St. 87. V lionei, v torek dne 30. oktobra 1906. Jjetnik VIII. Izhaja vs;ik torek iiiHobotoob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za dpželo. Ako padena ta dneva praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane po poäti prcjenian ali v Gorici na doin pošiljaii celoletno 8 K, polletno 4 K in Öetrtletno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Lie- fa a n na Verdijevem tekališču po 8 vin. (Zjutranje izdanje). UredniHtvo in upraynistvo se nahajata v m" v Gorici v „Malem ia „Šjlsicem Doma" je prevzel m^sto äolskega zdrav- nika brezplačno dr. A. Brecelj, prak- tični zdravnik v Gorici. Oi 6asa do časa bo obiakoval posamezne razrede, ogledo- val šolske prostore in otroke ter dajal potrebna navodila. Zdravil bo brezplačno tadi na domu otroke iz društvenih So', ki prinesejo priporoOilo od svojega uči- telja ali ačiteljice. Dr. Brecelj so je aie- ležil ortopedičnega tečaja. ki se je bavil izključno z zdravstvenimi zadevami otrok, in ima v tem oziru najnovejše .skuänje. Mestni otroci, ki bivajo pogosto v ozkih, zaduhlih prostorih in so ne gibljejo to- liko, kolikor bi trebalo za njihov telenni razvoj, potrebujejo zdravniške pomoči in nasvetov veliko bolj ko otroci na kmetih, ki živijo in ?e gibljejo v svežtm zraka ter vežbajo tolo v vsakovrstmh skonih in naponh. Ceatitamo „ŠDlakeinu D >mau, ki, khkor je na dobrem glasu v poače- vanju, bo prvakoval tadi z ozirorn na šolskega zdravnika in äolsko zdravstvo. Vsa hvala zdravnika, ki je brezplacno prevzel ta trud. Predavanje. — V nedeljo je pre- , daval v kat. izobraževalnera draštvu v j Stariji g. dr. Brecelj iz Gorice „o Mi- ; lanu in milanski razstavi." f Smrtna kosa. — V nedeljo ponoči 1 je v Ajdovščini umrla posestnica gospa ! Ter. B i a n ch i, stara 88 let. N. v m. p.! j „Slovcnska Čitalnica" priredi v | soboto 24. novembra običajno jesensko | koncertno veselico s plesom. Sodeloval bode vojaški orkester. Peli se bodo zbori ženski, moški in mešani, vokalno in s spremljevanjem s klavirjem in z orkestrom. Slovan§ki koncerti v Gorici. — Jan. Knbelik koncertnje v Gorici v c>trtek 8. novembra v dvorani hotela «Central". Une 17. novembra koncertaje v Gorici slavnoznani Š e v ö i k o v kvartet iz Prage in sicer v gledaliaču. Tadi širom aveta znana raska godba N a d i n e Slavjanske obišče Gorico 7. janu- varija prihodnjega leta. Priredila bo le en koncert v dvorani hotela „Central". Knjigotržec W o k a 1 a t razprodaja samo nemäka vabila. Stem hoče gotovo poka- zati, da sploh nemara slovenskega de- fiarja. Temu primerno ga zavednim Slo- vencem priporočamo. „Kšeft" in Gaberščck sta dve besedi, ki sta nerazdružljivi. Kjer je „kšefi", tarn je Gabršček; kjer je Ga- bršček, tam je „käeft". V zadnjo „Sačo" je spravil skupaj nekaj, kar morda on imenuje polemiko, a je v resnici 54 vrßt aamih psovk, prepisanih iz liberalnega bon-tona. Ker moža dobro poznamo, se ne čudimo, da je v razburjenoati napi- sal to zraaäilo ; zabolel ga je namreč žep. Iz cele kolobocije zeva grozen strah pred — bojkotom in pravi, da ga hočemo bojkotirati. Nas sic^r silno ve- 8©li, da se Gabraček boji našega bojkota. ft tega mi še nismo proglasili. Vemo pa, da bi bil bolj občaten zanj bojkot, ki bi ga njema napovedali mi, ko pa je oni, ki ga je on proglasil nad „Krojasko zadrugo**. V celi plohi besed pa ni niti besedice odgovora na ono, kar smo mu očitali. Na laž je postavil „Slovenes njegovo trditev ceä, da noai katoliška bukvarna v Ljabljani nemški napia, ko ima v resnici samo slovenski. Gabržček na to ne odgovarja. Praäali smo ga, zakaj ima on trojezične napiae na svoji trgovini, ko on sam od vsafcega sloven- skega trgovca zahteva, da imej samoalo- ^enake napise. Gabräcek na to ne odgo- v*rja. On psnje, ae boji za svoj žep in se krega z reanico, ker je to njegov naj- Ijubäi „kšest", ki ma je doslej tadi dobro neael. Pa naj bo uverjen, da bomo pred vao goriško alovensko javnoatjo očitno dejali tehtnico njegovo modroat in delovanje in takrat bo vse stcupaj z njegovim žepom vred prelahko naj- deno. Slovenska trobojnica je dala v ponedeljek dopoldne v Gorici povod malemu boju med slovenskimi fanti in laško fakinažo. Po Fran Jožefovem te- kališču se je pripeljalo na vozu več fantov ter zavilo v ulico Sv. Klare. Na vozu je vihrala slovenska trobojnica. Laška fakinaža je hotela zastavo strgati z voza, a se ji ni posrečilo. Fantje so bili doma iz Mirna. Juiiak z nožoin. — V nedeljo zvečer sta se vračaia aorodnika Zorzut s avojima dražinama iz Solkana proti Gorici. Pri villi Gecconi jim prideta nas- proti neki Anton Drasöek in Anton Be- lantič. Drasčok je ustavil izletnike in se zaöel ž njimi prepirati popolnoma brez povoda. Napoaled pa zgrabi nož in začne suvati ž njim. Nevarno je ranil enega Zorzuta pod levo pazdnho v bližino area, dragega na gornjo ustnico, Belantiča pa ßa glavo. Drasöek je znan kot silovitež |n je bil že večkrat kaznovan radi svo- jega noža. Drašček je bil včeraj are- tiran. Vročekrvna inlada Italijanka. T" Sedemnajatletna Ana Ciani, doma iz Cedada v Italiji> je v nedeljo ponoči po plesu pri Gorjapu lahko ranila ua glavi s kamnom I/tma Mozetiča iz RanČ. Ka- men, ki je bil namenjea nekoma dra- gema je po neareči zadel Mozetiča. Vzrok najbrže ljubosumnost. Nevarna tička pod ključem. — wne 8. septembra je bilo utcrademh 60 K nekema Veükonju iz Ajšovice. Mjž je P'1 z dvema neznancema v gostilni pri -,,Rdeci hiäi" in plačeval za nja. Ko se j© opil, sta ga onadva zlikovca izpeljala na prosto, kjer sta ma akradla df3nar. Eden od tatov Franc Ougan je bil are- tovan že 30. aeptembra, drugega zlffcovca, Andreja Vrabca pa je prijela policija v nedeljo. Tička ne uideta zaslaženi kazni. Tatvina. — Sedlarja Rudolf Med- veäöett, doraa iz Deckel, in Franc Pado- van iz Gorice ata se vceraj zjutraj okrog druge ure vozila po mesta z nekim Jo- •žeforn Bramatom, ki sta mu akradla srebrno uro aro in verižico. Oba sta prijeta Openj v sodniji. — V noči od so- bote na nedeljo okoli 1/2l are so šli v Ajdovščiai nekateri krokajoči gospodje spat. Med potoma so zagledali, kako so razsvptljena okna v gradn, kjer je sod- nija. Šli ao gledat in videli, da je znotraj ogenj. Alarmirali so hitro gasilno drnštvo in druge ljadi. V eni nri je bil ogenj po- gašen; a pogorela je večina arhiva in aktov. Po odgonu je bil v soboto odgnan v svojo domovino, ˇ Zader 37-letni kro- jaäki pomočnik Anton Ugleäic, ki je bil radi tatvine pri svojem mojstru Po- veraja obsojen na 18-mesečno težko ječo. Ker je to nasilen človek,, ga je spremljala atraža. — Neki 22-letni Č e r- nologar Franc, doma iz Idrije, je hodil po gostilnah, kjer je jedel in pil ter odäel, ne da bi kaj plačal. Obsojen je bil na 24 nrni zapor ter v soboto dopoldne po odgona poslan v Idrijo. Desetletna vlomilca. — Dne 21. t. m. je bilo vlomijeno v stanovanje Jo- žef A b r a m i ö V. Bosco 11 in ukrade- nih 28 K gotovine in en zlat pratan. Vlomilca je policija prijela predvčeraj- šnjim v osebi 10 letnega Leopolda Ha- merja iz Solkana in 10 letnega Ra- faela Spanjola. Mlada vlomilca sta imela vitrihe, s katerimi sta čakaia,, da je Sla Jožefa Abramič z možena na iz- prehod. Otroka sta ukradeai denar izro- ^ila potem doma Htariäem. Hamer 3 K, Španjol pa 13 K. Mati deöka Spanjola je včeraj prišla na policijo zagovarjat izpri- jenega sina. Slaba vzgoja ! Piscmski poštni proinet ob ne- deljah. — V .trgovinskem ministerstva gre za to, da se bodo v bodoče oddajala pisma ob nedeljah ves dan istotako kakor ob delavn ikih. V ta namen pa naj bi se prilepljale na pisma posebne „nedeljske znamke", ki bi bile nekaj dražje od na- vadnih. Vsako piBmo s tako znamko bi se oddalo naslovljenca tadi v nede Ijo ob istih čaših, kakor raznašajo pismo noäe pisma ob delavnikih. V Belgiji je to že uvedeno. Krivice našemu jcziku na že- leznicah. — ZaloBtne izkaänje imamo že mi Slovenci v tem ozira. Po sredini slovenske zemlje teče južna železnica, ki je last mednarodnega velekapitala, ki oholo prezira naa jezik. Pred svetom je ta železnica in njeni uslažbenci mnogo lepih slovenskih imen grdo popačila tako, da tnjec, ki se vozi po teh krajih, misli, da 8e vozi po nomäki zemlji. Slovenäöine ni ta najti nikjer, in öo je že, je tako prezirana, da je tajec niti ne opazi. Tako na primer kličejo sprevodniki po Spodnjem Štajerskem do Kranjske meje, ki je vendar ravno tako slovenska kakor Kranjaka, postaje samo v nemškem jeziku, od tam po KranJ8kem do Sežaae v nem- äkem in slovenskem jeziku, od Sežane do Nabrežine v nemškem, italijan^kenti in slovenskem jezika in od tarn do Trsta edino le v italijanskem in nemškem je- zika. Slovenäöiu^i je, to^ lahko veakdo nvidi, grdo prikrajšana. C'iravno je zgo- raj opiaana zemlja, po kateri teče Že- leznica, izključno slovenska, vendar imajo vsi dragi jeziki predpravico in Be kličejo prej (pri nas nemäki, v jažnih delih ita- lijanski), tako da dobi tajec atis, kakor da bi mejila nemška zemlja in italijanska. lato je na državni železnici. Oi Ljablja- ne do Trbiža je še nekoliko slovenščine, od Trbiža naprej po slovenskem Ko- roškem pa slovenščina popolnoma izgine. Iste krivice se gode slovenskema jezika na novi državni železnici. Na jagn je vse laško, potem dobi nekaj pravic slo- venski jozik, da 8prevodnik zakliče tad» postajo Blovenski, in proti sovera slo- venakega ozemlja zopet iz^ine slovenščina popolnoma. Še alabäe je na koroški že- leznici, turn je vse nemško. Železniški minister se izgovarja, da ni slovenakih sprevodnikov. To je pa neresnica ! Ko- liko je slovenakih sprevodnikov na Da- naja in v drugh nernSkih mo3tih. Pre- stavljajo jih pa nalasö, da imajo dober izgovor. Opozarjamo torej danes Da3a občins!ica zastopstva, da so v prvi vrsti poklicana delovati na to, da zadobi slo- ven^ki jezik avojo pravico. V dragi vrati pa je dolžan vsak S ovenec govoriti na železnici Rarao svoj materin jezik. S iem bomo priborili alovenäcini na železnici njene pravice. Veliko, zelo veliko je za- majenega, zato bo treba hulih bojev, predno se bo vse to doseglo. Zato pa v boj za sloven3ke pravic« vaak, kdor se priäteva k sinevom materö Slovenije ! Ncmci se utrjujejo ob Adriji. — Ndka nemška tvrdka 'je kupila ob ka- nalu Valentini^ovem pri Tržiču zemljišče 40 njiv za 360000 krön v industrijsfee svrhe. Tadi 10 dragih njiv zemljiäca je bilo kapljenih v tak namen. — Nernci 8e utrjojejo ob Adriji ! Ljubljanski župan g. Ivan IIri- bar je dobil od njegovega Veliöanstva Petra I., kralja srbskega križec sv. Save III. reda. G. Hribar pa je to veliko od- likovanje odklonil, kar je na srbsko javno8t napravilo jako mačen vtis, po- sebno ker je žapan odbil odlikovanje poprej, predno ma je bilo odlikovanje uradno javljeno, Nekateri pravijo, da je odklonil odlikovanje, ker je kot de- mokrat principijelen nasprotnik redom. Drugi pa zopet trde, da je to storil radi tega, ker sta bila njegova podložnika Govekar in Trstenjak poprej odlikovana z istim redom ko on sam, izčeaar izvira demokratično nasprotstvo proti vsem redom. Odbor družbo sv. Mohorja naz- nanja. da je izmed razpiaanih nagrad za dve pove^ti doloöil prvo nagrado v zneska 3000 krön povesti pod geslom „Življenje je boj", spisal Engelbert Gangl, učitelj v Idriji, drugo nagrado v zneska 1500 krön pove3ti „ N o v o " ž i v 1 j e n j e", spisal g. dr. Fr. D e t e 1 a, ravnatelj v p. v Novem mesta. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljnbljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skuäek v Ljabljani lične oklepe za mali format družbi- nih vžigalic. PraktiČnoat teh oklepov bode vsakdo takoj uvidal, ako jih rabi!! Žepi namreč se obvarajejo, da bi ae umazali. Slovenci, sezajte po teh oklepih ter si jih nabavite. „Ljmlska knjižnica". — Prvi zvezek HLjudake knjižnice" bo razposlan äe-le koncem novembra. Vaak, ki želi imeti prvi zvezek na ogled, naj to naz- nani „Katoliäki tiskarnik< v Ljubljani saj do Bredi novembra. Sneg v Ljubljaui. — V soboto so dobili v Ljubljani prvi sneg. Sueg je zapadel v noči od petka na 8oboto na Nanosu in na Kovka. Čegava je deklica? — Dne 24. t. m. zvečer je prišla iz Rateč na Gorenj- skem v Osoje na Koroäko neka deklica, ki pravi, da je rojena v Rateöah dne 15. oktobra I. 1893 ter se piše Marija Ur- bančič. Dekle ne zna nič nemSko. Pri- povedaje, da je sirota brez očeta in raa- tere. Eno leto je slažila pri kmetu Ja- nezu MartinčiČa t Ratečah. V äolo ni smela že eno leto. Sedaj jo je kniet za- podil proö rekoč : „Pojdi tako daleö, da te ne bo nihče več videl." Deklica je opravljena čedno,a preprosto; listin nima pri sebi nobenih. Iz usmiljenja je vzel revico k sebi ritmoJ9ter Radolf Rudinar, kamor naj se jo pride iskat. Oblasti so obveäöene. Kdo more biti tako trdosröen, da vrže nbogo airoto na cesto sedaj na zimo! Dekle je videti marljivo in dobro vzgojeno. Nemška nasilnost. — V petek je mariboraki magistrat poslal Girilovi ti- skarni v Mariboru naročilo, da mora te- kom 24 ur oditraniti slovenski nadpis na poalopju, 8icer ga odstrani magistrat. Ker tega tiskarna ni storila, ga je vzela 8iloma — policija. Spoštnjte svoj materin jezik 1 — Belgija je ena najbolj naprednih dežel; a napredek je tam večinoma v rokah Francozov, nizozemski nemUi narod pa je narod delavcev in malih obrtnikov. Vsled tega se je v javnosti zatira in za- ničnje nizozemaki nemški jezik. Belgijaki äkosje so zdaj izdali naročilo, da naj cerkev in dahoväöina to vpraäanje uredi. To naročilo pravi: „Nekateri mialijo, da se v Belgiji sme iUmaki (nemški) jezik zanemarjati, mislijo, da sme olikan človek zaničevati narodnost, h kateri pripada polovica ljudstva. To je proti- krščanako, protiaocialno. ProtikrŠčanako je: ali nisino vsi bratje v Jezusu Kri- atusa, ali naj nas ne nagiba bratska lju- bezen, da želimo bližnjemu iato dobro, ki ga hočemo tudi zaae imeti. In ni li jezik ljudatvn — za vero — najdrago- cenejši zaklad ? ProtiaociQlno je: ljudstvo, delavci, mali obrlniki nimajo časa, pri- učiti se francoakemu jezika, ki ga govori goapoda. Zato so gospodje dolžni, .ačiti ae ljudakega jezika, da ho ljudstva pri- bližajo. Kdor hoče otröka vzgojiti, mora k otroka pristopiti, da ga povzdigne. Le iz predsodkov prihaja zaničevanjo ilam- akega jezika". — Recimo meato „flamaki" „slovenski" in povzemnno iz teh naroči nauk, da kdor zaničuje materni jezik delaje proti krščanstvu in proti narod- nemu aocijalnemu blagoatanju. Proti zanikarnemu obciinkemu gospodarstvu nameravajo sklicati prebi- valci mesta Varaždina na Hrvaškem velik proteatni shod. Kaj takega bi bilo vrlo zdravo tadi v Gorici. Modcrni zakoa. — Ločitev zakona je doaegla avoj trinmf v aledečem slu- čaja, ki so jo zgodil v Ameriki. Vzrok je seveda noHtrpnost. Vpričo cele družbe poroenih prič in sorodnikov ae ie mlada dama pred gosposko poročila z nekimi aradnikom ter ma obljubila zvestobo in pokoržčino, vse kakor ae dobri nevest spodobi. Ko je srečni, mladi zakonski par zapuatil mestno hišo, je šla cela družba po atarem običaju v gostilno slavit slo- vesni dan. Napitnic ni manjkalo in vsi svatje so želeli iz celega area mladima poročencem, da bi Se dolgo let živela ˇ srečnem zakona. Vsled veselja pa ae je ženinu primerilo, da ma je rajno vince vedno bolj stopalo v glavo, dokler ni bil nekoliko vinjen, potem natrkan in v četrt are popolnoma pijan. Mlada žena se je vsled tega čina svojega moža neizmerno raztogotila, planila je po konca, zapustila svatbo in hitela v mestno hišo zahtevat ločitve, kar je tuii doaegla. V eni uri je bilo vse gotovo, čakon sklenjen in zopet ločen. Kopniški „stotüik" o katerem smo poročali, da je vodil za nos prasko vo- jaštvo in policiio ter jo s tem blamiral pred celim svetom, je storil sledeö čin: V aniformi stotnika je prišel pred pruako vojašnico v Borotina in zahteval od vo- jhkov, da morajo ž njim. Praski „pikel- havbarji", navajeni slepe pokoräcine so ma sledili v par ur od Berolina odda- ljeno mestece Kupnik. Vedel jih je stotnik naravnost v mestno hišo, kjer je ukazal prijeti in zapreti župana, blagajnik pa mu je moral izročiti ves denar iz bla- gajne. Nihče se mu ni ustavljal, ne poli- cija, ne župan, nihče ga ni prašal, kje ima kak pismen nalog, akoravno je imela njegova častniška kapa napačne kokarde. Ko je na ta način dobil lepe tisočake, je z vojaki pobegnil. Slepariji ao priäli na sied äele čez več ur, ko so vojaki vsi utrajeni primaržirali nazaj, seve brez „stotnika". Sleparija ae je zgodila več ko pred enim tednom, a äele v petek se je berolinski polieiji posrečilo prijeti sle- parja v osebi nekega 58-letnega črev- ljarja Voigta. Ta mož je bil radi raznih tatvin in sleparij zaprt že 2 leti ter je prišel iz zaporov äele letos. Značilno za zmožnosti berolioake polieije je to, da je bil pod policiJ8kim nadzoratvom ob času, ko je izvršil opisano hudodelatvo. Truplo nezuanega samorilca so našli dne 16. t. m. ob cesti med Cer- kvenico in Grižarci na Hrvaäkem. Sa- momorilec je imel okrog vrata vrv in bil privezan za neko drevo, v roki je j držal samokres, levo sence pa prestre- j Ijeno. Poleg njega je ležala ateklenica, i v kateri je bil pred strap. Samomonlec ! katerega indentitea ni dognana, je okoli 60 let star, mestno oblečen in je imel pri sebi lepo örno saknjo. Pri njera so dobili srebrno aro a kov inasto rumeno verižico, žepni nož, mal rumen svinčnik, krtačičo za brke, denarnico z 78 vinarji in črn žepni robec. Kdor bi vedel o sa- momorilcu kaj povedati, naj se oglasi pri mestni polieiji. Posvc^euje upokojenega profe- sorja za duhovnika. — V nedeljo dne 28. vinotoka je bil v Pragi v duhovnika poavečen vpokojeni profeaor gosp. J >žes Šauer pl. iz Augenburka. Gosp. prof^sor ni bil oženjen; kakor „Čechu o njem trdi, spada k najbolj idealnim in ple- menitim možem naše dobe. D4 je goap. profesor v tako visoki Btarosti dovräil obširne bGgoslovne štadije, priča o nje- govem še svežem in krepkem duha. Umrla je v Zigreba grofica Her- mina Jelačič de Bužim, vdova po ml. Juriju grofu Jflačiču. Grofica Hermina je bila navdušena rodoljubka. v>^v^ *w* Fijančljivost se odpravi zavedno z ui^o- rabo praha »Coza^, katori je bil že preskušen v toliko sluöajih z izvrstnitn uspe- hum. Ta prah mora si' dati v ka.vi, v mloku, v pivu, v vi- iiu ali v jedilih, ne du bi pivec to zapazil. — Prašek >Coza< učiiikuje čudovilo, tako, da si; pivcu pristudi alkohol in vso alkoholnc ia močne pijače. Ta prašek de- luje tako miruo in gotovo, da niu ga sincjo daü, ne da hi 011 zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdrav- Ijciije. I'rasok "Coza- jo. pri- iH'aol mir v tisočero družine, jo rošil miiogo oseb in jo napravil čiste, moöne in vsakcjja dola zniožne ljiidi. Ta prašek je že tudi marsikatcrega mla- deniča spravil nazaj ua pravo pot sreče ter jr ])(>daljäal za innogo let življenje innogim useham. Zavod, ki posoduje ta čudodulni prašek pošlje vsorn oniin, ki /.ahtovajo, knjigo.s 1500 zahvalatni in en vzorec. Dopisuje se v Jiera- škem jeziku. Zajamčeno je, da je prašek po- polnoma neäkodljiv. Co/a istitut«' 62 riiancj'.ry Lane LONDON 257 (Aii^lga). Na pisma je djati znamko za 25, na do- pisnice za.lü .stotiak. Loterijske številke. 27. oktobra. Trst.......61 77 14 19 18 Line.......4 23 2 75 78 Tržne cene. (Z.ibiljcžene cene vcljajo le za prodajo na debclo!) Sladkor xelike komade . .K 70 50 „ male ,.....„ 7150 vrglat „....„ 72.50 R,ž Rangern.......„ 28.-32 „ Japonski.......„ 40.— „ ltaljanski ......„ 42.-44 Petrolej v bc d h kp.....„ 40.50 „ „ zabojih.....„ 14.— Kava Santos.......„ 196.—204 „ Domingo....... 220.— „ Java........„ 216.-„ Portorico 11......„ 240.— I 272 — Amerikansko olje.....„ 96—100 Istrsko „......„ 84.— Moka ät. 0.......„ 27.50 1 .....„ . 26.50 : : 2:......: 25.50 - "I......... Hz * &.......« 22.-Ječmen „ 10 (domač) . . . „ 22.— „ „8.......„ 27.- Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka lilica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slav- ncniu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilncga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korffi, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Vcč vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, nainreč ob l/2 kilainod onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Hiizpis službe. C. kr. okrajui solski svet v Sežani razpisuje službo pisarja. Dniua znaša 2 K 40 h. Prošnje s prilogami naj se predlože do 15. novem- bra 1.1. podpisanemu uradu. Predsednik: Rebek 1. r. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejsa iznajälia 1 noveia stoletja. Samo 2 gld. 55 kr. velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna nra z znamko System-Roskopf Pat, ki teče 36 ur, z miiuitnim kazalom, bliščečajepain natančno idočas3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov so zastonj pridene). Ako uni na ugajji, se don:ir vrne in jo vsak rizik izključcn. Pošilja se le proti povzctju, ali naproj poslanemu dcnarju: 31. J. Holzer's Wwe Marie Hölzer Uhren und (iolihviircii-KiiIiriks-McdcrliU'O cn gross, Krnkiiu Oest. Dlctclsg. 7.'t, St. Seluistliingiisso •_'<;. Zalagatclj c. kr. državnil) uradnikov. IluNtruruni tenlk ur In zlutnliic ^rulis. Zastopniki se iščojo. Slično anocono so ponarojnne. j Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. I „NüRDDNfl TISKilRNA" ::: U Gorki, ulicn Vetturini št. 9::: \u je preskrbljena z povsem novimi ,j W&& črkami, okraski infinim papirjem, j^M Lj0j%'