St. 42. ,,Soca" izhaja vsak eetvrtek in velja s posto prejemaua ali y Gorici na dom posiljana ttSoca*' Vse leto . . Pol leta . . Oetvrfc leta . Za nedrusalmil'f Vse lefco . , Pol leta Cefcvrt leta za dnihihmk polit, •Irustva f. 4.50 „ 2.30 ,. 1.30 Posameziift fitevilbc r« dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PaternoUiju m So-liarjn; v Trsfcu v tohakarniruh „Via dol lM\'H\erit 179" in ..Via rlella caserma <»<»" V Gorici, v eetvrtek 16. oktobra, 1873. Pti'oznanilili se placuje za navadno pristopno vrsto:'" 8 kr., i > tiska 1 krat . , „ 2 ktat. , „' 3 krot Za vwV crke po prostoru in vsak pi.t 30 kr. za k»lok. ' Narounina in dopisi naj so blago* voljno posiljajo lueihiikn: Viktorju JDo-lencu v Gorici, Con. del Cristo 186 blfao zivinskeggt trga kder se nahajn tudi uprav-nistvo. — Rokopm ne no vracajo; dopiui naj so, Magovofjno franknjejo. — Pelal-ccin in drugim noprcmoKnim ro narofaftui znlSa, ako bo oglasn pri tirodnUtvn. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Nove Solske postave. IV. (Datfe.) 2!alitorovmije io!:m Najvaimso milogo pri nadzorstvu ljudskih sol ima brezdvomao okrajiii soiaki uadzornik; za to pa naj bi se izvoili za ta posel popobiem sposobni, zn, §olstvo vneti mozje, kateri dobro piznajo razinere in potreba dosienega okraja. Oui naj so peeajo izkljueljivo so svojo u&e saroo ob sebi te&ivno sluzbo in naj redno obhodijo vsaj dvakrat v semestru vse solo svojega o kraja, kateri naj obsega, kedar bo'lopovsod Sole osno-vane, koder bi inor.de po poitnvi biti, en sain glavar-stveoi okraj. Moder je tudi nasvet v porocilu r..,.skcga svoto-valstva, da naj se okr. sol. nadzorniki, kateri so se v svojih slufcbah sposobuo pokazalt, nikar p igostoma no premeSfiajo. Uspeh nadzornikovega delovanja so po* ka?.o Je tedaj, kelar more v»u l«>t konwkvimtuo po enkrat ustanovljenih naeehh v enem in istem okraja delovati. Krajnik Sobkili nadzornikov ne tr.«ba; saj se tudi redko kde v uasih ohcinah dobi moz\ kateri bi mogel zsdoitovati doUnostim, ki mu jili naiagajo postave. . iki nadnorniki pa, kateri ne razumejo svojega po-klica in ne poznajo svojtii dolzuostij, gotovo brze ovi-raja napredek solsiva, nego bi ga pospe§evali. Skusenj nam v tern oziru ne manjka. Pa tudi veskrajfti Solski svet naj se odpravi, ker je v sedajnik razmerah esto nepotteben. Deloraa naj se pripuste njegova opraviia obcinskerau zastopu, de-loma pa okrajnemu solskemn svetovalstvu. Ob uciteljskeni osebji. Po postavi bi morali imt.li v dezcli mnogo Sol, a zdaj jih pri najboljsi vo'ji ne rnoremo imeti — ker imamo inuio uciteljev, in mej temi presueto malo prav siposobnih. Kaj je tega krivo? all zasuknimo vpra-sanje drugafie: k«daj bymo imeli zadosta dobrih uci-teljev? Kedar bomo imeli I'obro u^iteljsko pripravnigce in kedar Iwdo za trdno ur^jette ut'iteljske materijulnc razmere in pred vsem njdiove place v spodobuih zue-skih odmerjeue. Skoro ne vemo, kateri izinej navede-nih dveh faktorjev je merodajaisi, menda drugi. Do z.luj ima ho vovIijo svoj) v^'.javo star latinsriti pregovor: Quern dii odore, paodagogam feccro. Mej yaoini j&vnimi slnzMbniki, v.izun morda tirnd.dli stroma-j^v ia bericov, so kljnba novim postavniu ueitolji ljud-skib sol se dan danes najtilubse pla6eui in nemujo po-sebne nade, da bi so ujihovi prdiodki s casoma izdatno pomnozili. Pri davkarskib, postib, telegraficuib, 2ele/.-niAnih. goztlnarskib, k'tjigQvods^veaih in mnogdi «lru-gili uradili. povsod so madniki boljfie plaeoni in imaj<> tie so zvesti in sposobni, pred seboj lep „Hvancenientu, uovaod si liihko pomagajo tuadniki, dii dospej) pa v<;^ letiii 8lu?.bi vstij do 1000 gld. phu'io, povuod dobivujo aktivittitno piikladi', som tcr t»ja so po^transko pri-ho Ike, kakor ntantieme11 i, d. Ucitejj na kmettii pa zauno po sedaj voljnvniU naredbab s 5)00 gld. in konea v najlmljdem piimerljfji se 000gl. place, graven prostega stanovarija ali dotieno odskod-nino la vendar so od i^jaga mnogo zalitova; on je I moral dognati spolojo realko ali Hpodnji gimnazij in 1 tri letiw t»cajo u^iiolj^kcga pripravnUCa'in mora pre-stati sivlaj j-iko poostroiidi-i»tpite, gotovo t«^j«j o.I dav-karskih ali postndi kandidatov. Zravon tegii je slu^ba ljudskoga uuiti'lja, ako ja vpst-no izpolnuj", tczavn^jsa, z vecju odgovoruosljo zdru^.ena in va^.noj$a od vsake izmej zgoroj naAtetdi. Pri takih razmerab aij tezko ugtban, zakaj so oglaSa tako malo mladonic«v za nciteljstvo in zakaj se mora sprejemati na piipravniSce vulsko maajc dobrih, pokbc za ueiteljstvo cutei5ih inladeniCev, nego odpad-kov realke ali gimnaxija, katerim je pripvavmSde prav za prav v refugiam as....m.tt Draginja je zdaj splosna in velika; danasnje cene razaega blaga se mkakor ne dajo primerjati oaim v tistih casih, ko je bil uradnik s 500 gold, place uze veMk gospod. S 300 hid. letne place nij danes nobe-neinu ncitelju mogoce dostojno izhajati in ^e ima dru-zino uze posebno ne. — To vrste placa bi se mora la tedaj cistoma odpraviti ter zatjetnikom v uciteljstvu naj bi se dolocilo-zraven pro.ntega--stanovniija najmanje 400 gld. plaLe. Tukaj n.y izrazimo se noko svojo osob-to mnenje v tej zadevi. Po novih postavah so obcine gic»K'} sol r.tzvrscene v vec razredov. V obcinah 1. razreda dobivajo po 600 gld. II. razreda po 500 gld. itd. Kak uciteij, po« stavimo, sluzbuje kaj izvrstuo v obcini 4.rr/.rnh, kder dobivu najaianjso pluco 300 gld. On s» 30 tarn vsem, LI8TEK. Zensivo pri Grkih in Rimljanih (Nadaljevanje.) Drugi imeniten narod starega veka, 0 kojem zen-stvti imam govoriti, je rimski. Akopram bi se dalo 0 2eastvu tega naruda maogo veo in ob&rneje govoriti, kakor sem o gr§kem, vendar hodem le glavne stvariin znamenitejse posobnosti navesti, in cemogoue §e kraci biti. Saj sera uze dejal, da un nijmir zt sisteontifino razpravo, nego za nekaj vse druzega, namroc za koli-kor toliko zanirnivo berdo. Ali se mi to posreci ali ne^ je, se ve, drugo prasanj«». Pri Rimljanih nahajamo dva redd, ki sta se v sta-rih casih najbolje cestila in to sta Amines* in B"ve-stales.* Prvi so bill najvisi dubovniki in zastopniki rimskega zakoua v najostrejsi in najcistejSi po dobi. Kjih poroka se je vr§da z najsvetejsimi obredi, in za-kon so je razrusil edino se smrtjo. Co mu je 2ena urarla, je moral popustiti sluzbo in v drugo se ozeniti je bilo, de ne strogo prepovedano, vsaj sramotno. Ve stales so pa bilo veSne device; gorje jira, ako so de-vi8tyo zapravile. Omenjena reda sea bila tudi symbol obojnih menenj, ki so tedaj vladali. Iftilitarisem (ko-tistoslovje) je smatral zakon kot vzor drzavet brez katerega ne more ohstati in njegov symbol so bdi Bfla-mines*; rayaticisem, ki se naslanja na sramofcliivosti in ki vlada tani, kder je politicui dub slabeji od religijo-znega, verskega, cisla pa devistvo kot v^or in zakon le kot dovoljeno slabast inej drugt.ni vecimi slabostimi. Tudi sv. Pavel se lehk > pristeva. k zadnjim, ko pravi: Ozeniti se je dobro, a oeozenjenemu j? boljse., A kam bi pri§lo clovecanstvo, ko bi se vedtio tega Vilj§ega po-prijemaloV Gotovo na — nic. Zatoraj nij 6udo, da se je Kimijanoin, ki so bili vedno prakticnegi duha, bolje priljub 1» on> maenje, ki trdi, da v pruvem z«-konu je srcc.i in blagostan narodov, kakor ono vecne-ga nedeldmgi davistva. Da, zakon je bil izprva pri Rimljanih tako svet in tako spoStovan, kakor nikder drugod, niti pri krScanskih narodih- In ako Aristote-les pravi, da grska civiligacija uze v tern prosega vse druge barbarske, da nijso imeli svojih zensk, kakor suznje, arapak kot pomocnice in druzice; trdi pau » vedo pravico rimski pisateij Cornelius Nepos, da so rimske ?.eae bile bolje spostovane in da je vsled tega rimska civilizacijtboljsa bila. Poslednjipisateij naslaaja svojo trditev na to, da rimske zone nijso bile nikedar zaprte kakor grske; da so smtde s tajci govorit', obe-dov se udelezevati, in daje hisna gospodinja prvi pr.i-stor pri mizi imela. Namen rimskih postav je bil, zakon z najvecjo castjo in spoitovanostjo obdati. Monogamija se ja v najdavnejSih rimskih casih priporodevala, in ta je brie najbolje uplivala, da se je rimska mod v Evropi tako Sirila. Stara zgodovina nam je pa tudi'p^rok, da se je Sena spostoyala in da je bil njen upliv v rimskem iivenii znaraenit. star^em in otrokom priknpil, obema bi ga zo!6nerada izgnbila, in on sam, ker je tain obce spoStovan in tednj laze aspoHiio slui^bujo, — bi si ne pomagal kam dru-gam, ako bi mogel s tremi >-to gl. na loto izhajati in ako bi mu drugod ne kazalo bolje materjalno stanjp. Okraj no Solsko svetovalstvo sumo priznava, da je ou v isti obriui na svojoin liK'stu, da je marljiv itd. Man ga naj pa zaradi njegove mtu'ljivosti s tem kaznnje, da ga pusti tain s IJOO gld. plafe? Sploh senam zdl dobro, da «li)/,bojojo mMtoIji pravi lorn a, kolikor mo-goc'o, dolgu v <>ni obetui, Da pa bodo dobri in mor-Ijivi ucit«lji tudi sami radi ostajali, troba da 80 odlo-c-ijo place us krajem, ampik osobam. N. pr. naj hi grgaiski ucitolj tudi v (Jrgatjt - brez premeSfienja v drugo obc 110 lohko vifij plaeo doXivol, Po tadajui postavi so kaznovano vso oboine nBjih razredov, kajti vsak no.tolj m pom»ga do boljlo sluzbe v obfiini vi-sjega itureda. V zaoetku ne bo vsled toga uobena obcina 4. razroda dobda rodnega ncitelju in srecno so moio stoti, ce boco nje g. duhovnik provzeti Solo za silo. Kedar pa b'i zailost 1 uciteljev za vne Sole,. ,ei bodo vsi boljsi pomagali v obcine visih razredov, ob-ciuam zadnjega razroda ostanejo pa oJpudki. In vendar placujejo vsi posestinki istega okraja onake do-klade k rfavkom za potiebe Ijudskih Sol, zakaj no bi dobivali tudi priineruo enake uzitke od njih? mmmmmtmmmmmm (Dalje prih.) Obravnovarje pravd o malostih. Po §. 78. Te postave je zoper razsodbe pripu-scena samo pritozba zarad nicnosti iz teb razlogov: 1. Ker se nij bdo'smel-i po teh postavah pripustiti obravnovanje o malostih; 2. ker je sodila ncpristojna sodnija; it. ker je sodil sodnik, kateri nij bil odlocen za sod-nistvo v pravdah o malostih, ali kateri nij vodil eele obraviiave, ali kateri nij srael po zdaj ve^jav-111I1 postavah pravde razsoditi zarad pristranosti. (Ker je bil u. pr. kaki strankt v sorodu, uli mu zna izhajati iz pravde kak dobieek, ali kaka skoda.) 4. Ker se je javnost ueopravWeno izklju6ila; 5. ker je pravdo obravnovala osoba, katera nij imela k tenia postavnc zmoznosti, ali pravico ne; Pravljica o Sabinkah, ki so se vrgle mej ocote in svoje matere da bi mlado republiko resile; pravljica od matere in zene Goriolanove, ki ete se svojo pro-sujo domovino pogube reSdi; obe pravljiei pricati ro-doljubnoat rimskih Sen. Tempelj, boginji Calvi posve-cen, prica, da so si svoje dolge kite odrezale, da so stem rimski vojaki puScice delali. Drugi tempelj, Pietas, je oiiranil poiuim spomin na mlado zeno, ki je imela do-voljenje svojo i.a iakotno sairt obsojeno mater obis-kati, in katero je pri tej primanosti % lastnim mlekom dojtla. Kar se tice >> r a v n 0 s t i, mora se priznati, da so bdi prvi dasi nmske drzave sreoai; postava in javno monenjeje.upbvalo na to, da je zakonska dast <5ista in neoiuitdezev.ana ostala. 500 let se nij govorilo o pre-sestvaoji, ker ga nijso poznali, in ko se je prvi primetljaj zgodil, obeno uieiienje je vendar trdilo, daje zakon neraz-rusljtv. Dj, postave in javno meuenje so b.Ji v tem obziru se preostri. Senator je ocitno ua ulic svojo hcer ,po-Ijnbil, zato je bil sramotno grajen. Necast in sramotit je bila, ako nij muti sama doj.la, ampak to drugim Senskam prepustita. HeUire nijso bile v Rimu nikedar obrajtatie, tudi so nijso smele - symbolicno znamaoje — aitarja Junoa:nega dotekniti. Pr:poveduje so, da neki aedil, potolceu m pok.iblj-j>i v 0prekhoauia hisi, nij bd mti ZAsiisan ol sodmkov, tem mauje je Zido-stenje dobd, ker z:i drzavn^ga slu^abnika je najbjlj^ sramotno, ako se s takwni vlaC'Ugami klati. Kuko s^ je pa devistvo &slalo, nam prioa Plimus, ki pravi,, 6V najdivje zivali postanejo pri pogledu nedol^ne deviOQ 6. ker se je eni stranki nepqstavuo odtegnila mogoc-uost obravnaTatr pred sodnijo; 7. Ker se je o glavni stt H prisodilo vec, kakor je stranka tirjala. . Ta pritozba zarad nicoosti se ima pn sodmku pr*e stopinje ustno oznaniti, ali pa pismeuo z podpi-som kakega odvetniktt podati brez odloga v osmih due-vih, po dnevu, katerega so je razsodba ustno razgla-sila ali pa od dneva, katerega se je pisana sodba vroCiia. a , , . * . • i Oe se je razsodba ustno razglasila, in co jc knfca stranka v teh osmih dnevih prosila pisane razsodbe, po tem se ta doba pretrze, in se ne steje cas oddne-ya to prosoje do dneva, katerega se razsodba vroci, in tjudi ta dneva se ne stejeta. Sodnik prve stopinje mora to prilozbo s celo prav-do poslatl z doticnim poroeilom c. k. nadsodniji, kate-ra ima.o nicnosti razsoditi, in zoper to razsidbo nij poraodka nobenega. . §. 82. pravi, da eksekucije ne ustavi pntozba zarad nicnosti. Veudar arae sodnik prve stopinje, in sine tudi nadsodnija, ce bi kaka stranka s tem hudo Skodo trpela, eksekncijo dovoliti le do zavarovanja, to tako ptosi stranka, kateri proti tezavno povrn&jiva skoda. 0 ItEKUH/JH. §. 84. dovoljoje rekurz le zoper sklepe sodniko-ve, $ kateritni se je proimja za obravnavo o malostih odvrgla, ali 8 katerimi se je uze zaceta obr.ivnava u-atavila; po tem zoper dekrete, s katerimi se je zavi> gift proSoja, da je opraviden kak neprihod, ali prosnja da se'dovoli poprejsoi stan, ker se je zamudil obrok za pritozbo o nicnosti ali za rekurz. Ta rekurz se mora podati brez odloga v osmih doevih pri sodniku prve stopinje, in to ustno ali pis-meno; pisani reknrzi morajo podpisani biti od kukega odvetnika. Proti dnigim dekretom, sklepom ali nkazom so ne da rikurirati, vendar zaroore sodnik prve .stopinjo sara, ali uradno, ah pa na prosnjo kake stranke jib prenarediti, razun primerljeja v §. 21. odstavek 2., to je zarad strofikov dovoljenib za kak odiog. §. 86. Kdor je nova dokazila nasel, sme prositi, da se pravda postavi v poprejinji stan. On mora pa v tej novi tozbi h krati tirjati glavno stvar, in sodnik ima oboje razsoditi. Prositi, da se pravda dene v poprejsoi stan, sme se tudi zastran takih dokazil, katere je sodnik poprej zavrgel, ce se dokaze, da nij biiores, da jih je stranka ponudila le zato, da bi se pravda zavlekla. Nij pripu§ceoa tozba, da se ne dene pravda v poprejsui stan zarad tega, ker trdi kaka stranka, da je bila slabo zastopana pri obravnavi. §. 87. Eksekucija se izvrsuje po odlocbah danih za okrajsano obravnovanje pravd, le da nij treba pro-snji prilagati sodbe, ki se je razglasila v prico obeh strank. Konecno odlocnje ta postava, da se ne more pri - tem ohravnovaoji tirjati, naj to/itelj polozi kako zago-tovilo za stroSke. Na tekoce pravde ne da -se obracatt ta postava, vendar se smete stranki, cejezastaro pravdo priraerna ta postava, pogoditi, da se po njej stvar dozene; ino- krotke; da mercesi in drnge golazni poginejo, ako gre tako dekle po polji v Evini obleki, dalje pravi, — se vef da je vse to le Ijadska vraza, - da mozka trupla na hrbtu plavajo, zenske pa na obrazu, kakor da bi uze sama narava tudi po smrti zenskosramozljivost cestila. Ne tako srecen je bil zenski polozaj v druzmi. Zena je bila popolooma v obiasti mozevi; vse, kar je imela in kar si je pridobila, vse bilo je mozevo. Komu kaj zapustiti v oporoki, ali kaj darovati, tudi do tega nij imela pravice.. Niti darov od svojega moza nij smela vzati, ker zeni darovati, je toliko, kulikor sebi. Tndi se smrtjo jo je lehko moz kaznovat, in sicer pj postavah in navadah, segajocih se v Romulove case, ce je preseStvala ali pa vino pila. Vidi se iz tega, da so b^i Rimljani v starih casih mocno nagneni vinu, in da y* radrelo nastati mnogo nerednostij, sicer bi Roraolus ne bil prepoyedal te pijace. 2ena je raorala, naj se moL proti njej obnasa, kakor hofie, na vse moicati: wAko najdes, pravi starejsi Cat-.», svojo iena pri pre--seStvanji, jo takoj lebko ubijeS; ako pabna tebe dobi, te ne sme z mezincem dotekniti." ^ ^arthago je podjarmljena in podrta, in 'tedaj se zadinja druga doba rimskega zenstva. Pun&ke vojske so, & ne naravnost, vsaj posrednje tirale rimsko dr-Savo v propad. Zgodovina ima malo taeih vzgledov, da bi se religijozno, socijalno in poiittcno zivenje kar na mab bilo spremenilo, kakor porazrusitvi Kartbage. liuxos jntranjib dezel 'se je Siril po rimski dr2avi, kakor ppvodenj, in odneset je vso prejsojo priprostost, kakor v obleki, tako v nravnosti. Mejsebojne krvave vojske in po tem cesarstvo so onefastili Ijndstveni znaCaj. # V tein dasu popolne poltticne korupcije, izgnbljala se j% 5eotjka aednost in poStenost. K temu je posebao pripomogla velika mnozica robov in robkioj; ravnota-%6vftetaire, katere je rimska bogatija iz Grecije in ^zye pnvabila. Rimljan je imel se posebno veselje rate pa od poprejsne pravde odstopi'i in tirjati, naj se odda pristojnemn sodniku. (D.tlje prih.) Dopisi. VGorici 15. oktobra. Ko te' vrate p.semo, nani nij se popolnem znan izid danasnjih voiitev na Gori-skom. To vemo, da smo v goriski okol.ci in v Tol-minn Sotani propali in da so sam<> KraSevei nafo in svojo cast res:li. Kako se je voiitev v Bovcu vrsila, izvemo jutri; a skoro za gotovo iehko rccerao nze da-nes, da je dobil tarn vse glasove ali vsaj veliko vecino Winkler. V tem orimirljeji se nam Soeanjm nij vec nadejati zmage. Ce so pa v Bovcu samo 4 voltlci gla-sovali naj bo uze za Lavric?i ali za Tonklija, tla U zoper Winklerja, po tem je so mogocc, da pride Lavric v o&jo voiitev. Toda mi dvomimo, da pride to tega. StraSanski farski agitaciji, kat^ra je v ta namen prav vsa mogoca sredstva porabila, ae jo posrecilo, da jo prekanila v gori§ki okolici mnogo takih vo'ilrev, na katere je naSa stranka prav zanesljivo racnniln. Xdnj pli posnamo iiio?.e - omahljivce in dobro, da jih poznauio! Da so mdi nasprotniki mogocni, ker imajo v vsaki vasi svojega agenta, ti agenti pa kot dnSni pastirji vesti svojih oveic v obiasti, to smo dcbro vedeli, a to poudarjati se nam nij zdelo poprej piav previdno, ker nijsrao hoteli s^ojim piijateljem in sploh mozem na§e stranke pognma jemati. Zdaj ve vsaka stranka pri cem jem zato tudi lehko odkntosrdno go-vorioio o tem. S pretvezo, da je vera v nevarnosti, so dubovniki napeii vse zile, da bi zmagali pri volitvi — a v resniei jim ne gre toliko za vero, kolikor z» vedro, katero naj bi so jim tudi So za naprfj tako radovoljno polnilo, kakor o Lasih desetine in pozueje do dan danes. Njim nij prav, da se siri omika v na-rodu, da ljudstvo sploh napredoje in se ce dalje bolje zaveda svojih pravic, kajti s tem se odteguje temi in nijhuvemu gospodarstvu in vedru, katero rabijo za biro, pridejo vsUd tega vnevarnost, da se s tfasoma popolnem ne posude.' Ves buj bijejo oni za svoje sta-novske predprarice, katere so pa brie krivice nego pravice; Ijudske pravice in korbti so jnn pri tem de-veta briga. Poitenost (?) svojih natnenov nam ka-zejo prav jasno u?-e s tem, da so postavi! i goriSkega kledepiaza Tonklija za svojega kandidata, njega kateri je znana Ijndska pijavka, proti kateremu so pri zad-njih volitvah dezelnih poslancev oni sauii na vse kri-plje agttovali in kateri je prav zaradi tega C*ez no6 klerikalec postal, da bi svoji m lastnim, a nikakor ne ljudskim interessom zadostil. Tudi njim bi iiajjbrM na vse zadnjo se le oslekazal, ako bi se mu posre&fa konecna zmaga. Toda predno pride do zmage bomo tudi mi Socani se besedico govorili. — Mi smo bili steer vselej zoper vsako kandidaturo drzavnih uradnikov — a danes smo v posebnem polofryi. Ka?.e se, da bomo moralt vobti moj Winklerjem in Tonklijem, mej zves-tim dr^avnim shizabnikom, kateri je vkljub svoji zave-znosti uze mnogo za narod storil in §e rad dula, za kolikor mu nijso zavezaoi rok>, in mej neznacajnim vetrnjakora, kateri soue svoj koristolovski pbtjsc, na nespodobnih podobah, ki so se nahajale v vsakem poslopji, in na pantomimth pri gledi§cnih igrah. Nag-njenje do raztresenosti, neizmerna zelja po bogastvn in despotizem, vslod katerega so izgubiie vs-) politicne prostosti: vsa to je pripomoglo, da se je hudobija in zlocinstvo vedno bolje in bolje siriio. Presestvanje je bilo tako v navadi, kakor vsaka druga pregreba, in imenitna dekleta, lepa gospe in "vdove so iraele ^ ravno tako svoje ljubceke, kakor ,noz svoje Ijubice. Xenske so se udelezevjle najhujsih zarot zoper svoje moze, sorodnike, tudi zoper domovino. Najve^i drzavoiki so je prasali za svet, ali je pa tudi postuzevali kakor iz-vrsevalno orodje, in nij druzega manjkalo, nego da bi smele biti voljeae se v senat, in v ljuJske zbore, jla bi bde popolnoma gospodinje svojih moz, in vladance v drzavi. Nagnjenost do nezakouskega stanu in pre-§estvanja je bilo tako veliko, da je podelil cesar Av-gustns mnogo predpravic tistim, ki imajo truje otrofc. Imamo se cudea govor, katerega je imel Meteiius Nu-midius malo pred poginom republike: ,,Rimljani, pravi, ako bi mogli brez zen ziveti, bi se mi gotovo pred to nesrec*o obvarvali; ker pa je narava u2e taka, da ne moremo se zenami niti srecno, niti brez njih ziveti, za to moramo vec za to skrbeti, da bode nas zarod vecen, nego za kratko in minljivo veselje." Sploh nam pisatelji iste dobe zjako zivimi barvami popidujejo ne-mnralno in pohnjsljivo zensko obnasauje. Tiberius je zaukazal, da se ne sme nobona iz zlahtne rodovine udati javni prostituciji. Naravna surovost Rimljanov je pa tudi zavirala, da bi pri tem, kakor tGrki, nasli aestheticen okus. Gotovo nij dobe v zgodovini, v kteri bi bila cednost redkeje, in razuzdanost v taki razmeri raz§irjeoa. Pisatelji istih casov tudi ne molce o tem; le citaj Juveoalove epigrame, Apulejeve in Petronijeve romaiie in posebno nekatere Lukijanove pogovore. * (Konee prili.) kakor njemu bolje kaze, zdaj po vladnih, zdaj po far-skih vetrovih. Dobro, volili bomo raj§i uradnika-po-Steujaka, nego farizejea, kateri se hlini poboznega katolicaaa po farovzih in kaplamjah, ob enem se pa sirokousti se svojimi neprecenljiv;mi zaslugami, — ki so pa samo zaradi tega neprecenljive,' ker ne more nihee lehko preceiiiti, koiiko cvenka'so mu \i%$ prinosle. Ne, moj krizani kleueplaz goriiki, ne veseli se prezgodaj. Ne radi glasujemo zoper svoja nacela za uradnikii Winklerja, a bogme stokrat rajSi,. kakor za Te! Kodaj bo o/ja voiitev, tega danas se ne vemo; gotovo se bode vsem volilcem se o pravem casu na-zuauilo. V Gradisci so danes tudi voliIe~^m^b^l>Kc1Ee— svojega poslanca za drzavni zbor. Zmagal je kleri-kalm kandidat professor bogoslovja dr. Evgenij Valussi proti grofu Leop. Strassoldu, katerega je kandidoval tamoSnji vohlui odbjr. V saboto 18. t. m. bodo volila me.->ta in ttgovi gonSki. Kakor v»e kaze bode voljen de^elni glavar grof Corouini.#) Veliko posestvo bode volilo 2X t. m. v Gpriei, Za kandidata je najbolje priporo6en Budotf baron Tacco, kateri je nekda letos v okrajni cenilm komis-siji goriski z moskim pogumom, pa tudi zvso potreb-no prcbrisanostjo izpodbijal previsoke cenilne tarife, na podbigi k.tterih bi se imoli zemijidcui davki uravnati. Volilni odb^r v Gradiski je predluzil svojim kan-didatom sledeci program: I. Goriska dezela je premajhiia,, da bimogla upli-vati na politiko in na osodo avstrijske drzave. Una ima prav posebno interesse, ki so zelo razlidni od o-nih drugth dc^el; njo tedaj nic fie brigajo namere oiiih dveh strank, kateri se prepirati za nadvlado v Avstrij*. Zato ne veze odbor nikakor poiiticoib menenj svojih kandidatov: svobodno jim,' naj se pridru&ijo centrabstom ali federalistom, samo da jim poj-dejo vselej dtisevni in materjalni interrssi nase dezele nad strankarstvom, in da podvr&«jo ali celo poouste svoje osobne politicne namere vseloj »a korist omeiijeuira dezeluun interessom, ce bi kedaj mej temi in oiiimi do kako navskrizuosti prislo. II. Dezeh zabteva, da se resaicuo iq popoluem izvriijo drzavne temeljne postave. Oaa hoce tedaj tmli mej druguri, da se spostujejo vse narodnosti, nece biti germauixovaoa in zanteva, da se ima v vseh dezelnih ucdisdih poducevati v dezelnem joziku. III. Glede da je upliv vsake dezele v drzayuem zboru primeren nje vaiuosti all pa stevila ujeniji za-stopnikov v parlamentu, in glede na drugi strani, da se duSevni in materjalni interesst Goriskega vjemajo z ouimi Trsta in Is tie; meni odbqr, da zahtuva dezeloa korist, da bi mozje, katere nasveluje za kaftdMate, mogli in hoteli izdatno podpiratt zfexo na§e de^ele se sosednim Trstom in z Istro. Temu programu sta se udala baron''Tacco in grof Strassoldo; grof Coronini pa je \w\ svoje pomislifee glede prve in druge tocke, odlodno se je pa nasprot-nega izrekel tretji tocki. Zato ga olbor nij postavi I naravnost za svojega kandidata, pa tudi druzega nij proglasil namesto njega, ces, da si ne drzne odtegniti dezeli mo^a, kateri si je v drugem oziru uze toliko.za-slug pridobih M« tudi visoko cenimo nasega glavaija, kot neutru Ujivo delavnega mo?.a za dezelo ja njene koristi — pa pri vsem tem nam nij prav razumljivo postapanje vohlnega odbora. Ce je vse drugo — do-sledno gotovo nij. *) Pmvijo, da je vladni kandidat dr. Pajer. Klerikalci "so posfcavili laojorja Catinclli-ja. Stvar je tndi tukaj bolj zamotana, ' * "slili. »¦««- kakor s UEED. \z Dutovelj na Krasu, 9, oktobra. [fev* dop.] Zo-pet se mi pouuja priloznosfc podati ti draga »Socau nekaj gradiva iz nasega sela;_ omenjati imam namrefi nekoliko o stanji nagega ueiteljstva. Zastonj si iskal dragt citatelj vrazpistt u6iteljskih sluzeb st. c. k. okrajnega solskega sveta Sezanskega nase nemale vasi; vasice kakor Lipa itd. si »}<$ naSel; te so toliko srecne, da jim je odlocen odgojitelj uka potrebnim otrokom. A mi ubogi Dak'veljeanije iiijsimo I<5e toliko vredni i potrebui, da bi nas tem.-" pbvi&ali, da nam posubnega ucitelja dado: za nasje dober tudi duhoven, koji prvi6 se nij (kolikor je meni znano) na-pravil posebne skusnje po tiovem sistemu v dokaz, da je sposoben i zraozen za ucitelja; i drugio meuim» da tudi nij potreba vse sluzbe euemu cloveku nalagati, koji zivi uze lehko brez skrbi i v ubilnimeri od svoje mastue sluzbe, kojo opravlja kakor duhovui, i da olr-ga h tem dejanijem grizljaj kruha potrebnemu ocltelju. Sam nam dokazuje^se svojim dejanjem, da ne more opra-vljati uciteljske sluzbe, bo nijma Casa vsled preobilnega obiskovaoja njeguvih prijateljer, tako, da zbog tega Sola vendar trpi, akoravno ima svojega uamestnika (?); Ce je uie on pladan, naj on uci, ali pa naj Be odpove temu delu i naj prepusti sluzbo sposobnejSemu nego je ou i njegov namestnik. Temu bi lehko pripoinoglo nase %2u-pan^tvo; a menda je duhovnn roko drzalo li pomagalo do tega, kar pa za gotovo ne morem trditi. Kolikor sem poizvedel pri sose§canib, vlada obeno, mnenje, da bi imeli posebnega ucitelja! •- „I ljudstvo kake imas ti opravke? Ti strada§, moHs, hodi§ za ptocesijo, - ter plaCuje davke!tt V Ljubljani 13. okt. [Izv. dop.] {Hohenwart pa Earfag. — Tajnik shvensJce matice. — KaUso se kan* didatje delajo. - V, G. Supan. -> nSlovenec" pa„§io-venija".) V zadnjem listu pi§ete, da, de bode dr, Raz-lag v Ljubljani in na Notranjskem izvoljen, po tern gotovo sprejme poslanstvov Ljubljani, na Notranjskem bodo morali pa 3e enkrat voliti, invprf drugi volitvi skoro gotovo zmaga Hohenwart. „Ce rata", paviti, „smemo reci, ri.-i so jo stari dobro iztuhtali." Opros-tite, da vam te stavke om tudi sepet», da TomSic nij po polnem prostovoljno od.itopil, amp.'ik je bi! moralicno prisiljen, kajti stari so &e bali, da, ko bi bit izvoljen, bi je ne bil z dr. Vo§njakom potegnil. Relata refero. Zoper dr. Strbencx se je ogla^il kar na enkrat nov narodni kandidit, V. C. Supan, predsednik trgov-ske zbor nice kranjske. Ker je m-ii narodai program podpisal, ker se za kandidaturo dr. Razlaga v Ljubljani na vso moc poganja, k'.»r si jo za gorenjsko ze-leznico res zaslug piidob.l in ker je pri njegovi ne-umorni delalnosti pricakovat', da se bode tudi za do-lenjsko zeleznico mocuo trudd, kakor se je nfa: zato narodui liberaici njegovo kandidaturo poilpirajo, s ka-kim nepehom, to bomo kmalu v.dttii. Po te§kem poroda bole vendar menda seta teden klerikalni nS^ovenec" luc bclega dne zagledal. Dr. Sue Se vedno ne vt», ali bi pustii svojo f.iro in njegovo u-redmstvo prevzel, ali bi se urednistva odpovedal in v boijem fanatizmu svoje ovce pase); najljub§e bi mu bilo, ko bi se ob je dalo zdruzitr, fara in uredni§tvo. Za zdaj bode kaplan Kin a list nredoval inpoleg tegn tudi (da s PreSirnom govorim) ^gospodar bo crez mo-aujo". Gospod Al^^evec bode okrog ljubljanskih ku- baric za list nabiral raznih stvafiji gledaliSCni igralec g. Schmidt bode oskrboval prvo korekturo; g. mons. Luka so si pa samo za tega dtlj zadnj;) korekturo izprosili, da bodo list v casih s koukonlatobombezi, garibaldicigudigurovarji In kloStrobutarji nasejali inpa, da bodo strogo culi nad tem, da se „bogtt, wcerkev'"* in npape?>tt nikoli z malimi orkami no pi§.>, kar je baje strain greh. Tako tedaj bode vendar Jaranova ob-veljala, da se mora „cerkevB v novem listu z velikim C pisati. kar Bleiweissn nij bilo v§eu, kakor sem vam zadnjiS pi^al. Narocniki na novi list so sami duhovni in me&narji, najmanje jih je z GoriSkega, kar nasira klerikalcem nio kaj ne dopada. Ijist hode, ka-korse iz imennarocnikov ka^.e, naaarod ostal po polnem brez upliva, G. Treu en stein, glavni ravnafelj banke „Slo-venije6* je te dni izdelal obSirno dpomenico o jako ?.a-lostnem bankinem stanji ter jo izrodil podpredsednikn dru Costi. G. Treuenstein pravi v svojem porodilu, da od vsega vpla^anega denarja (310.000 fl.!) je danes le 42.000 fl. v blagajniei; nasvetava torej mnogo prerta-redeb. ue se te ne sprejmo in ne izvr§e, po tem, .. gumno postopa, in naj'se/spbmni, da so Mi za Avsfcrijo najslavnejsi (5asif ko sta princ E\rgen in general Laudon jo zastopala na TuAem. Razne vesti. Politicni pregled. Najboljo zanimajo nas AvBtrijaneo domafio vo-litve, ki so se za^ele vriiti po vseh kraljestvih in kronovinah takraj Litave. Vse stranke komaj pri-2akujejo iaida teh toliko Sasa trpe^ih^ivahmh borb. Posebno pri nas Slovencih bodo pomeuljive, ker nas bodo podu5ile o na§em razvoju in o naiih mofteh. Kmalu homo.podudeni, Na Hrvatskem ^opet zboruje sabor, in velika ve^ina je zadovoljna svojega dela in svojoga batia Ivana Mazarani&i. Narod jako git Casti, ali njegov posel je na vseh straneh Mwm, ker mu je naloga razvoKkti jako zamedeno Slreno, in pobolJSati do-Oolite zadeve, ki jih je poprej&ia vlada zanemar-jala, in v tok stau pripravila, da je bilo Hrvatom ohupati. Kar so tie© drugih de^el, nic" nij posebno no-vega naznaniti, zdi so, da so na Spanjskein stvari bolj^ajo. Castellar, zdaj prav za prav diktator,- ki ima vso dr^avne mofii v svojih rokah, krepko in pogtim-no postopa, ter uredj*a in prenaroja vse zlasti vojaStvo, ki so jo bilo pbprej popolnoma raz-uzdalo. Vojaci niorajo zdaj premagati notinnje krvave boje, ki jih bijejo Karlisti ..a severju. na jugu pa drugi sovrazniki zmirne republike. Na Prancoskem je lepnblika zmirom v vecji nevarnosti, kajti bliza se cas, katerega ima drzavni zhor zopet nadaljevati svoje seje. Monarhisti na Francoskem, ki ho^ejo zopet kra!ja imeti in ljudovlado pokoncati, napiujajo vse moCi v ta namen. V drzaynem zboru imajo mnogo privrzeneev, med ljudstvom pa ne. Podpirajo jih posehno Skofje, jezuiti, sploh klerikalci pa plemeni-ta2i. Od armade so no \% kaj misli, v«'^ se pa, da ima republikansko geherale, katore vlada ali odstranja ali v daljne kraje pogilja. Thiers je stopii na c'elo republikancev, ki bodo zdaj zlozno postopali no glede" na rasslocke, kareri so jih poprej locili. Prihodnji drzavni zbor bo torej tudi tam kaj vazen, odlocilo se bo zopet enkrat, ali ima ljudovlada kone&io obstati ali ne. in to bo imelo veliko mc5 tudi na Spaujsko. Eazun drzavnega zbora v Franciji obraLa po-zornost vsega sveta na-se tamoSnja velikanska pravda, ki jo ima na rameuih marsal Bazaine. Branje za-to^nega spisa in prilog je trajalo vec dni, in kot price so povabljeni ne samo fraucoski, ampak tudi nemski genorali in drugi. Zatozcn je izdajstva in toliko nemarnosti, da je groza. Trdi se v zatozbi da jo po njegovi krivdi bitVa pri Sedanu se zgu-bila, in da je trdnjava Metz pala tudi zarad njego-vih pregreskov. Zagovornik bo imel gotovo tezavno delo, ali marsal Bazaine se nadja, da se opraviti, zato pa je ves svefc kaj radovedeu. Vsakako bo ta pravda odstranila gosto temoto, katera pokriva eudne krvave dogodke let 1870. in 1871. na Francoskem, in Francozi se nadejajo, da ta pravda se bolje ofiisti njih vojasko east, ki je zdaj grdo oraa-dezevana. Na TnrSkem miga Avstriji slava. V Bosniji derejo namrec divji Turki naSe brate bosnijanske kristjane tako, da so na pomoc klicali druge naro-de posebno pa Avsfcrijo. Nas" novi konzul tarn, ki je imel sluibo prevzeti, nij bil sprejot, in turSka vlada je baje naso vlado zatozila pri drugih velev-lastih, Naj naSe ministerstvo zunanjih opravil po- («. iir. |ii. nisesea'ro) je izuAi te ttni hrosuro, V t«'n popisuje va^iinAt. morskih kopelj posebno v tem ziru, korto kopelji clovcStvu 'pomagAJo'prtVtl ^krofelj-m, katerih je zdaj cloveStvo pdlno. G.dr. pi. Biz- («. dr. |ii. mtxuff**) je izdal te dni broSuro, v ob/in nom, zarro, pravi dlovekoljub je delaf toliko da?% da je 8 poraofijo §e druzih goapodov, kateri so se zedmili ? pose-ben odbor, v Gradu ustanovil kopelj za hfejire^ope skrofeijnaste ljudi in prav v omenjeni bro&Wi dokazuje, kako hitro in dobro so letos ozdravili mnogi Skrofu-loznt goriski in tr2a§ki fantje, Mi moremo g, djcgl. llizzarru le Jiestitati k njegovemu tflofekoljubneiniipq- 6etju. Kdor houe omenjeno brofiuro kupiti, dobi jo v bukvarni Fillakovi na Travniku za 20 somov, (Oznaniio i uroSnju.) Podpisaui dftje pdni^no na znanjo, da je spisal v visein poeticnern, slog» ,tra« gedijo izvirno z sborom; „Ruski begun aUBroi&Jom ;" s tomi-le osebami: Peter voliki, vuski car - Pandera Alcksij, voljb. kucz - knbela, njegova soproga - So-flja, njegova Ui - Etrajm Pugaeev, »yegov posinov-ljonec - Zbor (10 mestnih starefiin, izmej katerih go-vote ti-ln (rije: Anastuzj Baudouiu, Otiofrij KutU20v, Peter Gorcakov) - Kriitof, meatni del — Tri moajo — Pastirji - VojSoaki - I^judstvo - Godoi - Cac-jevo spremstvo - R bfti — PomagaAi - Kmetye itd, Dojaujo (iiiuje se ita Ruskem zafietku IB. stoUtja. PrereriuobnoBt dejanja pa zloga loci to igro, bhj tako npa pisutulj, od navdnjih takoSnih izdelkov; ker -be giblj«3 z momtim zborom vred v vi&h krogih poe-zijc i rnoralnega sveta. rinatoij json po toj juvni poti rodoljabnega ku1oL-ntkn, da se preiMJSnje delo spravi Slovencem na dau. Naj bi ho kedo oglusd! Vljudno prosim si. urudriiStvn slov. casopisov, da bi te crtico pomUismk V Gorici 10. okt. 1873. Pr. ZakroJRki Po/cv^ikov. (¦•us! icrtpiiun.) p0 ^udni poti smo izvedcli, da o^ja volitev mej Tonklijom iu Winklorjem, bode u^e v ponedcljek 20. t. in. Volilci bodo gotovo uradno na to opozorjeni. Danes se lue tudi govori, da deLelni glavar grot' Coronini ne sprejme nobene kandidaturo, to pa nij r?s, sanje pieklical to ln2. Oe tu li so no vjein amo y. iijegnvini politi&iim programom, vendar nam ,jq on desetkrat ljubsi, kakor drugi kandidati, o katerih se govori po mestu. Tudi ho Io Italijanski liberaici' rajt za njega glasovali, kakor da bi se glasovanja vzdriali in s tem pripomogli k zmigi Pajerja alt klerikalca C.itmellija. (nunnjska razKinva) bo koncala prav gotovo 31 t. m. ob 5 mi popoludne in sicer brez posebnc slove-snosti. Se te bi trebalo! (xovn cfevta v »oifft »jivi) fie je odprla obee-vanji pret. pondoljek. Navzofini so bili g. c. k. okr. glavar baron Uechbach, c. k. nadin^enir pi. Glaricini, polv/etuik Tripp et Furlani in tavnatelj dela J. Brisco. Cas je bil, da se je najnevarnejsi klanec na ceh cesti mej (iorioo in Kobaridom odstranil, da bi so zdaj za-pnrcdoma se vsi, drngi, kateri toliko zavirajo obee-vanje na isti cesti! fJlf»«iii >.upnu ffr. Coronini) je definitivno iz-stopil, iz mestnega staresinstva. V kr&tkem bode n6td zupanova volijev v Gorici in pouuja se nekda mttdgo kandidatov z* to castno sluzbo z letnimi 2000 gdld; Niijbrze bode izvoljen sedajni zupanov namestnik notnr PeVinello ali pa pi. Bosizio. «olHcv iir^avncffH voslaniin za kme5ke ob&* ne polit. okraja gori&ke okolice se je vr&la vfieraj v Goriei v dezelni dvorani pod vodstvom c. k. nameBlftijSt svetovalea in okr. glavarja barona Rechbacha. Dahov*-stvo je bilo nwj navzocnimi 125 volilci olnlo zastopanb* • Uze pri volitvi volilne komissije se jo jasno pokazala klenkalna vecina Izbraui so bili po listkih gg. Sfcubeb kaplan iz St. Florjana, in posestnika Nussdorfer iz Ga«» brij in Kojol iz Geporana. Glavar je pa no klical v. komissijo;\gg. Robic-a iz Rihenberga,v Scalettapi-ja iz Mirnega,'vikarja Jiig-a iz Lokovea in Knpana Sinigoj-a iz Dornbcrga.' Zadnji je oddal glas za Dr. LayriC-a, ficalettari za Wihkler-ja, vsi drugi komissijski wfeft pa za I).va Tonkli-ja. Volitev se je po tem redno vrfiUa brez posebnih incidenc. Glasovai\jo je kazalo jasno, kde ie bolje zavedeno in narodno vzbujeno Ijudstvo^na Go-riSkem. Volilci iz Lokavca, Kriza, Dornberga, Vertovi-na.Oernic, sploh velika vceina vrlih mdi ipayake stram. clasovala je za naSega kandidata. mm \f *&m?&, ga so glasovali s Trnovci veBjidel za W^inkler-ja. Br^ke ovfiiee, katerim se nij bilo batl nagie smrti rift poxS QQ. volifi&i. ker so imeli vse svoje duSne pastirje za seboj, so volile z liberaleem A. Leonardifiem vred D.m Tonkli-ja, tako gorjani iz Grgarja, (Jepovana, Lokoveftj 2 Banjsic in Bat, kateri so tudi vsi prisli so svojimi. go-spodi mmci in tako se nekateri volilei iz bliznje Gonske okolice. Od volilcev iz Standreza, JUimega, Sovodenj, Bitf, Vertojbe i. d. je dobil Lavrie samo posamezne glasove. Naj bolje nam je dopal naS dezelni glavar, grof Coronini, kateri je kot volilee Sentpeterskeobfii-ne z nekakim ponosom imenoval svojega izvoljenea: poStenjaka D.ra Lavric-a. Dva standrezka voliiea sta zavrgla svoja glasova za grofa Pace-ta. Izid volitve je ta-lc: Dr. T o n k 1 i je dobil 69 glasov. Br. L a v r i e 82, Winkler 20, grofPaco 2. Sklenila se je volitev ob I nri popoludne. Mnpooe banke „SIovenijC- _od dne L julija 1873 izplacuje tudi Janez Lapanja, zastopaik banke v Gorici — stamijoe v <3italnici. {Hv n«fcwj o si«i»icM.) Tt- dni sem pregledavai 6asopis „Slovenijo, ki je od 1. 1848—50. izhajala v Ijjntyjani; v 841 Hstn od I. 1849 naletim na to le frti-cOv katero tukaj kot popravek dotienega mesta v mo-jem spisu o Stanicn ponatisnem: „\ nemSki knizici „Hopper, Selbstbiographie, ktera je se le po smerti tega „slavniga botanikarja letos v Ke^ensburga na svitlo Mpri61a, je tudi govor od nasiga vojaka rajneiga Sta-„niLa. Stanie. se je namrec ze v pretefienim stoletju „bogoslovstvo v Solnimgradu ueil, tarn so je s Hoppe-„soznanil, in prava prijatla sta postala. Kas" rojak ni „bil samo bistriga nma, in prijatel natoroznanstva, te-„muo tudi lahko se je vedel in nagel je bil kot blisk. „Hoppe ne more prehvalit njegovo gibenost in nrnost, „on nikoli ni vidil bolj nagliga eloveka v ltodn, po „njegovi misli je bil Stanie v tistim Sasu pervi naglo-„tekavec cele Europe. Tako imenovano „Turnkunst- je non v d^jani tako umel, de jo vso „turnerje" prekosil. „Na stermo kraje, kamor so drtigi s straham pogledali, „se je on gotovo, oe tudi veckrat z velko nevarnostjo RperplezaL Solnograski protesor matematike, ki je ta-Hlas vse hribe okoli Solnograda zmeril, ga jo za svojega pomagaoa kaj dobro porabil. Kjerkoli je biio „potreba zem^omersko bamlero ali vanto na kasni „hrib postavit. — Stanie je bil tjo poslan. — On je „bil tudi eden izmed pervih, ki so na nar visji kepo „velciga „Gloknarja" priSli, on pa nezadovoljen, do je „tak visoko kakor drugi prisel, se je Se splezal na ze-„lezni kriz, ki je tam gori postavljen, rekoo: Tak viso-„ko na Gloknarju gotovo §e nobeden ni bil." PAULUS. («uipod B«Hdonin) je §e vedno v Vidmu (U-dine), tudi nam poroea, da sa vendar uahajsjo tudi tam nekateri ljndje, ki se brigajo za sioveasciao; za vzgled nam je postal to le pesuiico, katero je zlozil tamoSnji pnprost dlovek. Co je le drobnjava, vendar je nekaj. Le poslusajte: Preljuba moja Miuta Kdja s vzela tiste oci? Samo, &e ? nje pogledam. ' Seree me zaboh. Ki* dva draga djamanta, Ku dve lepe zvezde, T' igrajo pcd obarvi In cudno se svetle. Kdo more zivim iskram Tvojga pogleda obstat? Od njih, 6e ga pogledaS, Se led se more oi&gat. Oberni, Miuta, prosim, 0Li na drugo stran; Ne vidis> da sem kuhan In ze clo se%an. V. Vftov«ko u*i«eljsko dru.«»» za Kranjsko je i-melo koacem pretecenega meseca svoj letoi obcni zbor, katerega se je pa piclo stevilo uditeijev udele2evalo. Zbor je pcicel dru§tveui predsednik, prost. Jarc. 0 delovanji drustva je porofial tajnik, g. Mocnik, o drn-Streaem materijelnem s'tanji pa je porofial blagajmk, g. Patre.lz.tega porocila vidimo, da je imelo drustvo v minolem letn sledefie dobodke: Ostaoek od lanske-ga leta 20 gld. in 100 g!d. obligacij; ^tni doneski draStvenikov 455 gold.; vstopnine 35 gold.; obresti od obligacij 1256 gold in 9 kr.; nakuplje»e obligacije 1600 gold. Stroski so bill ti-le: Podpcra enemu u-Lite)ju 80 gld.: podpore uciteljskim vdovam in sirotam 561 go\d. in 50 kr; za Daknpovanje obligacij 1098 gl. in 64. kr.; razlicui stroSki 6 gold. Skupn'ih doliod-kov je bilo 1766 gold, in 9kr. in 1700 gold; obligacij; akupnih stroskov 1745 gold, in 96 kr. Osialuje toraj v blagajnici 20 gld. IS kr. gotoviiie in 170O gold, o-bligacij. Vse druStveno premoXenje pa obsega: branii-niciio kojigo §t. 59536 v vrednosti 630 gld.; obligacij za 28.050 gld. in 1700 gld. ter gotovine 20 gold. 13 kr. Tedaj ima dru§tvo gotovega denarja 650 gold. 13 kr. in za 29.750 gld. obligacij. Pri obcnera zboru se je enema bolnemo uSitelju druStveniku na 'novo dovo-Wo 40 gld. podpors in tudi eni uditoljski vdovi se je dovolda po pravilih dolocena podpora. Za predsednika je bil se dalje izbran g. Jarc, za tajnika i.i blagajnika pa g. Mo&nk. Cudili smo se pri tern zboru, da so skoraj vai ie nemSki govorili. (tritAj.) Iz Tekacove vasi blizu^Slaiine se SI. N, zalostna noviea oaznaoja, da je zaduji petek predpol-dne en posestnik Jurij Ogrizek svojega soseda za vo-ljo tega, ko ga je tirjat pnsel za tiste deoarje, ki mu jrh je pred enini letoin posodjl, s sekiro tako po glavi usekal, da mil je erepiujo do uiozgaa prebil. Po tern ko je uesreeneS na tla pal, ga je se dvak.at po lieu, tnkrat v prsi ia cnkrat po uqgi mahnil tako, da mn jo je skoro proc odsekal. — Zenavtega ubijalc:i je pa rekia, ko ooi se nij bil rartev: Skoda, di ga njsi bulj, daj meni sekiro, ga bom &« jaas mahusla.* Poteui je moz v iuso stl po pu§ko, ki je bas biia nabita iu je rekel, da se tisti dan morata biti tudi diaga dva soseda mrtva, jaz jih bom nstrebl, alt ua drugo vizo Hbii. Airk sredije tisti din en tendann iz Kogarca bil na patiott, ter je divjatai soboj vzel, da bo prejel placilo za svoje hudodelstvo. V Poiuocah so ludi vo-jaki tnega svojdi tovarisev vtorek po hoci ubili m mrt-vega vojnka so pa pred Baumauovo gostduito piwtih Inao zoezali, tako da zdij ne vej>. kateri ga je ubii, kc*r jih je ravno veu iz hi*y«ske taej^ »^>, ko so bdi na sirazj. (Hiirkie) v svoji zgodovini anglezke civiiizacijo, in katero knjigo vsom izobrazenini ljudeni priporof-amo, pravi, da stevilo samomorov nij slucajno, ampak skoro o-otovo in se da po statistiki prav na tenko dolociti. Samomor — pravi — je sad druStvenega zivljenja, jn moriiee samega sebe je le neobhoden nasledek nasili okoli§ein, in to ne predrugaci ne ljubezen do zivljenjn, ne bojazen do nnega sveta. V razliemh dezelah na-ha|arno leto za letom isto Stevilo samomorov. Se v Londonu, kder se tolike spremembe gode, kder sih po-litivno, knpeijsko vznemirjenje, in zalostni stan vsled dragino k samoinoru, nahajamo vefo pravilnost, nego bi 5i jo kodo .mislili v glavnem mestu si konea vsako leto blizn 240 osob svoje zivenje; stevilke se zibajo mej 266 kot najviso in 213 kot najnizo. Lota 1846 je bilo vsled zeleznii-nili liomatij 266 samomorov. 1841 pa 256: 1848 jih je bilo 247 in leta 1850 pa 229. To se je tudi sprevidelo, da je pri protestantih bilo veee Stevilo, nego pri katolit-anib. — .Jako zaniruiva je Buckle-jeva rjizprava o tern predmetu, toda nas list nam no pripuSSa o tem obsirneje govoriti. (ituMke flnan«e) po vladnih poroftilih, se imenuje knjiga, katero je izdal pi. Sauraw, in iz katero posna-memo sledece: Karavnih davkov spada v Eusiji na vsako glavo 3 ruboljne in 25 kopejk (okolo 5 11.) Leta 1870 jo bilo vseh davkov s prikladami vred 95 milijnonov in pol; leta 1871 skoro* 97 milijonov. Kup&jski davek kaze, kako se kupcija 5iri. Bo leta 1862 so se dohod-ki vedno povi§evali, tako da so prisli v 30 letih do 5 milijonov. Leta 1863 pa se so pomnozili do 9 milijonov, in sedaj donasa uze 11 do 12 milijonov. Vsi na-ravni davki so znasali: leta 1872 uze 108 milijonov in pol. Nedirektni davki znusajo pa ogromno stevilko od 247 milijonov. Pri posti imajo Busi okoli 3 milijonov izgube. ker dopisi z inostranstvom jako pojomajo. „Narodna Sola." Dolwdlti m stro§ki gorisbega poverjenistva. Dan I)oh.[ Str. ft. |k,ifl. Sk. 1873 | Ostalo je po zadnjem racunu . . 10 Jan.! Soli v Mirnem poslai velikih tek . 1 Iz puSice pri Rebku dobil in isti ?»jul. j dau poslai soli v Kamnjah noil za j Dobil iz pusiee v Kanalu in poslai 3 „ isti dan tej soli tvarine za . . 15 „ j Dobil iz pusiee v Trstu po g. Dolinarji 29 oktjNabral pri pevskemsboduvAjseviei Dohodkov je StroSkov 2J31* 10 u\ 62 [31 Tedaj ostane se denarja v mojih rukah |1.6|90|~j— 16 gld. 90. kr. imamo za bodocno solsko leto. To je gotovo §e maio, posebno ker bo prav letos velika potreba. Uljudno vabim torej vse prijatelje nasih Ijud-sk:h Sol, in prosim Slovence in Slovenke, naj zatfnnjo skrbno pobirati sold za solo, zlasti v krajib, v katerih so pusiee nastavljene, da bo mogoce zdatno podpirati uboge otroke, mej katerimi se tudi nahajajo dobri ta-lenti, in skoda bi bila ko bi zaoemarjeni ostali, kajti ua§ majhni narod potrebuje vsaketudi najmanjse moci. V Gorici 15. oktobra 1873. Dr. LAVRIC 1. r. Poslano. ULe meseca decembra lanskega leta vlozil r>em neko pritogbo pri vis. dast. nad§kofiJ9t?u v Gorici za-devajoeo nasega g. vikarja. Ali zastonj sem takal odgovora. Pozneje se je v Vikarjevt'ih poslovauji §e marsilcaj nepr.licnega pripe-tilo, kar sem zopet isti veledast. oblastniji naznantl.-Pa tudi zastonj. Jeli res visoko nad§kofijstvo od boga i njegovega namestnika znto postavljeno, da prezira vsako pravicf-o zaht'evo ter s tem z!a mnozi i podp:ra. Rfs je da sem dobd od devinsknga dekauata pod s>. 114 od 8. avgnsta t. 1. nek cudni odgovor, kateri pravi, da je nadskofij&tvo .obljubilo skjrajSno prestav-Ijenjo vikarjf3vo, ali kakor stvari sedaj stoje, sodil bi skoraj clovek, da in'j bil ta odgovor nic drnzega nego potolaziyna hii. Ce nij moje mnenjo pravo, veseiilo me bo srcno; ce sem pa pravo zadei po tem houem vsu stvav po tej piti svetu objavit', naj ]>»zve, k;ko slaba se nam g>di z nasimi du.4!iimi pa^tirji. V Kostanjevici 3. oktobra 1873. JOZEF TRAMPLE. u „ gori ska „ ... ... — Tursica ^tomni-ii „ ... i . 2 20 „ osfprska „ ... 2! 25 •Tccmen eel ., ... 2f - ,, pi'liati „ ... 3i 80 Oves laski ,. ... 1 30 1 30 Fizol t.-iMki .,, . . , 8j 40 ., gorskl ,, ... 2i LJI m „ ... 2 30 Krompir nov cent .... 2i SO Seno „ 1 — 1 „-,. SlaniHii [spolt] diiraaCa cent 42 — „ arnorikaaska „ ,'}*) «. Vino frno, vedro [Km] . 19 do 22 — „ bolo, „ , . . n „ 18 — 9 m Ri? 1. vwto po 18 11. vrste po 12.50 Iff. vrst« po 10.25 IV. vr.