PeStnJna plačana v gotovini Maribor, ponedeljek 26. fc^-narja 1034 Štev. 46 Leto Vlil. (XV.} MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK ■m Jeti X) In epmeei Karibor, OoapoatmeUtl / Teteloa nr«daUtv« 3440, ttpntve 24AA Uhaja ratraa nadalje ta praaefccv «aak dan ab 10. ari / Valja aiaaaBan prajaaua a upravi aJ pa pa*d 10 Din, dostavljen na do« la Ota / Ofllaal po eaaUca / Oglasa A . aprajeam tadi nglunl addaMc Jatm- v Ljubljani t PoStnl fiahaval ra&aa M. Itaoe 9™ JUTRA Naša vlada v boju s korupcijo Razmišljanje o priliki sarajevske afere Korupcija je menda tista beseda, ki se je zlasti v povojnem življenju imenovala in napisala vsaj tolikokrat kakor kriza. Bili so v naši Jugoslaviji časi, ko je ni bilo stranke, ne male ne velike, ne vlade ne katerekoli javne korporacije, ki ji ne bi bili očitali, da je kor up tna. Beseda »korupcija« je Kh postala sploh univerzalno bojno orožje vsake opozicije in najbolj uporabljeno sredstvo demagogije. Naj se. je tudi spregledalo nasprotni stranki ali odpustilo vladi vse, naj se ji je prizanašalo z najrazličnejšimi natolcevanji, z očitki in podtikovanji korupcije sc ji ni. Če smo pa pogledali stvari do dna in preiskali, kakšno je dejansko stanje, smo v ogromni večini primerov spoznali, da korupcije le nikoli n: bilo toliko, dasi tudi ne moremo zanikati, da je sploh ni bilo. Korupcija je bila veri n o. v vseh časih, odkar obstoja človeštvo in bo, dokler bo obstojalo, kajti v zadnjem bistvu je korupcija tudi vsaka, kakršnakoli protekcija. Ker se Protekcija ne da odpraviti, se, v kolikor se nanaša nanjo, tudi korupcija ne da. Cfcoje je zakoreninjeno v človeškem bistvu, v samem njegovem temelju. Pri očitanju korupcije se pa v vsakdanjem življenju navadno ali skoraj nikoli ne misli na korupcijo iz p r o t e k c i j e, torej na njeno najmilejšo, temveč na naj-srobeišo korupcijo: podkupljivost in sleparijo, pa (u obsega korupcija ogro-i :”° skalo stopenj, vse od malih, neznatnih kršitev poštenja, pa do v e 1 e-sleparij, k; operirajo s težkimi milijoni. 'lakih velikih primerov korupcije pa ni veliko, vsaj zdaleka ne toliko, kakor si to predstavljajo široke množice javnosti, ki so zastrupljene z dem a golt i j o političnih strank preteklosti. V naši državi so bili odkriti nekateri primeri, ki se res lahko kvalificirajo kot prava korupcija, toda če se ozremo ven po svetu, Po drugih državah, potem vidimo, da jih Pii nas sorazmerno ni bilo prav nič več kakor tam! Tudi n. pr. v fašistični Italiji so imeli in imajo velike korupcijske afere, razlika med Italijo in n. pr.Franci j o pa je ta, da mora italijanski tisk o takih aferah molčati in zato ne izve zanje javnost ne v Italiji sami ne v zunanjem svetu, dočim sme francoski pisat! svobodno kar hoče in celo lahko še več kakor je resnica. To pa nikakor ne dokazuje, da je Italija čista, Francija pa ko-ruptna. Kakor v Franciji, tako se je tudi Pri nas večinoma vedno javno razpravljalo o vseh ugotovljenih primerih ko mpcije. Tako se tudi sedaj o korupcijski a’eri, ki je bila odkrita nedavno v S a- rajev m v zvezi s tamkajšnjo agrarno reformo. Sarajevska korupcijska afera pa ni zadeva zadnjega časa, zlasti pa ne sedanjega našega režima. Njene korenine segajo daleč nazaj v tisto dobo, ko 'so pri nas vedrile in oblačile še prejšnje stare stranke, ki jih je 6. januar 1. 1929. poslal v ropotarnico. Prav to pa, da je bila ta afera odkrita sedaj in da je bila svobodno sporočena tudi javnosti, nam dokazuje kremenito poštenost sedanje iz vrst JNS sestavljene vlade. O njej je obširno razpravljala tudi naša narodna skupščina, ki se ni strašita govoriti odkrito in brezobzirno in je tudi- takoj ugodila ^elji sodišča, ki je zahtevalo izročitev enega njenih poslancev. Vlada g. Nikole Uzunovica je izjavila svečano, da je njena najresnejša volja nastopiti proti vsaki korupciji z najbolj drakonienimi sredstvi in storiti vse, da se zatre in za bodočnost onemogoči. V tem oziru so bili ] obljubljeni poleg dosedanjih veljavnih zagonov še novi, poostreni. In vlada, ki je kremenito čista, tudi lahko nastopi odločno in brezobzirno! Jugoslovanska nacionalna stranka je kot mlado politično gibanje nevezana na preteklost, ni obremenjena z nobenimi zvezami in korupcijskimi aferami. To ji zato daje stoprocent-no legitimacijo izčistiti vse, kar je izčiščenja potrebno. Da se bo te legitimacije tudi res poshižila, nam priča prav njeno postopanje v primeru Sarajeva. Cim bodo tako z radikalno operacijo onemogočene velike korupcijske afere, se bo samo po sebi znižalo tudi število malih, bolj nedolžnih, ki včasih komaj še zaslužijo naslov »korupcije«. Zdra va administracija, zdravo gospodarstvo in striktno izvajanje zakona povsod in napram vsakomur, naj bo kdorkoli že, bo silno dvignilo- zaupanje ljudstva v moralo javnega delovanja in prav posebno poslovanja. Orožje »korupcija« bo tako sčasoma popolnoma izvito iz rok vsem demagogom, ki bi radi še sedaj ribarili v kalnem, kakor so nekoč v časih, ki so bili morda zares koruptni! S tempa bodo zgrajeni novi trdni, pošteni temelji vsemu nadaljnjemu javnemu življenju, ki usmerja tok našemu razvoju v tisto bodočnost, ki bo premagala sedanjo vsestransko krizo in dala vsemu spet normalni razrast, normalno posodo in normalno vsebino. Če je bila nova politika potrebna iz vseh drugih raz logov, je bila v veliki meri tudi zaradi testa! Zato smo trdno prepričani, da se z naglimi koraki bližamo času, ko bo pri nas resnična velika korupcija samo še stvar — preteklosti! nvslriiski! vriska p nemški meii V Avstriji se boje, da bodo po poteku Habichtcvega ultimata prešli narodni socialisti v napad — Hašm-verovci in vojaki na meji — Tajna konferenca s hitler-jevci — Nov glas za Habsburžane Misra lorda Edena v Rimu ANGLEŠKI POSREDOVALEC EDEN PRIZNAVA, DA SPLOH NE GRE VEC ZA RAZOROŽITEV, AMPAK LE ZA OMEJITEV OBOROŽEVANJA. RIM, 26. febr. Včeraj zjutraj se je Eden prvič sestal s predsednikom vlade Mussolinijem. Po tem sestanku ie bil že manj rezerviran kakor ob prihodu v Rim in je iz njegovega odgovora mogoče razumeti, da je sedaj najvažnejše to, da se Nemčija udeleži konference za razorožitev. Če se to Posreči, tedaj je vprašanje razorožitve krenilo na najboljšo pot. Obenem pa Je Eden izjavil, da zaenkrat ni govo-'a o razorožitvi, marveč je potrebno le izdelati konvencijo, po kateri bi se omejilo obstoječe oboroževanje evropskih držav. Kar se pa tiče Nemčije, je DUNAJ, 26. febr. Vladni krogi so včeraj ponovno dementirali vse vesti o koncentraciji vojske na nemški meji zaradi nevarnosti vpada avstrijskih legij s teritorija Bavarske. Obenem naglašajo, da bi bil tak vpad nepremišljen in neumesten, in bi tega Nemčija nikdar ne storila, ker bi tako dokazala obratno od tega, kar že ves čas dokazuje, da je zmaga nacionalnega socializma v Avstriji le notranja zadeva Avstrije. Vladni krogi zato niso zadovoljni s predvčerajšnjo izjavo vodje riajmvera, princa Starhemberga, ki je tudi novinarjem izjavil, da so poslani na mejo močni oddelki Hajmvera. Trde, da je to nepotrebno vznemirjanje javnosti, ker je zagotovljeno, da ne bo izvršen noben vpad. Po predvčerajšnjem obisku Suviclia se počuti Doli-fussova vlada mnogo močnejšo in je mnenja, da bo zamogla že v kali zatre ti vsak poizkus nacionalno-socialistič-nega prevrata. Vendar pa je javnost vznemirjena in z mrzlico pričakuje srede, ko bo potekel znani Habichtov ultimatom. Znano je, da Habicht vkljub zatrdilu iz Berlina ni bil odstavljen in da je njegov ultimatu«! torej veljaven. PARIZ, 26. febr. Po poročilu »Daily Telegrapha«, ki so ga objavili tudi vsi tukajšnji listi, je položaj v Avstriji slej ko prej zelo nejasen, ker je zelo tež- i ko ugotoviti resnično stanje stvari, i Gotovo je le to, da so se zbrali v Sol-nogradu močni oddelki hajniverovskih in državnih vojaških čet. Prav tako je tudi res, da so odšli na nemško mejo zastopniki kneza Starhemberga in Dollfussove vlade, da se tam snidejo z narodnimi socialisti in ž njimi konferi-rajo. Ker nemška vlada teh jioročil ne zanika, se tukaj splošno veruje, da so resnična. Konferenca zastopnikov hajmverovcev in narodnih socialistov bo ali v Braunau ob Ini ali pa v Pas-sau. DUNAJ, 26. febr. Na včerajšnjem zborovanju cesarju zveste Ljudske stranke je govoril njen voditelj polkovnik WoIff tudi o vrnitvi Habsburžanov. Naglasil je, da bo njegova stranka vedno podpirala vlado, zahteva pa, da se tudi njene želje upoštevajo. Stranka zahteva, da se takoj pri pravi pot za obnovitev monarhije, ker le na ta način se bo zagotovila avstrijska samostojnost in odvrnila na-rodno-socialistična nevarnost. Posebno je naglasi! tudi besede ministra dr. Suschnigga, ki je dejal, da ne more iti noben Avstrijec mimo kapucinske cerkve, ne da bi ga bilo sram zaradi krivice, ki je bila storjena hiši Habsburg, ki je 650 let srečno vladala Avstrijo. Preiskava o umoru sodnika Princea UMOR RAZBURJA VSO FRANCIJO. POLICIJA SE ZAMAN TRUDI, DA BI RAZJASNILA SKRIVNOST. PARIZ, 26. febr. Hijroteza o samomoru pariškega sodnika in državnega pravdnika Princea, kakor tudi možnost, da je Prince izgubil svoje življenje zaradi nekih ljubavnih avantur, je popolnoma zavrnjena od pariškega tis ka kakor od oblasti, ki preiskujejo ta zločin. V splošnem prevladuje mišljenje, da je padel sodnik Prince kot žrtev dobro organizirane in tajne mafije. Mirno lahko trdimo, da je zagonetna smrt sodnika Princea izzvala v Franciji večje razburjenje kakor vsi dosedanji politični in financijski škandali. Ves policijski aparat v Franciji je na nogah in varnostne oblasti poizvedujejo dan in noč. da bi čiinpreje razrešile strašen zločin, ki je bil izvršen v bližini Dijona. Zelo verjetno pa je, da oblasti ne bodo izsledile zločinca, kakor niso niti do danes mogle ugotoviti ali je Aleksander Stavisky izvršil samomor ali pa je bil ubit in kako je mogoče, da so pozneje izginili številni dokumenti, ki bi bili lahko kompromitirali mnoge odličnejše politične osebnosti. v glavnem pristala na angleški predlog, vendar se obotavlja, da bi se vrnila v Ženevo, ker smatra, da bi bilo to zanjo ponižanje, če se ji že v naprej ne zagotovi obljubljena enakopravnost. Z drugimrbesedami je Eden torej dejal, da je njegova misija v tem, da dobi od Italije in Francije dovoljenje za omenjeno oboroževanje Nemčije. V Parizu pa izjavljajo dalje, da ne sprejmejo nobene konvencije, ki bi dovoljevala, da se Nemčija oboroži. Izgledi za uspeh so zato slej ko prej slabi. Pričeiek proračunske debate BEOGRAD, 26. februarja. Narodna skupščina je pričela davi razpravo o proračunu za leto 1934-35. Po ureditvi pro-tokolnih formalnosti je prečital poslanec dr. Kuntarič poročilo večine finančnega odseka, nato pa poslanec Dragovič poročilo opozicije. Po prečitanju obeh poročil je podal finančni minister dr. Gjorgjevič velik ekspoze o finančni in gospodarski politiki vlade, naglašujoč posebno, da posveča vlada vso pažnjo ohranitvi proračunskega ravnovesja in stabilizacije kurza dinarja. V debato, ki se nadaljuje, sta posegla prva poslanca dr. Šečerov in dr. Metikoš. Ruske priprave za vojno HARB1N, 26. februarja. Po vesteh Iz vzhodne Sibirije se vrši neprenehoma ve liko premikanje ruskih čet. V Irkutsku so vse vojašnice prenapolnjene, enako v Čiti. V Irkutsku je pričela obratovati ogromna nova metalurška tovarna, name njena samo v vojne namene. Čez reko Angaro je bil zgrajen velik most. Na usurijski železnici je objavljeno vojno stanje. Civilne uradnike in železničarje so zamenjali častniki in vojaki. Na progi se prevažajo samo čete in vojni material. Enako živahno je tudi na tihooceanskem primorju, kjer se vrše neprestane priprave za obrambo in napad. Na rusko-mandžurski meji se grade betonirane utrdbe. Vsa dela morajo biti po programu končana že ta mesec. Kakor Rusi. se pripravljajo tudi Japonci. Vsa japonska vojna industrija dela s polno paro. ZA POLJSKO ČEŠKOSLOVAŠKA? BERLIN, 26. februarja. »United Press« poroča, da se bodo pričela v kratkem u-vodna pogajanja med Berlinom in Prago, ki naj pripravijo sklenitev prijateljske in nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Češkoslovaško, in sicer v približno istem smislu, kakor je bila ned!1' ” ' Udeni^" med Nemčijo in Poljsko Stran 2 Mariborski »Večernffc« Jutra Dnevne vesti Strašna smrt otroka Sinček gostilničarja Faleža iz Rač mrtev, hčerka nevarno ranjena. V soboto popoldne se je pripetila v Račah smrtna nesreča, id je pretresla vse tamkajšnje prebivalstvo. Žrtev nesreče je bil 3-letni gostilničarjev sinček Josip Falež iz Rač. Gostilničar Falež je bil v soboto dopoldne po opravkih v Mariboru in se je s po poldanskim osebnim vlakom pripeljal domov, kjer sta ga željno in nestrpno pričakovala njegova otroka, 5-letna Micika in 3-letni Jožko. Vedela sta, s katerim vlakom se bo pripeljal oče in sta mu šla nasproti. Pot ju je vodila preko železniškega tira, ki sta ga hotela prekoračiti prav v trenutku, ko je pridrvel brzovlak v smeri proti Maribotriii. Otroka sta se Boj učiteljstva za obstanek. Mestna u-čiteljska organizacija JUU nam je poslala naslednje pojasnilo: V sobotni številki vašega lista je bilo objavljeno poročilo o zborovanju učiteljskega društva za Maribor mesto pod naslovom »Boj učiteljstva za obstanek«. Odbor društva je u-gotovil, da resolucije, zadevajoče redukcij poročenih učiteljic, niso bile točno priobčene. Da ne bo javnost, kakor tudi osta lo učiteljstvo napačno informirano, vas prosimo, da priobčite stališče našega dru štva do poročenih učiteljic in naše resolucije. Učiteljstvo mestne organizacije je soglasno proti vsem redukcijam toliko časa, dokler ni šolstvo v naši državi na stopnji, kakor bi moralo biti. Učiteljstvo je proti redukcijam, ker je samo v naši banovini nezasedenih 240 mest, katera bi lahko zasedli brezposelni abiturienti in drvečega vlaka tako prestrašila, da sta 1 abiturientke. Mnogo pa je tiudi razredov, obstala ob tiru kakor okamenela. Loko- i ^ s0 prenapolnjeni in imajo veliko več motiva je oba podrla na tla. Fantku je pri padcu počila lobanja in je bil pri priči mrtev, deklica pa je obležala nezavestna s krvavečo rano na glavi in hudimi notranjimi poškodbami. Na kraj nesreče so prihiteli takoj ljudje, med njimi tudi nesrečni oče, ki je mrtvega sinčka prenesel na dom, hčerkico pa so poklicani reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Samo 3 dni kitajska senzacija v »Veliki kavarni«. V četrtek 1. gostuje Svengali. Iz finančne službe. Za pomočila davkarja sta imenovana Karmen Rebulova v Mariboru in Anton Kozjek na Prevaljah. Iz banovinske službe. V višjo položajno skupino sta napredovala banovinska tehnična pristava inž. Anton Stergaršek in inž. Adolf Šoberl, oba pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. Razpisano mesto občinske babice. Občinska uprava v Ločah pri Poljčanah je razpisala mesto občinske babice z letno nlačo 3.000 Din. Prošnje je treba vložiti do konca marca. Smrt znanega češkoslovaškega železničarskega voditelja. Pretekli četrtek je umrl v bolnišnici v Pragi po daljši bolezni narodno-socialistični poslanec Bohuslav Prochazka. Pokojnik je bil dolga leta član otrok, kakor jih predvideva zakon, bo na nekaterih šolah razredi, ki imajo po 100 in še več otrok, če bi se odprli novi razredi, bi se lahko nastavilo zopet precejšnje število brezposelnih. Resolucije, sprejete na zborovanju 22. t. m., pa se glase: Preden se namerava reducirati poročene učiteljice, da bi se na ta način izpraznila mesta za brezposelne učitelje, naj sekcija doseže, da se vpokoje vsi, ki imajo polno službeno dobo. Vpokoje naj se oni učitelji in učiteljice, ki imajo polno dobo službenih let in to sami žele. Stojimo na stališču pridobljenih pravic. Zato so poročene učiteljice zakonito enakopravne samskim. Morebitne redukcije bi v pretežni večini ogražale že danes itak skromno življenje številnih družin, zlasti mlajših, in tako posredno neugodno upli-vale na šolo in javno gospodarstvo. Dobrodelna prireditev za revne in brez poselne v Mariboru. Pevski zbor Počitniške zveze priredi 14. marca t. 1. ob 20. uri v veliki unionski dvorani P. H. Satt-nerjev večer v proslavo njegovega bi-seromašniškega jubileja. Srednješolska mladina bo ob tej izredni priliki počastila moža, ki je žrtvoval vse svoje sile za dobrobit svojega mu ljubljenega naroda. Na programu bodo izrecno samo njegova dela. In teh je mnogo. Za ta večer si je izbrala kot prvo točko sporeda najno- ceškoslovaške poslanske zbornice, Pred- j vejg0 kantato »V kripti sv. Cecilije«, kom sednik društva českoslovaskih železničar j ponjrane za ^enor s0|0 megani zb0r in jev in predsednik lige Slovanskih organi- l^este^ pei0 je posvečeno Glasbeni Ma zacij nacionalnih železničarjev. Z njim 3e | v Ljubljani k 60-letnici njenega ob-'zgubila zavezniška Češkoslovaška re- stoja jn je tud; ona že izvajala- Dn!g0 publika enega najvnetejših zagovornikov izvajanje bo ta vc5er v Mariboru. Te- in borca za strokovne in nacionalne dobrine naroda. Pokopali ga bodo danes popoldne ob 15. uri. Slava njegovemu spominu. Uspeh mladega šahista. Znani dijaški norsko solo partijo je iz ljubeznivosti prevzel g. Ivan Franci, ki je dobro znan po svojih priznanih nastopih v Ljubljani ob priliki tam. novinarskega koncerta in . . , . , r T „ ..... „ i gostovanja Glasbene akademije iz Zagre sahovsk, prvak Ivo Lešnik ki je ze na ^ po tc vloRC nam .£ , turnirju za prvenstvo Maribora dokazal svoj talent, je nepričakovano ponovno j dosegel lep uspeh. Porazil je v dvoboju in partij dolgoletnega šahovskega prva- ka mesta Maribora g. Emila Kramerja, in sicer z rezultatom 6:4. Obenem je odigral na tukajšnji klasični gimnaziji in na tukajšnji državni trgovski akademiji dve simultanki proti 12 najboljšim šahistom. Po dve in pol urnem boju je zmagal nad vsemi nasprotniki in dobil v celoti 24 partij, kar je vsekakor lep in presenetljiv uspeh, ki kaže velik talent. Upamo, da bo na kraljevski deski dosegel še lepše uspehe. Mešanje slajenega vina z naravnim. Ker so nekateri vinogradniki in drugi pro ducenti vina v dvomu, če in pod katerimi pogoji smejo mešati slajeni zadnji vinski letnik s starino ali s kakim naravnim vinom sploh, je izdalo kmetijsko ministrstvo zadevno pojasnilo: V členu 17. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu je naglašeno, da mešanje raznih vin in mostov ni prepovedano, razen v primerih, če katero izmed njih ne ustreza predpisom zakona o vinu. Zato je mešanje vina iz pri rodnega mošta z vinom iz mošta, ki je bil oslajen po predpisih zakona o vinu, dovoljeno pod pogojem, da taka vinska mešanica ne sme imeti označbe »pravo«, »prirodno« in temu slično. Banska uprava pripominja, da velja navedena razlaga za domači promet z vinom in moštom. Pri vinskem pridelku za izvoz pa je treba u-poštevati zadevne zakonite določbe, ki so veljavne v isti tuii državi, v katero izvažamo. . „ V M a r i b o r u, dne 26. II. 1934. Katodno gltdillfie Občni zbor zdravniškega društva. V Mariborskem dvoru je bil včeraj občni zbor mariborskega zdravniškega društva. Po poročilih funkcionarjev in predlogih za razrešnico dosedanjemu odboru so bi'e volitve in je bil izvoljen za predsednika g. dr. Jankovič, za podpredsednika g. dr. Mirko Černič, za tajnika g. dr. Benedik, za blagajničarko g. dr. Mila Kovačeva, za knjižničarja g. dr. Vrečko, za odbornike gg: dr. Hiugon Robič, dr. Klara Kukovčeva, dr. Ludvik Novak, dr. Ant. Klasinc in dr. Deragio; v nadzorni odbor gg.: dr. Sekula, dr. Steinfelser, dr. Vilko Marin in dr. Stamol. Na občnem zboru so se pretresala razna aktualna vprašanja, zadevajoč zdravniški stan. Občni zbor krajevne organizacije JNS pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Včeraj zjutraj po rani maši je imela krajevna organizacija JNS v šoli svoj redni občni zbor, ki ga je vodil v odsotnosti predsednika tajnik organizacije šolski upravitelj gosp. Lazar. Navzočih je bilo lepo Število članov in somišljenikov, udeležil pa se je občnega zbora tudi senator dr. Ploi. Iz ( poročil funkcionarjev je razvidno, da se I gla nenavadno velik uspeh, je organizacija v minilem poslovnem le- j Gostovanje Marice Lubejeve v Tijar-tu lepo razvila in je' imela več uspešnih dovfčevi opereti »Mala Floraan^e«. V intervencij. Pri volitvah je bil izvoljen ; sredo, 28. tm. gostuje priljubljena pevka soglasno stari odbor s predsednikom Fr. i zagrebškega »Narodnega kazališta« Ma-Vilčnikom na čelu. Sledilo je poročilo ! l ica L u b e j e v a v naslovni ulogrpopu- REPERTOAR- Ponedeljek, 26. februarja ob 20. uri: »Vi* jolica z Montmartra«. Gostovanje članice zagrebške opere Erike Cruzov-čeve. Torek, 27. februarja: Zaprto. Sreda, 28. februarja: »Mala Floramye< Gostovanje g. Marice Lubejeve. Znižane cene. Prihodnja dramska premiera bo v kratkem. Uprizore v režiji Koviča učinkovito dramo slavnega ruskega pisatelja T u r-g e n j e v a. Delo je obšlo že vse svetovne odre z velikim uspehom. Prihodnja otroška premiera bo lepa in zabavna pravljična igra »Jurček«. Delo je napisal Pavel Golja, najboljši sloveti ski mladinski dramatik, autor znane otroške igre »Peterčkove poslednje sanje«. Nocoj ponove v gledališču Kalmanovo opereto »Vijolica z Montmartra«, ki je sinoči z Eriko Druzovičevo v naslovni ulo-gi pred nabito polnim gledališčem dose- senatorja dr. Ploja, ki je zborovalcem z ozirom na kmečki stan stvarno in temeljito razložil položaj v naši državi in v tujini. Zborovalci so njegova izvajanja z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje in stavili nekatere predloge, ki jih je obljubil g. senator izposlovati. Obračun političnega dela. Krajevna organizacija JNS za III. mestni okraj, ie imela svoj občni zbor 17. tm. v Honig- manovi gostilni. Navzoči so bili tudi sc- love« vode, zlasti pri otročnicah z naj-nator dr. Ploj, narodni poslanec dir. Piv- i boljšim uspehom. »Franz Josefova« grenko, okrajni glavar dr. Senekovič in za- j čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah stopniki drugih mestnih krajevnih orga- j in špecerijskih trgovinah. _____ nizacij. Občni zbor je vodil larne operete »Mala Floramye«. Lubeje-va je to ulogo v Zagrebu pela z največjim uspehom. Pri tej predstavi veljajo znižane cene. Rezervirajte si vstopnice! (Tel. 23-82).________________________________ _ Pri številnih nadlogah ženskega spola, povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose- predsednik organizacije g. Bratož. Poročila so bila zadovoljiva, prav tako z zadovoljstvom pa so bila sprejeta tudi izvajanja senatorja Ploja, narodnega poslanca Pivka in drugih. Pri volitvah je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor. Pri raznoterostih se je razvila živahna in stvarna debata, ki je imela najlepši uspeh v prid organizacije in stranke. Samoupravne dajatve in taksa. Ker je Za vzdrževanje in krepljenie medsebojnih zvez je Jugoslovansko-češkoslo-vaška liga v Mariboru za letos sklenila delovati na manjšem številu prireditev, katerim je pa z ozirom na velik nacionalni pomen sodelovanje s Cehi treba posvetiti tem temeljitejšo skrb. Prvi cerfje prijavljen za letoš s 'stmfr-sVav-no znanega pevskega društva »Smetana« iz Prage, ki je izpred 8 let mariborskemu občinstvu v častnem spominu, bilo sproženo vprašanje, ali so pravni po- Koncert, ki bo začetek turneje po Jur sli, ki jih opravljajo občine v svrho pobiranja svojih dajatev, doklad, taks, troša- goslaviji, se priredi v Mariboru na torek, to je 3. aprila 1934., po Veliki noči rine, podvrženi taksi, je izdal oddelek za ; in bo v koncertni dvorani »Uniona«. davke v finančnem ministrstvu to-le pojasnilo: Pobiranje samoupravnih dajatev javnopravnega značaja spada v dolžnost samoupravnih oblasti, ki jo morajo po določbah zakona in v javnem interesu iz-polnjevati. Zato spada tako delo samo-1 upravnih oblasti pod določbo točke 1. čl. b zak. o sodnih taksah, odnosno pod do- Mestna občina mariborska je naproše-na, da prevzame protektorat, Glasbena Matica pa režijo, dočim je vsem narod-no-zavednim krogom skupna dolžnost skrbeti za temeljito propagando za to prireditev. Pogovor o sodelovanju je določen na dan 7. marca ob 20. uri v lovski sobi hotela »Orel«, kjer se bo nam zdravila ... in najnovejšo, pravkar izišlo »Legendico«. Zapel nam bo še znano lepo ariio iz »Assumptio«: Kdo je ta . . . in sodeluje tudi v sofističnem kvartetu iz imenovanega oratorija. Rade. volje se je takoj odzval povabilu naše mladine, zato ga tudi z veseljem pričakuje. Ob tej priliki naj omenimo, da je obljubil svoje sodelovanje, in to s posebnim poudarkom »na ljubo naši mladini« naš dobro poznani g. P. Kamilo Kolb. Veselimo re njegovega prihoda, sai bo njegov mogočni glas zopet polno zadohel po uni onski dvorani kot že nekoč. Mariborska publika bo gotovo z zanimanjem zaznala to vest. zlasti ko bo zopet možnost dana, da sliši dobre, prvovrstne soliste tudi od drugod. Odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Mariboru se tem potom zahvaljuje vsem cenjenim damam in gospodom, ki so sodelovali pri letošnji Svetosavski besedi, kakor tudi vsem trgovcem, ki so dobrohotno prispevali za večerne paviljone. Proslava je usoela tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru nepričakovano dobro. Udeležba naše države na svetovni razstavi v Čikagu. Svetovna razstava v Cikagu, ki je bila otvorjena lansko leto, bo tudi letos otvorjena in se bo vršila od 19. maja do 19. novembra 1934. Tvrdke, ki želijo sodelovati in razstaviti svoje blago v skunnem navil>on>i naj javijo to Zbornici za TOI, kjer dobijo pogoje za udeležbo. ločbo § 8. točke 1. Zato so tudi vsi posli,■ proslavil tudi Masarykov rojstni dan ob- ki jih opravljajo občine, v zvezi s pobiranjem svojih rednih dajatev oproščeni takse s tem, da se mora v pravnem izvršnem postopku za obsodbo in pobiranje teh rednih dajatev postopati v smislu zakona o sodnih taksah in zakona o taksah. Radio Ljubljana. Spored za torek 27. enem z občnim zborom Jugoslovansko-češkoslovaške lige, na katerega dnevnem redu so tudi važna predavanja. Čigav je dragocen obesek? Pri nekem mariborskem juvelirju je ponudil pred dne.vi v nakup neki moški dragocen obesek, ki ga je bil pripravljen prodati za tm. Ob 11: šolska ura: »Uskoki, čuvaji ceno 1.200 Din. Juvelirju se je zdel mož našega morja«; 12.15: »Po gorah je ivje, po dolinah je mraz«, (zima v pesmi in glasbi na ploščah); 12.45: poročila; 13: čas, reproducirani orgelski koncert; 18: otroški kotiček, otroci pripovedujejo; 18.30: reprodukcija Čajkovskega; 19: francoščina, poučuje prof. Prezelj; 19.30: predavanje o stari Ljubljani; 20: glasbeno predavanje; 20.30 radio-orkester; 21.25: vokalni koncert gdč. Dolenčeve; 21.45: čas, poročila, lahka glasba: 22.30: angleške plošče. Graiski kino. Do vključno srede v Sdrija luč Dolomitov«; krasen alpski velefilm z Leni Riefenstahlovo. Kino Union. Danes zadnji dan ^Zaljubljeni hofel« z Any Ondro. Od jutri dalje »Pesmi mojega hrepenenja« z Marto Eggertovo. Ko se začno krvne cev? poapnjevati. deloma uporaba naravne »Franz Jcsefo-ve« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in »manjša visok naval krvi, umljiv in je zadevo takoj prijavil policiji. Policija je neznanca aretirala in ga zaslišala. Izpovedal je, da je obesek kupil že lani v jeseni od nekega železničarja za 90 Dih. Po njegovi izpovedi jc dotični železničar našel dragoceni obesek v vagonu osebnega vlaka med postajama Sevnica in Zidani most. Policija je obesek zaplenila in poziva onega, ki je obesek izgubil, naj se javi pri predstojmštvu mestne policije v Mariboru. Obesek je podolgovate oblike, okrašen z brilanti in dragocenimi modrimi kamni, vdelanimi v platino na zlato._______ Atanjše zlo. Zdravnik: Zal ne poznam nobenega sredstva, ki bi pomagalo, da> bi vaš mož v spanju ne govoril. Gospa: Pa bi mu morda kaj dali da bi vsaj razločno govoril. Med slikarji. »Čestitam, dragi tovariš!... Vaša žl na.je slastna!... Pravi pravcati pastel!« »Meni to pripovedujete?.-. Kadarkoli je poljubim, si pomažem ves obraz?« V Mariboru, 'dne 36. II. 19.V. *c* -*. ^<*xxw2&&ixmB«ra 'ant?^iraBWf^iB^ya«BB Marlborsftf »Večer ntfi« 'Tulr; ——IT-TT )~T "»«30» BBMMHaMMBBBMMga Sfea« S. Mogočen zbor zelene bratovščine Zborovanje mariborske podružnice Slovenskega lovskega društva Mariborska podružnica »Slovenskega lovskega društva« je imela včeraj dopoldne pri »Orlu« svoj 13. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Uvodoma je pozdravil mnogoštevilno članstvo (dvorana je bila nabito polna), posebno pa okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča, mestnega župana g. dr. Lipolda, zastopnika vojske g. majorja Gerovca, zastopnika SPD Maribor g. inž. Jelenca, zastop nika Ribarskega društva g. dr. Fluder-nika. zastopnika Avtokluba g. Ferda Pin-terju. zastopnika Akademskega sablja-škega kluba g. dr. Tominška, zastopnika Jadranske straže g. Lovrenčiča, šumar-skega nadsvetnika g. inž. Ziernfelda itd. Občnemu zboru so poslali čestitke gosp. okrajni glavar Makar, šumarski nadsvet-nik inž. Urbas ter SLD Ljubljana. Nato so se zbrani lovci spominjali umrlih tovarišev, ki so jih počastili s trikratnim »Slava!« Sledilo je poročilo predsednika gosp. ravnatelja Pogačnika. V svojem govoru je na kratko orisal delovanje društva v preteklem letu. Dotaknil se je vseh vpra sanj, tičočih se lovstva in orisal delo dru štva za procvit in napredek lova v naših krajih. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. profesor Ša* prej povečerjava, izpijeva malo rdečega, potem pa že lahko tudi v posteljo. Z Veročko ti ne^ bova dala spati. Ampak lepo je biti oženjen, prijatelj mo! Ti ne razumeš tega, duša trda! Pridem zdaj domov zbit, izmučen... in me sprejme ljuba žena, napoji s Čajem, da mi jesti in v zahvalo za moj trud, za ljubezen, me pogleda s svojimi črnikastimi očesi tako milo in prijazno, da pozabim, prijateljček moj, na vse, na utrujenost, na tatvino z vlomom, sodnijo, kasacijski oddelek... Lepo!'- »Ampak... meni so se menda noge odlomile ... Komaj hodim Pil bi strašno rad...« »No, pa sva dotna.« Prijatelja gresta k neki vili in se ustavita pred zadnjim oknom. »Vilica je imenitna,« reče Kozjavkin. »Jutri boš videl, kakšen razgled je od tod! Tema je skozi okna. Torej je Veron-‘čka že legla, ni se ji hotelo čakati. Leži in gotovo je v skrbeh, ker me doslej ni... (Podreza s palico v okno, ki se odpre). Saj je tako pogumna, spat gre, ne da bi zaprla okna. (Sleče površnik in ga vrže z listnico vred skozi okno.) Vroče je! Dajva, bova zapela serenado, da se bo smejala... (Zapoje): Lunica plava po nočnih nebesih ... Sapice lahne pihljajo... Sapice komaj se zibljejo... »Poj, Aljoša! Veročka. ali ti naj zapo-ieva Schubertovo serenado? (poje): Pesem moja—a—a... hiti s prošnjo—o—o—o!... Glas se pretrga s krčevitim kašljem. »Fej! Veročka, reci no Aksinji, naj nama odpre — ^ veš kaj? Odkleni vrata! (Odmor). Veročka! Ne bodi no lena, vsta ni, dragica! (Postavi se na kamen in gleda skozi okno). Verončeljček, veveriči-ca.., angelček, ženka moja zlata, vstani in reci Aksinji, naj odpre vrata! Saj vendar ne spiš! Mamica, pri moji veri, tako sva utrujena in onemogla, da nama ni prav nič za šalo. Saj sva šla peš od postaje! No, slišiš, ali ne? Glej, da bi vrag vzel! (Poskusi, da bi zlezel skozi okno in zdrsne nazaj). Lahko so gostu neprijetne te šale! Sai vidim, Vera, taka si, institutka, kakor si bila. zrrriram bi jih lomila . . .« »Mogoče pa Vera Stepanova spi« pra- vi Lajev. »Ne spi! Najbrž bi rada, da bi začel razsajati in vznemirjati sosede! Se kmalu razjezim, Vera! Eh, vrag naj vzame! Pomagaj mi. Aljoša, da zlezem! Punčka si. šolarica, nič drugega!... Drži!« »Pridi čim prej, sioer bodo mislili, da zleze skozi okno in izgine v mračni sobi. »Verka!« sliši čez nekaj časa Lajev. »Kje si? Trrristo!... Fe j, v kakšno blato sem zagazil z roko! Fej.« Zasliši se šwn, ploskanje perutnic in obupen kokošji krik. »Hudiča, saj jih je cela truma! Jerbašček s puro... Grrr-doba!« Skozi okno s hruščem priletita dve kokoši, na ves glas se zadereta in oddrvita po ulici. »Aljoša, pa nisva prav zadela!« reče Kozjavkin z jokavim glasom. »Tu so ne- kakšne kokoši... Sem gotovo zgrešil. I, pa hudič naj vas nese, kaj so se tod razletele pošasti!« »Pridi, no, hitro! Razumeš? Umiram od žeje!« »Takoj... Samo površnik in listnico najdem...« »Pa prižigi žveplenke!« »Žveplenke so v površniku ... Kaj me je sem nagnalo! Vse vile so enake. Še hudič jih ne bi razločil v temii. Fej, pura me je kavsnila v lice! Grdoba!« »Pruidi čim prej, sicer bodo mislili, da kradeva kokoši!« »Takoj... samo površnika nikakor ne morem najti. Gunj se tod valja veliko, pa ne morem dognati, kje je površnik. Daj, zaženi mi žveplenke!« »Nimam žveplenk!« »Imeniten položaj! Kako pa naj...? Brez površnika in listnice ne morem! Moram poiskati!« »Ne razumem, kako je mogoče, da ne bi poznal svoje lastne vile,« se razburja Lajev. »Klada pijana... če bi vedel, da bo tako, ne bi šel za nobeno ceno s teboj. Zdaj bi bil doma, bi v miru spal, tukaj se pa mučim... Strašansko sem izmučen, pil bi... v glavi se mi vrti!« »Takoj, takoj... ne boš umrl...« (Konec jutrQ Stran '4. Mariborski »V eč e r n 1 k« jutra V Mariboru, dne 26. II.. 1934. Šport SmuSke tekme za prvenstvo dravske banovine in IflZSP Smučarski klub Ljubljana prvak dravske banovine Vodenik prvak MZSP Mariborska zimskošportna podzveza je priredila včeraj na Pohorju tekmovanje za smuško prvenstvo dravske banovine in MZSP. Pokroviteljstvo nad to našo največjo zimskošportno prireditev je blagovolil prevzeti ban dravske banovine g. dr. Marušič, ki je tudi za zmagovalca po« daril krasen prehodni pokal. Tekmovanje se je vršilo na krasnih terenih okoli Klopnega vrha in Peska. Snežne razmere so bile idealne, povsod sam pršič. Tekmovalna proga je bila dolga 18 km in je tekla od Klopnega vrha, kjer je bil start, do Peska in na Rogljo, od tod pa zopet nazaj na Pesek, kjer je bil cilj. Proga je bila srednje težka, višinska razlika pa je znaSaila okoli 300 m. Že v soboto zvečer so se zbrali številni tekmovalci in funkcionarji v koči na Klopnem vrhu, kjer je tehnični vodja MZSP g. Golubovič opisal tekmovalcem tekmovalno progo ter so se tudi izžrebale tekmovalne številke ob prisotnosti zastopnika bana, okrajnega glavarja g. Milana Makarja, ki se ni strašil naporne hoje na Klopni vrh. Včeraj dopoldne ob 9. pa je bil start. Startalo je 65 tekmovalcev, in sicer od MStK 7, od SK Železničarja 9, ISSK Maribora 7, Maratona 2, Smučarskega kluba Ljubljana 5, SK Olim pa, Celje 5, SK Rapida 4, Sokola Ruše 4, Concordie in Haška iz Zagreba ter Smučarskega kluba Celje po 1. Tekmovalo je tudi 14 vojakov m častnikov ter 3 Avstrijci. Dobro uro in pol po startu so privozili na cilj pri koči na Pesku prvi tekmovalci, in sicer je prišel kot pirvi Šramel (Ljubljana) s startno številko 17, za njim inž. Breitenlohner iz Gradca s številko 31, 3. Jakopič (Ljubljana) št. 39, 4. Vodenik (MSK) §t. 65, 5. Fric (Ruše) št. 22, 6. Senčar (Ljubljana) št. 21 itd. Na cilj je prišlo 57 tekmovalcev, 8 pa jih je izstopilo na progi. Rezultati teka na 18 km so bili naslednji: 1. Vodenik (MSK) v času 1:35:55, 2. Jakopič (SM ki. Ljubljana) 1:38:40, 3. inž- Breitenlohner (Gradec) 1:39:18, 4. Mušič (Hašk) 1:41:36, 5. Berlek (SK Železničar) 1:44:05, 6. Šramel (Srn. ki. Ljubljana) 1:45:49, 7. Puh (ISSK Maribor) 1:47:05, 8. Fric (Sokol Ruše) 1:50 .‘03, 9. Priveršek (Concord.) 1:50:05, 10, Senčar (Sm. ki. Ljubljana) 1:51:45. Razno Prvak Mariborske zimskošportne pod-zveze je torej član mariborskega smučarskega kluba Vodenik. Popoldne so se vršile na skakalnici pri koči na Pesku skakalne tekme, ki so se štele h kombiniranemu tekmovanju za pokal bana g. dr. Marušiča. Najdaljši skok je dosegel Šramel, in sicer 15 m. Ostali tekmovalci so skočili v konkurenci povprečno 11 do 13 m. Rezultati kombiniranega tekmovanja so bili naslednji: 1. Smučarski klub Ljubljana 759 točk, 2. SK Železničar 579 točk, 3. SK Olimp, Celje, 484.5 točke. Dopoldne so se vršile tudi smuške tekme za prvenstvo mariborske garnizije in za klubsko prvenstvo ISSK Maribora. Vojaštvo je tekmovalo na 10 km dolgi progi in so bili rezultati naslednji: 1. pod-narednik Plevnik v času 1:9, 2. podnared nik Iglič 1:13:15, 3. podporočnik Gnešič 1:17:05. Na isti progi so tudi tekmovali juniorji ISSK Maribora. Juniorski prvak je postal Vesnaver, ki je progo prevozil v času 1:5:46, 2. Škapin 1:6:15, 3. Ketiš 1:15:3. Seniorji pa so tekmovali na progi 16 km. Naslov klubovega prvaka si je priboril Valter Puh v času 1:47:5, 2. Fanedl 2:3:3, 3. Alojz Koren 2:16:40. Po zaključku vseh tekem so se smučarji spustili na postajo Ruše ter se s prvim večernim vlakom vrnili v Maribor. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica občinstva z igodbo. Smučarji, več sto po številu, so odkorakali po Aleksandrovi cesti do hotela »Orel«, kjer je bil prirejen pozdravni večer in se je vršila razdelitev daril. Sprevod smučarjev je bil lepa športna manifestacija. Pri »Orlu« je tekmovalce in ostale smučarje pozdravil zastopnik bana g. okrajni glavar Milan Makar, ki je izročil prvaku dravske banovine, Smučarskemu klubu Ljubljana, krasen prehodni pokal g. bana dr. Marušiča. Prvak podzveze Vodenik je sprejel lep pokal MZSP, prvi trije plasirani pa spominske plakete in diplome. Obenem je bila tudi razdelitev nagrad prvega moto-skijoringa v Mariboru, ki ga je priredil klub slovenskih kolesarjev in motociklistov »Perun« meseca januarja na dirkališču Tezno. Večer je potekel v najlepši harmoniji in v pravem športnem tovarištvu. CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAM, da imam na zalogi večjo množino črnega vina, katero nudim po najnižji ceni in sicer: 6.—, 8,— in 10.— liter, od 5 litrov naprej Din 1— popusta. Priporoča se gostilničarka »Lovski dom«, Krčevina pri Mariboru. 754 STARE MADRACE in zofe prevzame v predelavo tapetnik Arzenšek v Gradu Grajska ul. 2- 753 Kupim KUPIM VLOŽNO KNJIŽICO mariborskih denarnih zavodov v višini 50.000 Din. proti odplačilu po 1000 Din mesečno, Garancija. Ponudbe na upravo lista pod »Vloga lOO^o«. 730 Prodam VEČJA KOLIČINA PŠENIČNE SLAME prešane, v balah, na pročaj. Pri odvzemu 10 bal cena bali 10 Din. Ponudbe, pismeno ali ustmeno, nasloviti na Weiss-a, Maribor, Puškinova ulica 6, pritličje. ___________________672 PRODAM ali dam v zakup njivo stav-bišče pare. 430/8 k. o. Sv. Magdalena, Linhartova ulica. Naslov v upravi. 755 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Ipavčeva ul. 55. 756 OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam. Aleksandrova c. 44/1. 737 Stanovanje 62*10 l 1865 V teh snežkah morete iti v najslabšem vremenu. Usnjeni čevlji in noge Vam ostanejo vedno suhi. V njih nosite naše čevlje iz satena za Din 49«» 35*10 9817 Zdravje in drago usnjeno obutev Vam obvarujejo najbolje naše galoše. Imeli boste vedno suhe noge in čisto stanovanje. Jamčimo za dobro kvaliteto. Nogometna sezona se }e pričela... Včeraj so vsi 4 mariborski klubi odigrali svojo prvo letošnjo tekmo. Bilanca vče rajšnje nedelje pa je ta, da sta SK Svoboda in SK Rapid bila poražena, in sicer SK Svoboda v Celju od SlK Celja s 2:0 (0:0), SK Rapid pa v Varaždinu od SK Slavije z rezultatom 5:1. V Mariboru sta odigrala SK Železničar in ISSK Maribor »prijateljsko« tekmo na igrišču SK Železničarja. Zmagala je enajstorica SK Železničarja z rezultatom 8:3 (4:1). Vsem moštvom se je poznalo, da skoraj tri mesece niso bila na prostem in da jim tiči še »zimsko spanje« v nogah. Prihodnjo nedeljo se bodo odigrale tekme v prid LNP in upamo, da bodo moštva predvajala boljšo igro kakor včeraj. Ostale nogometne tekme. Ljubljana: Reprezentanca Ljubljana: Primorje 4:2 (1:1), Hermes reprezentanca A 4:4 (2:2). (Beo- SOBO S ŠTEDILNIKOM in lokal v pritličju oddam takoj. Mlinska ul. 10/1. levo. 751 750 Otvoritveno naznanite i Naznanjam, da sem otvoril na Aleksandrovi cesti St. 61 i i 681 ter se cenj. občinstvu vljudno priporočam. Martin Šterbal. Zagreb: Gradjanski: Jugoslavija grad) 1:0 (1:0). Beograd: BASK:Concordia 5:2 (3:1). Kairo: reprezentanca-Kaira:BSK 3:1 (1:1). Port Said: BSK : reprezentanca Port Saida 5:1 (4:0). , Gradec: Siidbahn:GAK 3:2 (2:1), Sturm : Kastner & Ohler 5:2 (0:1), Sportklub: Eggenberg 3:0 (2:0). Praga: Slavi ja :Zidenice 5:2, Sparta: Nachod 5:0. Dunaj: Vienna:Hakoah 1:1, Rapid:Li-bertas 6:3, Sportklub:WAC 2:1, Admira: Wacker 7:2, Avstria:FAC 2:2. Državno smuško prvenstvo na 30 km se je včeraj vršilo v okolici Bohinjske Bistrice. Startalo je 12 tekmovalcev. Rezultati: 1. Jože Janša 2:28:59, 2. Leon Knap (Ilirija) 2:31:30, 3. Franc Smolej (SK Bratstvo) 2:32:35, 4. Gašperin 2:39:06. Nenavadni lovec avtogramov Vztrajnost Američana Seymour|a Halperna Kako vztrajno se je mladenič lotil svo-iega dela, najboljše kaže dejstvo, da je polkovnika Lindbergha, ki je prvi z le Newyorški listi poročajo o nenavadnem lovcu na avtograme, o mladem Ame ričanu Seymouru Halpernu, ki ima v svoji zbirki lastnoročne podpise skoraj vseh sodobnih vodilnih osebnosti na svetu. Le zelo malo je slavnih ljudi, ki bi se mogli izogniti trdovratnemu in spretnemu napadanju s strani Halperna. Tako so v tein albumu tudi podpisi angleškega kralja Jurija in pa sovjetskega diktatorja Staljina. Za svoje uspehe na tem področju se mora Halpern predvsem zahvaliti svoji risarski spretnosti. talom preletel Atlantski ocean, pismeno naprosil sedemnajstkrat za njegov avtogram. Šestnajstkrat ni prejel nobenega odgovora, sedemnajsti poskus pa je bil kronan s krasnim uspehom: Lindbergh mu je poslal svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom. Tudi Mussolini je kakih osemkrat zavrnil Halperna, Medtem pa je mladi Američan zabeležil enega svojih največjih uspehov: do-bil je pape- ževo sliko z njegovim lastnoročnim podpisom. Sedaj je Halpern devetič pisal Mussoliniju in mu sporočil, da je papaž uslišal njegovo prošnjo in da zato z gotovostjo upa, da bo isto storil tudi Duce. Nekaj tednov pozneje je obiskal Halperna ataše italijanskega konzulata v New Yorku in prosil, če bi si mogel ogle dati papežev avtogram. Šele, ko se je ataše prepričal najnatančnejše o pristnosti papeževega podpisa je izročil Halpernu tudi Mussolinijev podpis. V mnogih drugih primerih ie poslal Halpern znamenitim osebnostim njihove portrete, ki jih je naslikal sam, s prošnjo, naj se podpišejo nanje. Nekateri praznoverneži so prepričani, da priliašajo taki avtogrami, ki bi jih prejel Halpern, prav gotovo nevarnost popisovalcem. Po čudnem naključju je ameriški predsednik Coolidge umrl teden dni pozneje, ko je dal Halpernu svoj avtogram. Znameniti možje Nansen, Arthur Schnitzler in Edward T. Sandfort, sodnik, najvišjega sodišča v Washingtonu, so ugodili Halpemovi želji in mu dali svoj podpis prav na dan svoje smrti. Nekatere druge osebnosti so umrle nekaj dni pozneje, ko so dale Halpernu svoj avtogram. K sreči pa predstavljajo te nesrečne osebnosti samo skromen del armade onih 40.000 oseb, katerih lastnoročne podpise ima v svoji zbirki Sey-mour Halpern. Novi »doktorati« v Ameriki in Angliji. Kakor poročajo ameriški listi, je bil u-veden v ameriški zvezni državi Ne\v-York nov akademski naslov: »Doktor plesa«. Tega naslova so si naravno že dolgo časa želeli mnogi plesalci, bil pa je sedaj prvič podeljen nekemu mladeniču, ki je plesal brez prestanka polnih 80 ur. Kakor pa poročajo londonski listi, je bil tamkaj uveden nov doktorat — spi ritizma. Pred nekaj meseci je bila namreč odprta »Visoka šola za psihologijo in spiritizem«, ki ima nalogo izobraževati in producirati take doktorje. Na tej - visoki šoli študira trenutno že okrog tisoč slušateljev. * Mrzlica patentiranja. Češkoslovaškemu patentnemu uradu je bilo od prevrata do konca preteklega leta prijavljenih približno 48.000 patentov, od katerih jih je veljavnih še kakih 18.000. Število novih prijav patentov rase od leta' do leta. Število novih patentov je naraslo procentualno leta 1930. na 39, leta 1931. za 43 in naslednjega 1. za 28 odstotkov. Preteklo leto je bilo pri javljenih 8.000 novih patentov, od katerih pa je bila patentirana komaj polovica. Vztrajna doslednost- »Kdaj mi vrnete 100 Din?« ' 1 »Drugi teden!« •>Kaj? To ste mi rekli že prejšnji teden.« »Oprostite, gospod, jaz ne govorim danes tako, jutri drugače. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 16. številki: Pravilnik o o-pravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjeriev gradbene strojne, elektrostroine in ladijske stroke ter arhitektov: telefonski promet s tujino: razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora na Polšniku pri Sv. Križu, v Šmartnem tn na Trati: spremembe v sta-ležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in 1 razne objave iz »Službenih 'novin«. Izdaja konzorcij »Jutra* v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v 'TANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik