SI, 144 Pežtiigj^B^^rol (CsBtt) nn*«ft tn ia neti) V trstu, v necMJo lB. tunija 1922 - Fosa »ftna Številka 20 stotink Letnik XLVII jzhaja, izvzemši ponddjjR^k* M^jutraJ. Uredi *C3j3JCa fcj AslSkega U. 20, L nadsti&fc ^'TOgi * P°®'Jai JTJ rsma s c r.e sprejemajo. Vstopi si scTEtvračajo. Izdaja. - tefan Godina. — LaifefrtfrkarnaEdljiost Tisk tiskarna Edinost Naročnini snaia za mesec L 7. -,3in% £>J£,i»fpoI leta L 32. —, in celo leto L 60 — Za laozemstvo mesečno 4 lire vač. — Telefon uredalJtvj in uprava SL 11-67. LiJlNOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Hrokosti ene kolone (72 mm.) — Oglaai trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceni osm tnice, in zahvale, poslanice in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglas! ■aročnina ln reklamacije se pošiljajo Lzklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. * Telefon uredništva ln uprave 11-i7. Tujski promet In politika Že v trdi zimi smo opazili v vseh mogočih listih nenavadno živo reklamo, ki je imela cilj obnoviti tujski promet v Opatiji in ga povzdigniti na nekdanjo višino. Objavljal se je dolg program vsakovrstnih športnih prireditev, veselic in kongresov; veselili srno se te inicijative in želeli lepi Opatiji mnogo uspeha, dobro vedoč, da bo od tujskega prometa imelo tudi naše ljudstvo svojo korist. Kakor smo obveščeni, je letos prihitelo še precej tujcev v Opatijo in par prireditev se je že dobro posrečilo. Toda kaj se zgodi? V sredi sezije, ko je najlepša kopalna doba, ko so se prvi tujci nekako udomačili in so se z vso pravico pričakovali novi, pridejo znani incidenti in požig «Zore». Nismo še spisali svoje misli in že slišimo ugovor: «Hrvaški vojaki novinci so provocirali!« Pustimo to, o tem bomo govorili, ko bo vojaške sodišče končalo preiskavo in eventuelno tozadevno obravnavo. Priznavamo na vsak način, da so bili novinci veseli in glasni. To bi tujcev ne motilo, zakaj povsod v našem militarir-sličnem svetu se vršijo vojaški nabori in novinci se povsod približno enako glasno obnašajo. In recimo tudi, da bi bili Hrvatje res provocirali. Tujci so navajeni, da v takih primerih posežejo oblastva javne varnosti vmes in napravijo red, da takoj prenesejo zadevo iz ulice v sodno dvorano. A kaj se je zgodilo? Ljudje, ki nimajo ničesar opraviti z varnostno oblastjo, so si prilastili svojstvo tožitelja in sodnika, v divjih prizorih je igrala po ulicah gorjača, a namesto da bi imel besedo zakon, je zapel nad «Zoro» rudeči petelin. Tudi če bi bile vse trditve nasprotnega časopisja resnične, način, kakor se je vsa zadeva rešila, ni koristil ne ugleda naših ob laste v ne tujskemu prometu v Opatiji. In namesto da bi te dni prihajali kovčegi iz postaje Matulje proti Opatiji, se prenašajo kovčegi iz Opatije v Matulje. In kdo plača škodo? Ne tistih par razgretih glav, ampak vsi sloji, ves narod. Primer Opatije pa ni osamljen. Zadržanje vlade in njenih organov na eni strani in razbrzdanost v strankah in posebno v časopisju na drugi strani, škoduje v ogromni meri vsemu narodnemu gospodarstvu. Ni je dežele na svetu, katero bi bil Bog obdaril s tolikimi naravnimi lepotami, kakor je Italija. Poleg tega pa ima v njej vsak narod svoje zgodovinske spomine, a italijanski veleumi so to deželo še obogatili z neizmernim številom raznovrstnih umetnin. In zato so od nekdaj vsi narodi hrepeneli po Italiji, z mečem in s križem v roki, z rožnim vencem in s knjigo sonetov m s paleto ali pa z mlado nevesto ob strani, vedno so narodi romali v to deželo. Imena Goethe, Byron, Heyse, Turgenjev in sto drugih nam pričajo o večnem hrepenenju severne megle po južnm solncu. Dejstvo je, da je bil tujski promet za Italijo od nekdaj neprecenljiv narodni kapital. < Železnice in paroplovne družbe, hotelirji, izvcsčeki, tolmači, čolnarji, prodajalci umetnin, različnih spominov, cvetlic, in sto drugih obrtnikov je imelo od tega prometa neposredno korist, a v državnem proračunu so se pod postojanko »tujski promet* v aktivah blesteli miljoni. Danes je ta aktiv um skoraj izginil iz državnega proračuna. Naj se ne poreče, da je mnogo krivde za to v dejstvu, da imajo Nemčija, Rusija in podonavske dežele slabo valuto. Švica ima še višjo valuto nego Italija, in vendar je vedno polna tujcev. Na Nemškem in ob Donavi je še mnoga bogatašev, ki lahko prenesejo potovanje v lirah, toda imajo pomisleke. Mnogi železničarski štrajki niso še pozabljeni in ni čudo, če se tisti, ki želi na jug, boji, da bi ga tak štrajk ne priklenil mogoče za teden dni na kako mrtvo točko. O pobojih in represalijah med strankami se čita po vsem svetu in taka stvar od daleč še hujše izgleda. A so stranke, ki izrabijo posebne prilike, da povzročajo nemire in s tem ogromno škcdujvlo tujskemu prometu. Najboljši dokaz uo imeli o priliki evharističnega kongresa v. Rimu. In tako* leži božji blagoslov, ogromni kapital naravne lepote, zgodovinskih spo*-minov, hramov znanosti in umetnosti že leta neizrabljen, ne nosi obresti, njegovo vzdrževanje pa deloma stane enake svote. Kdo je temu kriv! Vlada, stranke in časopisje. Če bi ti trije faktorji le malo časa hoteli razlagati ljudstvu pomen tega vprašanja, bi bila Italija kmalu zopet tisti vrt Evrope, v katerega vse hiti. Videli stmo to najbolje o priliki genovske konference. Ne po zaslugi vlade, ne strank, ne časopisja, ampak iz svoje lastne razsodnosti so se mase zadržale mirno. Ljudstvo je čutilo instiktivno, da gre tu za ugled naroda, in pokazalo je, da si zna zaslužiti ta ugled. Ako bi listi in stranke povedali masam, dal je treba politične boje voditi z idejo, z organizacijo in z delom, a ne z orožjem, ako bi povdarjali, da gre tu ob enem za važno gospodarsko vprašanje vseh slojev in vseh strank in ako bi vlada krepko vršU^ svojo nalogo, bi ljudstvo to takoj razmffelo in bilo bi za vse bolje, tudi za stranke. . Izgleda zopet, da hočemo mi, iftala peščica, dajati lekcije štiridesetim mtljoijoni. NeJ Govorimo v prvi vrsti v interesu naše ožje domačije. Tudi pri nas je tujski promet važna gospodarska postojanka. Omenili smo Opatijo, imamo še druger točke ob morju, imamo naše divne oodzemeU^tfc. ia-me in imamo Sočo. Ali gospoda, ki so me* rodajni, niso še pomislili, koliko tujcev bi lahko prišlo k Soči. Miljoni so se tam borili, ki bi hoteli še enkrat videti brez puške tiste kraje, kjer so trepetali in trpeli. Sto-t is oči so tam pokopani, a izvedenci trdijo, da je soška fronta strategično ena najzanimivejših. Koliko izgledov za tujski promet se nam tu odpira! Samo kedaj se bodo naši izgledi udejstvili? Odgovor nato je dal neki Nemec iz Češke, ki je prijatelju Tržačanu, kateri ga je povabil v Trst, odgovoril: Bis es ruhiger wird! Kalila Burna seja zbornice zaradi aasilstev po državi. — Odločne izjave ministrskega predsednika RIM, 17. Včeraj bi si bili v zbornici fašisti, socialisti in komunisti skoraj skočili v lase. Šlo je zopet za bolonjske dogodke. Prvi je govoril poslanec ljudske stranke Milani, ki je dejal, da je bolonjska pokrajina trpela najprej pod socialistiškim pri timskom, ki je bil pravo suženjstvo na gospodarske m duševnem polju in proti kateremu se je dvignila reakcija, katera se je osredotočila v boj med poljedelsko buržoazijo in kmeti. Reakcija se je naslonila na fašizem. Govornik smatra, da more samo državna oblast narediti konec vsem nasllttvom, ki se izvršujejo v bolonjski ooVrr-jini proti socialistom in popolarom. V ^rpunist Bombacci je v ostrem govoru Oci vil fašistom njihova nasilstva in je omenil značilen pogovor, ki ga je slišal te dni v gostilni med vojnim ministrom, senatorjem Bergaminijem in nekaterimi drugimi politiki. Senator Bergamini je dejal vojnemu ministru, da je njegova vojska stara, polomljena barka. Če bi ne bilo fašistov, bi se sploh ne moglo na ulico. Tu je prišlo do ostrega prerekanja med Bombaccijem, fašistom Giunto in komunistom Mingrinom. Ko je Mingrino dejal, da orožniki ne streljajo, ker imajo ukaz, da ne streljajo in da bi morali, Če bi šlo po pravici, fašiste po-ubiti, kakor oni ubijajo druge, je Gunta s koč 14 in zagroeil Mmgriniju, da ga bo oklofutal. Predsednik ju je komaj pomiril. Med silnim prerekanjem in krikom je nato nadaljeval svoj govor Bombacci, poudarjajoč, da se kmetje z grožnjami s31ijo, da vstopijo v fašistovsko organizacijo. Enako je govoril tudi socialist Ercolani. Socialist Zirardini je v ostrem govoru zahteval od vlade, naj naredi konec fašistov-skim nasilstvom; v nasprotnem slučaju bo b parlamentarne tribune pozval proleta-riačt na vstajo. Na koncu sta govorila Še državni podtajnik Casertano, ki je branil delovanje bo-lonjskega prefekta in ministrski predsednik Facta. Ministrski predsednik je ponovno poudarjal potrebo pGmirje«ja., Vlada i mora delovati najprej prepričevalno pri raznih voditeljih strank — je dejal Facta 1 < •— izvrševati mora nato neoristranski in | ^ strogo zakon — in on izjavlja, da ga je tudi doeiej izvrševala proti vsakomur! — in končno paziti nato, da tudi njeni podrejeni organi, predvsem sodn£je, izvršujejo svojo dolžnost. Ne more dovoliti, da bi se izvrševalo nasalje nad kakršnimkoli državljanom in zato zagotavlja posl. Zirardinija, ki se je malo prej pritožil, da se ne more vrniti niti v svoje rojstno mesto, da se lahko popolnoma mirno in brez skrbi vrne. Ta načela — je zaključil ministrski predsednik — nameravam udejstvili z največjo odločnostjo in največjim' zaupanjem v uspeh. Zbornica naj čaka s sodbo, dokler bo videla dejstva is naj bo le gotova, da bi tisti hip, ko bi začutil, da nima potrebne moči za izvršitev tega pomirjevalnega dela, ne ostal več na svojem mestu. Bomo videli... * Ruska vlada ne priznava ital jansko - ruske trgovske pogodbe. — SchanzeTjeve izjave v senatu RIM, 17. Na ugovor senatorja Moške v včerajšnji seji senata, da bi se moralo postopati pri sklepanju pogodb z Rusijo zelo previdno, ker je tudi pod prejšnjim režimom zelo malo producirala in ker ljudje, ki se sedaj drže tam s silo na vladi računajo na nepoznavanje sedanjih ruskih razmer, je odgovarjal minister vnanjib stvari Schanzer. Treba se- zavedati — je izjavil Schanzer — da bo Rusija, ko se bo zopet uveljavila, ogromen vir sirovin. Zgodovina narodov se razvija skozi desetletja in stoletja in mi moramo gledati daleč naprej. Mi se lahko ne strinjamo z načeli notranjega reda te države, daleč pa nam je misel na vsako politiko, ki gre za nasilno izpremembo ruske vlade. Da zagotovimo uspeh konference v Genovi, smo se trudili, da približamo Rusijo k Evropi, toda obenem smo se zavedali, da ne smemo žrtvovati naše sloge z zavezniki in opustiti zakonito obrambo zakonitih koristi države in italijanskih državljanov. Mi se ne vtikamo v ruske zadeve, ne moremo pa dovoliti, da rmm Rusija vsiljuje svoje stališče. Italijansko - ruski dogovor se je moral skleniti, ker jo to bflo določeno že v prejšnjem dogovoru, ki ga je sklenil Della Tor-retta. Rok za sklenitev novega dogovora je bil določen 26. t. m. Dogovor, o katerem so se tudi v inozemstvu zelo ugodno izjavili, je bil sklenjen dne 24. maja. Govornik ne ve ie uradno, kakšno stališče je zavzela proti temu dogovoru sovjetska vlada, smatra pa, da ga svet ljudskih komisarjev ni odobril, in sicer zaradi tega, ker italijanska vlada ni hotela vključiti v ta dogovor nikake politične klavzule; moskovska vlada je namreč določila, da se pogodba ne bo mogla skleniti, če ne bo vsebovala pravnega priznanja sovjetske vlade ali vsaj priznanja sovjetskih zastopnikov v inozemstvu kot zastopnikov ruskega naroda. Italijanska vlada pa ni mogla pristati na take klavzule, ker sovjetska vlada ni dala dovolj jamstev v Genovi. Schanzer je končno govoril o sklenitvi dogovora z Jugoslavijo in je izrazil željo, da bi bil ta dogovor kmalu ratificiran. Novo vodstvo parlamentarne skupine soda£s ge »asJombe v ljudskih množicah, na drugi strani pa dobro vedo, da fth plutokracija podpira Ie toliko časa, dokler jih rabi v boju proti delavstvu, sicer pa jih smatra za prehodno zlo. Če bi temu bilo tako, potem bi fa-šizmu kmalu odzvonilo, to je, tedaj ko bi kapitalisti spravili delavstvo v zaželjeni inferiorni položaj, bi odrekli svojo pomoč fašizmu in zahtevali od vlade »vzpostavitev redu*, t. j. razpust fašistovsioti oboroženih bojnih skupin. Kajpak, da se fašisti ne mislijo tako meni nič tebi rtič v žep spraviti. Predvsem so se spustili tudi na sindikalno polje in skušajo organizirati delavske množice v svojih sindikatih V ko*• Splošna kriza Na svojih posvetovanjih, ki so se vršila te dni v Rimu, je svetovaktvo socialistične stran-ne stranke v Italiji po dolgih in živahnih razpravah sprejelo sklep, ki je velike važnosti za bodoči razvoj političnega in parlamentarnega življenja v Italiji. Nasproti sta si stali dve struji: ena je za to, da stopijo socialisti — seveda brez škode za njihova načela in njihov program in le za neko pr "hodno dobo — v sodelovanje z drugimi 6trankaml in da bi na podlagi takega sodelovanja eventuelno tudi podpirali vlado, ali stopili vanjo. Ta struja trdi, da bo v interesu pro-letariata taka izprememba v taktiki, za primerno prehodno dobo, ker da bi bila v tem olajšana bramba koristi prcletariata proti raznim nasil>em. V tem smislu je sklenila resolucijo tudi parlamentarna delegacija socialistične stranke. Druga struja, katere glavni glasnik je bil Serrati, je odločno proti vsakemu sodelovanju. Serrati je v dolgem govoru naglasa], da sodelovanje ne bi rešilo socializma. Nobena stranka v parlamentu da nima v svojem programu ni-kake socialistične vsebine. Sodelovanje s katerokoli teh skupin — pa tudi če je nekoliko demokratično pobarvana — bi pomenilo konec socializma. Tak sistem da bi dovedel do samomora socializma. Tudi borba proti fašizmu ne bi bala mogoča, ker ima ta mogočno oporo v vojaških krogih. Po mnenju Serratija je treba čakati, da se fašizem sam izčrpa. Zmagala je ta druga struja. Sprejet je bil z većino glasov sklep, ki ga je predložil Serrati. Ta sklep se sklicuje na temeljna načela in sklepe zadnjega kongresa stranke. Naglaša, da sodelovanje ne more služiti v obrambo proietar-skih interesov in da ne daje jamstva za povr-ntev svobodne vladavine, marveč bi pomenilo popolno podreditev proletariata položaju fi-nancielnega kapitalizma. Očita parlamentarni skupini, da je nepravilno izvajala svoj mandat, predpisan ji od stranke. Opozarja Splošno delavsko zvezo na zvezni dogovor, ki jasno določa, da politično postopanje, posebno na parlamentarnem polju, ima določati izključno le politična stranka. Izreka uverjenje, da sredstvo proti reakciji je Is v vstrajanju, ki bo varovalo |>rogramatične črte in smeri stranke. Vzdržuje naj vrste v tesno strnjeni organizaciji, v smislu sklepov dosedanjih kongresov. Poživita naj se delo za edfnstvo proletariata in delovanje organizacij v smereh razrednega boja. Sodrugi se poživljajo ne le k negativni disciplini, marveč tudi k živahnemu delovanju, ki bo odgovarjalo potrebam in nujnosti težkega političnega trenutka. V pogledu parlamentarne akcije naglaša sklep, da je parlamentarna skupina le orodje socialistične stranke v zakonodajnem za s topu, in poslancem je dovoljeno določanje taktike, a to edino le pri delovanju v parlamentu. Kriza v socialistični stranki je odprta. In ta stranka se je pokazala najmočnejšo m najbolje organizirano, ker se je znala boriti proti Aoku časa. ki provzroča krizo v vsem javnem Življenju Italije. Vse kaže, da se bliža nova do-br v politiki Italiji, posebno v notranji. To je iudi naravno. Italijansko poli Lično živlienie ie liko se jb bo to posrečilo, nam dokaže bližnja prihodnost. Brez dvoma je bo| za sindikate poostril razmerje med fašizmom in socialisti m odtod poostritev metčasiske guerilje v zadnjem času. Todfc glavna opora fašizmu je organizirana armada, ki mu je na razpolago. Zato posvečajo fašisti* glavno pažnjo svojim oboroženim oddelkom in izpolnjujejo to vzorno vojaško organizacijo z mrzlično naglico.' ~ Fašizem ima v notranji politiki svoj jasen smoter, ki ga je začel v zadnjem času intenzivno zasledovati ne oziraje se ne na levo ne na desno. Bolonjski dogodki nam dokazujejo, kako močni/ se čutijo fašisti v Italiji in kako jih mora upoštevati vlada in parlament, dasiravno je njihova skupina v zbornici neznatna v primeri z drugimi velikfkni strankami. PovcŽariti je treba, da imajo fašisti mnogo prijateljev in pristašev v visokih vojaških krogih, posebno zaradi svojih vnanjepoUtičnih smotrov. Toda o vnanji politiki fašizma v enem prihodnjih člankov. Za danes moramo ugotoviti, da je zadobil fašizem v zadnjem času tako važno vlogo v državi, da je neki ugledni predstavnik popo-larov izrekel, da so v Italiji tri stranke, ki jih je upoštevati in to so socialfeti, popolari in fašisti Vsekakor morasno biti na to pripravljeni, da bo fašizem nadaljeval neizprosno boj za premoč v državi. Polabiti ne smemo, da Je bil fašizem od samega početka revolucionaren in je kot tak podoben revolucionarnemu rdečemu pokretu. Fašizem je vedno zastopal stališče, da je današnji vladni sistem škodljiv Italiji in njeni veličini m stoji na tem stališču tudi danes. V letih 19. in 20. so dofeili tedanje vlade slabosti napram boljše viški grožnji, danes pa doiže vlado nesposobnosti urediti gospodarske prilike v državi in nesmotrenosti v vnanji politiki. Mislimo, pa, da je izid boja med fašizmom in recimo nefašizmom odvisen predvsem od vlade. Ako se bo našla vlada, ki bo znala odločno nastopiti, utegne zajeziti fašistovekl naval. Zato se pa hoče jasnega programa in odločne vo-je. Tega pa nismo niti mi opazili v nobeni dosedanji vladi, odkar živimo v tej državi. Fašisti pa imajo točen program in tudi odločni so, kar dokazujejo vsakdanji dogodki. Nočemo izvajati končnega zaključka, vsekakor pa moramo upoštevati vsako možnost in se pravilno orientirati, če vlada kje zmeda, pri fašistih gotovo ne. Hotel sem pojasniti sedanji pomen fašizma m dokazati, da je napačnega mnenja oni, ki misli da je fašizem prehoden in kaotičen pojav. ♦cJugoslovenaki LIoyd» nadaljuje, da ju-goslovenska vlada pripisuje preveč varnosti Reki in Barotšti in pozablja pri tem na veliko hrvatsko; Primorje, kjer živi samo pomorski živelj, ki pa se ni mogel razvijati, ker je bivša Avstrija povsem zanemarjala to obal. Če mislijo kompetentni ju-goslovenski krogi, da kaj pridobijo z reško luko, se zelo varajo v svojih računih, ker v tem slučaju bi vse Primorje ostalo pasiven kraj in bi ga mcrali vedno podpirati, kar bi silno obremenjalo tudi državni proračun. Vlada upira svoje oči samo na Reko na korist odpadnikom, ki so vedno rovarili proti državi na škodo okolice Bakra in vse Dalmacije. Z denarjem, ki se skozi tri leta že trosi za propagando in v podporo re-1 ških avtonomašev, bi se mogla popraviti bakarska luka in bi s« mogel tamošnji kolodvor spojiti z luko. Čim bi se bakarska luka povzdignila, bi tudi Baroš in vse ostalo Primorje odgovarjalo svoji svrhi. In potem bi ne bilo treba toliko računati z Reko radi jugoslovenskega gospodarstva, marveč le paziti na razvoj političnih razmer. «Lloyd» ugotovlja, da je Reka odvisna od Jugoslovenov in ne ti poslednji od Reke. Zato bo Reka po sili razmer morala iskati stikov z zemljo-materjo. Zato naj bi jugoslovenski činitelji ne čakali vedno le na Reko in Baro«. Rešitev tega vprašanja se zavlačuje z raznimi intrigami in to slabi Jugoslavijo gospodarsko. Zato naj bi se odgovorni činitelji — zaključuje «Lloyd» — postavili na stališče hrvatske prislovice: •Uzdajf se u se i u svoje kljuse», ali pa «svoj k svojemu«, in naj bi se ne ozirali na lokalne sebičnosti, materialistične in osebne interese! Dnevne vesti Pojasnilo, Prišle so nam pritožbe iz raznih strani Goriške radi člančiča, ki ga je prinesla «Edtnost» dne 15. t. m. pod: naslovom «Za kaj gre?!», kakor da bi v tem članku očitali eni strani raz ko] ne namene. Čudimo se takemu napačnemu tolmačenju, ker je besedilo našega članka vendar dosti jastno. Opozorili smo le na vtis, ki gai napravi j a na zunanje« kroge naše delo za preureditev naše politične organizacije in svarili smo, zato da bi se preureditev izvršila tako, da bi bilo jasno i nasprotnikom i prijateljem, da ostanemo i po preureditvi složni in združeni v borbi za napredek in pravice svojega naroda. Niti od daleč nam ni prišlo na trni, da bi hoteli komu kaj očitati ali celo, da bi se hoteli identificirati s trditvami «cPiccola» ali «Slovenca», katera smo navajali. Opozorili smo- na te pojave svoje rojake v skrbi, da se ohrani naša edinost jasna i očita tudi na zunaj — za vse. V tem smo sledili svojemu staremu idealu, kateremu se nikoli ne izneverimo. Žalostna slika. «Bog me varuj pred prijatelji, pred: sovražniki se bom že sam varoval!» Za tako molitev ima — pravi dunajska »Arbeiter - Zeitung» — ministrski predsednik Facta danes sto razlogov, Mir-ao glfeda, kako njegovi «prijatelji», v zaščito reda in posesti, pustošijo in počigajo, porabljajo proti zakonu oboroženo nasilje, teptajo z nogami vsako pravico delavstva. Facta je žrtvoval ugled vlade in dopušča z «ljubezni do miru«, da ročna granata, lamokres in gorjača rešujejo socialni spor, n si govori na tihem, da to prav za prav li državljanska vojna, če se neoboroženi zročajo oboroženim in Če gleda vlada v lobrohotni «nevtralnosti», kako se dim | zažganih ljudskih domov dviga proti nebu.' n proti delovanju nje prijateljev ni hotel toben bog ščititi italijanske vlade, — Kar e danes dogaja v Italiji, ne more otpisati nobeno pero. To si moremo misliti le v dobi splošne- posurovelosti in nravstvene otopelosti. Spričo teh dogodkov pa italijanski listi pljuvajo, tako rekoč sami sebi v obraz. «Giornale d' Italia» je izražal na pr. nado, da dogodki pri Bologni — ob patriotizmu voditeljev in disciplini njih pristašev — ne bodo vzrok nevarnim zaplet jajem! I A v istem hipu je gorelo na vseh koncih in krajih. Niso torej «nevarni zapletijaji», dokler so v plamenu poslopja socialistov in delavskih organizaciji Posebno pa, če se zažiga s tolikim — patriotizmom in disciplino! «Giornale d' Italia» skruni tako-le iste ideje, s katerimi kres-njari. — Najčudnejše pa je vedenje vlade, ki dopušča rabo nasilja cd strani organiziranih skupin, dasi se gibanje poljedelskih delavcev vrši strogo v okvirju zakonitosti. Uničevanje organizacij pa se vrši nasilno, proti pravici in proti zakonu. Današnje stanje je stanje državljanske vojne, samo da so eni razoroženi, drugi pa oboroženi. Naj osrednja vlada hoče ali noče, dejstvo je vendar, da Imajo oboroženi vedno policijo na svoji strani. Gre tu za protire-v oluci jo, pred katero m bilo nobene revolucije. V svojih oblikah je hkratu smešna in strašna. «PrijateIji» vlade se obračajo proti državni oblasti. To je smešno. Strašna pa je beda, ki jo ti podajači vele-posestva širijo med ljudstvom na deželi. Pri tem pa gredo k vragu ugled države, dobro ime dežele, človeško dostojanstvo ljudstva. Vse to izpodkopuje temelje narodne nravstvenosti. Kar se je dogajalo pri Bologni, je poteptalo več narodnih vrednot, nego vsak poraz v vojni Vlada in vprašanje svobodne Inke. Znana stvar je, da si kaka skupščina, ki ne ve, kako bo rešila kako zapleteno, ali neljubo ji vprašanje, navadno zateka k imenovanju kakega posebnega odbora, ki naj stvar — preuči in potem sporoči, kaj je iztuhtal. V takem položaju se nahaja sedaj vlada gospoda Facte napram tržaškemu vprašanju. Dasi je Trst že četrto leto pod upravo Italije; dasi ima ta poslednja tu vse možne oblasti, ki gledajo na lastne oči, kako> trgovina Trsta propada od dne dto dne; dasi kričijo vsi prizadeti činitelji na vseh oglih mesta, da tako ne moremo dalje, ako nočemo, da pride popolna poguba; dasi so že izjavile vse poklicane korporacije, da rešitev more priti le od uvedbe svobodne luke — gospod Facta še ni poučen in je sklical «komisijo« svojih — prijateljev, da «proučuje», da ga potem «pouči», • in da potem on — g. Facta — predloži stvar parlamentu! Da, da^ g. Facta je postal strašno «ustaven«. Noče rešiti tako važnega vprašanja brez volje parlamenta. To bi bilo vse lepo in hvalevredno', če bi ne vedeli, kako sicer g. Facta tudi najvažnejše stvari za naše kraje rešuje z «decreti legge» ter se z najmirnejšo vestjo ne meni za parlament. Da bi pa v tem našem slučaju vsaj ubral pot naravnost v parlament in ne pot komisije, ki naj šc le «proučuje», kar je že davno jasnoi vsakemu Tržačanu in bi moralo biti jasno tudi slajv-m vladi. Ali ta vlada se kaj rada potika in skriva po birokratskem grmičevju. Ravno to hoče tudi sedaj ob vprašanju svobodne luke. «Komisija» naj zakriva nje namene za — zavlačevanje. Zato ima socialistični «Lavora.tore» prav, ko pravi, da se ne smemo udajafi nikakimi iluzijam. Komisija naj mede le pesek v oči ubogim, že skrajna nestrpljivim Tržačanom! Le-ti naj verujejo, da se vlada najintenzivneje bavi s tem vprašanjem in da ji j«e useda Trsta strašno na srcu. Komisiji je določen rok 6 mesecev in za ta čas je g. Facta, zavarovan, da ga ne bo nadlegovalo to nesrečno tržaško vprašanje. Potem pa se že najde zopet kaka pot v stran — v grmičevje. «Lavora-tore» pravi: «Kar se je dogodilo v Trstu, dokazuje bolje, nego vsak drugi argument, da je sedanja vlada ujetnica sovražnikov tržaške svobodne luke». To je gola resnic« in vse drugo, vse komisije, vsa proučevanja, so le, — figova peresa. Protiitalijanske demonstracije v Albaniji. 2Mes-saggero® — ki je menda vladno glasilo — prejel iz Drača vest, da so albanski vojaki v družbi izvestnih temnih elementov napadli italijanski poštni urad, razbili okna, sneli napis in ga razbili. Ta vandalska demonstracija, ki so jo spremljali žaljivi vzkliki množice proti Italiji, da se je vršila pred očmi oblasti, ki ni znala, sli ai hotela poseči vmes. Do drugih takih dogodkov da je prišlo tudi v Skadru, kjer sa tolmača italijanskega konsulata albanski orožniki iznenada aretirali. Na proieste konzularnega predstavnika Italije so odgovorile krajevne oblasti, da je italijanski tolmač na sumu političnega rovarenja. Dalje trdi «Messagge~ ro», da so albanske oblasti izjavile, da so morilci poročnika Duminija, ki 90 bili pobegnili v Črno goro, da se odtegnejo aretaciji, svobodni in se bodo mogli torej nemoteno povrniti v Albanijo. Slednjič trdi rečeno glasilo, da so to protiitalijansko gibanje albanskih oblasti pojavlja že tudi v inozemstvu, kjer albanski agentje intrigtrajo proti Italiji* pri čemer da jih podpirajo deloma tudi jugosloven?.'ti agentje. K temu poročilu v italijanskem listu par pripomb. Čine vandalizma obsojamo mi brezpogojno, pa naj so se zgodili kjer-koli in naj fih je zagreSil kdor-koli. čine vandalizma, raxde-vanja in uničevanja tuje lasti je vsekdar grd čin, je zločin, in temu hujša obsodba gre obja-sti, ki spričo zločinov ostajajo pasivne in ne store ničesar, da bi tako grdobo preprečile. Taka je naša sodba, pa naj se vandalski čini Jadranske luke V zvezi z vprašanjem uvedbe svobodne luke se zadnje čase mnogo razpravlja po italijanskih in jugoslavenskih listih o raznih ltikah na Jadranu in o njihovi pomembnosti, oziroma o možnosti, da se razvijejo v važne trgovske emparije. Pri tem se — kar je naravno — oglašajo različni nazori. Tako je n. pr. zagrebški «Jugoslovenski Lk*yd» ie dni v nekem doposlanem mu članku razvijal misel, da naj bi se Jugoslavija) ne zavzemala preveč za Reko. Utemeljevanje je zanimivo tudi za našo javnost, ker bo rešitev reškega vprašanja vsekakor soodločilna za bodočnost Trsta. Čujemo torej, kako člankar v «Jugoslo-venskem Llcydi>» utemeljuje svoj nazor: Predvsem naglasa, da za Jugoslavijo ne gre za to, da bi se ustvarilo eno trgovsko središče, marveč se mora jugoslovenska trgovina porazdeliti. To pa posebno z ozirom na to, da je severni del hrvatskega Primorja zelo vatžen v pogledu pomorske trgovine, ker k temu delu teži ves severo-zapadni kraj Hrvatske in Slovenije. Ena prvih luk, ki jo je treba sedaj vpo-števati, je za Jugoslavijo bakarska, kjer je že sedaj središče njene pomorske trgovine in ki mora po sili razmer že tri leta zadostovati potrebam jugoslavenske pomorske trgovine.. Bakarski zaliv je doig 4 in pol km., širok pa 500 do 900 metrov, in zaprt je na vse strani. Globina mu je 15 do 40 m. Vhod sam mu je širok okolo 300 m. Glede nevremena in vetrov je ta zaliv varen kakor malokateri. To je dokazala praksa ob pogostem neugodnem vremenu. Ni se dogodila nobena večja, omembe vredna nesreča. V bakarski kikt je obal zgrajena, za male ladje, sedaj pa pristajajo tudi veliki par-niki, a s tem se je oškodovala in rušila obal, ne da bi bili poklicani činitelji poskrbeli za potrebne poprave. S tem se vzbuja kriva domneva, da bakarska luka ne odgovarja namenom. Po rapallskem dogovoru je Jugoslavija sicer res dobila luko Baroš, ki ie v spoju z zaledjem. Toda, resnica je tudi ta, da luka Baros ne odgovarja potrebam pomorske trgovine. Ta luka je tnala in bo prenapolnjena, čim se- začne redna vožnja za Dalmacijo in ostalo Primorje. Trotfiti za to luko, bi bilo brezuspešno. To tem bolj, ker se nahaja na kraju države. S polovico tro-škov bi se mogli ustvariti dve luki, ki bi mogli sprejemati štirikrat toliko ladijskih ton. To bi bili bakarska m splitska luka PODLISTEK I. S. TURGENJEV: RUDIN (Iz ruščine prevedel haa VoekJ (1®> — Votli. mr. Pigassoff enterrt, — je rekla Darja Mihajlovoa. — Kako mojstrsko znate ocnačiti človeka I Sicer pa bi vas Pigasov najbrže niti ne razumel. Zakaj on ljtii le svojo lastno osebo. — In svojo osebo graja zato, da bi imel pravico druge grajati, — je pristavil Rudin. Darja MihajLovna se je zasmejala. — Bolnik zdravega pomiluje, kakor pravijo. Da preidemo na drog predmet, povejte mi, kaj mislite o baronu? — O baronu? To j« imeniten dečko, dobrega srca, tudi ima nekaj znanja ... toda manpr* mu značaja,.. in on vam ostane svoj živi dan polovičarski učenjak, polovičarski gosvetnjskt to me pravi dile- tant, to se pravi, da govorim brez ovinkov — ničla ... ŽaKbog! i* 1' . , — 1 uai jaz sem lsie^a mnenja, — je rekla Darja Mihajlovna. — Prebrala sem njegov članek ... Entre jious .,. cela a assez peu de fond ... — Kdo zahaja Še semkaj, k vam? — je vprašal Rudm po kratkem molku. Darja Mihajlovna je otresla z mezincem pepel s cigarete. — Pravzaprav nihče. Lipina, Aleksandra Pavlovna, ki ste jo včeraj videli, je zelo ljubezniva, toda to je tudi vse. Tudi njen brat je izvrsten človek, un parfait honnete homme. Kneza Garrna pa itak poznate. Tako sem vam torej vse naštela. So tu še trije ali štirje sosedje, toda ž njimi ni nič. AH vam vihajo nos — ker imajo velike zahteve — ali vam samotarijo, ali pa so vam preveč nebrzdani. Gospe, kakor veste, ne zahajajo k meni. Še je tu eden sosed, o katerem pravijo, da je zelo učen in izobražen človek, toda to vam je strašen čudak in fantast. A2exandrine ga pozna in zdi se, da mu je naklonjena . .. Zanjo bi se zanimali, Dmirij Nikolajič: to vam je zelo ljubeznivo bitje; treba jo je le nekoJiko razviti, neobhodno je to potrebno, — Zelo je simpatična, — je pripomnil Rudin. — Pravcati otrok, Dmitrij Niko3apč, pravo dete. Bila je omožena, mais c'est coni-me ... Če bi jaz bila moški, jaz bi se zaljubila samo v takšne ženske. — Ali res? — Gotovo. Take ženske so vsaj sveže in v tej svežosti ni mesta za pretvarjanje. — V vsakem drugem slučaju pa je pretvarjanje mogoče? — je vprašal Rudin in se je zasmejal, kar je bilo pri njem zelo redko. Ko se je smejal, je zadobil njegov obraz nenavaden, skoraj starčevsJti izraz, oči so se mu skremžile, nes se mu je na* grb an čil... — Kdo pa je oni, ki mu pravite, da je čudak, in ki mu je Aleksandra Pavlovna naklonjena? — je vprašal. (Dalje). \ Trstu, dne 18. Inaif« 1921* »EDINOST« Stran 01 pogajajo v Albaniji, ali kjer-koli druge. Zato podpisujemo brez pridržkov sodbo «Messagge-fa» o dogodkih v Draču in Skadru. Veljavna In opravičena je. Pripomniti pa moramo z vsem povdarkom, da se ta sodba ne more in pe sme izpreminjati morda iz ozirov na osebe zločincev in na kraje, kjer so se zločini izvr-išli! Sodba, izrečena na vandalizmih v Albaniji, velja, po našemu razumevanju in naši logiki, tudi za dogodke, ki so uničili naše narodne 'domove, naše kulturne in gospodarske naprave, ki so razdevali zasebno last naših siromašnih kmetov po Istri. In sodba <'Messag-gera» o albanskih oblastih, ki so spričo vanda-lizmov držale roko križem, velja tudi za oblasti, ki niso — da govorimo z rimskim listom — znale aH niso hotele preprečili dogodkov, ,ki so nam Jugoslovenom v Julijski Krajini provzročili miljone materijalne in nedogledne moralične škode! Če mirno in morda celo z zadovoljstvom gledam, ko sosedova hiša gori, a se zgražam in kričim, ko je začela goreti moja, je to nedosledno, da ne rabimo neke druge, veliko ostrejše označbe. To je naša beseda. Naknadna izmenjava kron. Iz Rima nam prihaja vest, da se bavi zakladno ministrstvo s tem, da v smislu pritiskov slovankih in nemških polancev odredi naknadno izmenjavo kron. Med tem ko obstoja upanje, da se bo doseglo kot največji znesek za posameznike 20 tisoč kron, se zdi že gotovo, da se zaklad ne bo upiral izmenjavi do 10.000 kron. Odlok ki se pripravlja, urejuje način izmenjave, da prepreči nerednosti in zlorabe. Značilno. Kakor smo poročali včeraj in poročamo danes, se v mestu zopet odigravajo strankarski boji med komunisti in fašisti. Mi stojimo temu boju s političnega stališča nevtralno ob strani, s človeškega stališča smo izrazili svoje obžalovanje nad nedolžnimi mladimi žrtvami a v interesu mesta in dežele smo v okviru svojih skromnih moči skušali liti vodo na nesrečni ogenj strankarskih strasti. Mučna napetost, ki je zavladala v mestu vsled že opisanih dogodkov, še traja dalje. A glej, vse mesto je po koncu, vse duhove obvlduje spor med komunisti in fašisti, a na nas vendar niso pozabili. Včeraj zjutraj so šle gruče mladeni-Čev po mestu ter pobrale iz nekoliko tobakarn ter prodajalki pred kavarno »Fabris* izvode « Edinostih in jih raztrgalo oziroma sežgale. Svet se obrača, pravijo, a v Trstu se zdi, da smo ravno na sredi tega velikega svetovnega kolesa. Tu se nič ne obrne. Bilo je, če se ne motimo, leta 1908, ko so se v Inomostu na Tirolskem stepli italijanski in nemški dijaki. V Trstu se je tedaj priredil protestni shod proti Nemcem, in ko se je po shodu široka masa ^.pomikala ,korzu, je bil najbolj glasen klic proti Nemcem: Abbasso i sciavi! Jt pač tako! Pristojbine na avtomobile. Finančno ravnateljstvo v Trstu javlja, da je finančno ministrstvo izjemoma privolilo, da se tistim, ki plačajo pristojbino za vožnjo z avtomobilom v zadnjih 10 dnevih tekočega meseca, odbije •/12 omenjene pristojbine. Mobilizacija fašistov. Vodstvo tržaškega odseka italijanske fašistovskc stranke in poveljstvo fašistovskih čet sta odstopili in izročili vso oblast posebnemu akcijskemu odboru, ki se je v ta namen ustanovil.Ta akcijski odbor je izdal na fašiste proglas s sledečo vsebino: •Fašisti! Sprejemamo vso oblast, ki sta nam jo izročili vodstvo stranke in poveljništvo čet, ter odrejamo; 1. Prostori *^scia» so do nove naredbe zaprti. 2. Cetaši so mobilizirani. 3. Vsi fašisti se morajo pokoriti poveljem, ki se izdajo. — Trst, 16. junija 1922.» Selitveni urad javlja, da odide izseljeniški vlak iz Trsta v Jugoslavijo v pondeljek dne 26. t. m. popoldne iz postaje pri Sv. Andreju. Stranke, ki odpotujejo z omenjenim vlakom, morajo svoje blago naložiti isti dan predpo-poldne. Natančnejša pojasnila se dobe pri Antonu Podbrščeku, ulica Torre bianca 39. Drugi listi se prosijo, da to ponatisnejo. Selitveni urad. Izvoz otrobov. Gen, civ. komisariat objavlja: V sporazumu s ministrstvom za poljedelstvo se pooblaščajo carinarne, da same naravnost dovoljujejo izvoz odpadkov (finih in debelih otrobov) doseženih pri mletju domačega rn uvoženega žita; treba je torej še vedno posebnega dovoljenja ministrstva samo za izvoz moke in pšenika. S. Sardenko: <'Mati svetega veselja« v Marijinem domu (Via Risorta 3). V nedeljo, 11. t. m. se je vršila v Marijinem domu predstave Sardcnkove, n*h PpWr»» V»» S. Franccsco 15 II. 19 Zobotetinlčnl oMatori] Trst, Via Sette Fontane Jt 6, L Odprt vsak dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice. Slovencem se dovoli 10*/t popust in plačilo na obroke. Dalo saJamtano. (56) ■Ml IMHIMIHHI IH ZOBOZDRAVNIŠKI AMBULATORIJ H. PIZJAK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah od 10 do 12. 391 Trst, Via To re bianca mmn um hiihii nmm DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega cbčnega zbora. 2. Revizijsko poročilo. 3. Računski zaključek za I 1921. 4. Nadomestna volitev nadzorovalnega odbora. 5. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. Ako bi bil ta občni zbor nesklepčen, vrši se drug občni zbor čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom brez ozira na število navzočih članov. 420 RAZGLAS. Na podlagi st. germanske mirovne pogodbe se objavlja vsem v občino Pod goro pristojnim, da je imenik onih oseb, ki zadube italjansko državljanstvo popolnem pravu, razpoložen v občinskem uradu od danes 12. junija 1922 do 12. julija vsakomur na vpogled. Proti izpustitvi vpisa ali napačnemu vpisu je v dobi 13 dni čas vložiti ugovor pri županstvu. Ugovore rešuje podgeneralni civilni komisariat v Gorici. Proii tem rešitvam je prust utok na G n ralui civilni komisariat v Trstu (Uff. XIII) potom podgen. civ. komi-sariata v Gorici v dobi 14 dni od naznanitve ŽUPANSTVO PODGGRA dne 12. junija 1922. Župan: Dominko. Stran IV. -EDINOST« f V Trstu, dne 18. junija 1922. Ne razdirajte! V Borštu, mali vasi v Bregu, se je ustanovil odsek mladinskega društva c Prosveta*. Pritegnil je nase par mladih agilnih fantov, ne da bi se oziral na «stare». Ker je pa v isti vasi bilo že prej društvo «Slovenec», je nastalo med obema odkrito nasprotje v veliko škodo skupne stvari. Menimo, da je Boršt premajhna vas, da bi cepili svoje moči na več društev, od katerih potem nobeno ne more uspešno delovati. Prepričani smo, da so plemeniti cilji na obeh straneh in da MDP nima namenov in ne more škodovati složnemu kulturnemu delovanju, marveč ga le oživeti. Menimo pa, da se to da najlepše doseči potom skupnega delovanja in skupnega stiem. ljenja za dosego istega cilja. Vesti z Goriikega Gorica. Odbor za božičnico priredi dne 28. t. m. s sodelovanjem šolske mladine veselico v prid prihodnji božičnici. Na sporedu, ki se objavi kasneje; bo tudi loterija. Darove za to loterijo bodo pobirale gospe in gospodične že ta teden. Apeliramo na meščane, zlasti trgovce, ki imajo srce za našo mladino, da priskočijo odboru z obilnimi darovi na pomoč. Obenem s pobiranjem darov bodo naše dame prodajale tudi srečke za loterijo. Z ozirom na dobrodelni namen je pričakovati, da pokupi občinstvo vse srečke. Iz Rihemberka. (Fašisti). K dopisu, ki je bil objavljen v četrtek dne 15. t. m. se mora še dodati, da so fašisti v resnici preiskali par hiš in šolo, seveda brez uspeha. Vojakov novincev je bilo 17 pridržanih v zaporu, med njimi tudi gosp. Valenčič, vodja tukajšnejga tamburaškega zbora. Niso pa bili odpeljani v Videm ampak v Gorico ter so bili danes po zaslišanj^ ki se je vleklo 6 dni, izpuščeni. Vsi aretiranci so nedolžni. Komaj so prišli domov, so bili zelo shujšani ter so povedali, da so v teh šestih dneh mnogo pretrpeli. Kaj naj si mislijo sedaj tile fantje o njih in njihovem ravnanju? Upamo da se bo uvedla preiskava. B—K. Rihemberk. Radi popolnoma nepričakovanih dogodkov tekom vojaških naborov dne 9. in 10. t m. se je morala opustiti veselica, ki jo je imel prirediti tukajšnji tamburaški krožek. Radi tega se bo priredila veselica v nedeljo dne 18. junija ob 3. uri popoldne na dvorišču gostilne ^Governa«. Na sporedu: «Teslament» (narodna igra) in pesmi. K obilni udeležbi vabi odbor. Za avtonomijo. Občinski svet v Krm inu je v svoji zadnji seji sprejel f.klep, ki zahteva: 1. naj ostanejo neizpromenejne vse pravica deželnega zbora in odbora in se morata ta čim najhitrejše preosnevati iz organizmov, ki ju imenuje vlada, v organizma, ki bosta izraz volilstva z absolutno enako volilno pravico; 2. naj sedanji delokrog občin ostane neizpre-menjen; 3. naj ostane neizpremenjena sedanja upravna uredba dežele, ker odgovarja zemljepisnim, zgodovinskim, gospodarskim in kulturnim razmeram. " S spodnjega Krasa. Vojaški nabori so ravnokar končani in naj tolmačimo to iz materijalnih ali iz < višjih* ozfrov, resnica je, da so ti nabori prava, popolna državna mobilizacija, ■ker je malo izjemno vse poklicano pod o-rožje. ...... Obnašanje naših mladcmčev je pri tej pri h-ki pokazalo tisto disciplino, kokršno zahteva j od njih domovina in višje stoječi narod in kakršno si idealno domišljamo in želimo od naših naslednikov. V možatem nastopu so se hrabrili in v pristni, domači, narodni pesmi so se tolažili in razveseljevali očko, mamko, ljubico, sebe in — domovino. Nabori so trajali, s presledkom vmes, skoraj 14 dni in vsak dan so prihajali sinovi drugih občin. Opazovali smo naraščaj, primerjali in sodili, pa najbolj so nam imponirali mladeniči iz Velikega dola, 20 po številu, na čelu župan, naš človek. Spremljal jih je tudi domači učitelj tf. Mozer. Pod njegovim vodstvom so zapeli vbrano nad 50 narodnih pesmi, s katerimi so najlepše zabavali okolico. Kakor je bila lepa njih pesem, tako je bilo uglajeno tudi njih obnašanje in hvaležen mora biti narod učitelju in županu, da vodita mladino naprej in navzgori do cilja višje izobrazbe. Posnemajte! Tržaški posojilnica In hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na M Rili Bboi lin U se bo vršil v pondeijek, 26. junija 1922, ob 4. url oopoldne v lastni hiši via Torre bianca št. 19, L nadstr. DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Razni predlogi.*) 5. Volitev načeiništva. 6. Volitev nadzorništva. TRST, dne 17. junija 1922. NAČELNIŠTVO. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši v sredo, dne 5.iul;ja t. L ob 4. uri popoldne z istim dnevnim redom, isto-tam. drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak ie odlcfti, Če se sploh vzamejo v pretres ali če se morajo izročiti posebnemu c dseku ali nadzorništvu, ali pa načfclnlštvu, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se irorajo postaviti na dnevni red bodočega obČDega zbora. (419) AMBULATORIJ za spolne, sifiiiticne, kožne in otroike bolezni 44 D.ra G. & A. De Leo Specialista spopolnjena na pariški kliniki Moderno zdravljenje sifiiiticne bolezni, zoženja 'in vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev sifilitičnih okuženj. Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Pfszza Nicol&Toenmaseo (Piazzutta) 8 Tvrdka Ginseppe MU Vin Hozzlnl 36 M L talni«) (prej Via Nuova) M napreda] za priMji teden srajce iz zefira, najfinejše vrste, zajamčene barve z dvojnimi zapesfniki in posebnim ovratnikom IC L 28.50. Srolce zefir, črtane, z ovratnikom o m svetle „ M h n enobarvne „ „ iportne bele •• rumene 52 Edino cena L 28.50 Velika zalega in tovarna pohištva A. JUG Trst Tovarna ulica sv. Martlri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in ul. dei Fabbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. 11 Cene zmerne. DUNAV f f 355 99 S»Mm zavarovalne delnlike rfruiba z glavnim zastopstvom V TRSTU, VIA V. BELLINI 9, L prevzema zavarovanja proti požaru in vlomu, za življenje, prevažanje in steklo pod ugodnimi pogoji in najzmernejšimi pristojbinami. Iščejo se povsod spretni agenti. IVAN KERŽE Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz aliraitij!. steklovine, lisa in esaiiirase prsti. TRST — Piazza San Giovanni Velika zaloga m anifak turnega blaga in iz-gotovljenih oblek z lastno krojačnico za moške in ženske obleke Andrej Maurič Via Carducci 11 (Gosposka uiica), Gorica DOB30ZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA Plačam L 1.72, goldinarje L 4.60. Pondares št. 6, I. nadstr. DAROVI Za Ivana Jajčiča so darovali nadalje: Stanko 3odina, Vek. Kodrič, kanonik Sila v Tomaju, kaplan v Ustjah po 5 lir, N. N. v Ajdovščini 2 liri, gospica Fanči Hribova v Vipavi 14 lir in 10 dinarjev, Alojzij Bratina Ustje 2 liri. Prisrčna hvala blagim dobrotnikom! Zaavala, Društvo «Prosveta» v Trstu se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem cenj. darovalcem, ki so ji v počastitev spomina pok. Ivana Bubniča iz Slivja blagovolili podariti 233 lir. Gospodarstvo Posojilo mest Zagreba in Ljubljane. London-don&ka bančna tvrdka Benson je ponudila mestu Zagreb posojilo v znesku V* miljona Funt-šterlingov. Emisijski tečaj bi znašal 81.94%, obrestovanje po 8%. Odplačilo bi se izvršilo v 40 letih. Mestna občina Ljubljane bo najela pri Mestni hranilnici posojilo 22 miljonov. Združenje jugoslovenskih bank. Srbska ban. ka v Zagrebu bo prevzela Mitrovičko hranilnico. Vsa.ka delnica hranilnice se bo zamenjala za dve delnici Srbske banke ob enem s kuponom za tekoče leto. Borzna poročila. Tuja valuta na tržaškem trga: ogrske krone..............—2.— 2.10 avstrijsko-nemške krone............—.H>.— 18.— češkoslovaške krone..............38 25.— 38.75 dinarji .. ..............27.25.— 27.75 le j i . o..........................12.75.- 13.50 marke............................6 30.— 7.— dolar U..........................19.70 — 19.90 francoski franki..........175 25.—175.75 švicarski franki...... . . • 379.—.—384.— angleški funti papirnati............S9.30— 89.60 angleški funti, zlati..............95 50.— 97.50 napoleoni..................76.50 77 — Predaja na oMe! Izgotovljene obleke po meri za moške in ženske iz domaČega in tujega blaga, sama volna, svilenine, perilo platna, rogavice, srebrnina in zlata-nina, vzmeti, zimnice, divani L dr. Krojačnica prve vrste za gospode in gospe. Kdor se hoče obleči po nizkih in konkurenčnih cenah, in pod dobrimi pogoji, naj se obrne vedno le na najboljšo in najstarejšo prodajalnico na obroke v Trstu R. JERALLA — Trst Via XXX. ottobra 31 (prej Via Caserma) Slovenska postrežba. 33 Maja Da otroke! ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Elita Brna vegal iL BazM — lastna palača. Delnitka glavnica |„ rezervni nklad K C. S!. 223,030.00« hvršeje kulaufto »se bančni in menjalnima transakciji ■ Ur.dM ure od 9-13 = AITE 63 Trst — Via Mazzani štev. 37 (prej Via Nuova) — [rsi naznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko izbero blaga za moške in Ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej. žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trliža, volne in žime, izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin. Istočasno naznanja, da je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. m I 73 ndrei Trst - Ves MadEa š». S — Trs? ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih štedilnikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naročila. Največja prilika za birmo! Srebrna ura z zlato verižico od L 140.— naprej edino is v uliti Scalata IFra Ui Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože9 perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoii. 60) Antonih Lelio € Trst, Via Mazzini ši. 39, Telefcn 2S-85 Specialiteta tu- in inzemskega blaga za moške ?n ženske obleke. Paletot — Izgotovljene obleke po meri — Bogata iz-bera dežnih plaščev — Kopalne moške in ženske obleke različnih vrst — Perilo — Nogavice — Ovratnice — Naramnice. Pletenine vseh vrst — Specijaliteta volnenih pokrival in odej; velika zaloga volne za blazine, trliža in potrebščin za neveste Prodala na drobno In debelo« 9 Pri Sv. Jakobu v čevljarnlci FORCESSM Via O. Caprln št. 5 (prei via Erta) dobite najmočnejše in najtrpežnejše obuvalo za moške, ženske in otroke. ar VELSKA IZBERA OBUVALA ZA BIRMO Delavsko obuvalo po jako zmernih cenah. Podružnica: Via Udina št. 2 (prej via Belvedere) 3 ?G Srebrne Krone In zlato plačujem po naloKjili cenah ALOJZU POVH Trst, Piazza Garlbaldi !t 2 s (prej Barriera) plačuje po viSJih cenah kakor vsi druga kupci ALUEDT POVH . Trst via Mazzmi št. 46 Mfesf&PtKeKI Wr\fm n II9I9 (prej Via Nuova) <10 tEVUARNICA 23 MICOLICH Trst via Ddine 32 (vosal L' Ariosto) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a. Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debinsio & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti Iuki št. 4 opozarja na novod šle velike partije stekle-nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazlične ših šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse &la30 je češkega izvora. - Na novo oftvorfena zaloga POHIŠTVA spalnih sob, vsakovrstnih blazin in kuhinjske oprave, vse po najnižjih cenah. Lastna delavnica. Priporoča se za obilen obisk Ivan Zupantii 55 GORICA na starani trgu. Urarna in zlatarna Lorenzo Mocor Trsi, Via Udine 26. Oellka izbera darov za birmo § 24 . po najnižjih cenah. Velik dohod budilk znamke „Velia" in bolJSih. Prvovrstno trnovsko živo in gnšeno PN prodaja po zmernih cenah, franko na dom LEOPOLD FAGANEL zidarski mojster 417 Gorica, Triaika cesta 73, Gorica. Pozor na domačo tvrdko! muc saONIG, Gorica, Gosposka uiica sefa] Via Carducci i\. 25, naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemških fovaren, katere jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Velika zaloga vina, žganja in likerjev JAKOB PERHAUC ustanovljena leta 1878 Trst, via S. T. Xydias It. 6, ItMon 2-86. 1 Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Vogal via VaftMo 11 — Via 30 oitobK 11 Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje .. giF5* po 4c|o Vloge na tekoče račune po dogovoru. i V«dno v zalogi in po cenah izven vsake konku-kurence: pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. Lastni lidilld : Sumeča vina kakor šampanjec, šumeči istrski refošk Lacrima Gristi in druga. Spedaatota I Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji In sirupi, kakor pristni malino-vec in drugi. (50) & BuffetMillonlg (ta Stegu) Trs« — Via XXX oftftobro 19 — Trst IZBERA: gnjati, saiamov, sira. Itd. — Dreherjevo pivo, posebna vina, teran, briško in istrsko NB. Naročila z dežele se izvršujejo še isti dan, ko mi dospejo. Cenj. odjemalcem se toplo priporoča udani lastnik (380) IVAN MILLONIG. Glavni sede£ banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorčca, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica: fcHS kron 50.000.000.—« Rezervni zaklad: „ „ 45.000.000.—. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9-13. i i !E I i 1 um i