dobiti vstopnice za vaš koncert. Ali imate morda katero odveč?”
“Imam samo še eno mesto na razpolago in tega vam zelo rad odstopim, če želite.”
“Zelo vam bom hvaležen! Kje pa je to mesto?”
“Za klavirjem!”
Ko je začel španski slikar Pablo Picasso ustvarjati kubistične slike, ga je zanimalo, kakšno mnenje bo imel o njegovem delu veliki kipar Auguste Rodin. Z eno svojih revolucionarnih slik se je napotil k njemu.
“Upam, da vam je moje platno všeč,” mu je dejal. “Nisem se še podpisal nanj, ker sem hotel prej slišati vašo sodbo.”
“Nič ne odlašaj, fant moj, ampak sliko čimprej podpiši. Tako bodo vsaj vedeli, na katero stran jo je treba oltesiti.”
iiff\ %
Dvorni norec angleške kraljice Elizabete si je marsikdaj privoščil kako grobo šalo. zato ga je kraljica odpustila. Ko jo je minila prva jeza, se ji je norec zasmilil in ga je spet poklicala na dvor. Ob tej priložnosti ga je na pol zares na pol za šalo vprašala:
“No, ali misliš tudi v prihodnje raznašati po svetu moje napake in slabosti?”
“Nikoli več, vaše veličanstvo!” ji je zatrdil norec. “Čemu neki bi raznašal stvari, ki so znane že vsemu svetu!”

REPORTAŽE, NASVETI ...
avtomobilizem
Citroen Xsara Picasso Excluzive 2.0i Avt
Picasso sicer ne sodi več med ravno najmlajše, a z leti ni izgubil zanimivosti. Spoznali smo ga v Parizu jeseni 1998. Če prav
ja voznika in sovoznika na prednjih sedežih. Le redkokdaj se namreč pripeti, da se dotakneta. Pred njima je lepo oblikovana in
zapisano vse, kar potrebujete; podatki, potrebni za nemoteno upravljanje z vozilom, hitrost, nivo goriva, temperatura hladilne tekočine in kontrolne lučke, poleg tega pa še podatki o radijskih postajah in potovalnem računalniku ter izbrani prestavi. Škoda je le, da tam šp vedno ne najdemo obratov motorja.
Prostorje tudi na zadnjih sedežih (ti so popolnoma ločeni in
Motorni prostor je dobro zvočno izoliran in zvok motorja je skorajda odsoten do trenutka, ko ta res doseže visoke obrate. 2.0 litrski 16-ventilski motor se glasneje oglaša le, ko izberemo ročni način pretikanja in ga priganjamo v visoke obrate. A verjemite, za to ni potrebe, saj 138 konjev, kolikor jih motor ponuja, povsem zadošča za običajno vožnjo. Še več, v kombinaciji z
računamo, ima torej 5 let, vendar jih še ne kaže. Nasprotno! Oblikovno je ostal aktualen, optimističnega videza in prostorne notranjosti.
Pred kratkim se mu je pridružila še nova različica z avtomatskim menjalnikom.
Picasso je dolg skoraj 4 m in 28 cm, širok pa meter 75 cm.
Odtod izreden občutek prostornosti, ki navda-
sredinsko zasnovana armaturna plošča. Sredinsko oblikovana zato, ker je vse, kar je pomemb-
jih je mogoče posamično preklopiti ali pustiti doma) radodarno odmerjen. Za njimi se nahaja še 550 litrov velik prtljažni prostor, v katerem najdemo tudi priročen voziček. Nekaj prostora je tudi pod noganuzadnjih potnikov, pod prednjim sedežem, v vratih in v ostalih predalih po avtomobilu.
Motor:
• linijski štirivaljnik, 16V - prostornina: 1997 cm1 -naj večja moč: 100 KM (138
,vkW)
navor: 191 Nm pri 4100/min
t
no, postavljeno prav na sredino. Tam najdemo konzolo z avtomatsko klimatsko napravo, avtoradiem s CD-jem, nekaterimi stikali ii) menjalno ročico. Nad njo je tik pod vetrobranskim steklom še “večfunkcijski” prikazovalnik, na katerem je
Zmogljivosti (avtomatski 4-stopen jski menjalnik):
-	naj višja hitrost 192 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 12,3 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 12,6/6,3/8,6 V100 km
-	testno povprečje: 9,61/100 km
avtomatskim menjalnikom je vožnja tako sproščujoča, da od voznika ne zahteva prav nikakršnega stresa. Prestave so usklajene, čeprav jih je le pet (4 in vzvratna), njihovo pretikanje pa je praviloma skoraj neopazno. Menjalnik ponuja tudi možnost ročnega upravljanja, ki se dokaj hitro odziva in vozniku omogoča izbor štirih prestav. Povprečna poraba med testom običajno ni presegla 10 litrov. Če bi želeli porabiti veliko manj, pa zaenkrat žal ni možnosti kombinacije avtomatskega menjalnika z varčnejšim HDi-jem.
Aleksander Krebelj
Derma Art ».».o.
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
Naša koža
V preteklih člankih sem veliko pisala o odstranjevanju motečih kožnih sprememb. Danes pa po strokovni literaturi povzemamo nekaj vedenja o koži.
Koža je namreč zelo kompleksen organizem, ki obdaja celo telo, je naš največji organ, saj predstavlja kar 20 odstotkov človekove teže. Le 5 cm kože sestavlja približno 19 milijonov celic, 625 žlez znojnic, 94 žlez lojnic, 60 dlak, 19.000 čutnih živčnih celic, 1250 bolečinskih receptorjev, 13 receptorjev za mraz in 78 za toploto, 160 receptorjev za pritisk in 0,914 m krvnih žil. Naloge, ki jih zdrava koža tiho opravlja celo življenje in jih imamo ljudje za samoumevne:
• vzdržuje stalno telesno temperaturo - z oddajanjem vlage poskrbi za hlajenje, njene maščobne celice pa delujejo kot zaščita pred mrazom
' ščiti nas pred udarci, pritiski, drgnjenjem in povzročitelji bolezni
■	ščiti nas pred vročino in mrazom
■	ščiti telo pred dehidracijo
' preprečuje prodiranje vode v globje plasti kože ' »mogoča dodatno izločanje nečistoč in strupov iz telesa ' služi kot začetna točka proizvodnje vitamina D v telesu ' da je zaščito vsem organom in sistemom v telesu.
Ustavljena je iz povrhnjice, usnjice in podkožnega celičnega tkiva.
Povrhnjica je približno 1,3 mm debela prevleka in je sestavljena iz plasti povprečno sedmih slojev odmrlih celic, ki so odmrle zaradi naravnega procesa poroženitve.V najnižji plasti povrhnjice Se stalno razvijajo mlade celice, zgornje - odmrle pa odpadajo pri vsakem gibu in čiščenju kože. Novonastale celice se iz spodnjih Plasti v približno 28 dneh prerinejo na površje in popolnoma iz-Podrinjejo odmrle. V povrhbjici nastaja tudi melanin, rjavo barvilo, l1 Je telesu lastno varovalo pred UV žarki in obarva kožno tkivo b°l) ali manj rjavo. Tako melanin varuje globje ležeče tkivo pred Poškodbami UV žarkov. Poroženela plast kože ne prepušča vode, papaj s potom in lojem pa tvori plašč maščobne kisline, ki ščiti el° Pred vsemi povzročitelji bolezni. Zdrava koža tako uničuje a razgrajuje bakterije in viruse, še preden jim uspe poškodovati K°Žo.
'nadaljevanje prihodnjič) Daniela Truden, www.dermaart.si
BETTY / Nurse Betty
Betty (Rene Zellweger) je natakarica na ameriškem podeželju, ki pri belem dnevu sanja, kako osvojiti srce dr. Davida Ravella, glavnega igralca popularne televizijske “žajfnice”. Ko se Bettyjin mož zaplete v posel s preprodajo drogi vstopi v njuno življenje Charlie (Morgan Freeman), nevaren zločinec s filozofskimi pogledi na svet, s- svojim pajdašem. Ob prevzemu mamil njenega moža hladnokrvno ustrelita. Betty zbeži v Los Angeles, da bi poiskala pomoč pri zvezdniku televizijske “žajfnice” dr. Ravellu. Charlie pa ji je venomer za petami...
TELEFONSKA GOVORILNICA/ Phone Booth
Stu Shepard (Collin Farrell) je aroganten medijski svetovalec, ki seje z lažmi prebil do uspeha v Nevv Yorku. Toda ko v telefonski govorilnici, iz katere vsak dan ob istem času kliče svojo klientko in morebitno bodoče dekle (Katie Holmes), zazvoni telefon in Stu dvigne slušalko, se vse spremeni. Prepuščen je na milost in nemilost človeka na drugi strani žice (Kiefer Sutherland), ki z ostrostrelsko puško meri vanj in mu grozi, da ga bo ubil, če odloži slušalko, nato pa od njega zahteva, da vse prizna ženi (Radha Mitchell). Ta originalni in napeti triler režiserja Joela Schumacherja je poln akcije in pretresljivih trenutkov.
DIVJA DIRKA / Rat Race
Lasvegaški igralniški magnat Donald Sinclair se je odločil, da bo osrečil svoje najbolj zveste kockarje, zato si izmisli nov, kvazi legalen športni dogodek - divjo dirko. Skupino tekmovalcev sestavlja šest naključno izbranih oseb. Sinclair v šest različnih igralnih avtomatov postavi posebej skovane zlate kovance. Vsakega, ki dobi tak kovanec, povabi na dirko, v kateri znaša dobitek dva milijona dolarjev v gotovini. Denar je v torbi. Torba je v omarici. Omarica pa v Silver Cityju v Novi Mehiki -1100 kilometrov stran. Prvi, ki pride tja, pobere vse. Tekmovalci pa ne vedo, da jim Sinclair in njegovi obsedenci s kockanjem sledijo na vsakem koraku in stavijo na izid!
m*# ivnniait mr
-r	m Mrt ft uft
Rubriko je pripravila:
za lepši videz
Srečno 2004 vsem bralcem rubrike “Za lepši videz”!
Za nami je še eno leto. Sedaj je čas, ko se spomnimo lepih in tudi manj lepih trenutkov, ki so zaznamovali leto, ki je za nami.
Pozabimo tiste slabe, črne dogodke, ki so se nam pripetili, saj smo se tudi iz tega nekaj naučili, in stopimo v novo leto polni optimizma!
V rubriki “Za lepši videz” pišem za vas že nekaj časa. Verjamem, da so prispevki koristni, kakšen pa se vam je gotovo zdel tudi dolgočasen. Naj povem, da ni lahko vsakih štirinajst dni pisati o nečem zanimivem, poučnem in hkrati koristnem. Je pa izziv, saj se tudi s pisanjem in brskanjem po literaturi nek^j naučiš.
Naj povem, da sem na marsikateri članek dobila pozitiven odziv, kar mi je v veliko veselje in potrditev, da ta rubrika ni odveč. Prav tako si moje članke občasno sposodijo na portalu Med.Over.Net, za katerega moderiram svoj forum “Nega las”. Tako je kakšen članek vpogled tudi širši populaciji, iz vse Slovenije.
Skratka rubrika “Za lepši videz” bo toliko časa, dokler ne zmanjka idej. K temu lahko pripomorete tudi vi, drage bralke in bralci, na kar sem vas že opozorila.
Tokrat nisem pisala o ničemer koristnem, ne poučnem, temveč bi zaželela vsem zvestim bralcem moje rubrike in časopisa Sava-Glas srečno, uspešno in zdravja polno prihajajoče leto 2004!
Lep pozdrav do prihodnjič - Alenka Dirnbek www. alenkinstudio. com
moda
Sicer se zima še ne bo tako hitro poslovila, a so modni radovedneži gotovo že radovedni, kakšna bo naslednja modna sezona pomlad/poletje 2004.0 tem smo že nekaj pisali, tokrat pa še en pogled -"mala predjed” - vrhunskih modnih zapovedi za leto 2004 pomlad in poletje. Kot primer je lahko “DivaStyle” ter stil “50 leta”, nosile se bodo tudi vroče kratke hlačke, tako imenovane “hot pants”, različni kroji hlač in različni dizajni mini oblekic.
Ir
Lea Šinko Štraus
>
P,
***** tmjntssa hm,	ms .mim
w A‘ »*•# mm »m	k#
Mm-,	& m, snukHh ■.««.* a* w
OGLASI
MFRNET FOTOGRAFIJA
a ras smo pripravili program, s katerim si lahko obdelale in predogledate nše dfeMt fotone m našem lokalnim rKmlniku in jih ptekospkfo Došliete i miianie v loto storita Za vsako sliko lahko dotočite fomt izrez
lfWW¥t» ¥ MMbVVftNIOV ¥ f¥l¥ VIMMlVl Inf ¥VMnv trVVfiV iMiinV MVl¥wllV l¥l IV9W%fl ni Vti
h^kopij.lM^jemminltfpoi^i8flipmmete omo v našem studiu.
Zahteve: Operacijski sistem Windows 9x/Me/NT/2000/XP
RuMčka:1Jt
Brnim Nogrm ihtite m mi spktii strm
•	ZA /VAROOs/iKE JE CEFJEJSi KAR. 2LA 30 StT
•	DOSTAViLi VAH GA BOMO VA DOM
•	iVFOfcMifcAVi BOSTE O VSEH POMEMBNEJŠIH DOGODKIH V POSAVJU
Norocite S<xv<x6LoS na tele-fotrvSKi ŠieviLKi 09-H114 Z50
Energetsko svetovanje za občane
Učinkovita raba energije v gospodinjstvu
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Delovanje energetsko svetovalne pisarne pomaga pri reševanju konkretnih tehničnih vprašanj posameznikov, ki se z njimi srečujejo pri gradnjah novih ter pri obnovi strejših objektov. V člankih, ki se vrstijo v naslovni rubriki, predstavljamo vsebino omenjenega področja svetovanja v splošnem, razdelano po ožjih tematskih sklopih. Posamezni problemi in želje po njihovih rešitvah, ki vas zadevajo kot posameznike, bomo reševali neposredno, zato ste vabljeni v energetsko svetovalno pisarno, kjer bomo za vaš objekt izdelali analizo rabe in predlagali primerne ukrepe. V enournem razgovoru bo svetovalec izvedel strokoven, neodvisen in brezplačen nasvet o znižanju porabe.
ISV6T
MBAOITKO JVFTOVA8JI
Znižanje rabe energije z investicijskimi ukrepi
Ukrepi na obodu stavbe
Izolacija zunanjih sten: Debelina toplotno izolacijskega materiala, kot so kamena, steklena volna ali ekspandirani polistiren (toplotnoizolacijski omet zaradi slabših lastnosti NE sodi v ta razred), naj bo vsaj 8 do 10 cm. Izvedbo preizkušenega sistema zaupajte pooblaščenemu izvajalcu, ki v izogib možnim težavam (plesni, razpoke, temnenje ipd.) izda račun in garancijo. Na povprečnem objektu s površino 150 m2 pomeni izvedba fasade in izboljšanje toplotne prehodnosti U iz 0,95 na 0,4 W/m2K prihranek okoli 700 1 ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO) letno, kar je sprejemljiva vračilna doba investicije.
Veradnia energetsko učinkovitih oken: Zasteklitev naj bo izolacijska, kar pomeni, da je vmesni prostor napolnjen z inertnim plinom in z nizkoemisijskim nanosom - lowE. Ta omogoča vstop kratkovalovne svetlobe v prostor in zadržuje dolgovalovno toploto v prostoru. Takšna zasteklitev ima toplotno prehodnost U l,lW/m2K. Pri izhiri lesenega okvira naj bo njegova debelina vsaj 68 mm, plastičen profil naj bo ojačan in naj ima vsaj pet komor, kovinski okvir pa mora imeti prekinjen toplotni most. Takšno okno (zasteklitev in okvir) naj ne preseže l,4W/m:K. Proizvajalec mora zgoraj navedeno dokazati z ustreznimi certifikati. Letni prihranek po menjavi 25 m2 starih oken z novimi, pomeni znižanje rabe vsaj za 400 1 ELKO.
Izolacija podstrešja: Sestava konstrukcije v mansardi naj bo od zunaj sledeča: kritina-zračni kanal (5cm), sekundama kritina (paroprepustna in vodo neprepustna, predstavlja naj vetrno zaporo), toplotna izolacija vzdolžno (debelina 15cm), toplotna izolacija prečno (vsaj 5-10 cm na dodatni podkostrukciji),parna ovira (ustrezna folija zrakotesno položena brez špranj lepljeni spoji), notranja obloga v prostoru (npr. opaž ali mavčno-kartonske plošče). Le debelina toplotne izolacije vsaj 20-25 cm predstavlja zadostno temperaturno stabilnost, torej zaščito pred uhajanjem toplote pozimi in udarom vročine v prostor poleti. Izolacija podstrešja površine 100m2 z ustrezno položeno 20 cm dehelo toplotno izolacijo pomeni znižanje rabe za 600 1 ELKO.
Ukrepi na ogrevalnem sistemu
Za obstoječe stafejše ogrevalne sisteme je značilno, da imajo zaradi neustreznega načrtovanja zelo slabe izkoristke delovanja - tudi manj od 70%, torej gre skozi dimnik 30% v kotlu proizvedene toplote. Kombinirane kotle, ki so bili nekdaj zelo iskani, odsvetujemo. Učinkoviteje je namestiti dva kotla za različna energenta kot enega kombiniranega. Ogrevalni sistem naj načrtuje ustrezen pooblašeni projektant strojnih inštalacij. Le takšen bo dosegal željene dobre izkoristke in s tem nizko rabo. Ogrevalni sistem mora biti usklajeno dimenzioniran, da deluje kot celota; med drugim je potrebno glede na gradbeno konstrukcijo objekta (topotne prehodnosti U) določiti toplotno potrebo objekta in preko tega toplotna moč kotla in število ter velikost ogrevalnih teles - cevni razvod (eno ali dvocevni); dimnik (ustreznega preseka glede na izbrani energent in moč kotla), regulacijo (triločkovna, ki upošteva zunanjo temperaturo) z namestitvijo termostatskih ventilov, ki upoštevajo toplotne dobitke v prostoru. Določiti je potrebno tudi način priprave tople vode v in zunaj ogrevalne sezone.
Obnovljivi viri energije
Za pripravo tople vode priporočamo izrabo obnovljivih virov energije, kot so sončni sprejemniki toplote, toplotne črpalke, geotermalne energije. Z izrabo slednjih je v gospodinjstvu možno znižanje rabe za 400 1 ELKO. Izvedbo omenjenih ukrepov s finančnimi spodbudami v obliki nepovratnih sredstev - subvencij in ekoloških kreditov omogočata država in občina.
V letu 2003 je bilo možno pridobiti nepovratna sredstva za toplotne črpalke (do 70.000 SIT), sončne sprejemnike energije (25.000 SIT/m2), kotle na lesno biomaso (do 40 % vrednosti kotla), toplotno izolacijske fasade ali izolacijo podstrešja (do 1.000 SIT/m2) in menjavo oken z energetsko učinkovitimi ( 4.000 SIT/m2). Podobni razpisi so v pripravi za leto 2004 in v pisarni dobite pravočasne informacije.
Samo z izvedbo vrste navedenih urepov je možno doseči pričakovano rabo energije v povprečnem gospodinjstvu, ki ne presega 10 1 kurilnega olja na m2 bruto ogrevane površine letno.
Brezplačno svetovanje za Posavje izvajamo na Cesti prvih borcev 11 v Brežicah ob predhodnem dogovoru s svetovalcem (051-344-633 ali 041-659-869) vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure.
Marko Pirc, dipl.inž.el., energetski svetovalec ENSVET
TELSAT d.o.o.
CPB 20, 8280 BRESTANICA E-mail: telsat@siol.net,	Tel.: 07/ 49-73-500
http://www.tetsat.si	Fax: 07/ 49-73-501
Predaja, mmfaM,,, servis
qsmi:
SREDSTVA ZA PODJETJA IN PODJETNIKE Z OBMOČJA BREŽIC
NOVO!!! JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA RAZVOJ IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MAJHNIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V OBČINI
BREŽICE
(Ur. list 127/03 z dne 19.12.2003)
Predmet razpisa: - subvencioniranje obrestne mere
- sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnim mest

Rok prijave: 30 dni od objave (19.1.2004) NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!!!
INFO: Razvojni center Brežice, Trg izgnancev 2, Brežice, tel: 07/49-90-680, el.pošta: rcbrezice@siol.net

ANTENSKI SISTEMI RTV-VIDE0 SERVIS KLIMA NAPRAVE DALJINSKA GAR. VRATA ALARMNI SISTEMI AVT0AKUSTIKA TRGOVINA
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 2004 VAM ŽELI TEAM RAZVOJNEGA CENTRA BREŽICE.
stran 15		SavaGlas, 8.1.2004
//TE?	r?.		■■ (=,. " z	■	' ' : 1	: I; tSj. ■ V. • :'	'	'

Silv« iz Slovenske vasi moti plačevanje takse za obremenjevanje vode, ki jo morajo plačati, pa nimajo kanalščin, svojo greznico pa tudi sami plačajo. Osebno se je obrnila na KOP, vendar z njihovim odgovorom ni bila zadovoljna.
S KOP-a Brežice je vodja komunalnega sektoija Darko Ferlan pojasnil, daje takso za obremenjevanje vode uvedla Vlada RS leta 1995, Uradnilist41/2003, in jo plačujejo vsi uporabniki pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja od leta 1996. S tem ko porabljamo pitno vodo iz vodovoda, nastaja odpadna voda ki obremenjuje površinske vode ali podtalnico. Zato plačujemo omenjeno takso, ki je prihodek državnega proračuna višino pa letno določa vlada. Taksa je namenjena za investicije, ki izboljšujejo kakovost odpadnih voda, za izgradnjo kanalizacij, čistilnih naprav in podobno. Po zagotovitvi ustreznega čiščenja odpadnih voda je to taksa lahko dosti nižja ali celo nič, če bomo kdaj vse odpadne vode očistili.
Marija iz Sevnice je vprašala, zakaj brežiški policisti ne izvajajo kontrole na železniški postaji. Kot pravi, se konstantno dogaja, da dijakom - vozačem iz Sevnice ukradejo del kolesa ali celo kolo, ki jih imajo na postaji shranjene, da se z njimi vodjo v mesto.
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško Štefan Hren je v odgovoiu zapisal, da je delo brežiških policistov prilagojeno varnostni problematiki na območju policijske postaje. Ker je na območju železniške postaje v Brežicah po zminih podatkih storjenih malo nivih dejanj, v letu 2003je bilo prijavljeno le eno kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, policisti tam opravljajo naloge po potrebi, predvsem pa v času, ko je tam več potnikov, to pa je v času prihoda in odhoda dijakov v šolo ali iz nje.
Martin iz Podbočja je izpostavil problem avtobusnih postajališč na novo zgrajenem kro-
ti CJU
\\ poz
kazi
žišču v Mraševu. Ker ni ne postajališč in ne zasilne strehe, se mladi zatekajo v bližnje gostišče.
Vodja oddelka za gospodarsko i ntrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič je dejal, daje bila izgradnja omenjenega krožišča državni projekt, v katerem niso predvideli izgradnje avtobusnih postajališč. Tudi krajevna skupnost (KS) izgradnje postajališč ni uvrstila med prioritetne naloge in ni rezervirala proračunskih sredstev, zato niso izvedli postajališč na omenjenem krožišču. Če pa bo KS izgradnjo postajališč uvrstila v plan dela, bo tudi občina pristopila k njihovi izvedbi.
Lado z Žepjega je izpostavil problem na cesti Kalce-Lepa vas-Zepje, kjer povsod ni zaščitnih ograj uije zato cesta nevarna.
Vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič je dejal, da so zaščitne ograje na področju občine še vedno v veliki meri nepostovlje-ne, ker za to ni denarja, kar velja tudi za omenjeno cesto. Ko bo matična krajevna skupnost predlagala izvedbo in investicijo uvrstila kot prioriteto v plan dela bo Občina Krško izvedla omenjeni projekt in poskušala takoj, ko bodo sredstva zaščitne ograje tudi postaviti.
Janeza iz Brestanice zbada funkcionalnost garderob v novem Zdravstvenem domu Krško. Pravi, da so te v krilu pri sanitarnih vozlih, nekoliko od roke, predvsem pa ga moti, da pacient ne vidi prtljage, ki jo je tam pustil in jo lahko kdo ukrade.
Direktor Zdravstvenega doma
Krško Rudolf Ladika je pojasnil, da so garderobe po nadstropjih predvidene v krilu, kjer so sanitarije. Pacientom so sicer zelo blizu, vendar jih res ne vidijo, ko čakajo na hodniku. Pravi, da za drugačne - varovane izvedbe garderob - v zdravstvu ni denarja, upa pa, daje kulturna raven uporabnikov takšna, da ne bo prihajalo do kraj iz garderob.
f'
NAROČILNICA
SAVAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
Ime in priimek___________________________
\
Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV________
Kraj ___________________
Ulica
Datum
Poštna št. Telefon _ Podpis _
Število izvodov
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
Časi osebne in premoženjske brezskrbnosti so minili. Nevarnosti nas obkrožajo ves čas; med vožnjo z avtomobilom, med nakupovanjem, med jutranjim tekom ali večernim sprehodom in za zidovi hiš ali stanovanj. V knjigi Varen dom boste preko številnih uporabnih nasvetov za varnost svojega doma in družine izvedeli tudi, da ste za varnost svojega doma najbolj odgovorni sami, da so padci, zastrupitve, opekline, nasilni vrstniki, spolni nasilneži in neprevidni vozniki le nekatere nevarnosti, ki vsak dan prežijo na vaše otroke, da nasilje v družini ni prepovedana tema, temveč pereč družbeni problem. Izvedeli boste, kako vam policija, varnostna podjetja in zavarovalnice lahko pomagajo k večji varnosti, kako lahko preverite ogroženost svojega doma, zakaj tovarniško vgrajene alarmne naprave ne zadoščajo za varnost vašega vozila in še marsikaj drugega. Vzpon in padec Bizanca opisuje tisočletno zgodovino mesto, ki gaje Konstantin Veliki zgladil kot novo prestolnico rimskega imperija. Knjiga Atlas duhovnih izročil je pravo branje za tiste, ki želite spoznati izvor duhovnih in mističnih izročil, se srečati z verovanji ljudstev vsega sveto in spremljati razvoj starodavnih modrosti in običajev. Knjiga pripoveduje, kako človek išče načine, da bi preobrazil um, telo in duha, se osvobodil smrtnosti, si pozdravil bolezni in se rešil trpljenja.
Knjiga 20 ključev se ukvaija z vprašanjem uvajanja sprememb kot gonilne sile doseganja odličnosti in tudi z vprašanjem sodelovanja vseh zaposlenih pri doseganju konkurenčne prednosti podjetja. Prikaže, kako lahko podjetja na sistematičen in za zaposlene privlačen način postopno spremenijo organizacijo in kulturo podjetja v smeri odličnosti.
Ustvariti in negovati uspešno ekipo zagotovo ni preprosto naloga. V knjigi 17 nespornih zakonov o skupinskem delu strokovnjak za vodenje John C. Maxwell pojasnjuje ključna načela za ustvaijanje močne ekipe, ki so potrebna v poslu, dnižini, cerkvi ali v drugih organizacijah.
Sodoben priročnik o otroških boleznih Mama je moja zdravnica
ponuja številne nasvete za prepoznavanje znakov bolezni, zdravljenje in skrb za bolnega dojenčka in otroka.
Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (http:// www.bre.sik.si/), v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v programu Radia Brežice in Radia Sevnica vpetek,9.januaija2004, ter na oglasni deski v Knjižnici Brežice.
Sabina Slanic, univ.dip.hibl.
mali oglasi
Ugodno prodam nedograjeno hišo v podaljšani 3. lazi izgradnje na Čerini številka 14. Pokličite 02/88-71-117.

Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu .s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Zdrava pitna voda -potreba ali politika
Poznan je rek, da je vtxkt vir življenja. In Senovčani vsekakor to čutimo v pravem pomenu besede. Kraj je bil celih 200 let tesno povežem z izkoriščanjem premoga, ki je Senovemu dajal kruh in pečat rasti ter razvoja. Na Senovem so lastniki Rudnika skrbeli praktično za vse. Za svoje delavce so gradili stanovanjska naselja in seveda tudi komunalno infrastrukturo. V letih po 2. svetovni vojni skrb za infrastrukturo prevzame lokalna oblast. Gradijo se ceste, elektrifikacija je v polnem teku, obnavlja in dograjujejo se vodovodi.
Z ukinitvijo Občine Senovo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je skrb za pitno vodo prešla na Občino Krško, ki pa se je ves čas do vodovodnega sistema Senovo obnašala mačehovsko. Velikih vlagtmj v tehnološko zastareli sistem ni bilo, vendar tudi časi pred letom 1990 niso bili naklonjeni kritiki dela tedanje oblasti. Krajevna skupnost (KS) Senovo je tako v letu 1990pričela z. aktivnostmi za ureditev razmer pri oskrbi spimo vodo Senovega (posledično pa tudi Brestanice, ker se ta oskrbuje s pimo vodo iz vodovodnega sistema Senovega).
Že vrsto let iz pip senovskega vodovoda priteka v<xla, ki ji ne moremo reči pitna voda. Zakaj je temu tako, so se vprašali člani Civilne iniciative za Setu>-vo, kije im to temo organizirala okroglo mizo, ki so se je udeležiti vsi odgovorni v Občini Krško s področja oskrbe s pimo vodo.
Na okrogli mizi so bili v ospredju trije sklopi vprašanj:
-	onesnaženost obstoječega vodnega vira in iskanje novega vodnega vira
-	azbestno cementne cevi - vpliv teh na zdravo pimo vodo
-	problematika vaških vodovodnih sistemov, ki so z izkoriščanjem premoga posledično presahnili.
Nesporno je, da je obstoječi vodni vir Dobrava neprimeren za dolgoročno oskrbo s pitno vodo. Zajetje je na kraškem terenu, ki permanentno ne zagotavlja kakovostne pitne vode, zaradi česar je potrebno vodo prekuhavati, da jo je možno uporabljati za pitje, motnost vode pa je menda samo lepotna napaka. Po kategoriji vodnih virov to ni varen
vodni vir, saj obstaja nevarnost okužbe vodnega vira in posledice, ki iz tega izhajajo. Od tod tudi izredne koncentracije klora v vodi, čeprav Senovo praktično “plava” na pitni vodi. In tam se prično težave.
Ob zapiranju Rudnika Senovo se je porodila ideja, da se uporabi globinska voda iz. Rudnika. Analize so pozitivne, Občina Krško je že investirala svoja sredstva v cilju, da se ta voda kot trenutno najustreznejša pitiui voda uporabi v vodovodnem sistemu Senovo. Vodstvo Rudnika Senovo v zapiremju postavlja Občini Krško finančno nesprejemljive pogoje in želi ustvariti lasttu> podjetje, ki bi prodajalo vodo Senovčanom (Brestančanom) po astronomskih cenah. Udeleženci okrogle mize so bili enotnega omenja da je takšno izsiljevanje vtxlstva Rudnika Senovo v zapiranju nesprejemljivo, še posebno ob dejstva da sedaj vodo črpajo in prelivajo v Ravenski potok namesto da bi to vodo distribuirali po vodovodnem sistemu.
Občina Krško se mora TAKOJ sporazumeti z. Rudnikom Senovo v zapiranju ali še bolje s pristojnim ministrstvom ali pa pozabiti na vir pitne vode v Rudniku ter takoj pristopiti k realizaciji drugih vodnih virov, s katerimi sama razpolaga.
Azbestno cementne cevi so ob današnjem videnju okolju neprijazne, pod določenimi pogoji tudi zdravju škodljive. Ob okvarah cevovoda se delci azbesta pomešajo z vodo, ki tako pridejo v človeški organizem in tako povzročajo posledice na zdravje ljudi. Udeleženci so apelirali na odgovorne v Občini Krško, da se zamenjava teh cevi zgodi čimprej.
Poseben problem je tudi ignoriranje Rudnika Senovo v zapiranju do vodovodnih sistemov, ki so ostali brez pitne vode zaradi izkoriščanja premoga in zapiralnih del v zadnjih letih. Rudnik Senovo v zapiranju se obnaša arogantno in ne pristopi k ureditvi razmer, kljub temu da je Republika Slovenija Rudniku Senovo v zapiranju namenila sredstva za reševanje tudi tovrstne problematike. Pri tem mora svojo vlogo zaščite interesov občanov odigrati Občina Krško z osebno avtoriteto župana na čelu.
Interes krajanov Senovega in okolice je bil na okrogli mizi več kot jasno izražen. Zdrava pitna voda je ena od osnovnih človekovih pravic. Na Setu/vem je potrebno tako malo, da bo iz senovskega vodovoda pritekla zopet zdrava pitna voda. Prav bi bilo, da se to zgodi takoj, saj so za to vzpostavljene vse tehnične možnosti. Naj naši otroci spoznajo, da je vodovod namenjen zdravi pitni vodi in da so avtomati za vodo posledica slabega <xlm>sa do narave in zdravja ljudi in samo trenutno reševanje nevzdržne situacije na Senovem.
In še to. Dogovorite in odločite se končno - odgovorni na Občini Krško, ob tem pa naj prevlada zdrava pitna voda nad politiko.
Olga Košir, Civilna iniciativa za Senovo
mmM J
' *
V SPOMIN
“Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ”
21. decembra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi
KARL ERBAN
iz Podvipj
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Hitro je minilo leto dni,
kot list na veji si v večnost odletel,
a v naših srcih vedno boš živel.
Vsi tvoji
m
ZAHVALA
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
Ob izgubi naše drage žene, mame, taje, tašče, sestre, svakinje, botre in dobre sosede
ANICE TOMŠE
iz Nove vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali vence, cvetje, sveče, denarno pomoč in za svete maše. Posebno zahvalo smo dolžni družinam Ajster, Lazanski, Obranič in Strojnik iz Nove vasi, Tomše iz Ribnice, Božič z Jesenic na Dolenjskem in vsem dobrim sosedom. Hvala kolektivoma MORS Tehnični zavod, enota Slovenska vas in Menjalnice Ažur. Hvala tudi dr. Cesarčevi in sestri Nataši za lajšanje bolečin, gospodu župniku z Velike Doline za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem in pevskemu zboru Slavček za lepo zapete žalostinke, Martinu Šeberletu za zaigrano Tišino in gospodu Žičkarju za organizacijo pogreba. Hvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pa vas nismo posebej imenovali. Še enkrat iskrena hvala, v upanju, da boste našo drago Anico ohranili v lepem spominu.
Žalujoči - vsi njeni
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/4991 250, telefax : 07/4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d.. Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
špranje in okenca posavcev
Miloš Poljanšek: “Umetnost je kri naroda in obraz njegovega duha!”
Prof. Miloš Poljanšek seje rodil 4. aprila 1923 staršema obrtnikoma; oče Ignac je bil znan brežiški pek, mama Marija pa je odprla kavarno. Prva šolska znanja sije nabiral v stari osnovni šoli pri cerkvi in nato v meščanski šoli pri vodovodnem stolpu, odločil seje za trgovski tečaj v Mariboru, sicer pa se je trgovine učil pri Josipu Verstovšku v del Cottovi trgovini. "Potem pa so se začeli vojni časi, ki smo jih v družini spremljali z veliko skrbjo. V noči med 21. in 22. aprilom 1941 smo v trenutku morali zapustiti dom, v Gostilni Štirn nas je gestapo še z drugimi družinami naložil na avtobus in nas odložil v predmestju Samo-bora. Tam nam je nek Korošec prebral obsodbo, da smo sovražniki rajha in smo postali kar nekakšna kolonija brezdomcev, ki se je čez čas razkropila na vse kraje. Majhna sreča v veliki nesreči je bilo očetovo prijateljstvo s katehetom Vinkom Lavričem, ki nas je, ko je izvedel za našo usodo, povabil k sebi v Ljubljano, kamor smo prišli preko Karlovca in Metlike. Lavrič nas je sprejel rekoč - kar imam jaz, je na voljo tudi vaši družini. Mama in sestra Marjana sta bili doma, z bratom Bojanom pa sva čez poletje delala pri zidarjih.” V jeseni se je vpisal v trgovsko šolo, zelo hitro navezal stike z NOB, organiziral odpor v šoli, po dveh dneh so Italijani šolo zaprli in učence izključili ter po zaslugi mladinske fašistične organiza-
cije je niso več odprli. Z bratom sta nekaj časa delala v tovarni marmelade, zaradi zavzete dejavnosti v uporu proti okupatorju se je v jeseni 1942 komajda vpisal v isto šolo. “Ravnatelj je imel o mojem delu podatke, pa tudi učenci so nekaj povedali. Pomla-
di 1943 sem bil aretiran in zaslišan, ker sem imel Kardeljevo knjigo s sporno narodnostno vsebino “Razvoj slovenskega narodnega vprašanja”, dala pa mi jo je sošolka, ki so jo mučili, da bi izdala. V zaporu sem bil pred vojaškim sodiščem obsojen in odpeljali so me v Koper, tam sem dočakal kapitulacijo Italije, kjer smo naredili naiven upor, ki je pogojeval, da so nas esesovci naložili v Trstu na vlak in nas odpeljali v nacistično koncentracijsko taborišče v Nemčijo.” Za srečno naključje, da je preživel taborišče in se na jesen 1944 oslabel vrnil domov, je bil zaslužen pogum tete, poročene z ubobo-
žanim avstrijskim plemičem, ki je gestapovcem ob nekem srečanju dejala, da Nemci ne delajo dobro in bodo zato slabo končali. V taborišču je prišel do spoznanja: "Nihče ni živ izšel iz taborišča takšen, kakršen je prišel vanj. ”Oče in brat sta bila v Cankarjevi brigadi, bili so izdani, oče seje vrnil, brat pa je padel.
Po vojni je bil Miloš Poljanšek mobiliziran v KNOJ in o tem pripoveduje: “Spomine na ta težki čas sem objavil v knjigi “Sonce tisočih je utonilo v morju”. V taborišču sem srečal napredne ljudi, moj vzornik je bil dr. prava Belgijec Andre Mandrycxs, ki je bil levičar in tudi človeško dober in nas je zelo cenil. Ob spoznanju, da mi bo le znanje nekaj pomenilo, sem končal večerno gimnazijo v Celju in se v dilemi, ali bi študiral ekonomijo ali slavistiko, odločil za slavistiko, jo uspešno končal, saj sem še zavedal, da bo socializem potreboval kulturne ljudi.”
Že pred koncem študija je na povabilo ravnatelja Bogomirja Javornika poučeval slovenski jezik na Gimnaziji Brežice in sicer, kot pravi, pet zelo lepih let, ko so organizirali zelo živahno kulturno življenje v Brežicah. Prijatelji so ga zvabili v Ljubljano, kjer je na Radiu Ljubljana vodil radijsko univerzo, bil je pomočnik in ravnatelj dveh osnovnih šol, partijski sekretar na občini Ljubljana-Šiška, republiški sekretar za kulturo, v Beogradu na zveznem svetu za koor-
dinacijo znanstvenih dejavnosti; ko so se ustanavljale kulturne skupnosti, je bil dva mandata poslanec za Brežice, pa predsednik republiške kulturne skupnosti in do upokojitve ravnatelj Šubičeve gimnazije.
Vselej kritičen v vseh pojavih pravi: ”1947. leta sem si zapisal, daje v meni preveč vere v človeka in doslednosti, da bi prenehal biti revolucionar. Danes se o revoluciji govori kot o nečem neljubem in ni prave revolucije, če se ne zgodi v srcu človeka. Socializem se je sam pokopal, ker ni prav ravnal, današnji kapitalizem pa ni srečne roke za dobrobit človeštva, so prevelike razlike med ljudmi. In nimam nikakršnih predsodkov do ljudi, ne prenašam pa skrajnežev niti na levi niti na desni.”
Z ženo pri sv. Barbari na Pir-šenbregu z veliko ljubeznijo gospodarita z vinogradom in lesenim hramom, kar je dediščina starega očeta še iz leta 1896. Tam se ohranjata duhovno in fizično, pa tudi hčerka in sin in štirje vnuki. In pristaneva pri knjigah, kulturi in sreči: "Oče je bil velik ljubitelj knjige, Nemci so nam požgali kompletno knjižnico, pa sem si spet uredil zelo lepo knjižnico. Mene je kultura spremljala vse življenje kot žlahten del življenja in v družbi kar naprej pripovedujem, da sem po vsem, kar sem preživel, srečen človek.” Prof. Poljanšek je med drugim tudi častni občan občine Brežice.
N at ja Jenko Sunčič
Sv. Štefan - zavetnik konj
Posavje - Blagoslov konj postaja na god sv. Štefana dobro sprejet znova obujen običaj. Tokrat so ga pripravili v Kapelah, Dobovi, Pišecah in Vranju. Prvič so blagoslov pripravili tudi pri sevniškem Primožu in na Šentjanžu. Povsod je med jezdeci presenetljivo veliko mladih, šele nekajletnih otrok, tako da se za obstoj konjerejstva in prireditev ni bati. Duhovniki so jezdece in konje blagoslovili ter živalim podelili kruh in sol z namenom, da bi bile zdrave in bi ljudje lepo ravnali z njimi.
Konjerejsko društvo Kapele so izvedli že 8. žegnanje konj, je pripravilo tradicionalno že 10. zbralo se je 40 konj in vpreg ter žegnanje konj, na tamkajšnjem en kasač. Manjkali niso Godba “placu” se je zbralo preko 30 Loče in domači ljudski pevci, za konj in vpreg, tudi iz pobratenega pogostitev so skrbele članice cer-društva konjerejcev iz Šentjurja, kvenega zbora. Za obstoj konje-
V Kapelah je konje blagoslovil dekan Milan Kšela.
Pozdravil jih je župan mag. Andrej Vizjak, predsednik krajevne skupnosti Anton Cerjak, predsednik društva Ivan Hotko pa upa, da bo v prihodnje vsaj toliko ali še več tovrstnih prireditev. Ob jubileju so podelili številna priznanja. Za vzdušje so skrbeli Trebeški drotarji, domača godba na pihala ter z dobrotami članice Društva za razvoj podeželja.
Tildi tokrat se je ponovil nesmisel minulih let, da so v Kapelah in Dobovi blagoslov konj pri-
reje se ne bojijo, saj je najmlajša udeleženka Ros vi ta Ogorelc z Velikega Obreža štela komaj tri leta.
Blagoslov v Pišecah je obudil konjerejec Branko Germovšek, tretje leto so ga pripravili v okviru turističnega društva. Pobudnik Germovšek se je za pomoč posebej zahvalil Mileni Vrane-tič, pomagala je tudi krajevna skupnost ter pri pogostitvi Aktiv kmečkih žena. Tildi v Pišecah je zbrane nagovoril župan ter predsednik krajevne skupnosti Uroš Škof. Za vzdušje pa so skrbeli
“Od zibke do truge so naše usluge ...”
Takole citira staro ljudsko reklo, ki velja za konje oziroma kočijaže nekdanji predsednik sevniške sekcije Posavskega konjerejskega društva Janez Vidrih. Že kot sedemletni otrok je s konji razvažal kruh in konji so postali njegova ljubezen. Se pred kratkim jih je imel v hlevu, a so raznjere nanesle, da jih je moral prodati, ostala pa mu je “konjska duša”, kot pravi. Če-
Vranje, kjer je konje blagoslovil župnik Ciril Slapšak.
V sevniški sekciji, ki ima 46 članov, ugotavljajo, da število konj upada, a po številu letos blagoslovljenih konj v občini se zdi, da ni tako. Na Štefanovo so tako blagoslovili kar 93 konj; blagoslov konj je namreč potekal tudi v Šentjanžu, kjer je župnik Janez Cevc na petem žegnanju blagoslovil 24 konj, na Selah pod Lisco seje zbralo 23 konj, ki jih je blagoslovil pater Karel Gr-žan, letos pa je bilo prvič žegnanje tudi pri Primožu. Krajani od-
: 4^111
		
		,v* M	1
Družina Rožman iz Pavlove vasi
prav brez konj, se redno maknjene hribovske vasi so ugo-udeležuje tradicionalnega blago- tovili, da je, kamorkoli se obr-slova pri cerkvi Sv. Štefana v nejo, daleč, pa so zato povabili Vranju. Letos je bil tam že enaj- studenškega župnika Antona Bosti blagoslov, udeležba pa reko- biča, da je blagoslovil njihove rdna - 32 konj, od tega štiri vpre-	konje. Za prvič je bilo odlično, saj
ge. Zbor konjenikov je bil na Ma- je prijahalo in prigalopiralo kar 14
Ko je sevniški župnik Ciril Slapšak slišal, da njegov kolega, prvi zaporniški duhovnik v Sloveniji - Robert Friškovec- včasih v roke vzame kitaro in namesto, da bi imel mašo, zapornikom kaj zaigra in zapoje, je stvar resno premislil. Da bi potolažil otroke, zbrane v Slomškovem domu, ki so čakali na počasnega Miklavža, je še sam “v roke vzel kitaro in zapel: na na na na na na na na... ” Vsaka podobnost z evrovizijsko skladbo Karmen Stavec je Zgolj slučajna (oz. zlonamerna).
Zoran Zelič, izvrstni poznavalec sevniške zgodovine, je bil zaposlen v Turistično-informacijski pisarni v Sevnici. V prostem čas pa se je ljubiteljsko ukvarjal z raziskovanjem Sevnice, skupaj s kolegi zbral na stotine starih fotografij in razglednic in pred kratkim s pomočjo društva Trg izdal knjigo “Župnija sv. Nikolaja”. Potem, ko so na občini videli, kako uspešen je ljubiteljski raziskovalec, so se odločili, da mu dajo na razpolago še več prostega časa. S l.januarjem so ga namreč postavili na cesto!
ujeli smo...
Lado Tomšič (desno), odstavljeni direktor verige HE na Spodnji Savi
poročili so se...
Mihael Kvartuh s Koritnega in Marjetka Arh iz Jelš sta se 6. decembra poročila na Upravni enoti Krško, cerkveno zaobljubo pa ponovila v cerkvi v Leskovcu pri Krškem. Poročno slavje se je nadaljevalo v restavraciji v Brežicah, kjer ju je z darili obiskal celo Miklavž Nasmejana mladoporočenca sta še povedala, da sta bila taka - nasmejana in srečna - skozi vso poročno ceremonijo.
Sevnica
26. decembra sta imela zlato poroko Boris in Ana Stariha iz Sevnice.
Krško
6. decembra sta na sedežu upravne enote svoj “da” izrekla Mihael Kvartuh s Koritnega in Marjeta Arh iz Jelš ter Rajko Sluga in Helena Šinkovec, oba iz Spodnjega Pijavškega.
Brežice
6. decembra sta se poročila Slavko Švajger s Trebeža in Po* lonca Jaklič s Črešnjic pri Cerkljah.
V skladu z Zakonom o javnih podatkih objavljamo je imen4
mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
uma J