GEOGRAFSKI OBZORNIK prof. dr. Antona Mclika organizirali simpozij, na katerem smo poskušali ovrednotiti Melikov prispevek slovenski in jugoslovanski geografi- ji, pa tudi sorodnim strokam. Kar tretjino 62. številke, ki je sicer izšla z enoletno zamu- do (1. 1991), predstavljajo jubilejni članki in zapisi pozdravnih nagovorov, posredovanih na simpoziju. V nadaljevanju so nanizane tudi druge razprave in razgledi (nekateri referati z zborovanja ob 70-letnici geografije na ljubljan- ski univerzi decembra 1989), pa prispevki s področja izrazoslovja, književnosti, kronike in zborovanj. O poteku, pomenu in odmevnosti Meliku posvečene proslave je v uvodnem član- ku spregovoril Ivan Gams. Sledi otvoritveni nagovor predsednika SAZU Janeza Milčinske- ga v katerem je poudaril Melikovo vsestran- skost in predstavil osnovne mejnike v njego- vem življenju. O Meliku, nekdanjem rektorju Univerze, je govoril njen predstavnik Boris Sket. France Bernik pa je predstavil slavljen- ca v vlogi predsednika Slovenske matice in opozoril na njegova prizadevanja za ohranitev njene avtonomije in za vrnitev prave vrednos- ti kulturi. Ivan Gams je analiziral Melikovo življenjsko delo in ločil tri obdobja njegovega delovanja: čas pred prvo svetovno vojno, ko so bila v ospredju vprašanja o narodnostnih idejah in narodnih mejah, obdobje med obema vojnama in čas po drugi vojni, ko je Melik opravljal tudi številne upravnopolitične funkci- je. Svojo dobo je dodobra zaznamoval; čas od konca dvajsetih do začetka šestdesetih let lahko imenujemo Melikovo dobo. Kot mentor je imel močan vpliv na geografsko raziskovalno usmerjenost. Ostali članki osvetljujejo Melikovo delo na področjih, kjer je bil najbolj dejaven. Ivan Gams je ocenil njegov doprinos k regio- nalni geografiji, Igor Vrišer h geografiji slove- nskih naselij. Danilo Furlan h klimatologiji, Peter Habič pa h geomorfologiji in krasoslov- ju. Ignacij Voje ga je predstavil kot zgodovi- narja, o njegovem prispevku slovenski etnologi- ji pa piše Tone Cevc. Ker se k delom tega našega velikega geografa vedno znova vrača- mo, nam bo zelo dobrodošla njegova obsežna bibliografija, ki jo je pripravil Drago Meze. V drugem delu je na prvem mestu razprava Jurija Kunaverja H geomorfologiji dolomitnega prevala Vršič v Julijskih Alpah, Osvetljuje vzroke nastanka prevala in recent- ne procese v močno pretrtem anizičnem dolo- mitu, poleg holocenskih pa tudi nekatere pleis- tocenske pojave. Opozarja, kako je človek vpli- val na intenziviranje destrukcijskih procesov. Poznavalec manjšinske problematike Milan Bufon se v članku Temeljni problemi geografskega preučevnja etničnih manjšin na primeru Slovencev v Italiji loteva teoretičnih vprašanj v zvezi z ugotavljanjem prostorske razširjenosti in številčnosti pripadnikov slo- venske manjšine, pa tudi z načini njihove identifikacije. Ločeno obravnava klasična avto- htona in novejša naselitvena območja v Furla- nski nižini. Anton Sore podaja analizo umrljivos- ti v Celju v obdobjih 1921-1941 in 1946-1988. Išče povezave z letnim časom ozi- rom z nizkimi temperaturami in smogom. Upošteva starostne razlike in razlike po spo- lu in ugotavlja vzroke smrti. Kot kriterij raz- vitosti je uporabil razmerje med umrlimi doma in v bolnišnici. Avtor zadnje razprave Prispevek geo- grafije k razvoju podeželskih območij je Jorg Maier z univerze v Bavreuthu. Zgodovinske- mu pregledu različnih pristopov k preučeva- nju podeželja sledi predstavitev osnovnih izho- dišč regionalnega planiranja v deželi Oberfran- ken. V Razglede sta vključena članka Loj- zeta Gosarja o vzgojnem pomenu geografije (poudarek na interdisciplinarnosti in sistem- skem pristopu) in Igorja Vrišerja o aplikativni vrednosti geografskih preučevanj (pomen pri- lagajanja vede družbenim interesom, komplek- snost raziskav). V okviru imenoslovja pa se Ivan Gams ukvarja z imeni za obalno regijo. Razdelek Književnost tokrat prinaša le poročila o tujih delih, Kronika pa vsebuje posvetila osemdesetletniku dr. Mavriciju Zgoni- ku, šcstdesetletnikom prof. dr. Igorju Vrišerju, Andreju Briškemu, Ludviku Olasu in pokojne- mu dr. Hansu Bobcku. Na koncu lahko preberemo poročila o zborovanju ob 70-letnici geografije na ljubljan- ski univerzi 1989, srečanju slovenskih geogra- fov v Portorožu 1990 in o več strokovnih srečanjih s tujimi geografi. GEOGRAFSKI VESTNIK 63, 1991 Topole Maja V zadnjem času je ta časopis za geografijo in sorodne vede, katerega izdajatelji- ca je Zveza geografskih društev Slovenije, Izhajal z zamudo, zato nas je številka prijet- no presenetila. Omeniti je treba, da je bil medtem imenovan nov uredniški odbor in da je mesto glavnega in odgovornega urednika prevzel dr. Andrej Kranjc. Leto uveljavitve slovenske državnosti naj bi pomenilo tudi mejnik v izhajanju našega časopisa. Za zdaj se spremembe kažejo v njegovi zunanji preob- leki, prinesel pa naj bi tudi novosti v kako- vostnem vsebinskem in oblikovnem smislu. Vestnik, ki obsega 196 strani, je izšel z denarno pomočjo Ministrstva za zna- nost in tehnologijo Republike Slovenije v 800 izvodih. Prispevki si sledijo po bolj ali manj ustaljenem redu: glavnino predstavljajo raz- prave, razgledi in metode, v drugem delu pa so ocene oziroma predstavitve književnih del, kronike in poročila o priznanjih, odlikovanjih in zborovanjih. Posebej moramo omeniti uvodnik, ki je povzetek članka Ivana Gamsa, objavljenega ob nastopu naše samostojnosti v mednarodni 38 GEOGRAFSKI OBZORNIK reviji Geo Journal avgusta 1991- Spoznamo geografske stalnice, ki izvirajo iz fizičnogeo- grafskih značilnosti in položaja našega ozem- lja in imajo dolgotrajen vpliv na razvoj naše družbe: • Močna reliefna razčlenjenost goratega ozem- lja. Poglavje poudarja pomen razporeditve kot- lin in višjega sveta, ravnin in nagnjenega sveta za družbeni razvoj: za razvoj ljudstva, naroda, jezika, za medsebojne odnose in sti- ke, za upravnopolitični in gospodarski razvoj, za prebivalstvene tokove in rabo tal. • Stik štirih evropskih makroregij: alpskega gorstva, s u b p a nonskega sveta, dinarskega krasa in primorskega, submediteranskega sve- ta. Regije so zelo neenakomerno poseljene, za vsako so značilne specifične dejavnosti in povezave s sorodnimi regijami zunaj države. • Lega ob jugovzhodnem robu Alp, ob najniž- jih prevalih, strateško pomembnih za zveze med Srednjo in Južno Evropo. • Slabi naravni pogoji za poljedelstvo, zato je bil doslej poudarek predvsem na sekundar- nem sektorju. • Lega ob južnem robu srednje Evrope, ob stiku s Sredozemsko in bližina jugovzhodne Evrope. Podani so argumenti, zakaj Slovenije ne gre šteti ne k balkanskim deželam, ne k Jugovzhodni ali Vzhodni Evropi, ampak sodi delno k Južni, večinoma pa k Srednji Evropi. Zgovorna je priložena taboJa, ki kaže pripad- nost našega ozemlja k makroregijam Evrope od začetka našega štetja. Prva od razprav Tendence spreminja- nja slovenskega podeželja Vladimirja Klemen- čiča se ukvarja s problemom njenega ne- enakomernega razvoja. V zadnjem 30-letnem obdobju so se pod vplivom industrializacije izoblikovale tri vrste območij: območja koncen- tracije prebivalstva in gospodarstva, območja praznjenja in prehodna območja ali območja stagnacije. Razlikujejo se po strukturi prebi- valstva, usmerjenosti in izgledu, ohranjenosti kulturne pokrajine. Andrej Mihevc v prispevku Morfološ- ke značilnosti ponornega kontaktnega krasa v Sloveniji razlaga nastanek številnih depresij- skih kraških oblik, ki j ih opažamo ob stikih karbonatnih in nekarbonatnih kamnin. Kraš- ki proces tu modificirajo alogene vode s svojo količino, režimom in naplavino. Avtor je de- presijske kontaktne kraške oblike klasificiral na osnovi morfoloških in genetskih značilnos- ti, v krasoslovni literaturi uveljavljen pojem slepih dolin pa je zožil. Razprava Milana Natka Prebivalstve- ne značilnosti hribovskih kmetij v zgornjem Pohudinju pomeni nov doprinos v okviru ob- sežnejše raziskave hribovskih kmetij. Tokrat analizira prebivalstvene značilnosti kmetij južnega Pohorja, Vitanjskodoliškega podolja in Vitanjskih Karavank. S pomočjo demografskih sestavin razlaga preobrazbo pokrajine, gospo- darsko stanje in ugotavlja razvojne možnosti obravnavanega območja. Breda Ogorelec je v Analizi morfološ- kih značilnosti vasi nalogo zastavila aplikativ- no, za potrebe urbanističnega načrtovanja. Izvedla je funkcijsko vrednotenje morfoloških značilnosti naselja in se poglobila v sodobne procese preobrazbe. Anal iz i sledijo določitev homogenih enot, opredelitev pričakovanega razvoja in predlog za reševanje problemov. Mirko Pak je v prispevku Nekateri elementi razvoja prebivalstva Maribora podal ugotovitve o gibanju števila prebivalcev in gospodinjstev kot odsev vseh elementov zgrad- be mestnega organizma v obdobju med letoma 1984 in 1981. Opozoril je na osnovne proble- me mesta in ga primerjal s predmestnimi naselji ter poiskal mesto severovzhodne Slove- nije. V razdelku Razgledi je Marjan Cencen objavil svoje poglede na preučevanje nerazvi- tih držav. Govori o različnih teoretičnih pris- topih in o vlogi geografije pri ugotavljanju značilnih pojavov v primeru nerazvitosti. Svari pred nekritičnim vrednotenjem kvantita- tivnih podatkov in poudarja potrebo po obrav- navi vsakega konkretnega primera posebej. Vlado Drozg se je lotil vprašanj o predmetu preučevanja, o relevantnih elementih pri pre- učevanju in sintezi v geografiji. Povezal jih je s t. i. gestalt teorijo, ki se ukvarja z zgrad- bo in značilnostmi celote. Ta celota ni vsota sestavnih delov, ampak neka transponirana nova kategorija. Tretji prispevek govori o odnosu geografija - naravna dediščina. Geogra- fija je tu izpostavljena dvakrat: prvič kot znanost in drugič kot pedagoška stroka. Pris- peva z razvojem metodologije, uporabne pri inventarizaciji in vrednotenju in z vzgojno- izobraževalnim delom na vseh nivojih. Avtor geografiji očita, da slednje naloge ne izpolnju- je dovolj dobro. Razdelek Metode prinaša obširnejšo predstavitev metodologije, ki po trditvah av- torja Marka Krevsa lahko bistveno prispeva k učinkovitosti prikaza geografskih podatkov. Ukvarja se z metodo porazdeljevanja po raz- redih, s smiselnim določanjem meja. Predstavi tehniki linearnega kontrastnega raztezanja in histogramskega izenačevanja. Sledi obsežen del, namenjen poročilom o geografski književnosti. Publikacije z območ- ja bivšega jugoslovanskega prostora so prvič- obravnavane med tujimi deli. Toliko bolj pa nas veselijo poročila o slovenski geografski literaturi, saj se je, sodeč po teh, precej obo- gatila. Kronika vsebuje jubilejna posvetila devetdesetletniku prof. Francetu Planini, osem- destletniku prof. Hinku Uršiču in šestdeselet- nikoma Tatjani Šifrer in prof. dr. Borutu Bel- cu, spominski članki pa so posvečeni J. V. Valvasorju ob 350-letnici rojstva in nedavno umrlima Rudolfu Fajglju in Giorgiu Valussiju. Zapisi o šestih mednarodnih, treh slovenskih in enem jugoslovanskem strokov- nem srečanju pričajo o pestri dejavnosti geo- grafov. 39