Jaslice v farni cerkvi Sveče (Foto: Adi Branž) V V MIREN BOŽIC IN SREČNO LETO 1999 rm NARODNI lETEIimai SVET KOROŠKIH SLOVENCEV • Pliberk - Bleiburg • Dobrla vas - Eberndorf • Železna Kapla - Eisenkappel • Šentjakob - St. Jakob i. R. S Šmihel - St. Michael • Kotmaravas- Kottmannsdorf Zahvaljujemo se za Vaše zaupanje v minulem letu Želimo Vam blagoslovljene božične praznike in uspešno novo leto. • Brnca - Furnitz • Globasnica - Globasnitz • Žvabek - Schvvabegg • Ziljska Bistrica - Feistritz/Gail • Škofiče - Schiefling • Bilčovs - Ludmannsdorf Vesele božične praznike ter srečno novo leto DRAGO RAJSAR Predilniška 1 4290 Tržič Tel./fax: 064/561 320 Privat: Zvirče 56, 4290 Tržič Tel.: 064/557-795 MARMOR HOTAVLJE d. d. Hotavlje 40,4224 Gorenja vas IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE IZ NARAVNEGA KAMNA MIZE STOPNICE IN OKENSKE POLICE TANKE MARMORNE PLOŠČICE NOTRANJE IN ZUNANJE STENSKE OBLOGE TLAKE FASADNE PLOŠČE IZ NARAVNEGA KAMNA IN PENOBETONA IZDELKE PO NAROČILU ZA VSE PODROBNE INFORMACIJE SMO VAM NA VOLJO: MARMOR HOTAVLJE HOTAVLJE 40, 4224 GORENJA VAS SLOVENIJA TELEFON: 00386 64 68 1 122 TELEFAX 00386 64 68 16 40 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1999 Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Zaradi božičnih in novoletnih praznikov ter obratnega dopusta Mohorjeve tiskarne boste prejeli naslednjo številko NAŠEGA TEDNIKA v petek, 8. januarja 1999. Zato pa je pričujoča božična številka skupno z NAŠIM UPOKOJENCEM bolj obširna. Uredništvo n Tl Številka 51 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150-SIT) sreda, 23. decembra 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec - - ^ Tosele božične V praznike in srečno novo leto želi Krščanska kulturna zveza v_____ .______ ■ J „Kriza Cerkve je kriza cerkvenega občestva" ==___ _ ______________Strani 2/3 Advent je čas pričakovanja Kristusovega rojstva. Najverodostojnejše pričakujejo veliki dogodek otroci -mdr. tudi učenke in učenci ljudske šole v Libučah, ki so minulo nedeljo v zgornjelibuški cerkvi pod vodstvom učiteljice Sonje Kreutz sooblikovali adventni koncert MoPZ Kralj Matjaž. suka: NT/Fera KMETIJSTVO Dl Hanzi Miki je koordinator za m 1^ M INTERREG med f Koroško in Slovenijo. Ml'.?' Stran 4 REPORTAŽA Generacijski problem. Kako pomagati staršem, ko pa so odnosi obremenjeni s sencami preteklosti. Odrasli otroci se znajdejo pogostokrat v čustvenem kaosu. Strani 8/9 ŠPORT Odbojka: deseti poraz odbojkarjev SK Aich/Dob v tekoči sezoni - 1:3 proti Feldkirchu. Stran 33 2 Politika Politika 3 Božični komentar Hanzi Gasser iz Bilčovsa kljub hudi prometni nesreči ni izgubil optimizma in življenjske volje. Pismo resničnemu junaku Dragi Hanzi, bilo je marca 1990, ko si se z avtom peljal iz Bilčovsa proti Velinji vasi. Teden prej si končal po lirsko šolanje. Vestno in z zdravim življenjskim optimizmom si se pripravljal na uspešno uresničevanje svojih poklicnih načrtov. A prišlo je drugače - soočil si se s krutim usodnim dogodkom. Iz nepojasnjenih razlogov si se z avtomobilom zaletel v osamljeno drevo ob cesti. Prišel je rešilec, v katerem ni bilo zdravnika, ki bi ti dal potrebni kisik. Dobil si ga šele, ko so Te sredi poti v celovško bolnišnico preložili v ambulantno vozilo. Razen nekaj prask nisi kazal nobenih zunanjih poškodb. Kljub temu so bile posledice dramatične - padel si v globoko trimesečno komo. Celovški zdravniki so več ali manj že obupali. Na srečo pa je Tvoj skrbni bratranec dr. Hanzi Gasser, po poklicu zdravnik, vztrajal, da so Te preložili v univerzitetno kliniko v Innsbruck. Tudi tam sprva ni kazalo dobro. Navsezadnje pa zdravniška skrb le ni bila popolnoma zaman; zbudil si se iz kome - in moral začeti popolnoma na novo živeti. Obdobje rehabilitacije ni bilo lahko. Učiti si se moral spet najosnovnejših stvari. Na primer hoditi ali držati žlico. Pač stvari, ki so za odrasle samoumevne. In nisi obupal. Bil si vztrajen, poln življenjske volje in neuničljivega optimizma. Tako Ti je tudi uspelo premagati najhujše težave. Danes se sam redno voziš z avtobusom v Celovec v dnevni center Ca-ritas, kjer pomagaš pri vsakodnevnih opravilih. Vendar to ni vse. Predvsem si tudi mož, ki se ne zapiraš vase, ki ne iščeš samopomilo-vanja. Izžarevaš pristno veselje, vedno in povsod iščeš prijazen pogovor. Najbolj pa Ti je pri srcu pomoč ljudem, ki jim, prav tako kakor Tebi, usoda ni bila naklonjena. Zelo si. srečen, če jim lahko olajšaš trpljenje in daješ upanje in ljubezen. Dragi Hanzi, priznati moram, da sem za Tvojo nesrečo pred osmimi leti sicer zvedel, a nanjo sorazmerno kmalu pozabil. Dokler me nisi na cesti pred Mohorjevo nagovoril tako, kakor znaš nagovarjati druge: prisrčno in ljubeznivo. Začel sem se sramovati zaradi svoje brezbrižnosti. Vendar to ni edini vzrok za odprto pismo. Smo v adventu, pred nami so božični in novoletni prazniki. To naj bi bil čas mirnega pričakovanja in-pristnega veselja. V resnici pa je čas razbrzdanega uživanja in živčnega tekanja za banalnimi vrednotami. Temu primerno trpi čut za resnične življenjske dobrine, temu primerno velika je duševna praznina. V resnici živimo v adventni in božični temi. Toliko dragocenejša je luč, ki jo izžarevaš Ti s svojim optimizmom in naravnim veseljem. Želim Ti blagoslovljen božič in zdravo novo leto. Janko Kulmesch Pogovor NAŠEGA TEDNIKA z mag. KlausoEinspielerjem o aktualnih problemih Cerkve - s posebnim poudarkom na koroške Slovence. Naš tednik: Kako bi opisali aktualni položaj Cerkve? Maa. Klaus Einspieler: Cerkev je na prelomnici, ki se je začela z II. vatikanskim koncilom. Sedaj je prišla v kritično fazo. Prepričan sem, da bo ta kritična faza še dolgo trajala. Kako se odraža kritična faza Cerkve in zakaj bo še dolgo trajala? Z rimskim cesarjem Konstantinom se je leta 313 pozicija krščanstva spremenila - krščanstvo je postalo državna religija. Do 20. stoletja je Cerkev imela vse prednosti in težave, ki jih pogojuje državna religija in sodelovanje z državnimi institucijami. Vse to je od antike preko srednjega veka naprej vplivalo tudi na teologijo. Morala je marsikaj legitimirati, kar v Novi zavezi ni bilo neposredno zasnovano - na primer nauk o razmerju med državno in cerkveno oblastjo. Posledice tega so znane, npr. prepiri med papeži in cesarji za oblast v družbi. Zdaj živimo v času, ko se Cerkev polagoma poslavlja od privilegirane pozicije. To pa ima posledice tako za strukturo kakor mišljenje celotne cerkvene skupnosti. Trenutno imamo sožitje dveh skupin: ena prihaja in črpa iz tradicije, druga pa zelo intenzivno išče nove oblike krščanskega in cerkvenega življenja. To je bil tudi povod za cerkveni referendum v Avstriji. Kakšen naj bi bil konec kritične faze? Proces je treba videti v kontekstu vesoljne Cerkve. Cerkev je v Evropi, predvsem srednji in severni, v krizi, v Južni Ameriki in Afriki pa raste. Kriza evropske Cerkve je povezana s problemom razsvetljenstva in z duhovnim razvojem v 19. in 20. stoletju oz. z liberalizmom, nacionalizmom in s komunizmom. Proti tem ideologijam je bila Cerkev večinoma v opoziciji, hkrati pa so te ideologije oblikovale ljudi in jih preoblikovale v pluralistično družbo. Tako je postalo krščanstvo samo del ce- lotnega svetovnonazorskega spektra, s tem pa se je zožila tudi pozicija Cerkve. Kritična faza Cerkve naj bi se končala tako, da bo Cerkev čim bolj začela živeti iz vira Svetega pisma in prvih krščanskih občestev - da bo s svojim življenjem v dobrohotni in kljub temu kritični opoziciji do različnih pojavov v družbi, ki ne spoštujejo človekovega dostojanstva in pravičnosti. Kako ocenjujete položaj Cerkve v slovenski narodni skupnosti na Koroškem? V primerjavi z večinskim narodom so koroški Slovenci bolj tradicionalni. To se izraža tudi v tem, da so bogoslužja v dvojezičnih ali slovenskih farah bolj obiskana kakor v nemških. Na drugi strani pa opažam, da so laiki v nemškem delu škofije aktivnejši in se bolj vključujejo v izobraževalne programe kakor laiki, ki prihajajo iz slovenske narodne skupnosti. To pa zato, ker je pozicija duhovnikov v dvojezičnih farah močnejša kakor v enojezičnih. V nekaterih dvojezičnih župnijah je duhovnik edini odgovorni za farno življenje, kljub temu da je II. vatikanski koncil zelo poudaril vlogo laika v Cerkvi. To stanje je zgodovinsko pogojeno; slovenski duhovniki niso oblikovali samo verskega življenja, temveč tudi kulturno in gospodarsko. Sedanji razvoj je zelo nevaren: če bo število duhovnikov še naprej nazadovalo, ne bomo več imeli dovolj kompetentnih ljudi, ki bi oblikovali cerkveno življenje. Bo število slovenskih duhovnikov še bolj nazadovalo? Statistično gledano se to kaže v to smer. Koroški Slovenci imamo trenutno samo enega bogoslovca. Kje vidite rešitev problema? Verniki bi se morali sami usposabljati, da prevzamejo odgovornost, ki ni nujno vezana na duhovnika. To pa je seveda samo zasilna rešitev. Cilj bi moral biti, da imajo fare na eni strani sposobne laike, Opažam, da marsikatere farne skupnosti ne vedo za smer, kamor bi se morale razvijati. KLAUS EINSPIELER na drugi pa duhovnika, ki kot predstojnik koordinira, spodbuja in se predvsem udejstvuje kot dušni pastir. Slej ko prej pa ostane odprto vprašanje, kako preprečiti nadaljnje izumiranje duhovnikov. Je odprava celibata ena možnih rešitev? Nekateri pravijo da - vendar si na drugi strani težko predstavljam, da je zadeva s pomočjo zglednih poročenih mož (viri probati) orga-nizatorično izvedljiva. Predvsem pa je kriza duhovniškega naraščaja povezana s krizo cerkvenega občestva. Če kristjani ne bodo bolj dosledno živeli evangelija, bo težko najti duhovnike, ker je eno z drugim pogojeno. Kako se konkretno odraža kriza cerkvenega občestva? Opažam, da marsikatere farne skupnosti nimajo vizije, ne vedo za smer, kamor se bi morale razvijati. Včasih imam vtis, da same sebe upravljajo. Imamo premalo ljudi, ki bi kompetentno spremljali nove oblike krščanskega življenja. Tudi naše ljudske pobožnosti so pred nekaj desetletji bile novost, ker je bil čas takšen, da so jih morali uvesti. Danes moramo razviti nove oblike dela z mladino in nove oblike pobožnosti. Kakšne naj bi te bile? V zadnjih letih vidim razvoj, ki gre v to smer, da ljudje spet iščejo mistiko. Menim, da bi morali v bogoslužju in pobožnostih spet zelo poudarjati pomen svetih znamenj. Vgraditi jih bo treba v bogoslužje tako, da bogoslužje ne bo več samo praznovanje, ki dosega le človeški razum, temveč bo zajelo človeka z vsemi čutili. Predvsem v pobožnostih naj bi iskali tudi vez med vsakdanjim življenjem in molitvijo oz. pobožnostjo. Poudarili ste krizo farnega občestva. Ni morda vzrok krize tudi večja birokratizacija osrednjih cerkvenih ustanov? Deloma je že problem, da se v centralah same sebe upravljajo. Na drugi strani pa so centrale potrebne, ker so se v farah potrebe po podpori tako pomnožile, da nujno potrebujemo nadrejene strukture. Nastavljene! Katoliške Mag. Klaus Einspieler, absolvent Slovenske gimnazije, je teolog in strokovnjak za svetopisemske vede. Njegov rojstni kraj so Podgorje, sedaj živi v Pod-krnosu, njegovo službeno mesto pa je svetopisemski in liturgični oddelek nemškega Dušnopastirskega urada krške škofije. akcije in Dušnopastirskega urada so skoraj vsi preobremenjeni. Kako ocenjujete odnos med Cerkvijo in slovensko politiko? Opažam, da se politično konzervativni del koroških Slovencev vedno bolj oddaljuje od Cerkve. Podpora, mdr. finančna, za cerkvene ustanove ni ravno pretirano velika. Kdo je politično konzervativni del koroških Slovencev? Konzervativni tabor je zame NSKS, levoliberalni pa ZSO. To pomeni, da bi moral biti odnos med Cerkvijo in slovensko politiko intenzivnejši? Namen Cerkve ne more biti, da se vmešava v politiko. Važno pa je, da jo laiki oblikujejo iz krščanske motivacije - po načelu evangelija, ki temelji na ljubezni do bližnjega, miru in pravičnosti. Sicer pa se trenutno preveč govori o Cerkvi in premalo o evangeliju. Sveto pismo uči: Cerkev je od Boga poklicana, da oznanja evangelij in ga verodostojno živi. Vprašanje verodostojnosti je verjetno jedro cerkvenih težav - verodostojnosti ne samo hirarhije, temveč tudi posameznega pripadnika cerkvene skupnosti. Janko Kulmesch Lepe božične praznike želijo glavni/e kandidati/ke volilne zveze Demokratie 99 Michael Johann: „ Vsem Korošicam in Korošcem želim več možnosti soodločanja pri političnih odločitvah. “ Tina Rabi: „Za Koroško si želim tolerance in razumevanja v odnosu do vseh, ki se nam zdijo nekoliko drugačni - tudi izven božičnega časa. “ Andrej VVakounig: „ Več odprtosti in nadre-gionalnega sodelovanja - to je moja božična želja za vse Korošice in Korošce. “ Andrea Wulz: „Ljudje brez političnega lobija - vlada naj jih upošteva ne samo v blagodejnem predbožičnem času. “ Sporočite nam tudi Vaše božične želje: TEL: 0463/596 276 • FAX: 0463 / 596 293 Kmetijstvo KMETIJSTVO/CEZMEJNO SODELOVANJE Želel bi si več podjetnosti in samozavesti naših kmetov Dl Hanzi Miki, kmet iz Podkloštra, je pred 20 meseci nastopil službo koordinatorja za programe INTERREG med Koroško in Slovenijo. Z njim se je pogovarjal Igor Roblek. Naš tednik: Skoraj dve leti ste že pristojni za koordinacijo programov INTERREG med Koroško in Slovenijo. Kakšne so Vaše izkušnje? Dl Hanzi Miki: Izkazalo se je, da oba koroška' programa INTERREG (s Slovenijo in z Italijo) dobro funkcionirata. Drži pa, da je med Koroško in Slovenijo več projektov kakor z Italijo. Razlog za boljše sodelovanje s Slovenijo so mdr. gotovo intenzivnejše vezi in poznanstva, ki jih imamo s kmetijskimi strukturami v Sloveniji predvsem koroški Slovenci (Skupnost južnokoroških kmetov in kmečkoizobraževalna skupnost), pa tudi koroška kmetijska zbornica. Koroški Slovenci nimamo nobenih jezikovnih ovir, kajti največja ovira pri sodelovanju je jezikovno neznanje. Tako pa so nastala prijateljstva in osebna poznanstva. Vsekakor so koroški Slovenci pri teh projektih bistveno soudeleženi in tudi njihova gonilna sila. Se koroški Slovenci dovolj zavedamo pomena INTERREG in te programe dovolj izkoriščamo? Pri svojem delu vidim, da obstajajo zelo velike možnosti za sodelovanje, ki ga EU finančno podpira. Na žalost se teh možnosti še premalo zavedamo. Za Koroško je v sedanji programski periodi, ki se bo končala leta 2000, za kmetijstvo na razpolago 12 milijonov šilingov. Posebno pri koroških Slovencih včasih opažam določeno skepso, ki po mojem sploh ni umestna. Največja naša prednost je jezik. Vzroke za skepso je deloma treba iskati tudi v slabši izobraženosti naših ljudi na kmetijskem področju. Imamo tudi premalo kmetic in kmetov, ki bi projekte vodili. Za naslednje leto je od celotne vsote, ki je za kmetijstvo na razpolago (skupno 12 milijonov), porabljenih šele 40%. Torej je v letu 1999 za te projekte še mnogo denarja na razpolago. V prvi vrsti ste pristojni za realizacijo programov na kmetijskem področju. Kje so glavne razlike na kmetijskem področju med južno Koroško in Slovenijo? Med našimi in slovenskimi kmetijami ni velikih razlik, razen, da so slovenske po velikosti še manjše. Posebno med Gorenjsko in Koroško tudi v mentaliteti in načinu kmetovanja ni velikih razlik. Slovenske kmetije pa imajo zelo šibko strukturo in ne morejo konkurirati s kmetijami v drugih državah. Problem slovenskega kmetijstva je tudi velika raznolikost, ki je ne najdemo v tej obliki v nobeni s Slovenijo primerljivi evropski državi. Ste koroški Slovenec. Vam to olajša delo s kolegi v Sloveniji? S tem, da je slovenščina moj materni jezik, je sodelovanje s kolegi v Sloveniji močno olajšano. Ob takih priložnostih se še močneje zavedam, kako pomembno je, da znaš dodatni jezik. Opažam tudi, da imam veliko lažji in odprtejši dostop do kolegov v Ljubljani. Slovenija je ena izmed tistih kandidatk, ki jim prisojajo velike možnosti za hiter vstop v EU. Avstrija se je dolgo pripravljala na vključitev v EU posebno na kmetijskem področju. Se Slovenija dovolj resno pripravlja na pristop k EU? Treba je povedati, da se Slovenija posebno na kmetijskem področju zelo intenzivno pripravlja. Vedeti in upoštevati je treba, da je bila Slovenija do leta 1991 pod komunističnim režimom. Posledice tega režima se ne dajo odpraviti od danes na jutri. Prav tako morajo vse zakone, ki jih pripravljajo in sprejemajo v slovenskem parlamentu, uskladiti z zakoni EU. Obstajajo tudi strukturni problemi, ki pa jih je zelo težko odpraviti. Opazno je tudi, daje v ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano veliko novih ljudi, ki se morajo - čeprav so dobro izobraženi - še učiti in pri- praviti na delo. Kolegom skušam pomagati posebno pri vprašanjih, ki zadevajo EU. Kako se koroški Slovenci vključujejo v kmetijske projekte med Koroško in Slovenijo? Kot sem že prej povedal, so pri velikem številu projektov gonilna sila in ključni faktor. Prepričan sem, da bi lahko bilo še bolje. Naštel bi samo nekaj ključnih razlogov za to, da se Slovenci ne vključujejo v večji meri: prvič - imamo premalo strokovno izobraženih, drugič - imamo premalo takih, ki bi prevzeli vodenje projekta, tretjič -pomanjkanje ljudi z vizijami, četrtič - premalo je zaupanja v lastno moč in podjetnost. Leta 2000 se izteče program INTERREG. V AGENDI 2000 EU naznanja, da bo v prihodnje še bolj podpirala čezmejne projekte. Kakšni so načrti na kmetijskem področju? Ravno na kmetijskem področju še ni določeno, v katerem obsegu se bo ta program nadaljeval. Do sedaj je jasno samo, da bo INTERREG imel na razpolago več denarja. Vprašanje je, če bo možno v prihodnje kmetijske projekte uresničevati v okviru INTERREG oz. obstaja tudi možnost, da bo novi program cilj 2 (primerljiv s sedanjim programom cilj 5B) koordiniral kmetijske programe, ki so sedaj v okviru INTERREG. Odločitev o tem vprašanju bo padla vigredi 1999. Hvala za pogovor! Del projektov INTERREG med Koroško in Slovenijo na področju kmetijstva Ovce očalarke - ovčjereja brez meja. Cilj projekta je ohranitev te posebne ovčje pasme in dolgoročno skupni marketing. Agrar Kontakt - projekt Kmečko-izobraževalne skupnosti (KIS). Cilj projekta je sodelovanje na področju izobraževanja ter medsebojno izkoriščanje Know-howa. Kooperacija strojnih krožkov (Strojni krožek Podjuna) - pospešeno sodelovanje s strojnimi krožki na drugi strani meje, skupna šolanja, skupen nakup in tudi skupna reklama. Čezmejna pešpot (društvo Copp-la kaša) - med občino Železna Kapla in Luče v Zgornji Savinjski dolini - ureditev pešpoti s posebnim poudarkom na kmetijstvu. Načrtovana je povezava med različnimi kmetijami tu in onstran meje - cilj je, da turisti obiščejo kmetije in kupijo kmečke izdelke. Informacija o INTERREG programih za kmetijstvo Evropsko unijo trenutno sestavlja 15 držav članic. 6 držav (med njimi je tudi Slovenija) imajo z EU pri-družitvene sporazume. Ena izmed glavnih nalog EU je, da skrbi z raznimi programi za boljšo povezavo med državami članicami samimi in tudi z državami, ki imajo pridružitvene sporazume. EU za čezmejne skupinske projekte ponuja program INTERREG. V Sloveniji pa se ta program imenuje Phare CBC (Phare Cross-boarder Cooperation). Sedanja programska perioda se je začela leta 1995, končala pa se bo leta 2000. Po AGENDI 2000 se bodo čezmejni projekti še bolj podpirali. Koroška je udeležena pri dveh INTERREG programih, pri enem s Slovenijo, pri drugemu pa z. Italijo. Skupno je v programski periodi med leti 1995 in 2000 za Koroško na razpolago okoli 17. mio. šilingov. Od teh sredstev je trenutno porabljenih okoli 40%, ostalih 60% pa je na razpolago še za naslednje leto. Kot že omenjeno imajo INTERREG programi cilj, da zbližajo prebivalstvo z obeh strani meje in tako podprejo idejo združene Evrope oz. Evrope regij. petek, 23. decembra 1998 Dolomitvverk in Pfeifer skrbita za razburjanje Nič ni bilo z božičnim mirom na zadnji letošnji občinski seji na Bistrici. Ne kot običajno kanalizacija, temveč dve drugi temi sta bili v ospredju. Pfeifer:Pototschnig. Ob začetku seje pretekli ponedeljek se je razvila izven dnevnega reda uro in pol trajajoča razprava, potem ko je Pepej Pototschnig (JUL) poročal, da ga hoče dobrolski župan Josef Pfeifer s pomočjo okrajne SPO odstaviti kot vodjo dobro-Iske žandarmerje. Pototschnig je dejal, da ima dve priči, ki te namere SPO (predvsem menda za tem stojita župana Josef Pfeifer in Albert Holzer) „vsak čas in povsod" potrdita. Pototschnig je izrazil sum, da je to maščevalna akcija okrajne in deželne SPO, ker se on že leta angažira proti velekanalu. Od takih možnih načrtov SPO sta se ostro distancirala EL (Andrej VVakounig) in LFA (Fritz Plodi), ki sta pozvala tudi SPO, naj stori isto. Toda SPO tega ni storila, podžupan Peter Winkl je celo menil, da je bilo pričakovati, da bo Pototschnig zašel v težave. Pototschnig in ostala oba mandatarja JUL sta nato iz protesta zapustila občinsko sejo. „Dolomitwerk“. Pri tovarni Knecht v Šmihelu naj bi nastala tovarna predelave dolomita, ki ga hoče podjetnik Jordan s tovornjaki dovažati iz Podkraja pri Libučah v Šmihel. Za tovarno je potrebno 5 ha veliko zemljišče, za katero naj bi občinski svet na minuli seji dal ustrezno namembnost. EL in LFA sta proti volji SPO zaenkrat preprečili in sta točko dali z dnevnega reda. Po njihovem mnenju je še preveč nerešenih vprašanj. Med drugirn je odprto vprašanje obvoznice Šmihela, ki je nujno potrebno, če pride do ustanovitve tovarne, saj bo vozilo vsako uro 10 tovornjakov dodatno skozi Šmihel in Konovece. Župan Janko Pajank je dejal, da so uradniki pri deželni vladi najavili, da bo s tovarno predelave dolomita Šmihel dobil obvoz. Odbornica EL Valentina Kušej pa je postavila jasno zahtevo, namreč da občina brez obvoznice ne sme privoliti tovarni. V Šmihelu je prebivalstvo pripravljeno za boj in bo ustanovilo ljudsko iniciativo, tako Kušeje- va- Silvo Kumer Šmarjeta: Hubert Ogris oddal mandat Pretekli ponedeljek je dojen šmarješkega samostojnega političnega gibanja Hubert Ogris oddal svoj mandat Katji Kupper - VVernig. Od leta 1991 naprej je Hubert Ogris vodil šmarješko EL. Pred zadnjimi volitvami so mu nasprotniki že napovedovali, da bo EL izpadla iz občinskega sveta, pa je prišlo spet drugače, EL je celo pridobila. Kljub volilnemu uspehu, je Ogris že takoj po volitvah najavil, da bo frakcijo kmalu predal v mlajše roke. Pretekli ponedeljek je potem bilo tako daleč. Zadnja občinska seja v tem letu je bila hkrati zadnja za Huberta Ogrisa. Odslej bo Enotno listo v občinskem svetu zastopala Katja Kupper - VVernig, hčerka znane VVernigove družine (camping VVernig) z Gočuhe. Slovo Ogrisu ni padlo preveč težko, saj je ta korak sam dobro pripravil in je dobil tudi zelo angažirano naslednico, ki ji pa bo Ogris stal ob strani predvsem pri frakcijs- Hubert Ogris je na minuli občinski seji predal svoje odborniško mesto kem delu. Silvo Kumer in vodstvo šmarješke EL Katji Kupper - VVernig. Foto: Fera Rekli so O „akciji“ proti Poto-tschnigu": Od nedelje naprej sem kon-frontiran s tem, da mi poskušajo zaradi mojega političnega angažmaja delati službeno - pravne težave. Preko ministerija me skušajo odstaviti kot komandanta žadarme-rije. Za tem stojita župana SPO Pfeifer in Holzer ter še nekateri drugi „SPO grandi" iz okraja Velikovec. SPO me poskuša z vsemi sredstvi zadeti, s ciljem, da bi me demotivirala v mojem političnem delu. Pepej Pototschnig (JUL) Tako enostavno si zadeve ne moreš delati, saj si stalno žalil uradnike in si celo hotel ovaditi deželnega glavarja. Župan Janko Pajank (SPO) Včasih sem kar „kuhal“, če je župan Pototschniga pustil do konca izgovoriti. Zdaj pa sedi s polnimi hlačami tu in zahtevaš solidarnost. Jaz nisem ničesar naredil, toda to je bilo pričakovati. Podž. Peter VVinkl (SPO) Če to drži, kar je povedal Pototschnig, potem je treba celo akcijo ostro obsoditi. Podž. Fritz Flodl (LFA) Službo in politično delovanje je treba ločiti. Od župana in SPO sem osupel, da se od tega ne distancirata. Andrej VVakounig (EL) O Dolomitvverku ... Če ne bo prišlo do gradnje obvoznice Šmihela, morate računati s tem, da bomo Šmi-helčani ustanovili ljudsko iniciativo in zaprli cesto. Valentina Kušej (EL) Če odklonimo „Dolomitwerk“ se bodo tovornjaki kljub temu vozili skozi Šmihel v Globasnico ali Žitaro vas. Rešitev je edino gradnja obvoznice. Župan Janko Pajank Brez gradnje obvoznice Šmihela ne bomo dali dovoljenja za Dolomitvverk. Andrej VVakounig (EL) K &K CENTER ŠENTJANŽ Strokovni simpozij o vaški kroniki Vaški kronisti so pomembni, ker nas spominjajo na lastno vlogo v zgodovini in nam ohranjajo, kar ne ostane v spominu posameznikov. lovenska prosvetna zveza je ^^v sodelovanju s k &k cen-VeZtrom v Šentjanžu organizirala zelo koristno in pomembno strokovno delo, ki rado utone v pozabo, predvsem na Koroškem. Šele ob referatih in poročilih domačih kronistov so mnogi odkrili, kakšne razsežnosti ima raziskovalno in zapisovalno delo posameznikov za vso regijo, celo za narodno skupnost in deželo. Pozitivna obdelava preteklosti ob zapiskih, slikah in osebnih pripovedovanjih krepi samozavest, razčisti sporne pojme v lastni preteklosti in v javni diskusiji. Tako vpliva ohranjanje vsakdanjih dogodkov na oblikovanje narodne in domovinske zavesti - sami vplivamo na potek zgodovine, vsaj v domačem kraju. Da so se take glavne misli oblikovale ob simpoziju raziskoval- cev regije in kronistov občine Bistrica v Rožu, je glavna zasluga uvodnega referenta prvega večera, predsednika Tirolskega kulturnega inštituta mag. Gottfrie-da Hormannsederja, ki je ob opisu delovanja vaških kronistov orisal vlogo in pomembnost zapisovanja vsakdanjih dogodkov za nas in za naše potomce. Vaški kronist je živi spomin prebivalstva, oblikuje domovinsko zavest in združuje ljudi različnih mnenj in zornih kotov. Njihovi zapiski so dragoceni vir za strokovno obdelavo zgodovine in narodopisja tega kraja, spodbuda za raziskovalno delo v šolah in društvih. Dr. Avguštin Malle je kot vodja in moderator simpozija z zadovoljstvom ugotovil, da se posamezniki vendarle tudi pri nas lotijo te kulturne naloge, ki daje zlasti zgodovinarjem objektivno podobo kraja in njegovega življenja. Ob pomoči Janeza VVeissa je Mihi Petschnig pripovedoval o spominih na vojna leta, o farnem dogajanju v povojnem času in bral je iz zvestega zapisnika od tridesetih let do danes. Kar ostrmeli smo vsi, kakšno bogato zakladnico je ohranil privatnik in kako koristen je in bo zapisnik za javnost. Še bolj presenetil je občinski knjigovodja Adolf Branž, ki je v sliki in besedi podajal obširno poročilo o dolini Rut in njenih izumrlih kmetijah. Zvedeli smo, o čem zbira ta občan gradivo, ki ga je skrbno uredil in shranil v številnih mapah; to je delo neštetih ur in dnevov v prostem času. Nove poglede nam je prikazal tudi dr. Anton Feinig s svojim re- feratom o ledinskih in osebnih imenih regije Bistrica v Rožu. Zvedeli smo, da spoznavanje imen pomeni tudi spoznavanje lastne družinske zgodovine, povezovanje družinskih članov med seboj, združevanje vaške skupnosti in obveščanje o dogodkih okolice in domovine. Ob razlagi imen zvemo veliko o priseljevanju, hišnih običajih, pripovedkah in družinskih izročilih, o šegah na ohceti in pogrebu, o ljudeh v različnih časovnih obdobjih. Tudi prof. Štefan Pinter se že 12 let ukvarja z raziskovanjem vasi in njene zgodovine, socialnega in gospodarskega razvoja območja. Obenem je znal pritegniti k sodelovanju dijake in jih spodbujal k spoznavanju domovine in njene preteklosti. Mia- Ovsenik iz Slovenije ima kvalitetno znamko „Srce iz lesa" Mizarstvo Ovsenik iz Kranja se že več ko 30 let ozira na dolgo vrsto zadovoljnih strank - tako doma kakor v inozemstvu. To zato, ker polaga važnost na zelo kvalitetno izdelavo, nizke cene in kratke dobavne roke. Poleg tega nudi izdelavo vseh lesnih proizvodov na osnovi individualnih načrtov. Vsi po meri narejeni izdelki iz masivnega lesa so razstavljeni v novo adaptiranih razstavnih pro- storih. Paleta obsega med drugim vhodna in notranja vrata, balkonske ograje, postelje, nočne omarice, komode in otroške sobe. Veselimo se Vašega obiska in Vas prisrčno vabimo, da obiščete našo razstavno galerijo. Naša posebna ponudba: Sobna vrata iz smreke (brez okvira, masivna, surova) 1100,- šil. Vhodna vrata (masivna, surova) od 6000,- šil. naprej Vesele božične praznike nf -rf, =?( in srečno novo leto! Textilien »SCHMID" Wir freuen uns auf Ihren Besuch! Veselimo se Vašega obiska! Wir danken fur Ihre Treue und vvunschen Ihnen ein besinnliches VVeihnachtsfest sovvie ein Prosit 1999! Zahvaljujemo se Vam za Vašo zvestobo in želimo mirne božične praznike ter srečno novo leto! Prof. Štefan Pinter se že 12 let ukvarja z raziskovanjem vasi, za katere je z dijaki SG izdelal projekte. dina spoznava življenje na kmetih, povezavo domačih z izseljenci, s Slovenci po svetu, pa tudi razvoj določene gospodarske Panoge. Pobratenje s podeželskimi društvi ni samo formalnost, temveč osebno doživetje mladih pri stiku s starejšimi ljudmi. V povzetku smo udeleženci simpozija ugotovili, da je treba vaške kroniste podpirati in organizirati. Naloga osrednjih organizacij bo spodbujanje društva k zbiranju in ohranjanju dogodkov. Še bolj je treba ljudi obveščati o lastni zgodovini, oblikovati zgodo- vinsko zavest in združevati ljudi v živo skupnost domačinov. V imenu SPZ je dr. Janko Malle obljubil, da bodo skrbeli za redno zapisovanje v društvih, za redna srečavanja kronistov in pomoč pri financiranju oz. oblikovanju tovrstnih projektov. Alojz Angerer PISMO BRALCA „Saloniki" Als Primož Peterka auf den Bildschirmen in die Herzen der Welt sprang, war es auch normalen Mitteleuropaern einige VVochen gelungen, notdurftig Slovvenien, Slavvonien, Slovvaki-en und dergleichen vvenigstens teilvveise auseinanderzuhalten. Am Sonntag, 6. 12. 1998, sprang aus Slovvenien nur einer in die Spitzengruppe und erreg-te kein besonderes Aufsehen, vveshalb auch unserem mittel-europaischen Berichterstatter das Land Slovvenien nicht mehr dazu einfiel und er dann schlieBlich anstatt „...aus Slovvenien" ..aus Saloniki" her- ausbrachte. Ein gelungenes tertium comparationis jeden-falls: vvas ich nicht vveiB, macht mich nicht heiB, und vvas kan n mir schon bei „Saloniki" passie-ren! Ein kleiner Ansager - vvenn er nicht fur ein ebenburtiges Publikum sprache, aus dem auch fur Slovvenien, Slovvakien, Slavvonien und dergleichen (!) grolBe Politik gemacht vvird. Werner Engel, Niirnberg Živi bistriški občinski spomin Adi Branž je tudi fotograf slike na naslovnici letošnje božične izdaje NT. I zjema med vaškimi kronisti in I pravo presenečenje je bil I Adolf Branž, ki je poročal o svoji zbirki dokumentov in spiskov o občinskem življenju. Skromen, zadržan in neopazen človek po naravi je bil skoraj presenečen, da se javnost zanima za njegovo delo. Poznalo se mu je, da delo - zanimanje in skrbno zbiranje podatkov - zelo rad opravlja. V pogovoru je malo pripovedoval o sebi in svojem delu, ki je zelo pomembno tudi za javnost. Kako, da ste začeli zbirati podatke o občini Bistrica v Rožu? A. Branž: Začelo se je na občini, ko so najrazličnejši ljudje iskali podatke o občini za raziskovalno delo, osebne podatke in sliko za poročanje v javnih medijih. Sram me je bilo, ko sem moral povedati, da občina nima kronike in ne shranja niti podatkov o pomembnih dogodkih. Zato sem osebno začel zbirati objavljeno gradivo, zapisovati vsakdanje dogodke in fotografirati stavbe, osebe in prireditve v občini. Katera področja obsegajo Vaše zbirke? Danes imam shranjene podatke, dokumente in slikovni material o vsem, kar se je dogajalo v naši občini. Čez občinske meje nisem šel nikoli, ker se mora človek omejiti na določeno področje. Gradivo je ločeno po vaseh, po območjih in različnih panogah. Opisal sem posebej natančno Rute, tovarno Baren Batterie, delo na občini in javne volitve, cerkvene običaje, kulturne prireditve naših društev, pomembne osebnosti in rodove. Posebej sem se vedno zanimal za zgodovino posameznih rodov. Moj slikovni material obsega danes nekaj desettisoč posameznih posnetkov, nekako 3.000 diapozitivov in ogromno dokumentacijskega materiala. Kdo Vam priskrbi material in kdo se sploh zanima za Vaše zbiranje? Ker še vedno delam na občini - delam tudi kot matičar - sam zvem za večino dogodkov in se sam udeležujem najvažnejših dogodkov. Prihajajo pa v glavnem študenti, ki potrebujejo gradivo za znanstveno delo, novinarji za obsežno poročanje, privatniki, ki se zanimajo za osebno preteklost in družinsko zgodovino. Žal mi je, da mi vedno primanjkuje časa, da bi lahko ves material uredil in urejenega podajal obiskovalcem. Tudi računalnika še nimam, tako pišem besedila kar z navadnim pisalnim strojem. Ste že kdaj pokazali javnosti, kakšen zaklad imate in kako zmorete finančno tako zahtevno zbiranje? Sredstev za zbiranje vaške kronike še nisem dobil od nikoder, zato je moja zbirka tudi samo privatna. Dvakrat so mi ponudili v Bistrici prostore za razstavo, leta 1996 in 1998. Če se mi ponuja prilika, bi še pokazal fotografije s posameznih področij. Posebej se mi zdijo dragocene stare fotografije, deloma še iz 19. stoletja, o Rožu, izgradnji železniške proge po Rožu, o že podrtih hišah in zapuščenih kmetijah, o delu na vasi in na podeželju. Kakšne načrte imate v bližnji prihodnosti? Komaj čakam na upokojitev, da bom lahko ves prosti čas posvetil urejanju že zbranega materiala in nadaljnjemu zbiranju. V naslednjih mesecih mislimo pokazati dokumentacijo o delu v naši tovarni, ki mora na žalost prenehati z delom in zapušča za sabo toliko brezposelnih v naši občini. Gospod Branž hvala za pogovor, predvsem pa za zbiranje tega dragocenega zaklada za narodno dobrobit, ki pride prav vsej javnosti, slovenskemu narodu na Koroškem. Alojz Angerer 8 Reportaža GENERACIJSKI PROBLEM Ko postanemo starši svojih staršev Enkrat v življenju se mora skoraj vsaka hčerka in vsak sin, sorodnik soočiti s tem pojavom: starši potrebujejo skrbstvo in pomoč, ker si ne morejo več sami pomagati. Otroci se, pogostokrat prostorsko in emocionalno že oddaljeni od svoje družine, zavedajo svoje odgovornosti... Besedilo in slike (1): Mirko Štukelj. K ako pomagati staršem, ko pa so odnosi obremenjeni s sencami preteklosti? /yi \mJdi Opuščanje je osnovni pogoj, 'da otroci lahko pomagajo staršem. staranjem staršev se pričenja tudi novo življenj-^■Zsko obdobje, ki je povezano z elementarnimi spremembami, pojavi se zelo nenadno. Te spremembe občutijo in zaznajo vsi člani družine. S pojavom staranja pa se morajo soočati starši kot tudi že dorasli otroci. Posebno tedaj, ko hčerke in sinovi doživljajo popuščanje življenjske moči in volje svojih staršev, ko potrebujejo pomoč in skrbstvo, se prične za otroke globoka kriza. Nesigurnost se pojavi na obeh straneh. Otroci, ki so se z velikimi napori, kot nekoč starši, osamosvojili in si zgradili lastno eksistenco, so kar naenkrat kon-frontirani z onemoglostjo staršev. Kdo izmed nas se ne spominja, kako smo jim oddajali vnuke in uživali ob domačem in priljubljenem kosilu, ki ga je pripravila mati. Tega je naenkrat konec... Izziv. Stari in onemogli starši so za otroke dvojni izziv: apelirajo na dolžnost svojih otrok in boleče predočijo, da so leta energije in življenjske moči šteta. Na to fazo življenja vsi otroci niso pripravljeni. Kako pa, ko pa so hčerke in sinovi v srednjih letih, in kar se tega generacijskega problema tiče, pionirji. V prejšnjih generacijah (še ob začetku 20. stoletja) je povprečna življenjska doba znašala 47 let, danes pa živijo ljudje v Evropi povprečno 77 let. Čeprav so otroci danes večinoma (razen na kmetijah) stanovanjsko ločeni od staršev na kilometre, jih kljub temu z veliko požrtvovalnostjo, s pomočjo sorodnikov in socialnih služb oskrbujejo. Terapevti, psihologi in prizadeti svetujejo otrokom in star- šem, da se na osnovi dialoga pogovorijo o vseh možnostih negovanja - v hiši ali stanovanju staršev, v domu za starostnike ali pa pri otrocih. Odločitev, kje bodo starši preživeli zadnje obdobje njihovega življenja pa v vsakem primeru ni lahka. Na Koroškem znaša delež otrok in sorodnikov, ki neguje starše (na široko gledano) približno 90 odstotkov. 9, 2 odstotka staršev, ki potrebujejo nego, koristijo storitve profesionalnih socialnih služb na domu ali pa prebivajo v domovih za ostarele (Hauskrankenplfege, Caritas, privatniki in drugi). Približno 30 odstotkov, to je skupaj 30.000 oseb dobiva negovalno podporo s strani zveze in dežele. Od približno 1, 2 milijona onemoglih starostnikov negujejo in odkrbujejo te v Nemčiji pretežno ženske sorodnice, to je 85 odstotkov. V Združenih državah Amerike znaša delež sorodniške oskrbe 80 odstotkov. Posledice včasih dolgotrajnega negovanja so pri sorodnikih depresije, frustracija, zapuščenost in izgoretje. Ta model pa stoji na slabih nogah, ker se število starostnikov iz leta v leto veča. Raziskovalci javnega mnenja pričakujejo na osnovi najnovejših povpraševanj za leto 2030, da se bo relacija med starostniki in osebami v pridobitveni starosti (Ervverbsalter) znatno spremenila. Sedaj pridejo na deset oseb med 20. in 60. letom štirje starostniki, leta 2030 pa šest do devet starostnikov na deset oseb v pridobitveni starosti. Konflikti. Ne samo odrasli otroci, ampak tudi starši se znajdejo v krizni fazi, kar je povsem normalno. Otroke zaznavajo drugače, na nov in drug način. Pogled starih na svet in družbo se zaradi bolezni, onemoglosti spreminja... V primeru, da so starši otroke vzgajali v samostojne osebnosti, se potem tudi ne bodo krčevito oprijeli otrok. Lastninski in oblastniški odnos do otrok ima največkrat za posledico manipulacijo in plašenje otrok. Ameriška terapevtka Vivian Greenberg je vedno spet presenečena o nezrelosti staršev: "Če starši ne morejo doraščati, če jim ne uspe spremeniti razočaranja v neko modrost, ki jo bodo v poznejših letih, ko bodo čustveno odvisni od svojih otrok, uporabljali, potem bodo imeli občutek zapuščenosti". Nekateri starši zahtevajo, strašijo in izvajajo pritisk na otroke in jih še vedno vidijo v svojih očeh majhne in odvisne. Tako vedenje je lahko usodno in konflikt samo poglobi. Medtem ko se seveda starši tudi učijo svoje ve- denje korigirati in ko se spet odpirajo otrokom, se lahko marsikatera zamujena priložnost spet popravi. Če hčerke in sinovi razumejo in spoznajo vzroke za včasih nerazumljive reakcije staršev, potem bodo tudi lažje spremljali in reševali konflikte, pravi avtorica Petra Nispel. Želja po spoštovanju. Občutki družbene izolacije, biti potisnjen ob stran, biti za nobeno rabo se pri ostarelih zelo pogosto pojavijo. Mnogi starostniki tudi trpijo nad izgubo ljubljenih znancev, prijateljev in sorodnikov. Mnogi od njih celo dobijo občutek, da so postali za otroke nepomembni. Smernic in navodil, kaj otroci dolgujejo svojim staršem za njihov trud, ljubezen, agresijo in energijo, ki so jo vložili pri vzgoji otrok, pa pravzaprav sploh ni. Vsekakor so starši prizadeti, če jih otroci zanemarjajo in pustijo ob strani. Modri starši tudi ne zahtevajo stalne čustvene pozornosti in nege s strani otrok. Pričakujejo pa rešpekt in pozornost, kar gotovo ni napačno. Stari starši si želijo, kot verjetno vsi ljudje, da so sprejeti v mrežo skrbnih in ljubezni polnih ljudi. Literatura Vivian Greenberg: Unsere Eltern vverden al-ter. Im Zvviespalt von Anspruch und Verant-' wortung. Kabel Verlag, Hamburg 1995; Helga Kaesler - Heide: Wenn die Eltern al-ter vverden. Ein Ratgeber fur ervvachsene Kinder, Campus Verlag, Frankfurt 1998; Petra Nispel: Meine Eltern 'vverden alter. Herder Verlag, Freiburg 1998; Psychologie Heute (12), 1998 fytrasli otroci se zavedajo, kaj VZse od njih pričakuje. Ne vedo pa vedno, kako ta pričakovanja izpolniti. f Odrasli otroci se znajdejo pogostokrat v čustvenem kaosu: obveznost, zavest dolžnosti, ljubezen in agresija. 9 Reportaža Vsak se razveseli prijaznega obraza. »Informacije in profesionalna pomoč" Maria Jerhot iz Konovec od leta 1991 naprej neguje ostarele na domovih (Heimhelferin) in je referentka za zdravje in socialne storitve pri Rdečem križu v Pliberku. Maria Jerhot „Primer, da človek ne glede na starost potrebuje pomoč, se lahko zgodi čez noč. Posledice možganske ali srčne kapi, težka prometna nesreča in hude bolezni so nam vsem znane. V takih primerih je važno, da se sorodniki pravočasno, že v bolnici, povežejo s profesionalnimi službami, da jim ti svetujejo in konec koncev tudi lajšajo delo pri negovanju. To se ne dogaja vedno." Socialno učenje. „v naši družbi prevladuje mala družina, vsak hoče živeti sam in posebej, kar gotovo ni vedno slabo. Pozabili smo, kakšno je življenje v velikih družinah, oz. nimamo izkušenj, ki jih imajo še naši starši, ko so doraščali in živeli v velikih družinah (zadrugah). Seveda tudi v teh socialnih skupinah ni bilo vse idealno. Moramo se spet bolj učiti socialnega vedenja in spoštovati sočloveka. Z mojega vidika igrajo pri negi ostarelega človeka oz. človeka, ki potrebuje po- Rdeči križ v Pliberku prireja razne tečaje in informacijske sestanke o zdravstvenih vprašanjih, pomoči itd. Prijave so možne vsak čas. Vabljeni! moč, emocionalni medsebojni odnosi veliko vlogo. Simpatijo ali antipatijo človek relativno hitro, v hipu, zazna. V primeru antipatije, odklonitve ali celo agresije je tako, da je negovanje potem težje. V takem primeru se potem pogovarjam s sorodniki, da najdemo kakšno znosno rešitev za obe strani. Doslej je še vedno nekako šlo. Starostniki so kot tudi mladi ljudje ljubeznivi, prijazni, agresivni, odklonilni in hvaležni. Včasih se moram pa tudi omejiti, kot pri otrocih, in to je zelo važno, kajti lahko se zgodi in to se vedno spet pripeti, da imajo starši oz. starostniki lastninski odnos do otroka, negovalke in da plašijo otroke in sorodnike. Važno je, da starši tudi izpustijo otroke in da se jih ne krčevito oklepajo. Aspekt pri skrbstvu ostarelih oseb je tudi smrtno spremljanje. Treba se je tudi s tem soočati, kar gotovo ni enostavno za prizadete sorodnike. Eni to izpodrivajo iz zavesti in se potem pogostokrat, ko sorodnik umre, nahajajo v hudi duševni stiski in paniki. Rdeči križ in okrajno glavarstvo v Velikovcu nudita posebna predavanja in seminarje, kjer imajo prizadeti možnost, da se informirajo in tudi v skupinah predelajo to tematiko, ki je del naše biti. Tudi jaz se sproti izobražujem, če mi čas dopušča. Imam razumevajočega moža in otroke, ki me motivirajo in dajo energijo, ko sem preveč utrujena zaradi včasih zelo napornega dela. Včasih sem na nogah noč in dan. Osebno nabiram moči ob branju kake zanimive knjige in ob poslušanju glasbe." Izkušnje Marice Moschitz in Marije Jerhot so dokaz, da nezapisani zakon o generacijski pogodbi, ki je veljal stoletja, še danes spoštujejo v naši družbi in družbi celega sveta. „Bilo je jasno in sploh nismo dvomili, da je ne bi sprejeli pod skupno streho.66 w Marica Moschitz iz Šentjanža je nekaj let skupno z družino negovala taščo. „Moja tašča Neža je zbolela za alzheimerjevo boleznijo in potrebovala je skrbstvo. V začetni fazi ji je pomagala še hčerka z družino. Po preselitvi v lastni dom, sem potem jaz prevzela skrbstvo skupno z možem in otroki. Podnevi je bila v naši hiši, kjer je pomagala pri raznih kuhinjskih opravilih, lupila je krompir, pometala, itd., kar je bilo za njo zelo važno. Zvečer sem jo spet peljala v njeno hišo in jo položila v posteljo. Ko se je zdravstveno stanje poslabšalo, smo jo morali vzeti za stalno pod našo streho. Najprej se je Neža branila. Mene sploh ni hotela ubogati in sprejeti. Sčasoma jo je potem sin pregovoril in Neža je to sprejela. Ker imamo veliko hišo, smo ji pripravili sobo z njeno posteljnino in z njenimi osebnimi stvarmi. Počasi se je navadila. Sama bi obupala. Njeno zdravstveno stanje se je hitro poslabšalo. Čez noč so ji odpovedale noge in tudi jesti sama ni več mogla. Morala sem jo hraniti kot majhnega otroka. Potrebovaja je skrbstvo noč in dan. Pomagali so mi otroci in mož. Kako bi jo sama dvigovala, umivala, preoblačila itd., tega ne bi zmogla. Družina je bila na poseg pripravljena, ker smo se o tem tudi pravočasno pogovarjali. Za nas je bilo skrbstvo samoumevno in normalno. Moram priznati, da sama nisem obiskala tečaja o negovanju starostnikov. Pogovarjala pa sem se z zdravnico, ki mi je dala tudi dobre nasvete. Koristili smo tudi profesionalno pomoč (Haus-krankenhilfe), če nas ni bilo doma. V dobi nekajletnega negovanja tašče pa sem tudi doživljala agresijo, odklonitev in ljubezen. Vsi skupaj smo življenjsko tudi veliko pridobili. Mislim, daje bilo spremljanje zaključne življenjske dobe naše Neže, od začetkov njene težke bolezni, ko je sčasoma izgubljala življenjsko moč, duhovno in duševno energijo, tudi za otroke globoko čustveno doživetje." Zaključila je najin pogovor takole: „Mlajši smo enostavno dolžni pomagati starejšim, če potrebujejo pomoč." Vsem odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto Družina Sk Las BAU- und MČBELTISCHLEREI „SCHČNERWOHNEN“ Raumausstattung 9159 M O O S 45 Bleiburg Naše podjetje deluje že 25 let na istem kraju in Vam nudi kakovostne izdelke po oblikovanju inž. Sonje Skias. Tel. 0 42 35/25 86 Faks 0 42 35/25 7518 Štefka Vauti slavi 60-let-nico. 60-letnico življenja bo slavila Štefka Vauti iz Podgrada pri Klo-pinjskem jezeru. Slavljenki ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki in znanci. Danes, 23. novembra, praznuje rojstni dan Kristina Ke-žar iz Lepene pri Železni Kapli. Želimo obilo lepih in sončnih dni življenja, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. V soboto, 26. decembra, bo obhajala rojstni dan in god Stefanie Rulitz s Kočuhe pri Šmarjeti. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Lepeni pri Železni Kapli praznuje rojstni dan tudi Kristina Oraže. Prisrčno čestitamo! Silvu Buchvvaldu za dvojni praznik vse najboljše in obilo sreče! V torek, 22. decembra, je obhajal 93-letnico življenja To- ČESTITKA TEDNA Življenjski praznik Marije Sager Danes, 23. decembra, praznuje Marija Sager s Polene v šentlipški fari svoj 60. rojstni dan. Slavljenka vodi ti. združene sestre, predvsem pa je vedno pripravljena priskočiti na pomoč kulturnemu društvu SPD Trta in farni skupnosti. Za osebni praznik ji prisrčno čestitamo. Želimo obilo božjega blagoslova in da bi ostala še dolga leta zdrava ter vedno nasmejana. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo njeni dobri znanci, pri- jatelji, EL Žitara vas, SPD „Trta", Župnijski svet Šentlipš in vsi, ki jo imajo radi. Posebej pa kliče svoji ..predsednici" na mnoga leta tudi lovska družina. Bog Vas živi! ČESTITAMO man Partl, po domače Uštin iz Mač pri Bistrici v Rožu. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo mnogo zdravja in veselja tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki, znanci in SPD Kočna. 60. obletnico življenja je slavil Hanzi Dobernig iz S rej pri Šentjakobu. Številnim čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in mu kliče še na mnoga zdrava in srečna leta. V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebni praznik Anton Kuschnig z Dobrove, Natalia Šibenik iz Belovč, Marija VVakounig iz Mlinč in Kristijan Puschnig iz Graba-Ije vasi, ki obhaja svoj 85. življenjski jubilej. Ostali člani društva upokojencev in uredništvo NAŠEGA TEDNIKA jim prisrčno čestitajo in želijo obilo zdravja ter božjega blagoslova. Prisrčne čestitke Slovenskega društva upokojencev Pliberk veljajo naslednjim članom: Tilki Račnik iz Dolinčič, Faniki Kajzer iz Rinkol, Mariji Prutej iz Vogrč, Fricu Hudlu iz Globasnice in Rozi Žmahar iz Vogrč. Vsi pri društvu želijo vsem slavljencem trdnega zdravja in vso srečo sveta. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prisrčne čestitke za dvojni praznik naj prejme Stefanie Elbe v Globasnici. Še na mnoga zdrava in srečna leta! V Železni Kapli obhaja 70. življenjski jubilej Štefka Malle, za kar ji veljajo naše najprisrč-nejše čestitke. Želimo vse najboljše, predvsem zdravja in dobrega počutja v krogu domačih. Svoj 83. rojstni dan praznuje Breznikov oče iz Šmarjete v Rožu. Želimo obilo trdnega zdravja, božjega blagoslova in sreče v krogu najdražjih. Člani društva upokojencev v Selah iz srca čestitajo za rojstni dan Urši Oraže - Ražarjevi in Berti Kropivnik na Kotu. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in jima kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta! Pri Rastočniku v Lepeni je 40. življenjski jubilej praznoval Ingo Nečemer. Želimo vse najboljše ter obilo osebnega zadovoljstva in lovskega blagra. Abrahama je srečal Erhard Schiechl v Beljaku. Prisrčne čestitamo in mu kličemo na najmanj še enkrat 50 let! V Slovenskem društvu upokojencev Šentjakob obhajata osebni praznik Franc Mečina z Reke in Tomej Mušet iz Go-rinčič. Ostali člani društva jima iskreno čestitajo in želijo obilo zdravja ter sreče. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Študij z dobrim uspehom je zaključil Kristjan Lesjak z Brega pri Rožeku. Iskrene čestitke in obilo uspeha na nadaljnji poklicni poti! Pretekli petek je slavil 55. rojstni dan Toni Isopp - Lebnov v Gorinčičah pri Šentjakobu. Uredništvo NAŠEGA TEDNIKA svojemu zvestemu bralcu prisrčno čestita. Želimo mu obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in mnogo veselih let v krogu domačih. Preteklo nedeljo je Johana Schafer iz Konovec praznovala svoj 60. življenjski jubilej. Prisrčno čestitamo in želimo obilo zdravja ter osebnega zadovoljstva. Na mnoga leta! V ponedeljek, 28. decembra, bo obhajal rojstni dan Simon Smeritschnig iz Šmarjete. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in sorodniki ter EL Šmarjeta. V soboto, 26. decembra, bo obhajala rojstni dan Marija Feinig iz Sveč._ Čestitamo in vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sorodniki, znanci in SPD Kočna. V Šmiklavžu ob Dravi naj se ob 70-letnici razveseli voščila Ani Kofler, po domače Mli-narčnja. Čestitkam cerkvenega zbora se od vsega srca pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Bog Vas živi! Polnočnice v naših farah Ponudba NAŠEGA TEDNIKA - zbiral in zapisoval Marjan Fera. Apače 21.30 Loga vas 22.00 Sveče 24.00 Bajtiše 22.00 Loče 21.30 Tinje 21.30 Bilčovs 22.00 Melviče 22.00 Šentilj 22.00 Bistrica na Žili 23.30 Mohliče 21.00 Šentjakob 22.00 Borovlje 22.00 Obirsko 22.00 Šentjanž 22.00 Brdo 20.00 Pastoralni center Celovec 22.00 Šentlenart pri sedmih st. 23.30 Brnca 22.00 Pečnica 22.00 Šentlipš 23.00 Djekše 23.00 Pliberk 23.00 Šentpeter na Vašinjah 23.00 Dobrla vas 24.00 otroška 16.00 Šentprimož 22.00 Domačale 16.00 Podgorje 22.00 Šentrupert pri Velikovcu 22.00 Galicija 23.00 Podgrad pri Grabtanju 22.00 Škocijan 22.00 otroška 16.00 Podljubelj 24.00 otroška 16.00 Globasnica 23.00 Podravlje 18.00 Škofiče 23.30 Golšovo 21.00 Podrožca 17.00 (druž. božičnica) Šmarjeta v Rožu 24.00 Gorenče 21.30 Radiše 22.00 Šmihel nad Pliberkom 22.00 Gorje na Zilji 22.00 Rebrca 21.00 otroška 16.30 Grebinjski klošter 22.00 Rožek 23.00 Šmiklavž 17.00 (druž. božičnica) Hodiše 24.00 otroška 15.00 Šteben pri Globasnici 21.30 Kazaze 22.00 Ruda - 23.00 Šteben pri Maloščah 23.00 Kneža 22.00 Sele 23.30 Vogrče 20.30 Kostanje 22.00 Sinča vas 22.00 Železna Kapla 23.00 Kotmara vas 24.00 Skočidol 21.00 otroška 16.00 Krčanje 20.30 Slovenji Plajberk 24.00 Žihpolje 22.30 Lipa pri Rožeku 22.00 Strmec 24.00 Žitara vas 22.00 otroška 16.00 Suha 22.00 Žvabek 24.00 PREBLJE_________ Joži Miksche t Nepričakovano je umrl v nedelo, 6. decembra 1998, Joži Miksche, pd. Ovčič na Prebljah pri Kotmari vasi. Odpeljali so ga sicer še v celovško bolnišnico, a nič več ni pomagalo. Ura življenja je potekla. Joži Miksche se je rodil leta 1930 pri Žampu v Pr-tičah v hodiški župniji. V zgodnjih letih je že prišel k stricu in teti na Prebije. Prevzel je malo kmetijo in na njej gospodaril, dokler so mu moči dopuščale. Bil je kmet z dušo in srcem pa dober, gostoljuben in družaben sosed. K večnemu počitku so ga položili v sredo, 9. decembra, na kotmirškem pokopališču. Naj rajni Ovčič počiva v miru. Ženi in otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. I ii ii illEISTERBETRIEB JI! 1 Orgelbau OTTITSCH A-9170 FERLACH / BOROVLJE Refinig 39, Telefon (O 42 27) 26 40 zdra \djenjj^Jfw£ okrevanje* ...od sedaj naprej spet v novem zdravilišču Bad Eisenkappel/Železna Kapla - zdravilišča posebne vrste. Z naravnimi zdravilnimi vrelci, s suhim plinom ogljikove kisline ter stacionarnim zdravniškim timom in šolanimi terapevti dosežemo hitro in trajajoče zdravljenje, med drugim pri: - krčnih žilah - prekrvavitvenih motnjah - limfnih edemih - visokem ali nizkem krvnem pritisku - po operacijah in - fantomskih bolečinam. Poleg tega vas pričakuje v koroškem naravnovarstvenem območju, kjer sije sonce in ni megle, krasne športne in sprehodne možnosti. Raznolik okvirni program. Senzacionalne otvoritvene cene, že od ATS 6.020 (SIT pribl. 85.000) na osebo za 1 teden s polnim penzionom in 12 - 14 terapijami. Več informacij o novi dimenziji zdravljenja in oddiha dobite po telefonu ++43/(0)4238/8701 ali faksu ++43/(0)42388701 -40 Kurezentrum Bad Eisenkappel/Železna Kapla Ugodno za Vaše zdravje **** zvezdna zdravilišča s hotelskim značajem 9135 Bad Eisenkappel/Železna Kapla - Karnten/Koroška PD Lipa Velikovec je vabilo na adventni koncert v šentrupertsko gospo- V Železni Kapli je pri adventnem koncertu sodelovala domala cela dinjsko šolo; poleg vokalne skupine je zapel tudi otroški zbor Lipov cvet. farna skupnost - mdr. tudi domači učiteljski zbor. Advent v sliki Adventni koncerti so postali zelo priljubljeni. Še posebej pa so v predbožičnem času ena redkih priložnosti, ko se ljudje lahko v miru pripravijo na veliki dogodek. Tega se zavedajo tudi slovenska kulturna društva in domače farne skupnosti. S tem ne pomagajo samo utrjevati domače kulture, temveč opravljajo tudi pomembno duhovno poslanstvo. Slike: Fera 7, Kumer 1, Branž 1 V Kazazah sta na predbožični koncert vabila farni svet in župnik Zergoi, povabita sta pa mdr. MePZ Gallus pod vodstvom Metlovčana prof. Ropitza. Adventno petje v Šmihelu je olepšal domači otroški zbor. Obirčane je počastilo z adventnim koncertom domače društvo. V šentjanški farni cerkvi je v adventnem času nastopil znani Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. V Libučah so poleg Matjaževcev, ljudskih šolarjev in skupine VOX sooblikovali adventni koncert cerkveni pevci iz sosednjih Prevalj. Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem ter znancem in prijateljem PLANUNG - BERATUNG - A U S F 0 H R U N G - A L L E V E R K L E I D U N G E N MIT E C H T E N KERAMISCHEN FLIESEN - PLATTEN - MOSAIK - BAUKERAMIK TUTZACH 30 - 9065 EBENTAL - TELEFON (0 46 3) 74 04 38 SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA želi vsem svojim članom, športnicam in športnikom ter prijateljem in podpornikom vesele božične praznike in uspešno novo leto 1999. Vsem prijateljem, neprijateljem, znancem, pevovodjem, pevovodkinjam, pevkam in pevcem TOMAŽ HOLMAR župni upravitelj na OBIRSKEM Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1999 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi MIZARSTVO Kimovec Dvor pri Dobrli vasi Tel. (0 42 36) 20 30 db* - DRUŽINA DR. VINCENC in JANJA ZIKULNIG DRUŽINA vladni svetnik Franc VViEGELE CELOVEC Frohe VVeihnachten und alles Gute im Neuen Jahr Foto Ruhl Christine BLEIBURG Hauptplatz 11 9150 BLEIBURG Tel. 04235/4160 Vesele praznike in srečno novo leto PORTALBAU - STAHL- und ALU-KONSTRUKTIONEN KUNSTSCHLOSSERARBEITEN Johann KURNIK SCHLOSSEREI Ges.m.b.H. A-9150 Bleiburg/Pliberk, Graben 7, Tel. 31 71 Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem in znancem Avtocenter Vrtač Za Vaše vozilo vse na enem mestu: >- prodaja vozil >- servis >- prodaja rezervnih delov prodaja dodatne opreme >- kleparska in ličarska dela. Vsem strankam in bralcem hkrati želimo vesele božične praznike in srečno v novem letu! Visoko 77a, 4212 Visoko pri Kranju tel.: - prodaja 00 386 64 4380111 - servis 00 386 64 4380122 - rezervni deli 00 386 64 4380140 Taitr®®*’. 00 386 64 431-019 AVTOSERVIS - AVTOSALON v RENAULT Šivic Marjan s.p. • Loka 80, 4290 TRŽIČ, tel.: 00 386 64 562-128 Poleg servisa in prodaje novih vozil Renault vam nudimo: menjavo in centriranje avtoplaščev optično nastavitev zunanje pranje in notranje čiščenje vozil prodaja originalnih nadomestnih delov + Renault Boutigue -» nadomestno vozilo. Strankam in bratcem hkrati želimo vesele božične praznike in srečno novo leto/ Vsem sorodnikom in znancem družina Rudi PICHLER Grpiče Vesele božične praznike in srečno novo leto! DRUŽINA Breda Župane ŽELEZNA KAPLA Vesele božične praznike in srečno novo leto Frohe VVeihnachten und ein glOckliches neues Jahr wunscht MIZARSTVO/TISCHLEREI Josef Butej 9143 Šmihel nad Pliberkom/ St Michael ob Bleiburg 18 Tel.: 0 42 35/36 41 Vsem prijateljem in gostom žeti sreče in veselja v novem letu TRGOVINA Hermi in VValter RAKUŠEK Sele-Borovnica Vsem znancem in prešovcem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto DRUŽINA Ressmann TRATNIK LEDINCE Vesele božične praznike in srečno novo leto Frohe VVeihnachten 'sVtL und ein gluckliches neues Jahr FINDENIG Heizung jj^. Sanitcer V BLEIBURG SE PRIPOROČA Z DOBRO IZDELAVO VSEH VRST POHIŠTVA Vesele božične praznike in srečno novo leto želi TISCHLEREI/MIZARSTVO A. Zablatnik A-9072 Bilčovs / Ludmannsdorf tel. 0 42 28 / 29 83 BAUSTOFFE - H E I Z O L E PAGITZ 9170 FERLACH • UNTERFERLACH • TEL. 0 42 27 / 23 75 - 0 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto • AUTOSERVICE • REIFEN FIRMA Rudolf ČIK Breška vas 28, 9143 Šmihel Tel. 0 42 30/323 A-9074 KEUTSCHACH/HODIŠE PLEŠERKA/PLESCHERKEN Tel.: 0 42 73/22 95 Fax: 0 42 73/22 95-14 l/sem rednim in podpornim članom vesele božične i praznike in srečno . V"-. - novo leto želi - Društvo upokojencev ŠENTJAKOB V ROŽU Sedanjim in bivšim faranom ter vsem znancem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto želita ŽUPNIK Peter STICKER in mama GLOBASNICA Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK pd. KUMROVA BILNJOVS o+ Vsem članom želi vesele božične 4- 1 praznike _v ^ novo leto Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto želi vsem občanom, prijateljem in gostom Društvo ŽUPAN Paul Robnig upokojencev PODJUNA občina Globasnica Vesele božične praznike in srečno novo leto želi Frohe VVeihnachten und ein glOckliches neu-es Jahr vvunscht BLUMEN-KRANZE-HVDROKULTUR STEINER 9150 BLEIBURG Tel. 04235-3003, Handy 0663/047732 Vsem strankam, znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto DAVČNI SVETOVALEC - GOSPODARSKI SVETOVALEC mag. Hermann Klokar Steuerberater - VVirtschaftstreuhander - Unternehmensberater METLOVA - SINČA VAS MAKS MIHOR ŽUPNIK KOTMARA VAS V imenu profesorjev in dijakov Dr. Reginald Vospernik RAVNATELJ ZVEZNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU Vsem cenjenim odjemalcem znancem in prijateljem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Franc Štern ČRPALKA ŽELEZNA KAPLA, tel. 0 42 38 / 305 ODVETNIK dr. Franc Serajnik VViesbadner StraBe 3 9020 Celovec Telefon: (0463) 51 63 30 faks: 51 43 24 e-mail: advokat-serajnik@online.edvg.co.at želi vesele božične praznike in srečno novo teto Cenjenim pacientom, znancem in prijateljem želi srečen božič in zdravo, zadovoljno novo leto ZOBOZDRAVNIK dr. Mihael WEBER z družino Celovec, Želuče Jože MARKOVVITZ župni upravitelj na Kostanjah in na Strmcu Stanko OLIP župnik v Štebnu pri Maloščah in v Ločah Vesel božič in srečno novo leto žeii Frohe VVeihnachten und ein gluckliches Neues Jahr vvunscht M A L E R E I O? BLEIBURG Herbert ZVVITTNIG OPEL-zastopstvo KFZ-Reparatur - Service - Mandel 9184 Št. Jakob v R., VVinkl 61 telefon (0 42 53) 480 •0- OPEL Slovensko prosvetno društvo BOROVLJE žeti vsem članom in prijateljem vesele božične praznike in mnogo sreče v novem letu Vesele božične praznike in srečno novo teto žeii Frohe VVeihnachten und ein gesegnetes neues Jahr LIESNIG BETON 9150 BLEIBURG TEL. 04235 /2059 Inh. Jutta Riedl 9143 St. Michael/Šmihel 34 Tel. (0 42 35) 42 66 Vsem poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto ALPETOUR Spedition-Transport GmbH. LastenstralBe 6 A-9150 PLIBERK/BLEIBURG Vsem sorodnikom in znancem družina POMOČ BILČOVS Vsem strankam in znancem žeti blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto /FFAvp& agrarmarkt beratung verkauf Service prodaja kmetijske tehnike ‘TC.ent T^eten Gonowetz/Konovece 29, 9150 BLEIBURG/PLIBERK Tel.: (0043) 04235-4009, Mobiltel.: 0663-9256013 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! •<\i /// dr. med. ANNA SCHWARZ praktična zdravnica A-9132 Galicija, tel.: 04221/2135 Vesel božič ter srečno novo leto želi vsem znancem in prijateljem družina dr. Janko in dr. Marija ZERZER CELOVEC Blagoslovljene božične praznike vsem bralkam in bralcem Našega tednika, sorodnikom, prijateljem in znancem mag. Janko Kulmesch CELOVEC/LIBUČE (jfjhkr VALENTIN STRUGER Malerei • Anstrich • Fassade Boden • Tapete 9071 Kdttmannsdorf 210 Tel. 0 42 20 / 21 58 Autotel.: 0664 / 43 27496 Fax: 0 42 20 / 27 69 Mnogo svetonočnega miru in blagoslova v novem letu želijo vsem dobrotnikom in znancem, absolventkam in učenkam ter staršem SOLSKE SESTRE v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu in Št. Rupertu pri Velikovcu Vsem naročnikom in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Franc Begusch Ges.m.b.H. gradbeno podjetje in prodaja gradbenega materiala 9181 BISTRICA V ROŽU 247 Telefon: 0 42 28 / 22 26-0 CELOVEC, VViegelegasse 20 Telefon: 0463 / 2 27 70 24-urni servis 24 Stunden Service ELEKTRO Maximillian KROPIUNIK A-9072 BILČOVS - LUDMANNSDORF Tel.: 0 42 28 / 33 97, 0663 /04 19 83 Načrtovanje • Planung Svetovanje • Beratung Inštalacije • Installation Servisna služba • Kundendienst Lastniki in sodelavci vam želijo vesele praznike in uspešno novo Beto. RUTAR EBERNDORF«VILLACH«ST.VEIT D0BRLA VAS • BELJAK • ŠENTVID CENTER o + Vsem našim gostom in prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto GOSTILNA KNABERLE-SEHER VELINJA VAS, tel. 0 42 28 / 20 87 Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! dr. JOŽE MARKETZ župnik na Radišah AMn* Gasthaus - Gostilna - Trattoria Suetschach 38 FE1STRITZ i. R. ... želi vsem prijateljem, predvsem športnikom, blagoslovljene božične praznike in srečno novo teto. Slovenska gospodarsko zvezo 10.-Oktober-Stral3e 19 9020 Celovec Telefon: 0463/50 88 02 Faks: 0463/50 88 02-4 želi vsem članom in gospodarskim partnerjem vesele božične praznike in uspešno novo leto gž Pristno avstrijsko žganje 100% destilat Iz polnozrelih sadežev Skrbno izdelano Dipl. Ing. Miki Hanzi Vlg./pd. Gams 9587 Hart/Ločilo Južna Koroška/Sudkamten Osterreichisches Erzeugnis želimo vsem sorodnikom, znancem in kupcem našega žganja in likerjev blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto družina MIKL STANOVANJSKA OPREMA TAPEZIERERMEISTER HANZEJ VVUZELLA 9184 ŠT. JAKOB V ROŽU / ST. JAKOB IM ROSENTAL Telefon 0 42 53/85 13 Frohe VVeihnachten und ein gluckliches neues Jahr -pTckerOv stel? 1 .hamburger Eduscho Filiale 9150 BLEIBURG Flauptplatz 16 Vsem kupcem želimo vesele božične praznike in srečno novo /eto MM* v Celovcu, Goldene Gans, Alter Platz 31 SCHEIFUNGER Robert Hedenik SPENGLEREI - KLEPARSTVO DACHDECKEREI - KROVSKA 9 0 7 2 LUDMANNSDORF / BILČOVS W E L L E R S D O R F / V E L I N J A VAS 36 Vaš strokovnjak v zadevah streh in fasad. Vesele čozične praznike in sreče v novem letu Autotel.: 0 66 3 / 84 41 34 ,Z°BeL Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi CHRISTIAN BOŽIC (5) HOF 42 'z©f A-9143 ST. MICHAEL 42 35 / 42 30 0 663 / 04 21 49 42 35 / 42 30 ' . 1 xx 1- ** Vsem,8$Hpnirp,QClfem&lcem, ' ‘ ncenrkfkor tudivsem Mihej ANTONIČ HOTEL „ROŽANSKI DOM“ REKA PRI ŠENTJAKOBU v Rožu Prav prisrčno ste vabljeni na tradicionalno silvestrovanje z glasbo Poldej ZUNDER župnik v Železni Kapli Mladinski center na Rebrci ($]Gfa iM®wi dor3Q© (°lof» Majjhtš) (iorSO® in mmš), IFptclS ODVETNIKI CELOVEC, KarfreitstraBe 14/111, tel.: 0463/54267 Vsem dragim gostom, somišljenikom, prijateljem in znancem želim v novem letu mnogo sreče v zdravju in zadovoljstvu M GOSTILNA - GASTHAUS - TRATTORIA Hanzi OGRIS BILČOVS/LUDMANNSDORF Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom se zahvaljuje in želi vse dobro za Božič in novo leto župni urad POKRČE ra PROIZVODNO in TRGOVINSKO PODJETJE z o. j. Včlkermarkter StralBe 11, A-9150 Bleiburg, Čsterreich Telefon: (0 42 35) 36 50, e-mail: konus.GMBH@carinthia.com Telefax: (0 42 35) 36 50 - 83 Vsem poslovnim partnerjem in prijateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto! Vesel božič in srečno novo letoi KARANJA MEDNARODNA ŠPEDICIJSKA IN ORGANIZACIJSKA DRUŽBA d.o.o. Verovškova 55B SLOVENIJA, 61000 Ljubljana Tel.: ++38661557087 Fax: ++38661557084 mn :u :^L "•' 'i Številki 3/4 98 ATS: 10, 8&m-‘ pciepe Sncplinfarkt Vammme, da zdli/o živimo --S: ‘' ® M* JL f; C,-/ :"l'i^L 3pt •*??•., i. jgS 1 « -1 £3H rto z Srčni infarkt Kaj je nepotreben strah in kaj smrtna nevarnost? Obstajajo zanesljiva zna-mneja, da nam grozi srčni infarkt? Le pri bolnikih, ki trpijo za angino pektoris. Ti imajo ^ pogostejše napa- jj“j de, ki jih z zdravili ne moremo več odpraviti. Vendar to velja le za tretjino žrtev infarkta. Večinoma se ta ne napove, niti z zbadanjem pri srcu niti s težkim dihanjem. Pride potihoma in udari nenadoma kot tat. Ali se v trenutku, ko nas doleti srčni infarkt, tega za- vedamo? To ni tako preprosto. Značilna bolečina ne nastane na levi strani, ampak sredi prsnega koša. Lahko čutimo krč, nas peče ali stiska. Včasih se bolečina ne razširi v levo ampak v desno roko. Kdaj pa kdaj se bolnik močno spoti ali ga boli v hrbtu, tudi v trebuhu. Vendar takrat, ko se vam zdi, da vas tlači zemeljska krogla ali če bolečine trajajo dalje kot pol ure pokličite 144 in rdeči križ. Ne smete zamudite niti sekunde. Morate v bolnišnico. Je možno, da sem doživel srčni infarkt, a tega sploh nisem vedel? Možno je. Temu pravimo nemi infarkt. Običajno gre za majhne, lažje infarkte. Zanimivo. Torej poznamo nevarne in manj nevarne infarkte? Da. Odvisno, koliko srčne mišice je ostalo brez kisika in je odmrlo. Infarkti prednje srčne stene so nevarnejši od infarktov zadnje srčne stene. Poleg tega mlajše bolnike infarkt navadno huje prizadene kot starejše. Kako hitro moramo ukrepati pri infarktu? Dandanes lahko zamašene srčne venčne žile do šest ur po napadu odpremo z infuzijami, ki topijo krvne strdke. V 80 odstotkih primerov dosežemo uspeh. Če ukrepamo pozneje, se odstotki uspešnosti zmanjšajo. Novinar, moj prijatelj, ki je nenehno preživljal strese, je potoval z družino na počitnice. Videl sem ga najboljše volje in kipečega zdravja. V predoru ga je doletel srčni infarkt. Hvala Bogu, preživel je. Zakaj ga je infarkt zadel v počitnicah in ne v pisarni? To je bilo naključje. Lahko bi se mu bo zgodilo povsod. Stres ni zmeraj vzrok. Poznamo še druge dejavnike tveganja; kajenje, visok krvni tlak, preveč hrane, premalo športa. Je res, da so srčni infarkti dedni? Kako rešim svoje srce? Z bypassom? Z balonom? Pri zoženih srčnih venčnih žilah nam ob telesnem naporu manjka zraka, občutimo stiskanje in bolečino v prsih. Diagnozo najlaže postavimo s pregledom in s pomočjo srčnega katedra. Le ta bo pokazal, katere srčne venčne žile in kje so najbolj zožene. Pri tem kardiolog skozi arterijo na nogi potisne tanko cevko vse do srca. Nato v srčne venčne žile vbrizga kontrastno snov, ki je vidna na rentgenskem posnetku. Posnetek pokaže, ali je treba zožene dele le razširiti ali operirati. Za razširjanje zdravnik ob nadzorovanju z rentgenom potisne v žilo na nogi cevko z majhnim stisnjenim balonom do srčne venčne žile, napihne balon s pomočjo katedra in razširi zoženi del. Pri več zoženjih in zaporah pomaga le premostitvena operacija (bypass), ko kirurgi košček vene ali arterije presadijo kot „obvoz“ med glavno arterijo in srčno venčno žilo. Pred operacijo vztrajajte pri arterijskem bypassu, ker je trajnešji. Pregled srca s katedrom: rentgenska kamera snema koronarne venčne žile. Zamašene srčne venčne žile lal širimo z diamantno žago. NAŠ UPOKOJENEC PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA 23. decembra 1998 Je res, da so tudi mlade kadilke, ki jemljejo kontracepcijske tablete, zelo ogrožene? So. Tablete okrepijo nagnjenje k nastajanju krvnih strdkov, ki lahko zamašijo srčne venčne žile. Ženske, ki jemljejo tablete, ne bi smele kaditi. In kadilke naj bi zbrale druge možnosti zaščite. Me alkohol varuje pred srčno kapjo? Sami infarkti ne, je pa nag-nenje k njim. Če so bili vaši starši ali stari starši srčni bolniki ali so celo umrli zaradi srčnega infarkta, ste tudi vi ogroženi in si morate prizadevati, da boste zdravo živeli. Ali preveč holesterola zamaši srčne venčne (koronarne) arterije? Ne. Sodobna medicina je odkrila prave povzročitelje zoženja koronarnih arterij. Mnogi še verjamejo, da preveč holesterola v krvi zamaši žile odvodnice. To pa ni res. Kriva je pospešena rast celic žline in stene in notranje ovojnice. Zato se stena boči in se lahko razraste v notranjost žile. Fina kožica se napne in zlahka raztrga. Nastane majhna krvavitev, telo si prizadeva, da bi jo ustavilo, žila se stisne, da bi zaprla ranico in se zato še bolj zoži. Krvne ploščice zamašijo žilo. Delci holesterola se šele pozneje naberejo v ta zoženja. V ospredju je torej vzbrst celic in ne holesterol. Lahko kaj storimo proti rasti celic notranje ovojnice? Žal ne. Danes moramo to še sprejeti kot usodo. Rešitev tega vprašanja morda leži v genski terapiji. To pa je stvar prihodnosti. Je kajenje res tako nevarno? Je. Nikotin zožuje krvne žile in spodbuja kopičenje usedlin. Poleg tega žile na vbočenih delih zaradi katrana in kon-denzatov v cigaretah laže počijo. Kakšno vlogo ima stres? Zaradi stresa se sprošča več hormonov stresa, kot je to adrenalin. Ti povzročajo dodatno zoženje ožilja. Zakaj moram preprečiti odvečno težo? O tem se mnenja strokovnjakov razhajajo. Drži, da zmerne količine alkohola srcu vsaj ne škodujejo. Preveč alkohola lahko zviša krvni tlak, to pa je za srce nevarno. Naj bi za vsak primer pojedel vsak dan tableto aspirina? To je smiselno, če trpite zaradi zoženja srčnih venčnih EKG po obremenitvi daje zanesljive podatke o delovanju srca. Rizični bolniki morajo biti redno nadzorovani. Zato ker odvečna teža pogosto povzroča visok krvni tlak. Zvišani tlak obremenjuje notranje ovojnice ožilja, da začnejo divje rasti. Zakaj srčna kap bolj ogroža moške kot ženske? To velja le v primerjavi z ženskami pred meno. Te ženske pred srčnim infarktom varuje ženski hormon estrogen. Po meni pa je količina estrogena vse manjša in so zato starejše ženske prav tako ogrožene kot moški. žil. Zdravim ljudem ni treba vnaprej jemati ničesar. Zakaj Eskimi ne doživljajo srčnega infarkta? Genetsko so zaščiteni. To ni zaradi ribjega olja ali hrane bogate z ribami. So določeni deli dneva, ko se srčni infarkt pojavi pogosteje? So. Infarkt večinoma nastopi v zgodnjih jutranjih urah. Vzrok zato je verjetno stres, ki nastane ob prehodu iz nočnega mirovanja v dnevne aktivnosti. Poleg tega kaže, da na srce negativno vpliva mraz. V mrzlih dneh je več primerov srčnega infarkta. Počutim se zdravega. Naj si kljub temu dam redno pregledati srce? Če ste starejši od 50 let, vsaki dve leti obiščite specialista za srce, ki naj vam opravi EKG z obremenitvijo. Pri merjenju se morate telesno naprezati. Za stresne poklice velja ta napotek že pri 45 letih in pri kadilcih celo pri 40. Pravkar sem prebolel infarkt. Smem spet igrati tenis? Smete. Le redno morate jemati zdravila, ki vam jih je predpisal zdravnik. To so lahko na primer antagonisti kalcija, ki vas varujejo pred naslednjim infarktom. Zadnje čase sem neprestano utrujen in temni se mi pred očmi. Če se uležem mi je bolje. Kaj to pomeni? Sama utrujenost še ni vzrok za zaskrbljenost. Če pa postane tako hudo, da morate že po manjšem naporu leči ali za kratek čas celo omedlite, morate takoj k zdravniku. Morda vaše srce prepočasi utripa in po telesu ter v možgane ne more več poslati dovolj krvi. Članek je iz knjige „Moj zdravnik", ki je na prodaj pri Slovenski knjigi. Glej inse-rat v tej izdaji NT. 14 NAŠ UPOKOJENEC 23. decembra 1998 i Padci - nevarnost za starejše Posledice so lahko zelo hude oc o UL z < o Padci so tako pri delu kot tudi v prostem času najpogostejši vzrok nesreč. Prizadete so osebe vsake starostne skupine, ampak posledice za starejše osebe so težje kot za mlade. O DC < < N Avstrijska raziskava, ki je obravnavala 500 nesreč zaradi padca s posledicami na kmetijskem področju, je pokazala naslednjo razdelitev po starosti in spolu (glej spodaj). Statistika Najpogostejše posledice padcev so zlomi kosti z 58 % (pri ženskah (/) celo 63 %). Zlomi pu-stijo posebej pri sta-P rejših osebah tehtne m posledice. Vzroki za padce so ^ v večini primerov »spodrsljaji« na spolzkih površinah, neustrezna obutev, manjkajoča osvetljava poti oz. človeški faktorji kot hitenje, nepazljivost ali telesne hibe. Na tem mestu Vam dajemo nekaj nasvetov, kaj lahko prispevate za Vašo varnost in kako se izognete padcem, to posebej velja za starejše osebe in še posebno v zimskem času, ko so ceste ledene ali mokre in tla pogosto zelo spolzka. V gospodinjstvu: Dajte pod preproge gumijasto mrežo med preprogo in tla, da preproga ne more več drseti. Takoj odstranite polite tekočine in ležeče predmete. Na dvorišču: Takoj potrosite zaledenele površine. Posodo s peskom in lopato morate vedno imeti pri roki, tako da lahko potrosite zaledenele pločnike že zjutraj, ko zapuščate hišo. Zato priskrbite pravočasno je- seni vedro in pesek z lopato. Nosite ustrezne čevlje, ki na mokrih in zaledenelih površinah niso spolzki. Pri hoji pa uporabljajte tudi pomoč (palice, berglje). Posebej morate paziti na ustrezno obutev. Na čevljih uporabljajte zaščito proti drsenju. Poleg udobnega vložka za nogo je treba paziti na nedrsljive podplate. Povišanje pokojnin s 1. januarjem 1999 Kot skoraj vsako leto se bodo tudi letos pokojnine povišale že s 1. januarjem zaradi zakona o usklajevanju pokojnin. Ta uskaljevalni zakon so uvedli leta 1965 za vse zakone o socialnem zavarovanju. S tem se je zagotovilo, da se pokojnine, tudi rente iz nezgodnih zavarovanj, leto za leto prilagodijo razvoju plač in dohodkov delavcev in nastavl-jencev. Prvotno se je usklajevanje zaračunalo na osnovi bruto dohodkov in plač. S 1.7.1993 se izvaja ti. neto usklajevanje, to pomeni, da se naj dohodki upokojencev os-novnoma razvijajo v ravnovesju z dohodki aktivnih. Poleg pokojnin se povišajo tudi različne drugi dodatki, ki so pomembne za upokojence, tako npr. otroški pokojninski dodatek, če ta pripada ti. staremu pravu, na 320 šil. Najvišja vsota ostane ista pri 650 šil. Otroški pokojninski dodatek po novem pravu je izključen iz usklajevanja in ostane isti pri 300 šil. Razlikovanje, ali otroški pokojninski dodatek pripada staremu ali novemu pravu, je odvisno od tega, ali je ta nastal pred 1.7.1993 ali šele potem. Za upokojence, ki dobivajo usklajeni dodatek, je pomembno, da se poviša tudi minimalni znesek pokojnine za 1,5 %. Ta znaša od 1.1.1999 naprej za samske 8.112 šil. Za zakonce, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, znaša družinski minimalni znesek 11.574 šil. Ti minimlani zneski se povišajo za vsakega nadaljnjega nepreskrbljenega otroka za 864 šil. Nepreskrbljen otrok se sprejme, če njegovi neto dohodki ne dosežejo minimalnega zneska za osirotelega otroka do izpolnjenega 24. leta. S 1.1.1999 znaša ta minimalni znesek 3.029 šil. Če otrok dobiva vajensko plačo, ostane od tega 1962 šil. prosti zaračunavanja. Zaradi tega povišanja minimalnega zneska so na Koroškem upokojenci, katerih skupni dohodki leži pod tem minimalnim zneskom. Ti dobijo v mesecu decembru od Socialne kmetijske zavorovalni-ce (SVB) formular. Če se ta formular pravočasno izpolni in podpiše in se pošlje nazaj urz - Unfallverteilung nach Alter und Geschlecht /a 180 160 140 120 ■c 100 ll ■ mannlich ■ vveiblich ■ gesamt 10 - 19 20 - 29 30 -39 40 -49 30 - 59 60 -69 70 - 79 80 -89 Jahre Jahre Jahre Jahre Jahre Jahre Jahre Jahre ff8? 23. decembra 1998 NAŠ UPOKOJENEC 15 SOZIALVERSICHERUNGSANSTALT DER BAUERN Landesstelle Karnten na SVB, se lahko že jaunar-ja 1999 izplača dodatek iz usklajevanja. V vsoti bodo vsa povišanja opazna šele konec januarja, ker izplačevanje uslug poteka s 1.1 .1997 naknadno. Nadaljnja načrtovana povišanja v tem trenutku še niso zakonska določena (stanje konec novembra). Osebe, ki imajo januarja 1999 pravi- co do dodatka za usklajevanje, dobijo enkratno izplačilo v vsoti 600 šil. (zakonci, ki živijo v istem gospodinjstvu 900 šil.). Junija 1999 naj vsi upokojenci dobijo posebni pokojninski dodatek, dobitniki dodatkov za usklajevanje pa 300 šil. in drugi upokojenci 3,5 % njihove osebne pokojnine (penzije), največ pa 300 šil. . mu TERAPEVTSKI NASVET Tako lahko varujemo sklepe Roke so naše najdragocenejše orodje, na katere moramo zelo dobro paziti. Velikokrat potrebujemo za delo v gospodinjstvu in poklicu dodatne pripomočke. Z dobrim orodjem je delo možno opraviti veliko laže in hitreje. Treba je zavedno paziti, kako držimo in kako leži npr. kladivo, izvijač, pila ali kvačka v roki. Kolikokrat nas zbode ali zaboli v prstih in zapestju. Vzrok je, da so ročaji orodja večinoma premajhni, trdi in mrzli. Posebej ljudje, ki trpijo za revmatičnimi obolenji zapestja, sklepov, kroničnimi vnetji kitne ovojnice, artrozami v palcu in drugimi obolenji, bi imeli kaj povedati. Pomembno je, da pri nakupu orodja pazimo na anatomske ročaje, ki jih je možno držati v roki in z njimi lahko delamo tudi dalj časa brez problemov. Lahko pa tudi sami na zelo preprost način adaptiramo orodje, pri čemer ročaje ovijemo z gumijastimi cevmi, ki jih dobimo v različnih velikostih. S tem obvarimo zapestje in prste in našo moč lahko tudi bolje izkoristimo. Tudi berglje za starejše in bolne ljudi lahko oblikujemo tako, da ne pride do otiskov in bolečin. Ti ukrepi aktivnega varstva sklepov v vsakodnevnem življenju so dobra preventiva proti nadaljnjim obolenjem. Drage upokojenke, dragi upokojenci. Če imate vprašanja v zvezi s terapijami po operacijah ali večjih poškodbah, se lahko obrnete na uredništvo Našega tednika (Naš upokojenec), ki bo vprašanja posredovalo naprej in bom nanj odgovorila osebno, ali pa v naslednji prilogi Našega tednika. Predvsem pozimi so ceste ledene in zelo spolzke. ZDRAVILNI SMEH Otroška. Mamica ima obisk. Metka pa se igra v sobi. Nenadoma zakliče: „Mamica tamle na zidu je stenica!,, Mamica v zadregi punčko udari po roki: „Ka-ko pa govoriš, to je žebelj!" in se dalje pomenkuje z gostom, čez čas pa Metka spet vzklikne: Mamica, žebelj leze kar naprej!" Presenečenje kokoši. Ko so prišli v prodajo novi, zelo majhni avtomobili po imenu Fičko (Fiat 500), se je neki gospod pejajl z njim po vasi in k nesreči povozil kokoš. Ta se je pa obrnila in zakrilila s perutmi in rekla: Joj, takega petelina pa že ne!„ Šport „Kako je kaj v zakonu?" vpraša prijatelj novoporočen-ca. „Zelo veselo!" - Res? Res; ona meče v mene lonce in če me zadene, je vesela ona, če pa ne, sem pa vesel jaz." Pri zobarju „Saj vam ni treba tako na široko odpreti usti". Ko ste pa rekli, da boste šli s kleščami vanje". To že, toda jaz bom ostal zunaj. Pametno vabilo „Dragi Nace! Naša skupina misli napraviti izlet na Gorenjsko in mislimo, da bi bilo prav, da bi povabili tudi tebe, našega dragega prijatelja. V upanju, da gotovo prideš, te pozdravljajo vsi izletniki. P.S. Prosimo, da vzameš s seboj svoj mali avtobus in pa motorni čoln." Dober odgovor Poljedeljski izvedenec: „Ka-ko vam je ugajalo moje predavanje?" Kmet: „Bilo je kar dobro, vendar se mi zdi, da bi pol dneva dežja polju bolje pomagalo." Postarana gospodična je prišla k zdravniku, ker se je čutila bolno. „Torej glava vas boli, bode vas in želodec ni v redu", je dejal zdravnik. „Koli-ko pa ste stari?" Petindvajset, je komaj slišno odgovorila. „Aha“, in spomin vas tudi zapušča, je dodal zdravnik, ko je pisal recept. Mica in Jože sta lovila muhe po sobi. „Koliko si jih že ujel", je vprašala Mica? „Šest, tri samce in tri samice", je odvrnil mož. „Kako pa to veš", se je začudila Mica. „0 prav lahko, tri so bile na ogledalu, tri pa pri vinu." Je bil pač natrkan! Dobernik si ga je bil privoščil ne malo, temveč precej čez mero. Mahnil jo je domov in se takoj zaletel v prvi kostanj. Privzdignil je klobuk ter vljudno dejal: ..Oprostite gospod". Kmalu je bil pri dru- Čašica čaja __ Od kdaj ljudje pijejo čaj? Že od nekdaj skoraj tri risoč let pred Kristusom je neki kitajski vladar priporočal svojemu narodu, oba sadi in pije čaj. Skoraj tisoč let pred Kristusovim rojstvom so Kitajci spisali knjigo o čaju. Japonski duhovniki so prenesli v svojo domovino seme čajevega grma in od tedaj je tudi v tej daljni vzhodni državi čaj malone edina in najbolj priljubljena pijača. Mi v Evropi pa o čaju dolgo časa nismo ničesar vedeli. Šele ko so prvi naši misijonarji šli med Kitajce, Japonce in Indijce so po vrnitvi prinesli nazaj tudi vesti gem drevesu in sunil vanj: Ne zamerite gospod, ampak jaz ga malo imam pod kapo. Gre dalje, zopet se zaleti v kostanj: „Dragi prijatelj, oprostite, nalezel sem se ga malo. Saj nisem namenoma butnil v vas". Ko se je že četrtič in petič zaletel, se je ravnotako odkrival in prosil, da mu naj ne zamerijo. Nato pa je stopil k ograji ter dejal: Bom pa res raje malo počakal, da se množica razide.,, o čudovito dobri pjači, čaju in v Londonu je leta 1657 neki podjetni Anglež odprl prvo čajarno. Čaj je pravzaprav drevo, ne ravno visoko, ki nosi sad nekako v velikosti lešnika. Iz tega semena vzgoje sadike, ki so zelo občutljive in jih skrbno zalivajo, plejo in goje. Na Kitajskem so neizmerne pokrajine pokrite s čajnimi grmi. V enem samem čajnem nasadu pridelajo na leto do četrt milijona kilogramov najfinejšega čaja. Zato pridelajo tudi največ čaja Kitajci, toda ker ga sami toliko pijejo, ga izvažajo vsako leto samo 40 milijonov kilogramov. Zato pa so začeli beli gos- Ogledalo Nekega dne je zamorec ob obali našel košček razbitega ogledala. Pobral ga je in pogledal vanj, za hip prestrašen odskočil, potlej pa strmel dolgo v ogledalo in nazadnje zamrmral: „Ubogi mrtvi oče. Gledal je v ogledalu svojo podobo, pa je mislil, da je to slika njegovega rajnega očeta". Šel je v svojo slamnato kočo, skril ogledalo v kot. Vsak dan pa ga je vzel v roke, se zagledal vanj in potem mrmral nekaj nerazumljivega predse. Njegova žena je postala radovedna in sčasoma tudi ljubosumna. In ko je nekega dne bil zamorec na lovu, je šla v tisti kot in tako dolgo brskala po cunjah, da je našla ogledalo. Pogledala je vanj in potem divja siknila: Aha, to je slika tiste grde babnice, za katero sedaj leta in me vara!" Ob meji Na plakatu pri neki bencinski črpalki je pisaalo z velikimi črkami: „Pozor - državna meja! Zadnja prilika, kjer lahko tankate liter za 28 centov!" Pa se je pripeljal mimo turist in napolnil tank. Ko je plačeval je tako vprašal: Koliko pa stane bencin na oni strani?" „24 centov", je pocedal mehanik." podarji izrabljati vroče in rodovitne, pa zato vlažne kraje v Indiji od velikega Cejlona na jugu do pobočij visoke Himalaje. Kjer so se prej razširjali neprehodni pragozdovi, so z velikim trudom nasadili čaje ve grme. Zemlja je nenavadno rodovitna, toda le počasi in pod skrbnim nadzorstvom je mogoče v deževni dobi nasaditi čajev grm, ki ga lahko uporabljati šele tretjo leto. Ko je grm star sedem let, je najbolj rodoviten, a da vendarle samo 15 dekagramov na leto. Zato je čaj tako drag. Pa še bolje bomo razumeli njegovo ceno, če premislimo, da je treba seme obirati malone vsak teden in da ima samo nekaj listkov. ALI STE VEDELI? Vesele božične praznike in srečno novo leto želi mag. Gabriel Wutti odvetnik Tuchlauben 8 1010 DUNAJ Tel.: 01 531 710 Želim vesele božične praznike in srečno novo leto MARJAN KRAINZ pleskarski mojster Libuče, MieRbergstr. 43 9150 BLEIBURG Tel. 0 42 35 / 32 57 PRIPOROČAM SE ZA VSA PLESKARSKA DELA Želimo blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Lukas U/iirfler GevverbestraBe 3 9141 EBERNDORF Telefon 04236/2626-0 Autotel.: 0663/845514 0664/3585589 Vesele božične praznike in srečno novo leto Allianz-Elementar Versicherungs-Aktien-Gesellschaft Sabine Metschina Inšpektor A-9184 St. Jakob i. Ros./Šentjakob v R. Tel. 0 42 53/22 13 Elementar (E Vesele božične družina praznike in srečno ^ ^ ŠTERN novo leto STARA VAS 32, 9141 Dobrla vas Telefon 0 42 37 / 22 43 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za božič in za novo leto Peter HRIBERNIK MIZAR ŽIHPOLJE JANUAR Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 1999 , želi Dr. Miran ZVVITTER ODVETNIK KarfreitstraBe 3/I 9020 Celovec ...zagotavlja uspeh! ELMSI ■■■■■■■■■F ® Korotan MEDNARODNA DRUŽBA ZA TRGOVINO IN UDELEŽBE Celovec Viktringer Ring 26, A-9020 Klagenfurt/Celovec Telefon: 0463 / 56 2 16, telefaks: 0463 / 56 21 66 6 želi vsem poslovnim partnerjem vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 1999 Vaš partner v prostoru ALPE-JADRAN 4^4^ Vsem naročnikom in bralcem Našega tednika Jože TONČI WAKOUNIG DOLINŠEK Z DRUŽINO Vsem prijateljem in znancem žeti blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu DRUŽINA dipl. inž. prof. Lojze SAMONIG VRBA/VELDEN Vsem občanom, prijateljem in gostom želi vesele božične praznike ter srečno novo leto ŽUPAN Johann PAJANK občina Bistrica pri Pliberku BISTRO DELOVNI ČAS Vsak dan 9h - 22h 00386 64/549-143 ARBEITSZEIT JedenTag 9h - 22h Poleg vseh jedi po naročilu Vam nudimo tudi ribje specialitete in malice (vampi, golaž, pasulj...). Za obisk se priporočamo! Vesele božične Panike ter srečno in zdravo novo leto! Vsem cenjenim odjemalcem in znancem želi vse dobro za božič in srečno novo teto družina URBAS VELIKOVEC VVir vvunschen allen unseren Kunden und Freunden ein besinnliches VVeihnachtsfest und ein erfolgreiches Neues Jahr NOLZSAU 6ASSEK 6*H 4Hr Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto 9072 Ludmannsdorf/Bilčovs Želim vsem kmetom in znancem vesele božične praznike in srečno novo leto ZIVINOZDRAVNISKA ORDINACIJA V ŽVABEKU Mag. Richard Grilc Tel. 0 43 56 / 31 07 ali 0663 / 84 24 63 Vsem znancem in prijateljem blagoslovljen božič in sreče v novem letu družina JANEŽIČ LEŠE PRI ŠENTJAKOBU Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem obiskovalcem Šteklnove gostilne v Globasnici taberna pri joklnu Bierjokl Badgasse 7 Celovec, tel. 0463/51 45 61 Vsem gostom, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1999! Kegljišče ČEPIČE PRI GLOBASNICI telefon (0 42 30) 271 Pred in ob praznikih odprto vsak petek, soboto in nedeljo Želimo vsem odjemalcem in znancem vesel božič in srečno novo leto LMBH-Maschinenbau- u. Handels-GmbH & Co. KG USIH Tihoja 2 (St. Philippen) 9141 EBERNDORF, Tel. 0 42 37/22 46 IZsem faranom, sorodnikom, znancem in prijateljem na Žili, v Rožu in Podjuni £ A 1 'Vovk, feli ueoeže- &o%ične- ut inečtto- cuuhi teto Stanko TRAP župnik na Ziljski Bistrici Zvestim naročnikom naših uslug in poslovnim partnerjem vese! božič in srečno novo leto! VASE DOMAČE PODJETJE Ing. Stefan Gregorič GesmbH WASSER-GAS-HEIZUNG SANITARNE NAPRA VE / CENTRALNE KURJA VE SOLARANLAGEN /SOLARNE NAPRAVE Klcindorf / Mala vas 5, Tel. O 42 30 / 270 GLOBASNITZ / GLOBASNICA PETER OLIP ŽUPNIK v Št. Lenartu pri sedmih studencih in na Brnci Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ Šteben želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljene božične praznike ter sreče in veselja v novem letu! Frohe VVeihnachten! Vesel božič! HftftRSTUDlO DORIS DORIS ROSCHITZ 9150 BLEIBURG HAUPTPLATZ 32 TEL. 04235/2214 9423 ST. GEORGEN 42 TEL 04357/3807 Vese! božič! Za leto 1999 novega zaupanja in dobre volje! Vse to ter mnogo zdravja in osebne sreče želita dr. Maria Bakondy in dr. Helene Domej z družinama. družina Lumbar r40 JAHRE Gesellschaft m. b. H. • ZIMMEREI •SAGE • HOBELVVERK • FERTIGHAUSER 9150 BLEIBURG - Einersdorf 50 Telefon (0 42 35) 21 71 Fax (0 42 35) 32 74 Vsem prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in zadovoljno leto 1999 družina MIKSCHE pd. OŠTRMANOVA PRTIČE - HODIŠE Vsem občanom in gostom občine GALICIJA želim vesele božične praznike in srečno novo leto Rudi Tomaschitz ŽUPAN Vesele božične praznike in srečno novo leto želi * GOSTIŠČE *TENIS-IGRIŠČE * TUJSKE SOBE KOREN 9072 Bilčovs/Kajzaze tel. 0 42 28/22 14 FLORIJAN ZERGOI ŽUPNIK v KAZAZAH in PROVIZOR VOGRČAH JCosta OHG Cafe-Konditorei KLAGENFURT 10.-Oktober-Stral3e 26 Telefon 55 5 36 Vsem našim cenjenim gostom želimo blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto. Zahvaljujemo se Vam za Vaše zaupanje. TJeselSožič in srečno nouo felo že. ’fi RAVNATELJSTVO, PROFESORSKI ZBOR IN DIJAKI Dvojezične zvezne trgovske akademije 9020 Celovec Trg prof. Janežiča 1 S gedanken o | infomatign ± erfolg - s . ■ ■ ■■* I mm m ■ C Li HOREA PRUČK & VERLAG A-9020 Klagenfurt CELOVEC Linsengasse 59 Tel. 0 463 / 55 265-0 Fax 0 463 / 55 265-10 Vesele božične praznike in srečno novo leto sorodnikom, znancem odjemalcem in gostom xz L v SOSTAR VAŠA DOMAČA GOSTILNA z dvorano za raznovrstne prireditve SPAR MARKT-TRGOVINA VVautsche-Smrečnik 9142 GLOBASNICA 43 Telefon 0 42 30 / 211 DRUŽINA KATZ-LOGAR NONČA VAS - GRADIČE Vesele božične praznike in srečno novo leto ODVETNIK Dr. Branko PERČ 9150 PLIBERK/BLEIBURG 10,-Oktober-Platz 15 Ernst IGERC ŠMIHEL nad PLIBERKOM tel. 0 42 35 / 36 57, avto-tel. 0663 / 84 61 83 želi vsem znancem, odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto Vesele božične praznike in veselo ter zdravo novo leto 1999 žeti BAU- UND MOBELTISCHLEREI VVERNER KOTNIK ALLG. BEEID. GER. SACHVERSTANDIGER 9125 KUHNSDORF, MITTLERN, HAUPTSTR. 36 Tel. (04232)6161 od. 6162 - Fax (04232)6161 16 Vesele božične praznike in srečno novo leto želita w EL Šmarjeta v Rožu in Vaš občinski odbornik HUBERT OGRIS Kopalnica Kurjava Ml NAČRTUJEMO IN GRADIMO Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo teto žeti vsem poslovnim prijateljem in znancem Družina VVERNER FINDENIG 9125 MITTLERN / METLOVA Tel. 0 42 32 / 62 22 Vsem prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Filip VVARASCH DJEKŠE OPEL ■©- Autohaus ŽELE 9150 PLIBERK, Nonča vas 70, tel.: 0 42 35 / 22 49, faks: 0 42 35 / 39 16 • Prodaja novih in rabljenih vozil • Rezervni deli • Strokovna delavnica za karoserijo • Servis za klimatske naprave Vesele božične praznike in srečno novo leto! Vsem tečajnikom, dobrotnicam in dobrotnikom ter prijateljem Doma v Tinjah želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto pri tečajih in duhovnih vajah ter do svidenja Jože KOPEINIG S SODELAVCI Vsem rojakom, faranom, znancem, mladini, študentom, znancem in vsem širom Koroške mag. Ivan OLIP ŽUPNIK V PLIBERKU DRUŽINA dr. Franc in mag. Vera VVUTTI Dollichgasse 5, 9170 BOROVLJE Blagoslovljene božične praznike ter uspešno novo leto Vam žeti turistična agencija in avto podjetje dobrla vas Zahvaljujemo se vsem prijateljem, partnerjem in potnikom za zaupanje v minulem letu in Vam želimo srečno vožnjo v letu 1999 Slovensko kulturno društvo GLOBASNICA želi odbornikom, članom, podpornikom in ljubiteljem kulturnega ustvarjanja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Z I M M E R EI KULMESCH ŽAGA IN SKOBLJARNA SAGE- UND HOBELVVERK Ges.m.b.H. Vogrče/Rinkenberg 80 9150 Pliberk/Bleiburg Telefon 0 42 35/32 14 Zahvaljujemo se za zaupanje in Vam želimo vesele božične praznike in srečno novo teto! Wir danken tur ihr Vertrauen und wunschen Ihnen trohe VVeihnachten und ein giuckiiches neues Jahr! Vesel božič in srečno novo leto DRUŽINA dr. Draga in državnozborski poslanec Karel SMOLLE BISTRICA V ROŽU AKTIH I IImurc <1 nKti< ii 9020 Klagcnfurt/Cclovec; Pri moschgasse 3; Tel.: 0463- 37553 Znanec zginj v dal j avi "Kdo bil je ta? Tega poznam1* prazno ulico Hiteče vstopi Stopi z desne Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem naše hiše HOTEL BREZNIK BSESOBB' racinemu Pliberk/Bleiburg Vesele božične praznike in srečno novo leto želijo vsem kmetom in znancem dr. Milan in dr. Ivo Sienčnik dr. Urbanke ŽIVINOZDRAVNIŠKA PRAKSA Bahnstr. 13-9141 Dobrla vas, Telefon 0 42 36/22 45 Vesele božične praznike in srečno novo leto Vam žeti dipl. inž. Hanzi URSCHITZ sodno zapriseženi izvedenec za stavbarstvo 9587 Bičarja vas/Riegersdorf 100 Telefon 0 42 57 / 44 55 Autotelefon 0664 /160 15 00 Fax: 0 42 57/4455-4 Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem vesel božič in srečno novo teto DVORNI SVETNIK dr. Marko DUMPELNIK z družino GLOBASNICA, MALA VAS 59 DRUŽINA prof. mag. Sonja in Štefan Kramer želi vsem strankam, znancem in društvenikom mirne praznike DOBRLA VAS, Sončna pot 13 Vesele božične praznike, obilo zdravja ter sreče v novem letu želi dr. Janko TISCHLER mag. Kurt OBERLEITNER odvetniška pisarna Partnerschaft Neuer Platz 7/II 9020 Celovec Vsem gostom in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto DRUŽINA KUPPER KOČUHA Vsem sobratom v dekaniji, vsem faranom, Želimo vsem strankam vesele praznike in zadovoljno novo leto 1999 ° «£f' 4 sorodnikom in znancem vesel božič in srečno novo leto VVlLHELM ReBERNIG Leopold / — / Elektrounternehmen 9184 St. Jakob i. R, KASSL Tel. (0 42 53)317 Fax (0 42 53) 82 57 BILČOVS Inž. Kattnig-Kaltenbacher Spodnje Goriče pri Rožeku Vsem dobrotnikom, prijateljem in znancem želi OKTET SUHA vesele božične praznike in srečno novo leto T VtS€U v fiožsluc j ?k*ZM IKC | in sfcttmo L r 1999 Radio Korotan - Viktringer Ring 26 - A-9020 Celovec / Klagenfurt - www.korotan.at KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Informacija-motivacija-svetovanje-strokovno šolanje (tel.:0463/54867, fax: 0463/54864-4) želi vsem kmeticam in kmetom, sodelavcem in prijateljem vesele božične praznike, veselje do kmetovanja ter sreče in uspeha v novem letu Vsem znancem in prijateljem širom Koroške, posebno pa vsem upokojencem, želim blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1999! Micka Miškulnik Vesele božične praznike ter srečno novo leto želi ŽUPAN mag. Raimund Grilc PLIBERK - LOKOVICA Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi vesele božične praznike in srečno novo leto ADEG OGRIS-MARTIČ Bilčovs / Ludmannsdorf Tel. 0 42 28 / 22 51 GOSTILNA • RESTAVRACIJA „Pri Jožovcu" 4275 BEGUNJE 21 tel.: ++386 64 733-402 fax: ++386 64 734-164 Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Veselimo se Vašega obiska (o n d i Verbrauch: Stadt/Oberiand/Duichsr hmtl 10,8/6,0/7,8 DER NEUE TRAUM VON SKODA ab oS 206.990,- Unverb. nicht kart. Richtpreis, inkl. Nova u. MwSt. Želimo vsem strankam in prijateljem naše hiše vesel božič in srečno novo leto! AUTOHAUS Purkovvitzer PRODAJALNA-SERVIS NADOMESTNI DELI 9100 Volkermarkt/Velikovec Tel. 0 42 32/25 19 Spomin 29 Lenčka in Krištof Resnična zgodba o možu in ženi, ki sta vsestransko udejanjila krščansko ljubezen in sožitje. ibuško žegnanje 1967. Takrat še ni bilo mogočnega ^—praznovanja v šotoru. Po pranganju in sveti maši so praznovali v domači gostilni pri Herbertu, v ospredju je bilo bolj kegljišče kakor plesišče. Nekateri pa so praznovali tudi na domu. Povabili so sorodnike, znance in sosede ter jim postregli z dobro hrano in žlahtno kapljico. Mnogo se je tudi prepevalo. Skratka, vladalo sta veliko gostoljubje in pristna domača zabava. Tudi v hiši Krištofa in Lenčke se je žegnaje praznovalo po domače. Prepevalo se je slovensko, po slovensko so tekli pogovori med številnimi gosti. Vsi so se zelo prijetno počutili, ker so čutili, da so resnično dobrodošli. Da je bilo žegnaje pristno domače, je v prvi vrsti skrbel hišni gospodar Krištof. Sam sicer ni znal slovensko. Bil je po rodu Nemec iz bližine Mainza. V Li-buče ga je pripeljala ljubezen do domačinke Lenčke. Ljubezen do nje mu je bila sveta -svata pa je bila tudi njegova ljubezen do njenega naroda. Na popoldan libuškega žegnanja 1967 ga je bližnja znanka Katr-ca vprašala, ali ga ne moti petje in govorjenje, saj kot Nemec ne razume slovensko. Odgovoril ji je: „Sploh ne. Nasprotno, veselim se, ko vidim, kako prijetno se žena počuti v domači družbi." % »svoji mladosti je Krištof \ / sprva delal v rudniku, kjer V je spoznal trpljenje delavskih tovarišev. Socialno vprašanje mu je zato bilo še posebej pri srcu. Pri tem pa mu niso pomagale samo njegove osebne izkušnje. Čut za pravičnost je črpal predvsem tudi iz krščanskega prepričanja. Segalo je tako globoko, da je v zrelejših letih vstopil v semenišče. Zaključil je študij bogoslovja - tri tedne pred posvečenjem v duhovnika pa ga je Hitlerjev režim vpoklical v vojsko. Ker je bil študiran mož, so mu dodelili službo vodje železniške postaje. Sprva v Nemčiji, nato na Holmecu ob slovensko-koroški meji, ki je bil po Hitlerjevi zasedbi Jugoslavije pod okriljem pliberške železnice. V tem času je spoznal Lenčko, jo oženil in se odločil, da Libuče postanejo njegova nova domovina. | a Holmecu je bil pogo-1X1 stokrat soočen s sloven-I >1 skimi partizani. Razumel je, da se borijo proti nacističnemu okupatorju in za preživetje slovenskega naroda. Po svojih močeh jim je tudi pomagal. Zavedal se je, da se to lahko zanj končna smrtno. Nacisti z „izda-jalci“ niso imeli usmiljenja. Na srečo se je do konca vojne zadeva srečno iztekla. Manj srečno, predvsem pa krivično, je postalo zanj, ko je Avstrija postala spet demokratična republika. Uveljavilo se je stališče, da je za grozote 2. svetovne vojne kriva Nemčija in da so Avstrijci postali njena prva žrtev. Krištof je kot nemški državljan zato zgubil službo. Kratko časa je bil tudi interniran v VVolfsbergu. Njegov kolega na pliberški postaji je bil, nasprotno od Krištofa, zagrižen nacist. Ker pa je imel avstrijsko državljanstvo, je lahko ohranil službeno mesto do svoje smrti. Krištof je moral v glavnem izhajati z nemško rento, ki je znašala nekaj sto šilingov. Kljub temu ni tarnal. Pri tem sta mu pomagala njegova globoka vera, velika pridnost in ljubezen do družine. Lastnih otrok sicer ni imel, sta pa z Lenčko postala krušna starša fantu iz družine štirinajstih otrok. Politično se je zavzemal predvsem za enakopravnost slovenske narodne skupnosti. Po svojih močeh jo je tudi uveljavljal, npr. s tem, da je podpiral slovenske volilne liste. Družinski jezik je bil sicer nemški, kar je za tedanje li-buške razmere bila izjema. Njegov posvojeni sin se je slovenščine naučil v prvi vrsti pri sorodnikih in v soseščini. Ko je prišel v ljudsko šolo, je bil eden od redkih šolarjev, ki je znal tudi nemško. Pri prijavah k dvojezičnemu pouku pa je bilo ravno obratno - prijavljena jih je bila samo peščica učencev. Vsekakor je Krištofov krušni sin že zelo zgodaj spoznal prednosti multikulturnosti. Spoznal pa je tudi, da dvo- in večjezičnost ne more nadomestiti pripadnosti k narodni skupnosti. Zanjo se hote ali nehote opredeliš - s tem, da ji ostaneš zvest ali pa se odločiš za asimilacijo. ■ vrištof in Lenčka sta svoje-mu krušnemu sinu omo-I Vgočila tudi srednješolski študij. Pri tem je Krištof odločil, da fant obišče Slovensko gimnazijo in ne gimnazije na Pleši- vcu. Lahko bi tudi rekli, da je tako s pomočjo Nemca utrdil pripadnost slovenski narodni skupnosti. Krištof se je namreč odločil za Slovensko gimnazijo - čeprav mu je neki sorodnik krušnega sina ponudil možnost, da prevzame stroške šolanja na Plešivcu. Nikakor pa to zanj ni prišlo v poštev za obisk Slovenske gimnazije in bivanje v mohorjanskem internatu. Bil je namreč prepričan, da bo Slovenska gimnazija fanta „za-strupila". Resnici na ljubo je treba tudi poudariti, da je po nekaj letih uvidel neupravičenost svoje bojazni. i »petek po libuškem žeg-\ J nanju 1967 se je Krištof z V motornim kolesom smrtno ponesrečil. Nesreča se je zgodila na 15. rojstni dan njegovega krušnega sina. Posebno hudo je Krištofova nenadna smrt prizadela Lenčko. Ni mogla preboleti, da ne more biti več deležna njegove velike ljubezni. Zgubila je zadnjo življenjsko voljo. Leto in pol po smrtni nesreči jo je Bog rešil zemeljskih bolečin. Odpoklical jo je h Krištofu v večnost. * To je resnična zgodba o možu in ženi, ki sta vsestransko udejanjila krščansko ljubezen in sožitje. Za to se jima prisrčno zahvaljujem. Janko Kulmesch PETEK, 25. decembra 18.10-19.00 Dobro jutro, Koroška 6.20 Duhovna misel (M. Novak). 18.00-18.30 Praznična (P. Zunder) T E D E N SOBOTA, 26. decembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. 18.00 -18.30 od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 27. dec. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (žpk. Štefan Krampač). 18.00 -18.30 od pesmi do pesmi, od srca do srca PONED., 28. decembra 18.10-18.30 Kratek stik TOREK, 29. decembra 18.10-18.30 Otroški oddaja. O R F SREDA, 30. decembra 18.10-19.00 Glasbene produkcije leta in novlet-ne pesmi. ČETRTEK, 31. decembra Klub Silvester (Dvojezična oddaja) 5)©BUB [DZ&KOa 27. decembra '98,13.30 PONEDELJEK, 28. decembra 1998 ORF 2, ob 1.55____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • To je bilo leto 1998. Leto 1998 je bilo za Koroške Slovence dosti razburkano. Razhajanaja med obema osrednjima političnima organizacijama je stopnjevala še finančna kriza. Mimo teh težav, ki so ogrozile urejeno delovanje struktur narodne skupnosti, pa smo bili soočeni tudi z delno intor-leranco uradnih ustanov - če je šlo recimo za potrebe na izobraževalnem področju. Vendar je bilo leto 1998 v znamenje pozitivnih premikov. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in y 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Mednarodna poročila V četrtek. 24. decembra: izbor oddaj drugih radijskih postaj v Avstriji RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 V petek. 25. decembra: izbor oddaj drugih radijskih postaj v Avstriji. 12. -12.15 poročila BBC z govoroma najvišjih predstavnikov katoliške in evangeličanske cerkve v Slovenije. V soboto. 26. decembra: 10: Klasika, 12. 12. Die Welt ein Dorf (oddaja OIE), 13: CD tedna (Web Zoo) - ponovitev V nedeljo. 27. decembra: 12:10 drugi del oddaje ..Koroški Slovenci in leto 1968“ (pripravil: Kristijan Schellander) Literatura: Nedelja -11.00 Literarna kavarna (ponovitev v torek ob 22.10); Ponedeljek, sreda, petek-10.10 Literarni drobci (ponovitev ob 22.10) RADIO KORO™ Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje: v ponedeljek - Stanko Polzer v torek - Vinko Ošlak v sredo - Miha Vrbinc v četrtek - Pavli Zablatnik v petek - Jokej Logar v soboto in nedeljo pa domača budilka s Petrom Grillicem 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 - 18.00 Od štririh do šestih ®£\kie NEDELJA, 3. januarja '99,13.30 PONEDELJEK, 4. januarja 199 ORF 2, ob 4.20_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Z oktetom Suha skozi letne čase. Oddaja je namenjena glasbeni ustvarjalnosti južnokoroških pevskih zborov. V soju žarometov bo ,.Oktet Suha“, pri katerem se uveljavlja pravilo, da je kakovost merilo za uspešno pevsko kulturo. Prav to je Oktet Suha v preteklih letih mnogokrat dokazal. Za svoje delovanje je prejel evropsko nagrado za ljudsko gasl-beno umetnost 1997. Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Sobota, 26. decembra SELE Premiera komedije „Pleskarji nimajo spominov" (Dario Fo) Nastopa: gledališka skupina KRD Planina Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: KPD Planina Sele SELE Športni ples Za ples igra: „Trio Pavlič" Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Malle Vabi: DSG Sele/Zeli PLIBERK Štefanov ples Za ples igra: ansambel „Rosa“ Čas: ob 20. uri Kraj: v hotelu Breznik Vabi: MePZ Podjuna Pliberk GLOBASNICA Predstavitev prve CD skupine VOX Nastopajo: VOX, Pepej Krop, Janez Gregorič, Christian Filipič, Podjunski trio Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Vabijo: SKD Globasnica, KKZ in VOX ŠMIHEL Komedija: „Tudi policaji se bojijo, mar ne?“ Nastopa: Brane Štrubelj, igralec SNG Drama v Ljubljani Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Yabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Nedelja, 27. decembra CELOVEC Koncert argentinskih solistov: „Bla-goslovljen, ki prihaja" Čas: ob 9. 30 - oblikovanje sv. maše, ob 10. 30 - koncert Kraj: v Provincialni, Viktringner Ring 19 Vabijo: MePZ Gallus, SKD Celovec in Krščanska kulturna zveza Ponedeljek, 28 decembra REBRCA Dnevi petja in igre Čas: od ponedeljka, 28. 12., od 16. ure do srede, 30.12., do 18. ure Kraj: v Mladinskem centru Prijave: pri Katoliški otroški mladini (0463/51 11 66 18) Sobota, 2. januarja '99 PLIBERK Novoletno srečanje naraščaja SAK Čas: ob 15. uri mladinska sv. maša v farni cerkvi, nato srečanje v farni dvorani Kraj: v farni dvorani Vabita: centra naraščaja SAK Pliberk in Šentprimož Slovenski ples 1999 jSlovenski ples 1999 vabi f" poln zabave in presenečenj, ' ^ prenovljen, drugačen kot kdajkoli, & obogaten z dobro voljo in smehom,^®) rali-' za mlade in stare, Hr" za zaljubljene in tiste , ki se želijo zaljubiti.^ tok.'- Samo enkrat na leto - za celo leto. Slovenski ples gŽLc*- Nič več, ja, ja. .*■ h L „ c\ OGLAS Oddam psa španjela Interesenti se naj javijo po telefonu: 04238/81 15 (Obirsko). PRIREDITVE, OGLASI TINJE »Trenutki" - razstava slik umetnika Thomasa Mikla Kraj: Katoliški dom prosvete. Razstava je odprta dnevno od 10. do 17. ure. ŠENTJANŽ Razstava del umetnika Jožeta Bo-schitza Kraj: K & K center Šentjanž. Razstava je odprta ob sredah, četrtkih in ob petkih od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure ter ob sobotah in BOROVLJE/CELOVEC Razstava del umetnikov Veszelija in Bu-derke Kraj: v prostorih Posojilnic Bank v Borovljah in v Celovcu. Razstava bo odprta do 22. decembra. ROŽEK Razstava grafik Adriane Maraž Razstava je odprta do 20. decembra 1998, dnevno od četrtka do nedelje od 15. do 18. ure, ali po telefonskem dogovoru (04274/4422). nedeljah od 10. do 18. ure. Razstava je na ogled do konca decembra. PLIBERK GALERIJA WER-NERJA BERGA Galerija je odprta od srede do nedelje od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob torkih je galerija odprta od 14. do 17. ure, ob ponedeljkih je pa zaprta. TINJE Novoletno srečanje: ,.Slovenci in diaspora" Čas: od sobote, 2. januarja, od 9. 30 do nedelje, 3. januarja, do 17. ure Predavatelji: mag. Klaus Einspieler, Mihaela Logar, dr. Marko Novak, Božena Rudolf Nedelja, 3. januarja Šentprimož Novoletni koncert Nastopajo: MePZ Danica, otroški zbor Danice, Dvojezični zbor farne mladine, Singgemeinschaft Kobenz in Hausmusik Offenbacher Čas: ob 14. 30 Kraj: v kulturnem domu Vabi: SPD Danica Torek, 5. januarja ŠMIHEL ,,mih group" - jazz koncert Čas: ob 20. uri Kraj: v farnidvorani Vabi: KPD Šmihel Sreda, 6. januarja '99 ŠENTILJ Božični koncert s sv. mašo Med sv. mašo bo pel domači cerkveni zbor. Po maši bo moški vokalni ansambel »Pavel Kernjak" iz Maribora izvajal božične pesmi. Čas: ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi Vabi: KKZ, SPZ, cerkveni pevski zbor iz Šentilja Sobota, 9. januarja CELVOEC 47. slovenski ples Čas: ob 20. uri Kraj: v domu sindikatov Igra: ansambel Vagabundi; polnočni shovv MAKE UP Vabi: SPZ PRIREDITVE KIS Kmečkoizobraževalna skupnost „Mošt & žganje" (Priprava in ocenjevanje v VVieselburgu in na Ptuju) «- mošt: pretok, bistrenje in filtracija «• žganje: od pravilnega kuhanja do dobre prodaje «- ocenjevanje mošta in žganja: nastop na „GAST 99“ Referenti: Paul Buch, inž. Hans Edlacher, dr. Hans Madritsch, Erich Romauch (Kmečka skupina »Združenje Južnokoroških žganjarjev) TERMINI: V torek, 29. decembra, ob 19. 30 v gostilni Auer v Pod-gorjah v Rožu.. Prispevek: S 80 (za člane KIS: S 40) Praktični zdravnik Dr. Franc VVutti, Borovlje sporoča, daje ordinacija zaradi dopusta od 24.12. do 30.12.1998 zaprta. mw W TOKMAKI Tl 04239/26 42 od ponedeljka, 28. decembra, od 15. ure do srede, 30. decembra, do 17. ure Dnevi petja za otroke Spremlja: Andreja Lepuschitz od sobote, 2. januarja, od 9. 30 do nedelje, 3. januarja, do 17. ure Novoletno srečanje - Slovenci in diaspora Predavatelji: mag. Klaus Einspieler, Mihaela Logar, dr. Marko Novak, Božena Rudolf v soboto, 2. januarja, ob 19. uri Odprtje razstave bratov Čertov -Hanzi - skulpture iz lesa; Polti -slike; Nanti - skulpture iz kamna v torek, 5. januarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Spremlja: Jože Kopeinig v četrtek, 7. januarja, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikuje: farna skupina iz Sinče vasi; somaševanje vodi: dr. Janez Skuk v petek, 8. januarja, ob 18. uri Slovenščina za začetnike II: Kraj: v Celovcu pri Kapucinih! Vodi: Nadja Volavšek v torek, 12. januarja, ob 19. uri Duhovne vaje za vsakdanje življenje: „Kaj mi pomaga živeti po božji zamisli?" Spremljevalec: Jože Kopeinig v soboto, 30. januarja, od 9. do 16. ure „Bog hodi z menoj" - duhovna obnova za ženske Voditeljica: mag. Marija Perne Za organizacijo prireditve: Jože Kopeinig POT O V A N J A Od sobote, 6. februarja do sobote 13. februarja a1999 Izobraževalno potovanje v Turčijo Spremlja: Jože Kopeinig I M P R E S U M NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik - narodnostna politika, zunanja in notranja politika), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika - kmetijstvo, občinska politika, upokojenci, tu- rizem, prireditve), Franc Sadjak (urednik - šport, kultura in čestitke), Marjan Fera (fotograf, arhiv), vsi: 9020 Celovec, 10. Okto-ber-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28*23. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT. 32 Šport/Oglasi SMUČARSKI SKOKI__________________ Štiri prvih mest za mlade „orle“ trenerja VViegeleja Prvo sezonsko tekmovanje v Zahomcu (šolarski cup) se je končalo brez padca in uspešno za domačine. CARVING, DESKANJE... S Slovensko športno zvezo na Ariberg Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah (od 7. do 13. februarja 1999) na smučanje carving in deskanje v Stuben na Ariberg. Udeleženci bodo bivali v hotelu Mondschein v Stubnu v neposredni bližini vzpenjač. Hotel je rezerviran za 60 oseb. Odhod v Stuben bo v nedeljo, 7. februarja 1999, z vlakom. Odhod iz Stubna nazaj pa v soboto, 13. februarja 1999, po zajtrku. Cene: Šest polovičnih penzionov (zajtrk, popoldanski prigrizek po smučanju, večerja), savna, plavanje, petdnevna vozovnica za vzpenjače po celem Arlbergu, skibus do Ziirsa, Lecha in St. Christopha, vožnja z vlakom iz Celovca v Langen in nazaj, transfer do hotela, šola smučanja v carving-tehniki in deskanju v dopoldanskih urah, deske in carving smuči podjetja ELAN v Brnci. odrasli: 7300 šil. odrasli (ž60/m65): 7000 šil. otroci do 14: 5200 šil. otroci do 6: 3500 šil. Prijave sprejema z naplačilom 1000 šil. Posojilnica Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstr. 1, konto štev. 1-03.029.113. Skakalni center v Zahomcu se je minulo nedeljo pokazal z najboljše strani, saj so organizatorji odlično pripravili tekmovalni prostor za šolarski cup. Na štartu je bilo 70 mladih skakalcev iz Slovenije, Italije in Koroške. Zahomčani oz. ekipa trenerja VViegeleja je izkoristila prednost domače skakalnice kar za štiri prvih mest: Siegfried Mortl (otroci I), Kerstin Mortl (otroci II - dekleta), Tanja Drage (šolarke I) in Martin Kuglitsch (šolarji I). Žal pa so tokrat razočarali tekmovalci skupine šolarjev II, saj je bil najboljši domačin šele na 15. mestu. VVie-gele: „V tej skupini smo slabi." Naslednje tekmovanje v nordijskem centru v Zahomcu pa bo 3. januarja: ..Memorial dr. Janka VViegeleja". SMUČANJE____________ Užnik presenetil v Altenmarktu Močno je opozoril nase Šentjanžan Daniel Užnik na tekmovanjih za evropski pokal v Altenmarktu. V smuku je namreč s štartno številko 89 (!) zabeležil odlično 16. mesto in bil hitrejši celo od Assingerja. Za prvim pa je zaostajal komaj za 1,19 sekunde. Še bolje se je odrezal v superveleslalomu, saj se mu je uspelo uvrstiti med prvo deseterico (9.). Če se mu v spodnjem delu proge ne bi pripetile napake, pa bi bila uvrstitev gotovo še višja. ČEPIČE/TSCHEPITSCHACH GroRes Feuen/verk zum Jahresvvechsel v Silvestrski ognjemet Gulaschsuppe/golaževa juha (nach MitternachVpo polnoč^ Želimo blagoslovljene božične praznike in mnogo uspeha v novem letu! Wir wOnschen gesegnete VVeihnachten und ein erfolgreiches Neues Jahr! Personal Computer mm m LnJ Kopierer u. Fax ELBE-Elektronische Buroeinrichtung Gesellschaft mbH. IBM, RICOH, FUJITSU und COMPAO Vertragshandler Ihr Partner tur die komplette Buroausstattung 9500 VILLACH, Tiroler StraRe 21 Tel. 0 42 42/51 115, Fax 0 42 42 / 52 6 19 ŠPORTNO SANKANJE SŠK Obir organizator deželnega prvenstva V soboto, 26., in v nedeljo, 27. decembra, bo v Koprivni pri Železni Kapli koroško deželno prvenstvo (z mednarodno udeležbo) v športnem sankanju na naravni progi - v organizaciji Slovenskega športnega kluba Obir. Nalog za izvedbo prireditev je vsekakor vnovično priznanje klubu s svojimi odborniki in sodelavci za vzorno organizacijo in pripravo tekmovanj v preteklosti, hkrati pa dokaz, da SŠK Obir uživa ugled v koroški in avstrijski javnosti. Koroško deželno prvenstvo se bo pričelo 26. decembra ob 13. uri ter se nadaljevalo 27. decembra ob 10. uri. Podelitev odličij pa bo takoj po tekmovanju pri Ra-stočniku (gostilna). Prijave sprejema Johann Kolich - pismeno ali po faksu (9135 Železna Kapla 277, faks 04238-730). Zadnji rok prijav je v petek, 25. decembra, ob 12. uri (po faksu). CAFFE frazze PLIBERK/BLEIBURG Mit uns ins neue Jahr! Z nami v novo leto! Km S3]'V©s1i©ir IM© 4L [Ute u©®9(?ffi)©tl la ©iskali®