st. to;' V Gorici, y, četrtek dne 27. junija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek fn soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana alt v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15> K 8/8 „ . . 10 „ Za Nemčijo lTiOsva tedna je s trepetom čakala odgovora in ko ga |° Prejela in prečitila — se je krčevito razjokala od radosti ;'' razočaranja. Odgovor je bvi suh in kratek; v njeni' je ,''lr'is poročal, da pride čez en mesce po kupčiji k Volgi 111 da se bode gotovo oglasil pri očetu, če stari temu zares "ima ničesar opcekati. Pismo je bilo hladno kakor led: s .!J°,zam> ga je nekolikokrat prečitala, mečkala ga in ^skaia, toda od tega ni postalo bolj toplo, marveč mokro. .,or bi gledal nanjo z listka hrapavega pisemskega pa-,a» Popisanega z veliko, trdno »isavo, naguban in ne-varno načemerjen obraz, suh in oglat, kakoršen je očetov. Na Jakova Tarasoviča pa je napravilo sinovo pismo v28ayecn Ytls,s,,SavSi'da ^c Taras pisa1'ie starcc v,tvs - rgetal in se živahiuo, z nekim posebnim nasmehom, natfo obrnil k hčeri: »No, pa daj sem! Pokaži mi! Hc! Bomo videli, kako pišejo učeni ljudje ... Kje so naočniki? JVIlum ... ».Draga sestra!« M-da! ...« Starec je umolknil, prečital zase sinovo pismo, položil ga na mizo in, visoko privzdignivši obrvi, je šel po sobi semtertje, ne da bi govoril. Potem je zopet prečital pismo, zamišljeno potrkal s prsti po mizi in dejal: »'Čisto dobro... pismo ni »'abo... brez nepotrebnih besedi je... kaj se hoče? Morebiti se je človek zares ojačil tam v tistem mrazu... Tam je ljut mraz... Naj pride, bomo videli... Radoveden sem... No da... No, mirno se bova pogovarjala... Starec si je prizadeval, da bi govori! mirno in z brezbrižnim smehljajem, toda smehljaj se mu ni hotel posrečiti, gube so mu živahno trepetale in njegovi očesci sie se iskrili nekako -posebno jasno. »Le piši mu, Ljuba... kar napiši mir... reci, da naj le pride ...« Ljubav je zopet pisala Taras«, a sedaj že bolj kratko in mirno; zdaj je pričakovala dan za dnevom njegovega odgovora in si je poskušala predstavljati, kakšen pač mora 'biti ta skrivnostni brat? Prej ji je utripalo srce, ko je mislila nanj s tiho pobožnostjo, s katero se spominjajo verniki mučenikov in pravičnikov; — zdaj se ga je začela bati, ker si je pridobil za ceno težkega trpljenja, za ceno svoje mladosti, izgubljene v prisilnem delu, pravico, soditi nad življenjem in ljudmi.... 'Prišel bo in jo bode vprašal: »Ali se možiš svobodno, iz ljubezni?« Kaj mu poreče? Ali ji bode odpustil njeno malo-dušje? In zakaj-se pravzaprav moži? Ali je res to edino, kar more storiti, da si izprerneui življenj" ? Eno za drugo so se porajale v dekličini glavi otožne misli in jo vznemirjale in mučile, ona pa jim ni mogla postaviti jasne želje nasproti, ki bi premagala vse drugo. Lotevalo se je je nemirno in nervozno razpoloženje; skoro obupana in komaj zadržujoča solze, je vendarle, dasiravno Jle na pol pri zavesti, natanko izpolnila očetove odredbe: okitila je mizo s starinskim srebrom in redkimi kristalnimi posodami, oblekla svrmato obleko jeklene barve i-n, sedeča pred zrcalom, si je začela vtikati v ušesa ogromne smaragdne uhane — rodbinsko dragocenost knezov Gruzin-skih, ki je bila ostala Majakinu v zastavi, z množico drugih redkih stvari vred. iKo je ogledovala v zrcalu svoj razburjeni obraz, na katerem so se. dozdevale polne in sočne ustnice vsled bledote lic še' boj ruideče, ko je pogledala na svoje bujne prsi, tesno odete v svilo, je čutila, da je-krasna in vredna zanimanja moža, kakoršenkoli bi tudi bil. Zeleni kameni, ki so se bliščali v njenih ušesih, so (jo žalili, kakor nekaj nepotrebnega in razven tega se ji je zdelo, da se vlega njihova igra v tenki rumenkasti -senci po njenih licih. Vzela je smaragde iz ušes, zamenjala jih z majhnimi rubini in se zamislila obenem v Smolina, kakšen človek ida je pač? Kakšen je njegov značaj? Česa želi? Ali Čita knjige?... : Potem ji niso ugajali temni krogi pod očmi in začela, jih je previdno pokrivati s pudrom, in pri tem je pre-, mišljala, da je nesreča, biti ženska, in očitala si je svojo-brezvoljnost. Ko so se obroči okrog oči skrili pod belilom in pudrom, se je LjiDbovi zazdelo, da so od tega njene oči izgubile sijaj in gbrisala si je puder.... Poslednji pogled y ogledalo jo je prepričaj da je impozantno4;rasna, — kakor je krasna smolnata smreka v dobri, trpežni lepoti.' Hrti 'rutah- sprejeta. Zgodovinski dan je bil dan 25. t, m. Ta dan je :bii v poslanski zibornioi naši i sorejet najva/jnejši 'del cele branUbne re-| ionne..... K Čujrrio najprvo, kar je .govoril v seji 124, t. m. minister za deželno brambo gc-t neral fiParort v mi; tudi pri nas lalluko vzraste kak odlriii človek, — ne anislimo to v po-dobi viteza Ragastenza —, temveč člo-vek, ki dela in "trpi za svoje sodbčanc, ki se trudi, da bi trpljenje soobčanov olajša!; ne pa, da bi jih spravljal vedno v vo2fc občinske doklaide. Pa priznamo, da so tudi razne dolclade ljudstvu v korist, pa ne take, kot jih dela naš slavni načelnik Kuhar. Zadnji mesec je ta g. Kuhar zopet nekaj skuhal. Prisila je'na javno draižlbo ¦l::§a poleg njegove gostilne. Kupoval So je tudi gospod grof. E. Del Mestri, lastnik opekarne v Bukovici. Vendar ne in ne, KvJhar jo je hotel imeti zase —ne zase, ka-.kor ceinjcnim bralcem razjasnim' ikasneje — in pridajal je dssetak za desetalvom, samo da jo kdo drugi ne kti,pi. In res je konečno ostala nJemu. iPa glej zvito glavo! Kuhar si je mislil: Če to. hišo kupi kdo drugi, naredi mi lahko pred nosom gostilno in jaz pridem ob »ikšeft«. Rajši jo ¦kupim na videz zase, potem ,pa porečem občinskim starešinam, da pbtrelbujeino občinski dom. Ni pripravnejše hiše za ta dom, kakor ta na dražbi .prodana hiša. Jaz bom .imel odstranjenega tekmeca pri gostilniški obrti in občinski starejšine tudi po sejah pijo nekaj in t.-^ko imam dvojni dobiček. Tako. je računal in kuha11 g. Kuhar, vendar se je eiikrat pri ton nekoliko prismodil. Na dveh' sejah so se starešine uprli, češ da ne potrebujemo /a enkrat občinskega doma, da imamo nuj-nejše potrebe. Pa g. obč. načelnik hoče na vsa'k način-(kupljeno hlišo prodati in skliče še "tretjo sejo. Ker se je pa odbor-nikom, že ta gonja zdela preneumna, pa-metnejši k tej seji sploh niso prišli in seji vsled nezadostnega . števila odbornikov ni mogla vršiti..O. Kuhar je vskd tega tako zbesnel, da se je izrazil, da 4-mesece ne (Dalje v prilogi.) Ta prijetna zavest je nekoliko pomirila njeno nemirno voljo :in odšla je v obedmeo s solidno hojo bogate neveste, ki pozna svojo ceno. Oče in Smolin sta bita že prišla. Za sekundo je postala Ljubovj pri vratih, 'dražestno povešaje oči in s ponosno stisnjenimi ustnJcaipi. Smolin je vstal s stola, stopil ji nasproti in se ji spoštljivo po-kfonif. Ugajal «K ie ta pokton — nkeik in spreten, ugajala ji je tm. draga suknja, ki je elegantno sedela na gibčnem Smolmovem telesu':.. Malo se je bil rzpremenil; bil je še vettno 'takšen — rudečelas, gladkcostrižen in ves v mo-zoteih; le bite .so mu bile zrastle 'doige in bujne in njegove oči so $ft\e postale dozdevno nelkoliko večje. j^Kaikšen! }e postal?« ie Icriknil Majaikm hčeri, kažoč ji ženina. A 'Smolin ji je stiskal roko, smehljal se in govoril v zvočnem baritonu: »Ali se smem 'nadejati, da niste pozabili starega to-varSa?*--= • *Doibro!..;. Pozneje se pogovorita...« je rekel starec šn tnejal hčer z očmi. »Ti, iLjuba, pripravi vse, kar je treba, ^fffava pa hočeva dokončati najin razgovor. No, A-friikan j^fč, tazioži mi torej,..« »Saj oprostite, Ljubovj Jafeovljevna?« je prijazno vpražalSmioim. »Prostoiv ne dajte se motiti,« je rekla Ljubovj. »Dvorl^iv to spreten jej« je mMla »ama pri sebi an, ko je hodila po'm>?M mfae do kredence, je začela z •^zairhnanfem po«hjgati Smollnove; ib&sede, Oovoril je nteh&o, s prepričanjem! m. s priprbstostfo, v 'kateri se je 4ah&o občuti do sdbesediiifc»; c; :; »talk^em torej bliže Štiri leta temeljito proučeval vlogo, ki jo igra rusko usnfe pa inbseemskjh trgih. Žalostna m sla^f^ vloga je to! Pred tridesetimi teti ie veljak) tam aa#e usnje kot vzorno, a zdaj se vse manj povprašuje za njim, obenem pa pada tudi cena. In to je popolnoma naravno. Saj vsled pomanjkanja kapitala vsem tem malim j proizvajalcem ni mogoče, vzdrževati svoj proizvod na j potrebni stopinji dovršenosti in dajati ga zajedno po nižji' ceni... 'Njihovo blago je neverjetno slabo .in drago... In vsi so krivi pred Rusijo, da so oškodovali njen ugled kot dežele, ki rzgotavlja najbajše usnje. Sploh pa je mali delavec, ki nima tehniškega znanja in lcapitala in torej ne more izboljševati svojih izdelkov razmemo ,z razvojem .ehnike, — takšen delavec je nesreča .za deželo in parazit njene trgovine...« »Mhnv Je dejal starec, gledaje z enim očesom gosta, z drugim pa opazujč svojo hčer. »Torej nameravaš sedaj zgraditi takšno .ogromno tovarno, da uničiš vse druge?« »O ne!« je vzkliknil Smolin in .zanikal starčeve besede tudi s tem, da je elegantno zamahnil z roko. »Čemu bi delal drugim krivico? Kakšno pravo imam do tega? Moj namen je... dvigniti pomen in ceno ruskega usmja v inozemstvu in zato gradim sedaj, obrazen s strokovnim znanjem, moderno tovarno, da bom laihko pošiljal na trg dovolj vzornega izdela... Trgovska čast tdežele ...« »Koliko glavnice misliš, da bode treba za to?« je za-miišljend vprašal Majalkin. »Oicolo tristotisoč...« Toliko dote mi oče ne bode dal,« si je mislila Ljubovj. ¦'..'" r < »tf/toja tovarna bode izdelovala tudi obdelano usnje, narortfč koven:je, obutev, naprego, jermene itd.« »In na koliko procentov upaš?« je vprašal starec. »Ničesar me upam; jaz računim z vso natančnostjo, ki je mogoča,v na^ih ruskih razmerah,« je rekel Smolin prepričevalno." »Proizvajatelj mora biti strogo trezen, kaJcor mehanik, ki gradi stroj.., Treba je jemati v račun drgnjeiije vsakega najmanjšega vijaka, aiko se hoče resno delo resno dokončati. Lahko Vam dam v pregled zapisek, ki sem ga sestavil na 'podlagi osebnega proučevanja živinoreje in porabe mesa v Rusiji...« »Glejte no!« se je nasmehnil Majakin. »Prinesi mi tisti zapisek... stvar je zanimiva! Videti je, da nisi zaman bival v zapadni Evropi... le izdaj hočemo malo jesti, po ruskem običaju ...« »Kako Vam gre, Ljubovj Jalkovljevna?« je vprašal Smolin, Oborožuje se .z nožem in vilicami. »Dolgčas ji je pri meni...« je odgovoril Majakin mesto hčere. »MoJa gospodinja je... cela hiša je na njenih ramah, tako da nima časa, zabavati se ...« »Treba bi tudi dostaviti', da mi manjka priložnosti,« ie rekla Ljuba. »Trgovskih plesov in večerov nimam rada...« »A g'edišče?« je'vprašal Smolin. »Tudi tja grem redkokeda}-... nimam s kom...« »Gledišče!« je vzkliknil starec. »No, prosim vas, povejte mi, .kje je, nastala ta moda, da predstavljajo kupca kot divjega bedaka? To je sicer jako smešno, a neimievno, zato, ,ker je -- neresnica! Kakšen bedak sem, ako sem v mestnem zboru — gospodar, v trgovini — gospodar ^in tudi tisto gledišče je moje?... Ako gledaš kupca na g'c* dališkem odru, zapaziš takoj, da se ne vjema z 'Življenjem. Konečno, če predstavljajo kaj zgodovinskega, n. pr. ,>^iv" Ijenje za carja« « plesom in petjem, ali .»Hamleta«, a'1 »Čarodejko«, »Vasiliso« ali kaj .akšnega... tam ni treba resnice, ker je prošla stvar in s.e nas me 'dotika... Kes a" ne res... da ''e ugaja... A Če predstavljaš sedanjost, potem se ne laži! In kaži človeka tako, kakor s« .spodobi..«« Smolin je poslušal starčevo besedovanje z dvorljivirn nasmehom na urtnicah in pogledoval Ljubo, kaikor hi fi poživljal, naj očetu nekaj odgovori. Nekako v zadregi ^ dejala: - %r"-. ' mm**®* ws. j^tlMl,,il.73.llw--27,|wl|iiro. J5Se nobene seje Več, če ene vse -pri 3iu- [ }vm Arčon, Mihael 'Markič, Alfred1 Ca'l- dlfiu. — T°rei za i& se «¦ Abramic 'briga, to inu upa ni mar, da bi se občinske poti, ki so v Jako slabem stanjii, izboljšale, dasi so 'tozadevni sklep občinski starešine že. itavno, davno odobrili.' G. Kuhar, preskr-bite nam najpreji dobre idiovfczne podi* jpo-teni šele skrbite za tOj, da dobimo v svojo občino sicer tudi potrebno, pa ne neizogibno občinsko Wiy&&fflMy&$!fct ramo položiti riVvešt,* ig^Kundrv 'ft&$te* bili izvoljeni, ste rekli: »Ostanem- na- krmilu svojo- dobo- /treh- let in nitii dneva ne V:č!« Sedaj- pa bo kmelu, preteklo, že eno o nad vašo dobo in vi še ne razpišete ' vih volitev.'SL-Vam li tako-dobnf'godi v\ tej: občinski, službi ali ikaj je? Poziv-f. ,1110 zavedne in za občino 'skrbeče stare-'•'ie, da prisilijo g. načelnika naj vendar /; enkrat razpiše nove volitve! Za danes ;>stH Na zdar! Iz Šempetra. — (Cestne zadeve.) Naša vas je oddaljena približno pol. ure lioda iz Gorice in! je zvezana z mestom s skladovno cesto, ki vodi skozi Šempeter naprej do Vrtojbe. 'Kakšna je ta pot, ve tisti,, ki je obsojen-, -da' mora vsak dan hoditi, po njej- Do. deželne umobolnice še gre, a cd tu naprej skozi vas do proge vipavske železnice pa bije oskrbovanje in vzdrževanje te ceste v obuaz vsem zdravstvenim in eestno-polieijskim .predpisom. Ob deževju) do -kolena* v blatu, drugače; pa do-grla v praftir,- : Najlepše nrei&to na tej cesti pa je ono pred cerkvijo v Šempetru. Starešinstvo je dalo pred par lotiVpa^ dreti onih par starih bajt, ki so kvarile ves-prostor -pred cerkvijo in obe cesti na V.ol-ijodrago in v Vrtojbo ni napravilo tako .res lep trg, ki je — obraščen z lipami — v kras celi občini ,—• a z' dvorišča neke hiše, nasproti temu trgu, pa se izliva dan; na dan, .gnojnica in1 toče krog 50 metrov na dolgo- ravno po sredi, potem pa ob strani ceste. Isto- se godi spodaj od stanovanja g. Šineka do. proge vipavske, samo da je tu še mnogo lrutfše in slabše, kep je cesta nižja od okoli stoječega sveta, in ima samo na eni strani obcestni jarek. — Mislimo, da bi bila sveta dolžnost županstva, da bi vsaj deloma odpravile te žalostne razmere. Trud in- stroški, ki jih. je imela občina, da je popravila in razširila trg pred cerkvijo, je v resnici do danes ¦brezpomemben, kajti prostor, kjer je b'"'« prej javna tehtnica — ves razrit in neu. je 'potem "mi odJce-jaln-i kanal z- dvo-- ¦ n omenjene ihiše> kvari vse kar je l1 ; sk ešinstvo . doseči: Bil -bi že SL.tMin .. s. da se odpravijo ti kričeči n-e-clostatki. ' ' . D'dbro bi bMo, a'ko bi se tudi na Šempeter obrnilo -čuteče oko okrajne politične \ oblasti, prav .pc-.,ebej pa Se na šempeter-'¦. sVe gnojnice, ki tečejo brez dovoljenja in nadzorstva po javni cesti. Še boljše bT pa. IviK.afcofbi to čuječe oko napravilo; isto z ftipanstvom v Šempetru, kakor z onim' iz* Vrtojbe. Ce je Vrtojbensko županstvo od-r-vorro za gnojnice,, ki so gospodarile svoj Cais--neo.mi2jerio.iri brezskrbno po-skla-dhvni oesti, mora biti -odgovorno- tudi -¦Tnpetersko' županstvo za šempeHerske ?nt>.!ni'ce, ki pašujejo naravnost po oelem delu skladovne ceste, ki vodi skozi vas. Enaka pravica za vse. Iz ajdousftegar okraja. N. D. O. v Ajdovščini.. — V nedeljo se 'je vršil javen lljudski shod, sklican od podružnice N. D. O. Udeležba na slhodu ie bila veiika. Govoril je tajnik N. iD. O. Brand-ner iz Trsta. Delavstvo je bito navdušeno. N. D. O. raste in dobiva nove pristaše. ! ' §E^.t vc^js ta^ j z y <^ jeriaj>d dele-^iatnp.v1 dr, p. Podffornik in lini, Mugo Cargnel, Jos. Sborsii In Anton Salla. Delegatje delodajalcev so izvolili v ¦ačefcivtf tri član*. Ti so: Rudolf D.rufov-ka, Ivan Krav-os in dr. Ivo Novak. V nadzorstvo so izvoljeni od delavskih delegatov: Viktor Leon, Dominik Fraivcelli, dr. Dermota, Josip OraJščik. gl^va^odaMlcev;1 LiidpvJjfiLukežič. ; * V ,fazsodršče se izvoljen;:. od delavskih delegatov: Jos. MedvešCek, F^an •Deipm' m Alojzij.' Cevdek... *""•*• -"V razsodišče od vseh delegate v skupaj so i-zvoljeni dr. Rudolf Ouuntar in Fran Sokol. Ko so končale volitve, so .predlagali slovenski delegatje, naj načelstvo preskrbi prememibo pravil tako, da bo .poverjena nadzorovalma otfast nad bolniško blagajno tiPkajSnjeitiUi okrajnemu .arlavarstvu , ter naj se odvzainre goriškemu maestralu. ' Predlog je bil sprejet sočasno; — Zadnji čns, da se to izvede! in Ipavec. Nesnaga v farovžu. V farovžu na Srednjem, kjer je bival nune Kadenaro,. je bila velikanska nesnaga. Imel je v eni sobi veliko omaro, v njej polno .zamazane obleke, dosti1 ženskih srajc, glavnikov vseh vrst, pclno robcev za na glavo. Menda je take reči podarjal ženskam, ko .so prišle v farovž? Vmes je bila klobasa tobaka, potem ženske nogavice, vmes cerkven kellh, 5' žepnih ur. — Potem dosti fižola in kave,- obešeno vse to v spodnje hlače in je viselo za pečjo; vse na pol gnjilo. V drugi sobi je imel okoli 40 mernikov pšenice in je bila že tako gnila, da je bila takorekoč vsa en kos. Podgane so jo onesnažale. • Potem- dosti kostanjev in orehov, vse gnilo, V spa'Mi sobi njegovi se je nahajal samokres; Obleka je (bila ma kupu. — Postelj njegova ni bila osnažena že najmanj fi 'et Zato pa je tudi dajala tak smrad od oe, da bi noben človek ne mogel: ostati v sobi eno minuto. V sdbalh je imel clkoli 30 pršutov pašo bili v$i črvivi; potem, je imel v kleti tudi kakih 15 pršutov, tudi gnilih — med njimi ve-bka podoiba Matere- Božje. ., ,,, V sdbalh je imel tulntam- tudi visoke ženske črevlje, najbrže da jih je podarial ženskam, ko so priš!e v farovž? Pršut si je kar sproti rezal in ga de val v usta nikoli ga ni stavil na krožnik. Vse je smrdelo; Krožniki že dolgo let niso bili umiti. Ubogi kmetje so mu nosili skupaj razne reči, on je j?mal in ijemal ter pustil, da j? segnilo, narmesto da bi (bil'dal'revežem ali rekel kmetom, maj mu toliko.-ne nosijo, ker ima že preveč. Če so res zahajali k njemu- celo -'aški oficirji, je moral /Kadeiraro pač presneto dct>ro zrači ti, da so mogli ostati kaj časa v farovžu, ikjer sta kraljevala kar neverjetna nesnaga in smrad* Uradno poročilo o »atentatu.« Uradno poročilo-iz .Trsta.,26. t. m. glasi: Glede vesti,.ipriobčeaii'h-v raznih listih, o poskusu atentata na avtomobil št. 64.» s katerim se !je nadvojvoda Josip Ferdinand udeležil tekne čez Alpe, je prišlo na-mestništvu od strani okrajnega-glavarstva v Gorici poročilo, v foaterem je rečeno, da v onih vesteh je resnično to-le: Kmet, 38 tletni Anton Ipavec iz Ro-činjaj je rekel dnč 19. t. in. nekaterim svojim znancem v IRočinjUj da on vrže kos železa — in pokazal je odlomek izstreljenega »šrapnela« — .proti avtomobilu, v katerem se bo vozil skoz? Ročinj nadvojvoda Josip Ferdinand. Radi tega je bil Ipavec aretiran in sodniiku v Kanalu je rekel, da je anarhist. — Ipavec je propade1' človek, udan alkoholu in vsled tega slabega uma. To je dokazano tudi z njegovim načinom govora in z okoliščino, da je spodbujal druge osebe, /naj izvršijo : Mesta* t«Wie> V Gorici; tf&iavlidiiei iltentat I — Seda)? na&naijja-'in!fafgl$4Ta!t, dW je^ei-s Kot sokrivec je bi aretiran in izro- f mesteištvo v Trste- ž odtokom! 32; t. tiiv čen okrožni sodniji v Gorici župisik v ' št. IX. — 217-224^ razveljavilo magi^ Spednjem J-osip- Kadenaro. župnika Kade- ' tovo naznanilo od i. junija t. 1. št. 777^-nara popisujejo njegovi župljani za ' V*, glede razg-rnjenja* volihie^i čudnega človelca, o katerem se je večkrat ' sodiLo; ida ni nonmalen. Po aretaciji je ponovno »povdarjai, daje nedolžen. Nišeipo-polnoma jasno, ali je in vk«Wko bi-bil župnik kriv! ' (Proti obema se vrši preiskava. Uradno poročilo povdarja, da sta oba čudna, nekam: abnormalna človeka. Za Ipavca velja to v polni meri, Kadenaro pa je bil poleg svoje res nekam čudne strani tudi veliik skopuh m človek, ki je zinail so-j vražiti. Kdor je tafco ikruto preganjal kakega < človeka^ kakor on ipok. KlemenčiČa, tak čk>vek je sposoben za vse; tudi za špiomaižo in (boimbe. »Za d'ena«r vse« — po tem geslu jie vedno dejal 'Kadenaro m zato je še sveto obhajilo pustil na cesti, samo da- je zbarautal za krave...... dobiček. Anton Ipavec. Anton fpavec iana 38 'let, je čvrst, ct-dsn mož. Znan je kot nasilen človek, 'ki je bil tudi že iparkrat kaznovan. Pred kratkim je bil v preiskavi, ker je bil svoji ma, |! teri vrgel v obra« vrelo kavo. Kar je posestva, je menda vse materino, .njegovo nič. Ov nodi za zaslužkom oMi. Ipavec je poročen ter ima 2 otroka, in sicer ie poročen z mdko bivšo učiteljico, ki je službovala v Ročinju. Ona prebiva v Gorici. — Ipavčevi živijo slalbo; kjer je mizerija, tam pa rad pomaga še alkohol veča'ti nesrečo. In tako je Ipavec znan kot alkoholik. —¦ Spravljajo ga nekatere vesti v zvezo z nameravanimi atentati, toda to ni verjetno; tudi v Ročinju fi¦ . &fr okolici. 'Beležimo, da ga povsodi slovesno' sprejemajo-."V Vftojfbi' šoanu ^aipYaivi-lfsoc. tfemictkratje.rdeče ihiapise. ' N. K d. -iž-Tfšta- priredi dne 14, julija izlet v Gorico- tržaški dcl&vci pridejo i godbo itf zastavo na- Čeilu in bodo korakali* po mestu ina veseličiti ppoštor ria- Koren-, (Attemsova ipalača). Tamkaj se boidte vršil' velik mianiifestaciijski' shod, na1 katereni bodT/govorili razni govorniki iz Trsifr. Poipoldne se . pnena-,poj.njenje voe, zlasti pri br-zovlakihi se priporoča potujočemu* občinstvu, v interesu,' lastne udobnosti, da? ne nastopi potovanja ravno' neposredno' ob- šolskem* sklepu oziroma začetku-. Pri ti priliki se opozarja tudi na to, da se- mora- re#erviran5e | voznih oddelkov po zmislu § 15. odstav--ka 1. obratnega .po&^ovnJka med? časom* (glavnega potovanja odkloniti, če temu na-\ sprotiijiejo obratni ali1 prometni, oziri. Ob k enem se opozarja na to, da se mora !po^ I* vodom Sdkolskega- kongresa,- ki se vrši. koncem tega meseca v Pragij vsted prof: meta. posebnih vlakov veliko, število osebnih voz oddati-iz tukajšnjega dkra^ai tako da se bode pri obitam osebnem- na* va^Iu ob dvojnem prazniku uporabljali po potrebi tudi-opravljeni tovorni'vozovi v svrho obvladanja tekalnega prometa. Društvo Goriških Stovertskih Foto-! amatedev v Gorici priredi dne 7. juiga-X \. svoj k društveni fetet v- Kanal. Odi-j hod iz Gorice z vJIakom državne železni-[]ce ob- 2.54 pop. do Plavi, od- tod. pe5; V Ti Kanal in iz- Kanala z vlakom ob 8.46n»zaj | v -Gorico; Tura je jako zanwniva in- pričakuje-imo, da se g& člani polhoštevikio vdeftežfe-. Gostje dobrodošli-— ^dbor1. Otvoritev omnibus linije Bolii«#ka> Bistrlea-BohinjSfc& jezero. — The-29i junija t*sL se otvod na progi 9o&a$ka*i&-||strica*Boteingisko jezero omnifonsliiMijaš- lM-(bode vozila vsak dan^triteat-iife Bc*mj«fco; [jezero s sitedečimi-iposta^aiiinij: Bistrica-lio^ j tel sv. Jane-*8w>tei sv. Stofa \n kontna po^ Ijstaia JiioUerZlatorogi Ravno' mimo teh no* p staj in po istr progi se bode vračaB orani--|:bu& tudi tnlsrat nazaj v -Bistrico;- Vrane' cene so za l osebo in vožnjo iViB!strice do sv. Janeza 60 vinarjev- — ;te Bistrtčef •do"-.sv. Duha 70 vinarje^i --— iti^Bišftrice |Jdo Zlatoroga- i- krono, To: zarefc ^o^ljno5 f komunikacijsko- linijo je' ustanovila' Dež^!--na Zveza za> tujslei ipromst na Kranj«ikem';-ki jo bode tudi subvreiadjosiiTala: TmjslS' ¦pronjet v Bohirtjui.poseiMo^ promet Ide*-'.' -mikov, bod'e gotovo-živaSiihejSi; ket je rav-~ no pasantom. dana priJikaf, se za jato-n^ ko ceno prispeljati na kraisnio Min&kdie-' Imate RtvnmtUn«, protinakes v «obehr Rltvobolf AH ste se no prepihu ali druttai"« oreMadill? Poskusite vendar boteStuo utehaiofii, Mkajoči in kmotejM^, Pellerjev flutd z znamko nTSiza.fluld". Pomaja tudi nri tramnfn v hedfih, križu in sklonili. Ta je v resnici dober! To ni samo reklami! D-vaMjstoici m poikuSnjo '» kron tcmko. ITzdelo-vatelj samo lekarnar Fellcr v Stubici, Klsn-tr|-It '01 (Tlrvatflk^. zerj>,;.T^iidl go^razafBc*iai!jslki ;fcrafi in hot©K ;ib}xiip po tej onmi&uslihiji intenzivnejše zvsaani raie/d sejboi hi gotovo je, da se*dFU<žabno življenje letoviščarjev oživi. Posebno za izletnike je ta nova komimi-'Jcasgfe zelo^rSklatiTia i« imajo vlafci, ki oddajo iz Gorice -zSutraj in opohidne v Bo-Unl, zvezo, Jia, to onrartous-vožnjo. Deželna Zveza je izdala za to linijo posebni reklamni jp*'alkat, ki imra tudi natančen vozni sred in vozne cene. Veselica na »ŠkoHu sv. Pavla«. — Kakor že večkrat objavljeno, priredita »Podružnica Dr. sv. C in M. za Selo-v pridi naši prepotrelbni Družbi sv. C. in M., Dijaški kuhinji V nedeljo 30. t. m. na »školjii sv. Pavla« s sledečim vsp&rodom: 1. Koncert od 10.—1, popoldne. 2. Sartner: Na planine. 3. Foerster: Planinsika. 4. H. V.: Smola, komičen prizor, 5, Knahl: Slovan, 6. H. V, Brez glave, burka s petjem. 7. Aljaž: Oj z Bogom, ti planinski svet! 8. Iz cbsžja pod kap, komičen prizor. 9. Ples. Med veselico in po veselici prosta zabava na trati sv. Pavla, kjer pihlja tudi v.najhujši vročini prijeten vetrič Ln kjer bodo šotori za jed in pijačo najboljše vrste. Poleg tega bo tržni dan za plaininke v lepih šopki-h. Tudi peklo in cvrlo se bo po vStarem, In še marsikaj bo tisti dan na »ŠkoUu sv. Pavla«, kar bo razveseljevalo človeku — vsem brez izjeme — dušo in telo. Upamo, da se odzovete vsi tisti, ki čutite narodno, ki ljubite uživanje krasnih uric na prostem ob zvokih godsbe in krasnega petja, našemu vabilu, zakaj zagotavljamo vam, da vam ne bode nikoli ržal, ako priletite tisti dan na »školj sv. Pavla«, — Torej 30. junija t. 1. vsi na »Školj sv. Pavla«. — Odbora. Zopet špijon! — Aretirali so v Pia-veh laškega podanika Ivana Kliemente iz Tarceta v Videmski provinciji; osumljen je špionaže. Sedaj je v zaporih v Gorici 6 oseb radi špijonaže, poskušenega atentata, izdaje vojaških načrtov itd. Avanzlraoje pri pošti — Poštni asi-stentje, imenovani leta 1904, postanejo oficijah; oiicijaii, imenovani leta 1903, bodo imenovani za 'Višje poštne oficiale, to s 1. julijem t. 1. Okoli 60 kontrolorjev, ki so v devetem činovnem razredu nad 9 ¦let, bo pomaknjenih' v osmi činovni razred. Uboj. — Pri zgradbi belokranjske železnice je bil zaposlen pri akondantu Tur-janu Tojminec Ivan zaleščak. V neki gostilni so ga napadli; to je v Petrovi vasi pri Črnomlju, in neki napadalec mu je porinil noz v prsi, da je revež takoj umrl. Pozor! Ob vsakem vremenu priredi društvo »»Prešeren v St. Petru na praznik sv. Petra in Pavla ob 5 in pol popoludne javno-tombolo:.Dobitka: Cmvina 100 K, tombola 200 K. NB. Ce bi imel kdo slučajno dve števiJki enaki na srečki, naj- se oglasi pred tombolo pri odboru. Srečka stane 40 v. Po igri veliki si. lonični koncert v »Zadružnem Domu*, pri katerem svira c. kr. vojaška godba iz Gorice. Vstopnina h koncertu 20 v za osebo. — Morebitni cisti dohodek je za ustanovitev prepotrebne ljudske knjižnice. Komur je na srcu ljudska izoforazba, poseti ta dan Š-?mpetersko prireditev. Opomba: Vstopnica h 'koncertu velja samo za enkrat. — Odbor. Čftaoje ne le političnih temveč tudi nepolitičnih, zabavnih in poučnih listov je dandanes, ko vse napreduje in se izobražuje, vsakomur nujno potrebno. Opozar-zamo vse na današnjo prilogo našega li-. sta ter vsem toplo priporočamo, da se na-roče na »Slovenste* %strovani Tednik«, ki je edini slov«nsL :*st te vrste. Ker je zelo zanimiv, zalbaven in poučen, bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši, v nobenem slov. kraju! Naročite si ga! Na Češkem imajo ne !le po salonilh, temveč, tudi po sobah preprostih seljalcov slike čeških veljakov. Velsfc .nedostatek Slovencev je> da ne častimo na enak način spomina svojih veknož. Glavna 'krivda te-% s*u je pač to, da nismo imeli doslej prhrter-nfli m cenih slik. Temu je odpomogel »Slo-venski Ilustrovani Tednik«, lei je izdal 63/47 om velike 'krasne dvobarvne slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča bi ASker-ca in ki Jib oddaja brezplačno svojhn na> ;ročnikom. Gradež je sedaj že poln 'gostov. Velik naval ipa bo še prihodnji mesec. Kam z vojaštvom v Kraunu? — V seji občinskega sveta v Krminu 22. t. m. so prerešetovaM vprašanje, kje nastaniti tam se nahajajoče vojaštvo, ker je slovenski zavod, ki je lastnik realiiete ex-Stua odpovedal s 1. julijem nastanjenje za vojake. Vojaška oblast pa zahteva od občinskega sveta, naj nemudoma preskrbi stanovanja za vojaštvo. Unela se je obširna debata. Župan je- mnan.i, da bi zavod1 morda prodal posio-pje, pa so drugi poudarja'.!, da zahteva preveč, 70.000 K, naj bi se rajše kupilo primemo zemljišče in zidala vojašnica — slednjič so izvolili odsek, ki naj se pogovarja in dožene nemudoma, tako da se to vprašanje reši pravočasno. Strela je ubila v Gradišču ob Soči( Magdaleno Balatoen, ko je kuhala v kuhinji. Balabenova je mati več otrok. Prihodnja števHka »Soče« izide 2. julija. V soboto list odpade, Iker bo ta dan praznik. — Važnejše jutrišnje vesti, dopise itd. priobčimo v »Primorcu«. Odprti lekarni. — V soboto popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liiberi-Tronfba, v nedeljo pa Gironcoli-Pontoni. V teh dveh slednjih bo ponočna služba v času od 30. t. m do 7. julija. Sol^olsl^i 3estnil{. V Prago na vsesokotski zlet so se odpeljali Goričani včeraj. — Velike slav-nosti so pričele in po Pragi polje slavnostno življenje. Došli-so razni slovanski ¦Sokoli, posebno navdušeno so pozdravili ruske Sokole. Došlo jih je 700. — V Prago je prispel iz Parza znani prijatelj Slovanov, francoski pisatelj Leger. — V Prago je odšel tudi ljubljanski župan s podžupanom. Iveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Draga« v Tevčah priredi dne 14. julija veselico s prijateljskim sodelovanjem društva »Školj« iz Šmarlj na otoku pri Ohanjah, ki je povit v bujno zele.n. nanjem. Dalje na peti strani. f m i* Turčijo h Italijo, Razno, V. zrakoplovih vzletajo italijanski: častnilki dan jia dan nad ttirško-arabsko bojišče ter mečejo bombe. Mečejo med Arabce budi razna naznanila, da bi jiih ostrašili — Pri Homsu v zadnjem boju so imeli Turki« in Arabci baje rzneidmo velike izgube. — Po bitki pri Zanzurju so se Turlkoaralbci^umaiknili tudi1 z 'zemljišča Za-via. — Lahi pričaikujejo, da iriapadejo Turki otoke, katere so zasedli. Malo verjetno. General AmagTio pa je predstojnikom zasedenih otokov prepovedal vsako politično agitacijo. Posdbnih poročil ni ne z bojišča v Afriki ne iz JBgejskega morja. Razne vesti. Pred poroto v Trstu je sedel na zatožni klopi Josip Mazi, ki je umoril svojo ljubico in potem poslkušal samomor ika-kor smo že poročali. Razprava je končala v torek. Mazi je obsojen na 18 mesecev težke ječe s posli. Drugi letalni teden pri Dunaju se je tudi dobro obnesel. Aviatik Blaške se je dvignil s pasažirjEm 2400 m visoko; na distanco je zmagal Zablatnik s 128 km. Velika tatvina v banki. Bančni sluga ukradel 260.000 mark. — »Draždanska banka« javlja o poneverjeirju blagajniškega seia Brunninga sledeče: V predpoi-danskih urah je banlka, kakor navadno, poslala v »Državno banko« po denar, ki bi ga imela izplačati v naslednjih urah Šlo je za znesek dveh miljonov mzrk v »Iatu, srelbru in papirju. Ta znesek je šel dvignit sluga Bru-mimg. Blagajnik, ki sam ni mo- v »Goriški tiskarni' se priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, brošur itd. zagotavlja lično • delo in dobro postrežbo po zmerni .-*¦• ceni. —- Sanut & Bregant dutorizouana stdubena turdka ulica Adelaide Ristori ste/. 5 se piip' r-ičala p. n." občinstvu za v?a slavb.enn dela. Izdelujeta vfiakovr^luo načele, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. prodaja trgovina ' A. Gabršček v Trgovskem Domu j l. Primorka, 36 listkov K 1* ± „ , 52 „ „ 1-50 ' 3. Slava ,39 „ „ 0'80 j Primorka nadomešča la."kc »tresselte". SlaOfl nadomešča pike ecc. Slovanski tSUOk K 2-20. (Vsaka kur a tarokova ima po dve sliki iz slovanskega življenja). Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega opravičenega razloga, da bi se jih Slo- j vt-nci ne posluževali. — Dolžnost naša ie, izpodriniti tuje izdelke. Peresa z reserooariem Črnila od najpriprostejših do 30 kron. — Za običajno rabo priporočamo : »UnlOn" a K 2'60. - ,LtnAfMr6 a K 320 (priporočamo dijakom). - »IdCUl" a K 4-____ pnma K 5*20. — „Red lBdlanM a 11 K in 14. — Finejša peresa za dame . gospode, z ročniki iz srebrai močno pozlačeni in dr. od 17-30 K. —¦ Vsa peresa, tudi pri onih za K 2-60, so že iz 14-karatovega zlata, [knjigarna A. Gabršček, Trgovski dom. Smrt pod brzovlakom. — Upokojeni prometni kontrolor Berger je posetil svojega sina v Veliki Vodi v Slezjji. Šel je po prosu kar iG 'P^dndral brzovlak in mož je umrl -strašne smrti pod kotesi vlaika. Strašna vročina je -bila te dni na Španskein. y Sevali je bilo 52 sto-pkij 'vročine >na solncu. (Gozdovi so se zapalili. V ftilbao je umrlo radi sdlfčnarice 20 oseb. Strašna družinska jtrae«^jja se je..p4r, „ _^__. igrala v Amsterdamti^iMefcr^^N^^^feŽ^^?^ nirtil svoje 3 otrobe, ker je ižena ž njimi gjxlo ravnala. Potem' se je hotel obesiti pa so ga rešili. Velika avtomobilska nesreča se je pripetila na Češkem'. V Višehradu¦,ie*ftr-j vozil avtomobil ženo krojača iMikiša, k; je ostala mrtva, V avtomobilu je bil Poljak Krzacinski, ki se je od strahu onesvestil in padel talko 'nesrečno, da si je pretresel možgane. Mrtva roka, — Koliko premoženja so si nakopičili- razni menihi in duhovniki ter ga izsesali iz prebivalstva na Francoskem je razvidno iz neke statistike finančnega niinisterstva. V ti statistiki se poroča, da se je temeljem zakona o 'ločitvi cerkve m države postavilo pod sekvester 68.551 cerkveni zavodov. Sskvester je doslej izvršen nad 47.425 zavod'. Koinr^ciralo se ic premoženja v znesku 335 miljonov jeron, ki se je ves porabil temeljem zakonske doloGbe za- dobrodclnf namene. Poročilo .konstatira, da ibodo dobili dobrodelni zavodi nad 400,000.000 frankov nekdanjega, cerkve/nega premoženja.. Kako so zaznamovani avtunobilj iz posameznih avstrijskih dežel. — Vsaki av-io:nol)il ima, ikakor znano, 'na zadnji strani svojo Sr*ko, po (kateri se pozna, iz katere dežele je. Ker bo naše Čitatelje gotovo to zanimajo, jim podajamo tudi kratek pregled. Črka »A« označuje, da je 'bil av-tomcibil registriran na Dunaju; —B— Ni-žia^strijska izvzemši Dunaj; --C—Gor-nie avstrijska; ~-iD— Solncgraška; ™E— Tirolska; — F— iKoroŠka; —O— Bosna; -H— Štajerska; —J— Kranjslka; —10— Premor je; —-M— Dalmacija; —-N— Praga; —O— Češka; —P— Moravska; -R— Šlezija; —S— 'Galicija; —T— Bitko viri a; —W—- Prec" »rlska; —U— Ogrska. Avtomobili iz inozemstva imajo raz-ven črke, ki z-nači, kje je bil avtomobil registriran, še črko —Z—. Nesreča v Alpah. — dz Inomosta poročajo, da je neki Viljem' Paul iz BeroVma padel v gorah 300 m giloboko ter ostal na mestu mrtev. kvica z okroglo kupolo 'in dvema stolpičema; a pod njo je girolbniica. Napis.ma marmornati plošči pove: da je to smrtno počivališče bratov Jovanovtičev, trgov-,' cev-milijonairjev iz spodaj v dolinici Krasno se razprostirajočega mesteca. Par korakov od oarfkvice je sveže zasuta gomila, a ob n|i stoji' 45 letni mož, držeč za roko 31etnega sinčka. Poleg njega stoji še. desetletni deček, bratec ma- Moja roža; Utva: italijanske pisateljice in: pesnice; Kimetamarija* (Nfernodea-jia nove-Ha;' Vera V.: iKraJljiea Horteuzija in njeii sin; Polonioa Ivanovna; Vzigojeslovni pa-!ber,kf; Dr/MandK:- Društvo v varšl^a^fe-klet in • žen. Razno.... Stane na iefio S K, za učiteljice in dijakinje 6 K. , »oll-ov Seidlstz-prašek je za na Celodcn ttpeCe neprenosljive 8lo38tvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dr» ¦tičnimi PMtil. kroglicami in grenčlcsmi. Cena orig. škatlje K2*— Ponarejale se »odnljsko zasleduje. RolhKo Franc, žpj? in sol ju ribanje livota. ~ Boleftine IajSujote in okrepCojoCe ata-ortino sredstvo proti trganja m ?rehlajenjn vsake vrtite. Orlj?. steklenica K 2-— Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicab. Glavna lekarna A. MOIL, c, in kr. dvorni Mlotalk, Dunaj, Tnchlanben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironooli, G. Cristofoletti. Mrtva roka. Popoldansko majnikovo sobice obseva visoko Majevioo planino, igra se na zelenih bosanskih gričih, odseva v hitrih valovih reke Jaie. Čujejo se kravji zvon-ci i:i vnits odmeva iz brda v brdo pastirja pesem in nje značilni refren, oni, le našim jugoslovanskim bratom lastni »oj«, ;'katerem biiva naš brat vsacutstva svoje >duše, ljubezen, veselje in žalost. Na precej visokem griču razprostira se obširno pravoslavno pokopališče, °žrajeno z na\ udnim tesenim plotom. Visoka treva je prerasla grobe, te ttipatam jnoli >a me mramornati kamen ali navadni leseni križ, ,ki ,se nekako skrivnostno od-ra2a v senoi s|jVj kogati,h jablan in 1iružk ™sati se to sadno drevje nad domovi vedno spečih, in poikopališče je bolj po-^ono vrtu nego kraju smrti. Na lugozapadni strani pokopohV;a, na Obronku griča vzdiguje se krasna cei »Vidine, pravi mož meni, tu so včeraj pokopalirmojb sestro. Bila je bogata — imela je>ad 80.000 kron premoženja, a vse je. zapustila- cerkveni občini, katera nfrpotfeibna, ker ima sama nad pol milijona premoženja.' Bila sva sama na svetu, ona in jaz. Gna vdova brez otrok ii? sorodnikov. Jaz sem siromalk, in z delom svojih rok moram živeti-dva sina in ženo. Delam male klobasice in jiiii,prodajam* po gostilnah, in tako zaslužim mesečno do 120 kron; ali verujte mi, to komaj zadostuje za ubožno življenje. Kaj bi bilo, ako zbolim, ako umrem? Moji Uružinicii netbi preostalo drugeiga: 'kakor sneti klobuk z g^ave in prositi pred tujim pragom. Nisva si bila s pokojno sestro prav dobra, ali ni j! bilo treba zapuščati meni — mojima otrokoma naj foi bila zapustila, vsaj četrtino. Da, pokima mož žalostno z glavo, hotela je baje storiti tako, ali pregovorni so jo na smrtni postelji popje ter njih prijatelji, bogati trgovci — in pogled mu je splaval na ponosno grobnico .lovanovi-_Čev —¦ in pogralbila je vse »mrtva roka«. Globoko v srce mi je segla priprosia, mirna, iz duše izvirajoča tožba ljubečega in skrbnega očeta, in me spomnila na marsikaj nji podobnega. h zamišvjenosti me je prebudil pop, ki je prišel, da opravi molitve na grobu cerkvene dobrotnice, imenovane »tretjino«, to je tretji dan po smrti. Z njim je pnišlo nekoliko dam in gospodov v krasni narodni noši. Vse je šelestelo v •Jvili — tudi gospodje so imeli široke turi&c svilnate hlače, a na glaivj neteči fes. I Cerkovnik Mičo je zatakni! v grob nebroj svečic in vsi s popom vred so vzeli v roko po eno ali več. Mieo je prinesel tudi kadilnico, in pričela se je ceremomija. Poje pop, poje neki idrugi gospod^pevec, in v č:stem svežem vzdufliu krasno odmeva koral: »Gospoidin pomiluj!« Obred je dolg. Na koncu blagoslovi pop na krožniku pšenice, strese polovico na grob. a od druge polovice vzame vsak prisotni po nekoHko zrn ter jih poje. Pri poslednjem obredu so mi prišle na misel navade naših pradedov starih Slovanov — njih tnizna in ..strava. Pop in družba je odšla še na druge .tfomiie, da opravi tudi tam molitve, — a mene je v!ek'o' k izhoidn. Tudi oni mož z otrokoma je cdšel, kateirima je »mrtva roka« vničila lepo prihodnost. Miisli.so mi hitele tja na Slovensko. Povsod jednako, povsod eno in isto — lov na hrani'nične knjižice bodisi tam gori ob izviru Save, Soče, Ljubljanice ali Krke, ali pa tu doli ob Jali, Bosni in Drini. Odsevalo je majnikovo solnce od ru-dečih hišnih streh in vitkih minaretov turških džamiij mesteca v dolini; in s pokopališča som je odmeval oni lepi staroslo-venski: »Gospodin pomiluj!« Koliko .lepote je v tem vzkliku, koliko vzvišenosti; a vendar koliko nelogike med njega zmislonT in dejanji. »Pomiluj Oospodni!« — a no-sitelji njegovega imena ne pomilujejo siromaka. Proti mestecu koraka mož — ubogi oče, »mrtva roka« je pograbila po pravici njemu pripadajoče premoženje. Nad Majevrieo planino visi Črn oblaJc — iz brda v brdo odmeva pastirjeva pesem »oj«. Veter prinaša akorde korala: »Gospodin pomiluj«, ki vzbuja v duši, pri vsi svoji lepoti, čutstva trpkosti in ironije — uboga »raja«, kedaj bodeš svobodna — raja od Triglava do Balkana, svobodna — mrtve rc'!-;e. Mali oglasi.— : NajatatJlA pristojbina stane «0 tin. ako Je oglas obttinejll «e raCnna za vsako besedo 3 vin Kajprtpravnejie insoriranje za trgovce in obrtnike .____ Bol*»J» w«nJH}» tr(fOTcev in obrtnikov v Gorici. kateri* na daAlI (te celo r meota) nlbfio n« potna, ker nikjer v« isMrirafo. Škoda nI majhn« Dobroznana družina STaalov povfi upv«tvniStvo. sprejme gojenke na stanovanje in hrano. Poslano*) J)i> se preprečijo nespora-^umljenja, čast mi je javiti svojim p. t. klijentom, da g. dr. Ferfblja ni veg konci-pijeut v moji pisarni. V TBSTU, 25. junija 1912. Dr. Feliks Kovačij . odvetnik. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo !e toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Književnost. Slovenska žena. —¦ Glasilo slovenskih žen. Številka 4. in 5. .Vsebina: Vera V.: Ženska volilna pravica v Evropi; Marica M.: Ženski 'dan; Lila Ijiljanova: Pavel m Olga; Mara Tavčareva: Junak; -M. M.: Poštne aspiiantinje; Mara Gregorjeva: Chercliez l'(liome!; Minka Zailarjeya; Zahtevajte U^ pr| svojem trgovcu ne sarno nkocke za -^' flovejo juho", nego izrecno Za birmo! Vkupile lopo in trpežno blago po znižanih cenah pri iadaljno rjaklotgenost. Z. odličnim spoštovanjem / ; , | ( 1\- Aleksander Anatoo^, ns»nr in trgovec x zlattilnb In srebrnitio litr^pttftnljinl preilmeti Oorl«a».-Č(osp6.fl|kii. uiiea št. !«• Josip Gberdank ;; tovarna sodovke in pokatic pi Si Luciji -t:_ SML Zaloga u Kanalu pri gosp. fldalbertu luančič. Priporoča se' gg. gostilničarjem za ohita naročila. — Za dober izdelek se j tinci! — Cene konkurenčne. Postrežba s» v Gorici tU 1D90 f Povsod priznano slovito fn prUjaMjeio domače zdravilo. -Pri večjih UJ tal d ! v naročilih issdaten popust. Lekarnarja H. THIERRY-|a BHLSHIli pravi x seleno redovnico kot varstveno znamko. «™«««» Proti vsakemn ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in Btrogo kaznuj«. Kedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, r-ašlju, Uruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri iitfluenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zubobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam 12/2 ali 6/1 i vel. postona steklenica K v« Lekarnarja H. THIERRY-JH samo pravo CE NT1F0LJI\0 SI^/ILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih riuah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenjn in vnetju gnojitvnh, odstrani iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebno operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 skatlji s H'. ZftLBEn: Lekarna pri Ang?ljo -irki A. TiierrHa Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. Na debelo po m«d. mirodilnicah. ICH DIEH lAJnnrrjRPnarate naslednik Jos. Terpla. N» areil Battolja ^ TRS0VINA NADROBNO IN DEBELO. (Ujceinja kMivilii« ¦Inkarikeia li ¦rtiief* hiti« tor tkMh, projtt ta iHIJ. POTRBBSClNB za pisarelce. Mlin is papatniks. Najholjse Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE - mm krojašs in iavffatiB* STetlnJiee. — ftoint venet. — Masne kn|!ltee. lišnr obuvala sa vse letne čase. Posebnost: Sineea za zelenjave, Irm in detelje. ffafboHe ofirbljena zaloga za kramarje, kroSnjarie, prcdajilce po sej mih in trgih ter na dele«. •-... & -» ' ! K Mor hoče imeli pristno angleško I Mago za obleke, naj se obrne na kro- J jnškega mojstra | Zebozdravniškl in zoboteiiniski atelje Antona Rrnšič Dr. I. Eržen Gorica j Corso Franc J*»sii> št. 39 ali pa na Tržaški ulici št. 16. ; Izdeluje se vsakovrstne j obleke od najfinejše vrste do navadne, za vsaki slan ! in za vsak letni čas. i Uzorci oa razpolage. GORICA Jos. Uerdl fefeallSCe šfeo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordiaira o sooleni ateljeju od 9. ure dop. do 5. are pop. Najboljše švicarske precfziic ilre „Scliaffliauscii" in druoe YnmUtn vrstne ure zlate in srebrne. Tr«f»V|n," x blatom tir srebrom, briljnntj i, diamanti ter optičnimi predmeti Jakob Šuligoj, urar c. kr. državnih železnic in zaprisežen sodni cenilec Gorica, Gosposka ulica štev. 25. Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z električno gonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emaj-lirat stane K 6-—, v različnih barvah K 8-— Pri A. vd. Berili! Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga Continental je najboljši pisalni stroj. Primerjajte in prepričali se bodet>, f|n je to res. Zastopstvo in zaioga tvrdke Wawl