kulturno -politično glasilo • svetovnih in Moške flanelaste srajce apartni vzorci in bane Flanelaste pižame Toplo spodnje perilo v res naj večji izbiri Qifiiiivr Celovec - Klagenfurt, Burggasse domačih dogodkov 3, Selo / šfeviika 42 V Ce8ovcyf dne 17. oktobra 11951 Cena 70 grošev Km@fOV3BCl od Šmohorja do laboda, od visokih Gozdanj in Djekš do grah Železne Kaple in pobolij Karavank Zavestno zanemarjanje in zapostavljanje našega kmetijstva na vseli področjih njegove proizvodnje po Kmetijski zbornici nam je prizadejalo velike krivice in neprecenljivo gospodarsko škodo. Oni, ki so v zadnjih letih v Kmetijski zbornici imeli pravico in dolžnost, da odločajo o razvoju kmetovanja in uravnavajo kmečko gospodarske razmere v deželi, niso pokazali volje, da popravijo stare krivice in nastalo škodo. Tudi niso poskušali pomagati našim krajem do potrebnega gospodarskega napredka. Poznali so nas samo pri dajatvah in oddajah, pomoči pa smo dobili le eno tretjino tega, kar bi nam v primeri v drugimi kraji pripadalo. Dne 25. novembra 1951 bomo po skoraj dveh desetletjih zopet imeli možnost, da na volitvah izberemo svoje zastopnike v Deželno kmetijsko zbornico in v okrajna ter občinska kmečka zastopstva. Pri teh volitvah bomo zopet sami odločali, kdo nas bo zastopal v prihodnjih petih letih. Od nas samih je torej odvisno, kdo bo tolmačil in zagovarjal naše gospodarske potrebe in osvetljeval ter preprečeval krivice. Lastniki, najemniki, uživalci in užitkarji kmet. in gozdne posesti! Našemu gospodarstvu prizadeto škodo bomo lažje popravili, izročeno nam zemljo lažje obdržali in kmetije utrdili ter v svojem kmetovanju napredovali, če bomo enotno in skupno volili ljudi iz svoje srede. Le v skupnih prizadevanjih nas vseh bo tudi posamezniku mogoče postaviti svojo kmetijo na trdnejše temelje in se priboriti do boljše plačanega dela. Zato gremo 25. novembra skupno in samostojno na volitve in sicer pod imenom »KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA - BAUERN-WIRTSCHAFTSEUND”. »Kmečka gospodarska zveza” je volilna skupina, ki zastopa zgolj kmečko-gospo-darske interese in odklanja izrabljanje kmečkih teženj in potreb za strankarsko politiko. »Kmečka gospodarska zveza” si bo prizadevala, da združi vse kmetovalce južnega dela dežele, da dobijo svoje zastopstvo v vseh kmečko-gospodarskih ustanovah dežele. »KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA” vabi vse kmetovalec v svoje vrste! Vsak, kateremu je lastna in njegovih sosedov bodočnost resno pri srcu, se bo našemu klicu odzval in bo 25. novembra volil »KMEČKO GOSPODARSKO ZVEZO”. Volilni odbor »Kmečke gospodarske zveze” v Celovcu. V Celovcu, dne 11. oktobra 1951. Obramba vzhodnega Sredozemlja Kmetijska zbornica Kakor imajo delavci svojo delavsko zbornico, ki jih brani, varuje in zagovarja ter skrbi za njihove koristi, tako imajo industrialci, obrtniki in trgovci svojo zbornico obrtnega gospodarstva. Ta skrbi za gospodarske koristi svojih članov in zagovarja pred oblastmi njihove potrebe in zahteve. Po svojih zbornicah vplivajo delavci in nameščenci in po svoji zbornici vplivajo podjetniki, industrialci, trgovci in obrtniki odločilno na zakonodajo in na vladne ukrepe, ki zadevajo njihove koristi. Tudi oni stan, ki ga večkrat imenujejo temelj države, stan, ki skrbi za prehrano ostalega dela prebivalstva, to je kmečki stan, ima svojo poklicno in strokovno zastopstvo, ima svojo deželno kmetijsko zbornico, svoje okrajne kmetijske zbornice in svoje občinske kmečke odbore. Te ustanove imajo nalogo in so bile zato ustanovljene, da vedno in povsod zastopajo koristi kmetov, da ne zaidejo v zagovarjanje strankarskih koristi nekaterih skupin kmetov, da podpirajo torej kmeta in kmečki stan kot celoto. Deželna kmetijska zbornica ima nalogo, da točno zasleduje državno in deželno zakonodajo in da daje pri vsakem osnutku zakonov, ki zadevajo koristi kmetov, svoje predloge in svoje protipredloge. Nadalje skrbi za povzdigo in izboljšanje gospodarskega, socialnega in kulturnega položaja kmetov. Za omogočenje boljšega zastopstva koristi kmetov in za izvajanje nalog, ki jih ima deželna kmetijska zbornica, so po okrajih okrajne kmetijske zbornice in po občinah občinski kmečki odbori. Iz prednjega more uvideti vsak kmet, da ima kmetijska zbornica velike naloge, da ima zelo širok delokrog, da more s točnim in pravilnim izvajanjem teh nalog kmetom veliko koristiti. Vsak kmet pa more tudi uvideti, da je zato važno, komu je poverjena naloga v kmetijski zbornici, da kmečke koristi pravilno zastopa. Kmetijstvo na Koroškem v svojem gospodarskem bistvu ni enotno, različno je v severnem delu dežele, čisto drugačno je v južnem delu dežele. Kmetijske razmere, ki so v severnem delu dežele bolj srednje- in ve-likokmetijske, zahtevajo tam drugačni način pospeševanja, kakor pa kmetijske razmere v južnem delu dežele. V južnem delu dežele so razmere malokmetijske in v takem položaju, si morejo kmetje sami mnogo manj pomagati kakor pa veliki kmetje. Dolžnost javnih ustanov in tudi predvsem dolžnost kmetijske zbornice pa je, da pomaga predvsem onemu delu dežele, ki si more zaradi posebnih gospodarskih in zemljepisnih razmer sam manj pomagati. A ko iz prednjih vidikov presojamo delo deželne in okrajnih kmetijskih zbornic, bomo morali ugotoviti, da deželna kmetijska zbornica — s tem pa tudi okrajne kmetijske zbornice — ni upoštevala naših krajev tako kakor bi jih morala in da je skrbela predvsem za severni del dežele. Zato južni del dežele ni bil v pravični meri udeležen pri razdeljevanju podpor za nakup strojev, ureditev gnojišč, zgradbo silosov, nakup umetnih gnojil, pospeševanje zadružništva in nakup kmetijskih potrebščin. Pri vsem tem so dobili naši kraji komaj eno tretjino tega, kar bi jim po vsaj pravici pripadalo, zaradi svojih posebnih gospodarskih razmer pa bi morali dobiti in bi mogli upravičeno zahtevati še več. Pri pospeševanju kmetijske izobrazbe in skrbi za povzdigo ter izboljšanje socialnega in kulturnega položaja kmetov pa ni dobil južni del dežele skoraj nič ali pa prav nič in vse je dobil samo severni del dežele. Pri volitvah v kmetijsko zbornico bodo letos dne 25. novembra spet po dolgem času kmetje sami odločali, ali morejo poveriti vodstvo kmetijske zbornice še nadalje Zaradi ogrožanja zapadne Evrope in posredno vsega dela vzhodnega sveta je bila sklenjena Severno-atlantska obrambna zveza. Omenjeno ogrožanje zapadnega sveta pa ni ostalo omejeno, ampak se nevarnost v vedno večji meri pojavlja na Bližnjem vzhodu. Zato sta bili na zadnji seji držav Severnoatlantske zveze v Ottarvi sprejeti v to zvezo tudi Grčija in Turčija. Ponudba Egiptu V tedenskem političnem pregledu poročamo bolj podrobno o dogodkih v Perziji in v Egiptu. Egipt vztraja na odpovedi pogodb z Veliko Britanijo iz leta 1899 o skupni upravi Sudana in o odpovedi pogodbe iz leta 193G o pravici Velike Britanije, da ima svoje posadke ob Sueškem prekopu. Kralj Faruk je te sklepe egiptovskega parlamenta že podpisal in so s tem stopili v veljavo. Velika Britanija sicer trdi, da te in take odpovedi pogodb ne bo priznala, toda vprašanje je, če bo tako nepriznanje mogla tudi v resnici izvajati. Egipčani grozijo, da bodo proglasili britanske čete ob Sueškem prekopu za sovražne čete, ako ne bodo britanske čete od tam prostovoljno odšle. Da bi se izognili temu sporu, so Velika Britanija, Združene države, Francija in Turčija predlagale vladi Egipta, naj bi Egipt skupaj z omenjenimi državami sklenil vojaško zvezo za obrambo Bližnjega Vzhoda. Zgleda, da je zlasti Velika Britanija na tako pogodbo zelo veliko gradila. Egiptski parlament pa je tako ponudbo odbil. Sedaj izjavljajo zastopniki omenjenih štirih sil, da odklonitv ponudbe pristopa k obrambni zvezi po egiptovski vladi ne pio- takim, ki njihove koristi prezirajo in zapostavljajo ali pa naj poverijo vodstvo onim, ki bodo v večji in pravičnejši meri skrbeli za gospodarske in kulturne potrebe našega kmetijstva. re niti zadržati šc manj pa preprečiti, da ne bi omenjene štiri vlade same sklenile pogodbe o skupni obrambi Bližnjega Vzhoda, ki je čim dalje bolj ogrožen. Obiski generalov Kako resno mislijo vojaški krogi z organizacijo obrambe vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega Vzhoda, nam jasno povedo obiski vrhovnih poveljnikov zavezniških čet. Tako je šef generalnega štaba ameriške vojske, general Collins, odpotoval v Jugoslavijo. V Beogradu se je razgovarjal z merodajnimi vojaškimi jugoslovanskimi krogi in je nato odpotoval v Skoplje v Mace-doniji. Zlasti to potovanje smatrajo za zelo važno, ker je ravno Macedonija ona točka, kjer bi bil možen kominformski napad. Vrhovni poveljnik vojnih sil Atlantske zveze, general Eisenhotver, je odpotoval v Neapel, da bo nadzoroval največje pomorske vojaške vaje ameriške mornarice v Sredozemskem morju. Poveljnik ameriškega generalnega štaba, general Bradley, se je mudil v Atenah in v Ankari, kjer se je razgovarjal o organizaciji skupne vojaške obrambe Turčije in Grčije v sklopu Atlantske obrambne zveze. Nova pogajanja na Koreji Na Koreji so se sestali zvezni častniki čet Združenih narodov in častniki komunističnih čet, da se posvetujejo, kje, kdaj in kako bi bilo mogoče začeti z novimi razgovori o prekinitvi sovražnosti na Koreji. Med tem pa so v delni ofenzivi napredovale čete Združenih narodov na srednjem odseku bojišča za približno 6 km in na zahodnem odseku za približno dva kilometra. S Severne Koreje prihajajo poročila, da so bile tam v več mestih protikomunistične demonstracije. Voliici v kmetijsko zbornico, pozor! Reklamacijski rok, to je čas, ko še morete zagotoviti volilno pravico sebi in svojim sosedom, poteka. Zagotovite si pravico, da boste smeli dne 25. novembra odločati o tem, kdo in kako naj v prihodnjih petih letih odloča o vaših in vaših otrok gospodarskih koristih. Opozarjamo na obvestila na gospodarski strani pod naslovom: Volitve v Kmetijsko zbornico! miiiimmiuiniimiiiiiiiinnimimniimiinmiiiiimnimiuiimiimmii KRATKE VESTI V Fatimi na Portugalskem, kjer se je leta 1917 prikazala Marija trem pastirjem, so dne 13. oktobra ob navzočnosti 800.000 vernikov slovesno zaključili sveto leto. Papežev odposlanec je v svojem pozdravnem govoru omenil, da je tudi sv. oče v preteklem leti videl pojav, kakor ga je videlo 70.000 ljudi dne 13. oktobra leta 1917 v Fatimi. Na Štajerskem odpade na 1000 prebivalcev 13.9 porodov. Tako je ta zvezna dežela dosegla najnižje število porodov v Avstriji in menda tudi najnižje na vsem svetu. Na sporočilo Sovjetske zveze, da bi ta mogla pristati na spremembo italijanske mirovne pogodbe le pod pogojem, ako Italija izstopi iz Atlantske zveze, so odgovorili zastopniki zapadnih treh velesil, da tega pogoja ne morejo sprejeti in da bodo kljub ugovoru Sovjetske zveze odobrili spremembo italijanske mirovne pogodbe. Tudi Irak, ki je sosednja država Perzije in kjer imajo Angleži tudi posebno pogodbo zaradi izrabljanja petrolejskih vrelcev, želi to pogodbo spremeni,ti> Vendar pa je iraška vlada izjavila, da v svojih zahtevah ne bo šla tako daleč kakor vlada sosednjega Irana ali Perzije. Jugoslovanski zunanaji minister Edvard Kardelj je v časopisju izjavil, da mora ostati Jugoslavija pri sistemu ene stranke, ker bi v nasprotnem slučaju brezdvomno zmagala protirevolucija. Zato za enkrat še ni misliti v Jugoslaviji na uvedbo demokratskih svoboščin. Italijanski ministrski predsednik De Ga-speri je dobil v italijanski zbornici naročilo, da se sme pogajati z Jugoslavijo o re-šitsa tržaškega vprašanja samo na podlagi obljube treh zapadnih velesil, da bo priključeno celotno Svobodno tržaško ozemlje (tudi jugoslovanska cona) Italiji. V zadnjih mesecih je avstrijski izvoz znatno nazadoval in primanjkljaj avstrijske trgovske bilance je s tem znatno narastel, ker je uvoz mesečno za okrog 150 milijonov šilingov večji kakor pa izvoz. To se deloma opaža tudi na mednarodnih denarnih trgih, kjer je zadnje čase vrednost šilinga nazadovala. Mednarodna banka za obnovo je dovolila Jugoslaviji posojilo v iznosu 28 milijonov dolarjev, izplačljivo v raznih evropskih valutah, za nakup strojev za elektrarne, za izboljšanje prevoza in za kmetijstvo. Po ameriških poročilih cenijo komunistične izgube na Koreji od začetka bojev do 2. oktobra letos na 1,346.723 mož, od teh je 165.935 ujetnikov.Ameriške izgube znašajo v istem času 98.382 mož. Po uradnih cenitvah je bila letošnja žetev v Združenih državah druga največja v zgodovini. Pridelek krušnega žita bo znašal okrog 33 milijonov ton, pridelek riža pa 45 milijonov vreč po 45 kg. Ameriški senat je odobril največji vojaški proračun v zgodovini Amerike. Proračun znaša okrog 57 milijard dolarjev (1 bilijon 700 milijard šilingov). Zadnje volitve v francoske pokrajinske zbore so pokazale, da volivci zapuščajo komunistično stranko. Pa tudi socialisti so nazadovali. Pridobile pa so desničarske stranke. Politični teden Perzijsko vprašanje rešujejo v konferenčnih dvoranah v VVashingtonu. in Acheson je boter tem razgovorom. Perzijski ministrski predsednik Mossadeq sedi na svojih la-vorikah, ki si jih je pridobil v borbi z angleškim levom in je zadovoljen. Ta zadovoljnost fti ima tudi svoje dobre strani. Njegova ušesa so postala dovzetnejša ameriškim prišepetalcem, ki hočejo perzijski petrolej rešiti za zapadni svet, če ga že niso mogli ali hoteli za Angleže. Perzijsko vprašanje je stopilo v drugo dejanje te težke igre. Podržavljen je petrolejske industrije je izvršeno dejstvo, Angleži so deloma vljudno, deloma nevljudno bili poslani ali poklicani domov in zdaj so v teku nova pogajanja o tem, kako zadovoljiti Perzijce in Angleže obenem, ozh-oma kaj Perzijcem vse priznati, da bodo zadovoljni in kaj Angležem pustiti, da bodo ostali zadovoljni. Perzijska zadeva pa se je nekako „vnesla” In je komaj verjetno, da bi iz nje nastali spori, ki bi utegnili ogrožati svetovni mir. Perzijski zgled pa jc našel svoje posnemalce Spretni Mossadeq je z izrabo splošnega političnega položaja izvojeval zmago nad ao sedaj največjo kolonialno velesilo — Anglijo. Strategični položaj je bil tak, da so Angleži morali preiti k umiku, ker bi njih oborožen nastop pomenil vojno s Perzijci in verjetno intervencijo Sovjetske zveze, kakor določa to njena pogodba s Perzijo. To bi bilo ne samo za Angleže, temveč za ves zapadni svet zelo neprijetno. Če so Amerikanci v veliki meri tudi Angležem prilivali vode v njih vino, je bilo razumljivo. Če pa sledeč Mossadeqovemu zgledu zdaj hoče Egipt zasesti Sueški prekop in izsiliti umik Angležev je to stvar življenjskega pomena ne samo za Veliko Britanijo, temveč za ves vojaški sistem zapadnega sveta, ki stoji za Ameriko. Egiptovski ministrski predsednik, Nahas paša, je izjavil, da bo njegova vlada odpovedala pogodbb z Anglijo glede Sueza. Ta izjava je pri potomcih Faraonov dvignila velikansko navdušenje, ki se je potem izrodilo v velike demonstracije proti Angležem. Zanimivo pri tem je, da je bil Nahas paša tisti egiptovski državnik, ki je leta 1936 sklenil z Angleži sedanjo pogodbo o uporabljanju sueškega prekopa. Nadalje bi bilo omeniti, da je bil Egipt v zadnji vojni nevtralen, kljub temu, da so se odločilne bitke bile na njegovem ozemlju. Bil je nevtralen, čeprav mu je dolge mesece grozilo, da bo postal del italijanskega fašističnega imperija. Musolini je že naročil letalo in slavnostni sprejem, toda angleška zmaga pri El Alemainu je vse to preprečila. Po vojni je Egipt dobil samostojnost in ta korak londonske delavske vlade je Churchill močno kritiziral. Dejstvo je, da je Egipt danes narodna država, ki mrzi tiste, ki so mu nekdaj vladali, čeprav so se pokazali popustljivejši kot katerakoli druga kolonialna sila — to so Angleži, ki so dali samostojnost Egiptu. Nahas pašev ultimat je seveda treba nujno spraviti v zvezo z valom nacionalizma, ki je danes vzrok štev. 1 vseh dogajanj v območju arabskega sveta. Kolonialni sili kot Anglija in Francija, ki sta zadnja desetletja obvladovali ta del sveta, sta zdaj potisnjeni v obrambo. Prej sta si bili nasprotnici pri razdeljevanju interesnih območij, materialnih dobrin in deleža izkoriščanj tega sveta. Danes v obrambi sta odkriti zaveznici. Zdaj gre za vse. Gre^za golo življenje, kajti brez Sueškega prekopa je vsa zapadna Evropa kot telo brez glavne žile dovodnice. Sueški prekop naj pride pod skupno vlado atlantskih sil in Egipt naj dobi pri tem levji delež in naj sc vključi v obrambni sistem zapadnega sveta. Egiptsko vprašanje je že itak dolgo bilo v zraku. Razne, Angliji sovražne izjave športnikov, gospodarstvenikov in diplomatov so dale slutiti, da Egipt samo čaka na ugodno priliko. Ta je prišla. Vendar se Nahas paša moti, če misli, da bo žel iste sadove kot Mossadeq. Amerika, Anglija, francija in Turčija so egiptovski vladi poslale diplomatske note z isto vsebino. Egipt naj pristane na skupno nadzorstvo nad Sueškim prekopom. In to se je zgodilo ne- kaj minut po izjavi Nahas paše, kar je dokaz, da Suez ni Perzija in tukaj ni posredovalcev, ker jih radi skupnih interesov ne more biti. Egipt je v tem primeru osamljen. Tudi ni Sovjetska zveza njegov mejaš, kot v perzijskem slučaju in more samo politično uporabiti anglo-egiptski spor. Jasno pa je, da bo tudi iz tega konflikta izšel Egipt kot praktični zmagovalec, če pa se Ameriki posreči ga pridobiti za Atlantsko obrambno zvezo, bo to za Ameriko velika pridobitev. Sovjeti pa bi nazadnje vendarle raje gledali Angleže ob Suezu kot pa Ame-rikance. Seveda je pri vsem tem tudi nekaj tragike. Francosko-angleški kapital pod vodstvom avstrijskega inženirja je zgradil Sueški prekop. Veliki jezovi in elektrarne v Sudanu, gornjem toku Nila, so delo Evropejcev. Sudan je pokrajina južno od Egipta, meji na Abesinijo in je sporno ozemlje med Egiptom in Anglijo. Egipt zahteva priključitev Sudana. Položaj v Sudanu pa je sličen položaju v drugih arabskih deželah. Do Angležev nimajo simpatij, sta pa dve struji: prva je za samostojnost, druga za priključitev Egiptu. Ta zadeva še bolj zamotava položaj v severni Afriki. Val nacionalizma, ki je prevel arabske države, resno ogrožg pozicije dosedanjih kolonialnih sil, Francije in Anglije. Francozi se boje za Alžir in Maroko, kjer je uporniška tradicija Abdel-Krima globoko v narodni duši. Še nekaj bi bilo vredno omeniti: kavarniški in gosthniški politikanti se sprašujejo, ali niso Sovjeti tisti, ki so zanetili plamen odporov med Arabci? Na to je z vso verjetnostjo mogoče odgovoriti le negativno. V mohamedansko-arabskem svetu ni mogel komunizem do sedaj pognati nobenih korenin. Da je zainteresiran na sporih med arabskimi državami in zapadnimi silami, je razumljivo. To pa j c tudi vse. Nad pojemajočimi silami angleškega leva pa tudi ne more imeti veliko veselja, ker ga povsod nasleduje ameriški dolar. Tako se utegne zgoditi, da bodo angleški „kaki” vojaki odšli domov, da pa bo arabski svet vključen v nekomunistični tabor, ki ga zbira Amerika. V Evropi je nemško vprašanje v ospredju Ponudbe vzhodno-nemških politikov o volitvah v skupni nemški parlament so bile dnevna tema vseh časopsov in predmet največjega zanimanja politčnih krogov Zapa-da. Potem ko je kancler Adenauer poudaril kot pogoj svojih štirinajst točk in je predsednik Grotewohl pristal na večino teh točk, je bila podoba, da utegne res priti do direktnih pogovorov med politiki zapadne in vzhodne Nemčije. To seveda Amerikan-cem ne bi bilo prijetno. Koketiranja pa je bilo kmalu konec, ko je Grotevvohl povedal svoj veliki pogoj, pod katerim bi komunistično urejena vzhodna Nemčija pristala na demokratične volitve. Zapadna Nemčja naj odkloni vstop v Atlantsko zvezo in se ne sme oborožiti Tukaj je pa zadeva prešla iz okvirja vzhodna-zapadna Nemčija. Zapadna Nemčija je že pristala na vpostavtev lastne oborožene sile, ki bo stala v Atlantski armadi, pristala je nadalje na Schumanov načrt, uživa materialno podporo Marshallovega načrta in praktično ne more iz vseh teh obveznosti. Na drugi strani pa Grotewohlova zahteva ne pomeni nič drugega, kot da so Sovjeti najbolj zainteresirani na tem, da ne prde do oborožitve Nemcev in so za to ceno pripravljeni tudi na „dekomunizacijo” lastne cone. Vse skupaj pa so le tipanja in če bi prišlo do kake rešitve, potem bi to izpeljala le oba velika igralca v ozadju — Truman in Stalin. Časopisi so že pisali o njunem domnevnem sestanku v Berlinu. Tak sestanek bi verjetno prinesel več jasnosti. Številke govorijo Okoli 10. oktobra smo zopet imeli priliko, da slišimo obljube, da beremo in vidimo, kako so prilike pri nas ,.sijajno” urejene. Že v zadnji številki našega lista smo poročali o govoru g. deželnega glavarja v Velikovcu. V tej zvezi se je v zadnjem času tudi ob Baškem jezeru vršilo velevažno notranjepolitično posvetovanje, ki je bilo posvečeno vprašanjem južnega dela dežele. Iz raznih poročil v zunanjem tisku razbere- mo, da se nekam hudo zanimajo razni krogi za Koroško in za dogajanja v deželi. V deželi sami so zopet začeli operirati s številkami. Prva, stara in vendar zanimiva številka se tiče narodov v deželi. Kakor smo pred vojno zopet in zopet slišali, živijo v deželi kar trije narodi; seveda Nemci, ti so neoporečni, poleg tega pa so še Vin-dišarji in malo, neznatno število Slovencev. Tozadevne številke objavlja prvič „Kleine Zeitung” dne 11. oktobra 1951: 20.000 Vindiiarjev in 3000 Slovencev Takih gorostastnih potvorb resničnega stanja v deželi pa si še nacizem ni dovolil. In tu govorijo o demokraciji. Volilne številke iz leta 1949 izkazujejo vsaj 7000 slovenskih volilcev, ki so oddali svoje glasove slovenskim strankam. In kje so še oni Slovenci, ki so iz ideoloških ali gospodarskih vidikov in pritiskov volili takrat SPČ ali OVP? Tudi pri lužižkih Srbih v Nemčiji so postopali po istem receptu. Danes pa se nemški listi čudijo, kako raste število tega malega naroda, ko so mu zopet dali življenjske možnosti v narodnem pogledu. Za tujca bi številke zadnjega ljudskega štetja gotovo sprožile vprašanje, je li pri nas na južnem Koroškem podnebje tako okuženo, da Slovenci ginejo kakor muhe v jeseni. Ali pa so gospodarske prilike v južnem delu dežele tako neznosne, da Slovenci nimajo življenjske možnosti in umirajo pod silo lakote? Za vsakega treznega pa številke ljudskega štetja dokazujejo samo to, česar verjetno za razmere odgovorni niso hoteli svetu pokazati, da namreč Slovenci stojijo pod takim političnim pritiskom, da se ne upajo priznati k svoji lastni narodnosti. Slabšega izpričevala pa bi si avstrijska demokracija res ne mogla izstaviti, kakor ga ji daje ljudsko štetje z dne 1. junija 1951 in pa komentarji, ki so se v zvezi s to uradno komedijo pojavili ob 10. oktobru. Če bi hoteli objaviti samo število naročnikov našega lista, ko dobivajo seve cele družine samo po en izvod lista ali če bi navedli število Mohorjanov ali število bralcev odnosno naročnikov »Nedelje”, bi se verjetno vlada sama ustrašila svoje slike, kate- ro si je izstavila s številkami ljudskega štetja. Naglasiti hočemo, da berejo pismeno slovenščino vsi ti naročniki in bralci slovenskih listov, o katerih vsi »učeni Nemci” po \Vuttejevi teoriji trdijo, da pismenega slovenskega jezika ne razumejo. Če delajo Nemci in vlada za razmere v naši državi reklamo s takimi potvorbami, tedaj se ne moremo čuditi, da prinašajo zunanji listi o avstrijski demokraciji zelo temna poročila. Pri tem pa imamo pred očmi samo liste iz zapadnih držav. Gospodje, tudi take nasilne potvorbe v številkah ne bodo rešile vprašanja slovenske gimnazije ter tudi ne vprašanja kmetijske šole in ne drugih tovrstnih vprašanj. In vse to naj bo uvod v takozvano Združeno Evropo, o kateri je nedavno g. dr. Steinacher govoril koroškim učiteljem v Spittalu ob Dravi in pri tem naglasil, da so razmere na Koroškem tako »vzorne, da bi lahko bile osnova za novo ureditev Evrope”. Združene Evrope pod geslom »Alles hort auf mein Kommando” pa si evropski narodi razen Nemcev ne želijo, ker so jo pod tem nemškim geslom že doživeli na svoji lastni koži. Na Koroškem pa živijo Slovenci naprej, ne oziraje se na to ali jih uradno štetje pri-zna ali ne. Življenje je močnejše od uradnih papirjev in uradnih potvorb resničnega stanja. Večje politične nezrelosti pa verjetno ne poznamo, kakor lagati samemu sebi. To namreč utegne roditi ob danem času strašno presenečenje in prebujenje. PM&eek - Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 21. oktobra, pri Brezniku igro »Pri kapelici”. Začetek ob pol treh. Peli bodo tudi Smihelčani. Illllllllllllllll(llllllllllllllliilllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllilllllllllllll Združene države za Jugoslavijo Pred kratkim je dospela v jugoslovansko pristanišče na Rijeki ameriška ladja „Whitier Victory” s tovorom 1300 ton bombaža in 104 tonami bele pločevine. Bombaž kakor tudi bela pločevina sta bila nakupljena v Združenih državah iz kredita 29.8 milijonov dolarjev, ki jih je odobrila ameriška vlada Jugoslaviji. Velika Britanija za Jugoslavijo Iz kredita 4 milijonov angleških funtov, katero vsoto je dobila Jugoslavija od Velike Britanije, je doslej izrabila jugoslovanska vlada okrog 3 milijone funtov. Za ta znesek je bilo kupljeno: 1.100 ton volne, 200 ton bombaž, sukanca, 1400 ton vlaken jute, 1.870 ton surovih kož, 1.350 ton surovega gumija, 1.500 ton surovega olja, razni farmacevtski preparati in gotova zdravila za vrednost 77.000 funtov šter-lingov. Omenjeno blago je deloma (volna, juta in gumi) že na poti v Jugoslavijo, deloma pa še v angleških lukah in bo despelo v jugoslovanska pristanišča do konca meseca novembra. Vršijo se še pogajanja za dobavo 10.000 ton koksa, 110 ton kositra in raznega blaga za vrednost 100.000 funtov šterlingov. Razvrednotenje dinarja Kakor poročajo iz dobro obveščenih gospodarskih krogov v Beogradu, namerava jugoslovanska vlada še pred koncem letošnjega leta razvrednotiti jugoslovansko denarno vrednost. Pri tem bodo verjetno vzeli iz prometa vsaj del sedanjih novčanic in jih bodo zamenjali z novimi, ki so že v tisku. Ako gornje vesti odgovarjajo resnici, bi jugoslovanska vlada v resnici ne razvrednotila denarja, ampak le njeno uradno vrednost prilagodila resnični mednarodni vrednosti. Tako je na primer treba po uradni vrednosti plačati za 100 dinarjev 50 šilingov, po mednarodni, torej resnični vrednosti, pa je 100 dinarjev vrednih le 5.03 šilingov. Verjetno bo prilagoditev uradne vrednosti dinarja mednarodni vrednosti tudi v zvezi z odpravo raznih bonov pri nakupu in s prilagoditvijo plače vseh delavcev in nameščencev novim cenam. Ob tej priliki — verjetno decembra ali januarja — bi začeli tudi z izplačevanjem prejemkov za nazaj in ne več v naprej, kakor je doslej. Tako sodijo drugi »tvatonski gias , glasilo gonskih Slovencev, poroča v svoji številki z dne II. oktobra t. 1. o proslavi petdesetletnice Narodne šole v St. Rupertu pri Velikovcu in piše nadalje: »Poleg takih uspehov beležijo Korošci tudi razne primere preganjanja in zapostavljanja od strani nemške večine. Tako nas je neprijetno zadela vest, da je bil prestavljen učitelj Armin Kurbus, ki je pripravil in vodil otroke iz št. Lenarta na njihovem obisku v Gorici in v Trstu. Videli smo, kako je to delo opravljal nesebično in požrtvovalno, sedaj pa ga za plačilo prestavijo. Ali odgovorne šolske oblasti menijo prav zares, da morajo učitelji-idcalisti iti po poti Martina Kačurja, če nočejo biti »hlapci”. šentlenartski otroci so se od svojega priljubljenega vzgojitelja z žalostjo poslovili ter se ga spominjajo tudi v »Našem tedniku”, ko obujajo spomine na svoje potovanje v Gorico in Trst. ČASNIKARSKA VEST Poročevalec jugoslovanske časopisne po-ročevalne službe »Tanjug” v Celovcu, gospod Smicberger, se je te dni poslovil od Celovca. — »Tanjug” odslej ne bo imel več svojega posebnega poročevalca v Celovcu, pač pa bo te posle vršila ga. Kmetova, ki je v Celovcu kot dopisnica ljubljanskega dnevnika »Slovenski poročevalec”. — Umrl je Dne 7. oktobra je v 61. letu svoje starosti umrl v Globasnici ravnatelj globaške šole, g. Luka Viternik. Huda vrzel je nastala v vrstah učiteljev v južnem delu dežele. Celih 42 let je pokojni posvetil šolski mladini in celih trideset let v Globasnici. Ves mlajši globaški rod je pod njegovim veščim vodstvom pohajal v šolo in stopil v življenje. Tej mladini je veljala vsa njegova skrb tako v ljudski šoli sami in v nadaljevalni šoli. V zadnjih letih pa je s svojo šolsko izkušnjo upravljal tudi službo šolskega nadzornika za nadaljevalne šole velikovškega okraja. Tudi izven šole je pokojni posvetil velik del svojega časa globaški občini, kjer je celih 29 let upravljal posle občinskega tajnika. Burne čase je v tej dobi videla občina in ti časi so zajeli tudi pokojnega ravnatelja, da je moral deliti s slovenskimi izseljenci usodo v nacističnih taboriščih sredi Nemčije. Tam sva se srečala na binkoštno nedeljo leta 1942 in med razgovorom mi je povedal za njega tako značilne besede: „Dokler bomo imeli še kaj mladine okoli sebe, nas ne bodo!” Tudi v taborišču je ravnatelj Viternik zbiral okoli sebe slovensko mladino, za katero tedaj ni bilo šolske obveznosti, niti ne šolske možnosti, da ne govorimo o „Eltern-rechtu”, na katerega se gotovi krogi tako radi sklicujejo. Tej mladini je posvetil čas v taborišču in tako brez vseh sredstev poskušal nadomestiti to, kar je sila otrokom vzela. Leta 1945 se je zopet vrnil na svoj lastni dom. On ni iskal maščevanja, čeprav je dobro vedel, da so povzročitelji izselitve v bližini. Za delo na svojem domu in za delo v šoli je zgrabil in tako počel graditi zopet tam, kjer je vojna nehala rušiti. Skoraj do zadnjega dne je spremljal z vso dušo razvoj šole in njeno sedanjo obnovo, za katero je še on osebno napravil vse potrebne korake. Zadnje mesece je težka bolezen privezala g. ravnatelja na bolniško posteljo, vsekakor pa je še od tam dajal za šolo in svoje gospodarstvo navodila. Jutro 7. oktobra pa je prerezalo nit življenja. Ob mrtvaškem odru so se zbirali Globašani in drugi znanci, cvetje se je ob parah kopičilo, najlepši venci od vseh strani, predvsem pa venci globaške mladine, ki je v cvetju izrazila svojo ljubezen in svoje spoštovanje do pokojnega ravnatelja. Dne 9. oktobra pa se je zbrala globaška mladina in Globašani, da se na Viterniko-vem domu poslovijo od rajnega, ki je nastopil na svojo lastno željo zadnjo pot v svojo rojstno vas, v Šmihel nad Pliberkom. Globašani so se s streli poslovili od dolgoletnega šolskega ravnatelja. V Šmihelu pa so zemeljske ostanke po- mož . . . kojnega prenesli v rojstno hišo, da vzame zadnjič slovo od doma. Nepregledna množica žalujočih se je zbrala. Krsto so nesli nato v 1'arno \perkev, kjer sta č. gospoda Valjavec in čari opravila maši zadušnici. Ob odprtem grobu pa je tisočglavi množici govoril č. g. Valjavec, ki je v svojih besedah naglasil življenjsko delo pokojnega, ki v šoli ni skrbel samo za umsko izobrazbo mladine, marveč je polagal tudi veliko skrb na srčno izobrazbo in na gojitev materinske besede, katero so matere globaških otrok položile na jezik svojih malčkov. Sedanji upravitelj šole, g. učitelj Sadnikar, se je v imenu učiteljskega zbora poslovil od vzornega šolskega vodje in od svojega očetovskega prijatelja. Za njim so se globaški šolarji v slovenski in nemški besedi poslovili od g. ravnatelja. Okrajni šolski nadzornik, g. Valter Mak-lin, je govoril v imenu deželnega in okrajnega šolskega sveta o delu pokojnega in tudi o njegovem trpljenju, ko so ga pregnali celo raz njegov lastni dom. Direktor Ob proslavi 50-letnice narodne šole v št. Rupertu pri Velikovcu in pa dvojnega jubileja ondotne redovne predstojnice, sestre Marije Gabriele Lienhard, namreč 50-letnice rojstva ter 25-letnice njenega redov-ništva, je bila otvorjena dne 23. septembra v prostorih Narodne šole razstava para-mentov, ki je tolikšen kulturni dogodek, da se ga moramo spomniti posebej, ker bi se reklo sicer, da zanemarjamo odlično kulturno delo. V precej veliki dvorani v pritličju šole so prireditelji zbrali v glavnem proti volji jubilantke, s. Marije Gabrijele, prav lepo število cerkvenih paramentov tekstilne vrste, to je cerkvenih tkanin, nahajajočih se velikovške šole, Steiner, je govoril poslovilne besede v imenu učiteljskega združenja okraja Velikovec. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev se je poslovil od pokojnega v imenu koroških Slovencev in mu na grobu izrekel zahvalo vseh, katerim je veljala njegova skrb v šoli in na občini. Dejal je med drugim: „Umrl je mož, ki je nad 40 let safnega sebe dajal mladini, ki je nad 29 let s svojim delom služil Globašanom in njihovim potrebam. Umrl je mož, ki je s slovenskim narodom na Koroškem nosil najtežje dni izšeljeništva, mož, ki se je tudi v izseljeniškem taborišču - posvetil slovenski mladini, da s svojim znanjem pomaga premostiti najtežavnejše tedne in mesece v tujini. Njegove zemeljske ostanke pola- gamo danes v domačo zemljo, njegovo življenjsko delo pa nas vse obvezuje, da ga nadaljujemo. Na domu v Globasnici in ob grobu v Šmihelu je pel globaški cerkveni zbor ža-lostinke pod spretnim vodstvom domačega organista. Ob koncu se je za mnogoštevilno udeležbo na pogrebu zahvalil šmihelski gospod župnik, Jože Picej, v imenu žalujoče žene in sester pokojnega. večinoma v privatni lasti širom slovenske Koroške. Moj seznam gotovo ni popoln in obžalovati je, da se ob prireditvi ni mislilo na majhen katalog. Zabeležil sem tam vsekakor celo vrsto alb (zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče razlagati izrazov), ka-zul ali mašnih plaščev s pripadajočimi sestavnimi deli, lepo število štol, (krstnih, spovednih, enotne, nekatere dvojne), nedovršen pluvial, več roketov ter več obleke za ministrante. Izmed tkanin, ki neposredno služijo oltarju, je omeniti garniture tkanin za sv. mašo, to so korporale, pale, parifikatorium, lavabo, velume za kelihe, burse, nadalje velum za blagoslov, veksi-lum, oltarne prte in celo vrsto antependi- jev. Izmed ostalih tkanin pa predvsem dva v zadnjem letu napravljena bladahina. Morda je še ta in ona vrsta, ki se tu ne omenja, vendar je zadosti dobro razvidno, da gre za razstavo, ki tudi po svoji množini že zbuja spoštovanje. V prvi vrsti seveda leži poudarek na kakovosti ali kvaliteti, to je na umetnoobrtni strani. Obiskovalec razstave dobi tu vpogled v njemu doslej ali sploh ne, ali pa'le malo znano delavnost šentruperškega samostana na področju cerkvene paramentike. Duša tega dela je današnja prednica s. Marija Gabriela Lienhard, katere ime se bo moralo poslej vedno imenovati, koder koli bo govor o umetni obrti na slovenskih tleh in pri Slovencih, če so se prireditelji končno vendarle odločili za to razstavo ter premagali razne ozkosrčne pomisleke, predvsem tudi pomisleke umetnice same, je to hvalevredno, izvršili so kulturno in narodno dolžnost. Za večino razstavljenih tekstilij je napravila načrte s. Gabrijela sama, pri nekaterih so služili za podlago privatni načrti. Kar se ugotovitve tiče, so paramenti v glavnem, to je v tistih kosih, ki stoje kvalitetno najvišje, predvsem tudi njeno delo, vendar je pripomniti, da si je že vzgojila nekaj prvovrstnih tankočutečih pomočnic na polju vezenja, tako da bi bilo posamezne roke že težko ločiti. Na nekaterih razstavnih kosih se poznajo začetniške roke, kajti z veliko vnemo uvaja s. Gabrijela v to umetnost mlada dekleta, gojenke. Vrednost in pravilno oceno razstave imamo šele, če pomislimo, da se posvečajo sestre tej umetnosti v sredi med obilnim drugim, predvsem gospodarskim delom. Paramenti so priprave, ki služijo pri sveti liturgiji. To velja tudi za tekstilije ali tkanine. V skladu z namenom stoji tedaj v ospredju liturgična misel. Kdor pozna nekoliko zgodovino umetnosti in paramentov, ve, da je v preteklih stoletjih krščanske umetnosti tudi v paramentiki prevladoval figuralni ali pripovedni element v obliki uporabljanja raznih svetih oseb, prizorov in podobno. Celo v srednjem veku je bilo tako. V zadnjih desetletjih našega stoletja se je oživelo liturgično gibanje, ki skuša očistiti liturgično umetnost in obrt razne navlake in sicer s tem, da ponazarja predvsem simboliko, radi česar je ta umetnost postala delno zelo abstraktna in geometrična. Slovenci imamo na tem področju dva mojstra, Jožeta Plečnika in Ivana Vurnika, od njiju je prvi povsem zastopnik simbolične smeri; medtem ko ima pri Vurniku še vedno tudi figura kot taka neko vlogo. Samostani šolskih sester v Mariboru, uršulink v Ljubljani in šc menda neki drugi so bili izvršilci idej teh dveh mojstrov in vedeti moramo, da prihaja s. Gabriela prav iz šole mariborskega samostana. V okviru orisanega razvoja zastopa s. Gabriela tisto strujo, ki je nekako (Nadaljevanje na 4. strani) Ravnatelj Luka Viternik med svojimi učenci ecuzsiovi pavametdov t/ St. Jlufr&du. Proslava 50-letnice „Narodne šole" in delovanje (Nadaljevanje in konec) SOlsRlIl SCStCT V H j 6J Kmalu pa so se pojavile nove težave. Vsled splošne denarne krize je namreč v naslednjih letih število gojenk zopet močno padalo, leta 1932 so se prijavile za gospodinjski tečaj samo 4 dekleta, za internat pa 10. Tako so šolske sestre dolgo vrsto let občutile vso neizprosnost in grenkost iz psalma: „Euntes ibant et flebant mittentes se-mina sua...” A čutile in vedele so tudi, da je v narodu mnogo razumevanja za njihovo delovanje. V tem prepričanju so jih utrjevali tudi razni vodilni rodoljubi, ki so jih duševno in gmotno izdatno podpirali (m. dr. prelat Val. Podgorc, žp. Poljanec). Kakor možje so zlasti v letih preskušenj stale na čelu šol. sester odlične, modre in srčne predstojnice: č. s. Neža Žižek, č. s. Cirila šijanec, č. s. Frančiška Jelen, č. s. Bea-trika Teršavec (v najtežjili letih), č. s. Lam-berta Jelenik, od leta 1935 pa č. s. Gabrijela Lienhard. 5. Dovolite, Č. s. prednica, da se zdaj še kratko dotaknem dobe Vašega delovanja\ kot prednica. Ko je č. s. Gabrijela Lienhard prevzela mesto prednice na tej podružnici kongregacije šolskih sester, je bila njena prva skrb, da dvigne gospodinjsko šolo na tisto višino, ki je bila potrebna, da ne bi zaostajala za drugimi gospodinjskimi šolami v deželi. Ker tedaj ni bilo na njej strokovno šolanih učnih moči, je brž poslala svojo sestro v Ljubljano, da se v Marijanišču izšola za gospodinjsko učiteljico. Tudi po drugi svetovni vojni je bila gospodinjska šola njena prva in glavna skrb. Zato je takoj poskrbela za primerne učiteljice. Drugo, kar odlikuje Nar. šolo pod vodstvom č. s. Gabrijele, so ročna dela in paramenti. Zlasti s paramenti je č. s. Gabrijela tej hiši odprla nov delokrog. Paramenti, izdelani v tej hiši, imajo posebno noto. Niso namreč obrtniško izdelani po stokrat se ponavljajočih vzorcih, temveč so umetniško izdelani. Na njih ni šablone, marveč sleherni vzorec in komad je posebej samostojno zamišljen in skrbno izpeljan in zaradi tega po vrednosti prekaša katerekoli obrtniške ali tovarniške izdelke. Razstava paramentov je nudila nekoliko vpogleda v to delavnico. Bol j kot vse drugo pa je v dobi, v kateri deluje kot prednica č. s. Gabrijela, razveseljiv nenavadno številni naraščaj šolskih sester iz naših koroških župnij. ..Vzgledi vlečejo”, pravi pregovor. Vaš in Vaših sester vzgled pa vleče naša dekleta. Na Vas spoznavajo lepoto in smotrenost poklica šolske sestre in se navdušujejo zanj, tako da jih, mlade in polne življenja, ne zamo-rc od vzljubijenega poklica zvabiti nobeno pregovarjanje in odsvetovanje. Meni se dozdeva kot najlepša poteza na naših šolskih sestrah ta, da se kot redovnice ne umikajo od ljudstva v nedosegljive višine, ampak tudi v redovniški obleki ostanejo z ljudstvom povezane, kot katera koli slovenska žena na vasi in v kmečkem domu, da, iz naroda vzete, kot veslal inj e istemu kažejo pot in pomagajo do pravih idealov, in so tako najodličnejše pomočnice dušnih pastirjev. Vaša doba, č. s. prednica, je nedvomno ena najtežjih v teku minulega polstoletja. Izredno kamenita in trnjeva je bila pot do današnjega dneva: 1941 izgon in zaplenitev hiše, med vojno skrb za na vse konce in kraje raztresene sestre, 1945 težaven nov začetek, pri tem pa od nikoder priznanja, od nikoder podpore, z ene strani z nami duhovniki vred osumljene verskega odpad-ništva v tu- in inozemstvu, tja do Amerike, z druge strani pa kot narodu nekoristne odklonjene in zavržene, trajno viseč med hišo in cesto. V teh težkih letih ste stali Vi, č. s. prednica, kot močna žena neomajni, ter neumorno vršili s sosestrami delo nove gradnje, sperans contra speni, odločno in uspešno braneč interese Nar. šole in interese Vaše kongregacije, ki so hkrati interesi nas vseh in vseh poštenih ljudi v narodu. Ob 25-letnici redovništva lahko z zadoščenjem in ponosom gledate nazaj na opravljeno delo, ki je bilo v resnici gradnja sredi ovir. Prepričan sem, da govorim iz srca vseh poštenih naših ljudi, če zagotovaljam, da naše ljudstvo šolske sestre ljubi in da zna ceniti doto, ki jo prinašajo leto za letom njegove mlade bodoče gospodinje iz Vaše gospodinjske šole domov. Mar nas ne tišči vseh ena velika skupna skrb in volja: da bi to, kar nam je najdražje: narod, domovina, Bog, v našem ljudstvu tukaj ne zamrlo, in da bi ljubezen do teh treh v mladem rodu vzplamtela z večjo silo. Zdihovati in roke križem na boljšo bodočnost čakati ne pomaga nič in je znamenje onemoglosti in življenja nezmožnosti. Šolske sestre ne govorijo in ne tožijo, ampak delajo, neumorno vršijo vzvišeno narodno-kulturno in obenem dušnopastirsko delo. Vi, starši, pa boste to delo priznavali s tem, da jim zaupate svoje otroke. Vsaj v tem se poslužujte svoje roditeljske pravice (..Elternrecht”), da pošljete svoja dekleta v naše domače gospodinjske šole v št. Rupertu in št. Jakobu. Vaša kongregacija, č. šolske sestre, je sad molitve in dela svetniškega škofa Slomše-ka. Nedvomno on očividno drži svojo roko nad Vami in jo obdržal, dokler Vam bo ostalo sveto vodilo pri vzgojnem delu njegovo geslo: »Sveta vera nam bodi luč, materna beseda pa ključ do prave omike.” Naj končam s sklepnimi besedami iz simbolične igre »Gojenka": »Na Vas življenje naroda sloni, naj nikdar tega ne pozabil bi! Naj Vam zasijejo še lepši dnovi! Nebeški oče, ti jih blagoslovil” 4 L. K. OU' slovenskega misijOnslva Bil je profesor na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je poleg drugega predaval tudi misijonsko znanost. Tako ljubljanske kot mariborske bogoslovce pa je približeval misijonstvu zlasti med počitnicami na misijonskih zborovanjih in tečajih, katerih so se udeleževali tudi katoliški akademiki. S temi tečaji, ki so bili vsako leto, je šel celo v Sarajevo, k Plitvičkim jezerom, v Krapino in tako naprej. Leta 1930 je organiziral in izvedel v Ljubljani veliki mednarodni misijonski kongres, ki so se drugače vršili v Budimpešti, Poznanju, na Dunaju, kamor je on hodil zastopat slovensko misijonstvo. Ustanovil je v Ljubljani posebno škofijsko misijonsko pisarno, po katere pobudi se je podobna ustanovila že naslednjega leta (1930) tudi v Zagrebu. Središče misijonske propagande, ki so jo izvajale Misijonske pisarne, je bila Misijonska nedelja z misijonskimi pobožnostmi, prireditvami, misijonskim tiskom po vsej deželi. Pred 20 leti je ob priliki Baragovih slovesnosti na Brezjah začel dr. Ehrlich s potujočo misijonsko razstavo, ki je potem obiskovala, vedno bolj izpopoljnjena, župnijo za župnijo. Misijonske razstave, zlasti etnografske, so se prenesle kot dobrodošla pestrost celo na Ljubljanski velesejem. Organiziral je misijonska predavanja po ra-diju. Ustanovil je pri nas Misijonski dan bolnikov na Binkošti, ko naj bi bolniki svoje dragoceno trpljenje darovali za širjenje Cerkve. V podoben namen je pristopil k organizaciji molitev za misijone po romarskih svetiščih, kjer se zbira največ ljudi. Posebno dragoceno je bilo njegovo delo za slovenske misijonarje. Vzbujal je misijonske poklice, tistim, ki so odhajali, je na vse načine pomagal, ko so bili pa že vsak na svojem misijonskem polju, so imeli v prof. Ehrlichu in Misijonski pisarni zvestega podpornika. Veliko je bilo literarno misijonsko udejstvovanje. Že v Celovcu, kjer je bil bogoslovni profesor, je leta 1919 izdal knjigo v treh delih: „Katoliška Cerkev”, ki je domala vsa posvečena misijonski zgodovini in sodobni misijonski akciji Cerkve. Ves čas je sodeloval pri duhovniškem listu ..Vzajemnost” z misijonskimi članki, bil je eden glavnih sodelavcev ..Katoliških misijonov” in ..Misijonskega koledarja”, izdal je 31 zvezkov zbirke „Tabu”, izdajal je misijonsko knjižnico Duhovniške misijonske zveze, ki je prinašala zlasti življenjepise slovenskih misijonarjev in drugih misijonskih delavcev. Izdajal je tudi duhovniško misijonsko glasilo „Lux mundi”. Posebnega pomena je bil6 tudi njegovo delo za Baragovo beatifikacijo, kateri je bil prav on eden prvih propagandistov'tedaj. Z Baragom ga je tesno vezala velika sorodnost duhovniške osebnosti: Oba sta bila neumorna molilca in neumorna delavca — dve potezi, ki ju morejo v toliki meri združevati samo geniji, svetniki. To je podoba očeta slovenskega misijon-stva, dr. Lamberta Ehrlicha, a le medla, v glavnih in površnih črtah le podana. A že iz nje razberemo: Če bi ne bil prof. Ehrlich po nobenem drugih svojih del med Slovenci vreden, da ga štejemo med največje Slovence, je to gotovo že po svoji misijonski dejavnosti med nami. Ali nam prof. Ehrlich ob Misijonski nedelji 1951 iz onostranstva ne izprašuje vesti, koliko sledimo njegovim stopinjam mi?l L. L. C. M. v eazslavi ^aeamentov v St. Uupedu (Nadaljevanje s 3. strani) Predzadnjo nedeljo v oktobru ves katoliški svet praznuje takozvano Misijonsko nedeljo, praznik širjenja Cerkve med narode. Nekdaj so za to priliko vsi slovenski listi v Sloveniji objavili sestavke misijonskega značaja, ki jih jim je dobavljala škofijska misijonska pisarna v Ljubljani. Letos je isto nalogo za slovenski tisk izven Jugoslavije prevzel Slovenski misijonski odsek v Buenos Aires-u v Argentini. S sledečim sestavkom bodo naši bralci obenem obnovili spomin na enega največjih koroških rojakov, dr, Lamberta Ehrlicha, ki je bil morda prav v misijonski akciji največji. »Misijoni jokajo ob smrti dr. Lamberta Ehrlicha, očeta misijonskega gibanja med Slovenci”, tako se glasi naslov štiri in več strani obsegajočega članka v Misijonskem koledarju za leto 1943. Ko nas Cerkev poziva, da te dni v sebi poživimo misijonsko zavest in za misijone, ki so rast Cerkve in osvajanje sveta za Kristusa, tudi kaj žrtvujemo, mislimo, da nas nobeno, še tako globoko razglabljanje ne bo moglo o važnosti misijonstva bolj prepričati kot živi zgled enega največjih koroških rojakov, dr. Lamberta Ehrlicha, ki mu je sila teme na ljubljanski ulici pred skoro 10 leti končala tako bogato zemsko življenje. Čudovito je moral biti pokojni prof. Ehrlich prepričan o nujnosti misijonske akcije Cerkve, da se ji je med Slovenci postavil na čelo in jo skozi skoro 25 let vodil s toliko energijo! Eden prvih narodnih, cerkvenih, kulturnih, karitativnih delavcev in zadnjih deset let še voditelj slovenske akademske mladine, je še našel čas, da je vodil slovensko misijonstvo in ga razvil iz skromnih početnih tipanj v vedno bolj popolno organizirano akcijo. Njegovo vodstveno delo na tem polju datira s 7. avgustom leta 1917, ko je iz Celovca dal v Ljubljano pobudo za začetek skupnega slovenskega misijonskega organiziranega dela. Leta 1923 je na V. katoliškem shodu v Ljubljani on pripravil in vodil njega misijonsko sekcijo. Naslednje leto je organiziral in vodil misijonski tečaj v ljubljanski Unionski'. dvorani, na katerem je bil dan začetek življenja Duhovniški misijonski zvezi in Družbi za širjenje vere med Slovenci. Prof. Ehrlich je bil od škofa Jegliča imenovan za voditelja prve, in za glavnega tajnika druge. Na tem mestu se ni omejil samo na to, da bi Družbo in misijonsko akci jo razširil le na področju ljubljanske škofije, ampak je njegov organizator ni in ideološki vpliv segel tudi v mariborsko in vse ostale jugoslovanske katoliške škofije. Prirejal je v ta namen tečaje in predavanja po vsej državi. najdoslednejša v pogledu simbolike, liturgični simboli so tu nekako najstrožji. Vsaka kompozicija na kaki štoli, kazuli ali baldahinu izvira iz določene strogo liturgične misli ali zasnove, vsi likovni elementi služijo tej misli neposredno tako s svojimi oblikami kakor barvami. Ta liturgična tematika razstavljenih del ne priča le o in-tenzivneih študiju in razglabljanju liturgičnega misterija, temveč tudi o prodirnem duhovnem značaju umetnice. Priznati moram, da je laiku mnogokje že kar težko slediti zamislim te duhovne kontemplacije v svetu simbolov in morda ne bo napačno, če bo s. Gabriela kdaj pa kdaj upoštevala tudi nazornejše elemente in nekoliko odprla ta svet. Kakor zahteva umetnica od paramentov, da izraža najžlahtnejšo hrano, tako skuša zadostiti tem visokim zahtevam z najizbra-nejšim materialom. Kaj se to pravi v današnjih dneh, to si le redko kdo lahko predstavlja. Od kod vse prinese s. Gabriela material za svoja dela! In kaj vse ne stori zato, da ga nabavi. Nobena žrtev ni previsoka. Zato pa tudi ni lahko najti primera, kjer bi se kanonična zahteva, da mora biti liturgična priprava iz najžlahtnejše snovi, tako v celoti izpolnjevala kot se tu. To načelo materialne pristnosti in žlahtnosti velja zanjo od prvih del do zadnjih, je torej nevezano na čas in razmere. Drugače je z umetniškimi ali umetnoobrtnimi elementi v ožjem smislu. Tu se Spisal: J. SIMON BAAR GOLOBČEK Poslovenil: ALOJZIJ NEMEC ROMAN 37. NADALJEVANJE V tej ponarejeni vasi so kmetje stresli s sebe goslače, nagradili so jih z dnino, ki jo dobivajo po dogovoru, in tako si vzgajajo kmečki proletariat, ki je prežet z nevoščljivostjo in nezadovoljnostjo prav kakor v tovarnah in mestih.” Ko je Holoubek prišel v svojih razmišljanjih do sem, ga je kar spreletelo. Ne, ni več kmečkih s kruhom bogatih gospodarstev, temveč samo tovarne in tvornice za izdelovanje življenjskih potrebščin: žita, krompirja in repe. Veleposestva so velike, kmetije pa majhne tovarne. V vseh brnijo stroji, mlinčki za zdrob, slamoreznice, parne mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, rezanico in sekanico — v nobenem pa ne stoji več peč, središče mikavnega kmečkega življenja, obdana s čarom pravljic in toploto najlepših spominov. Nikjer ne peko in ne jedo svojega lastnega domačega kruha, ampak žito prodajajo in od peka kupujejo pekovski kruh in moko. Kakšni kmetje so to? To so meščani? „Kaj pa, gospod župnik, gledate na Tre-štice tako, kakor da bi jih prvič videli?” je zdajci Holoubka zmotil znani glas. Bajtar Jina se je vračal z »Vrhov”, s svojega polja, in je že nekaj časa opazoval svojega soseda. »Jina, povejte mi, zakaj ne pečete kruha doma?” je takoj udaril nanj Holoubek in korakal z njim proti vasi. »Zato ker se ne splača, pri tem zgori mno- go drv, ki jih je tu malo, zgubi se mnogo časa in mlade gospodinje so že preveč zložne. Kot otrok se spomnim, kako je mama zamesila kruh, kako ga je na toplem hranila, mesila, valjala in v peč devala, gospod, to ni malenkost. Naše današnje gospodične bi tega ne zmogle za ne vem kaj na svetu! Kaj pa še, če bi morale v peči poravnati skladnico, jo podnetiti, razgrebsti, da bi se tlak in obok peči kar belil, z greb-Ijico pograbiti oglje na kraj ognjišča, z mokrim omelom kakor blisk naglo peč pomesti in kolače kruha, velike kot kolesa, z loparjem v peč vsajati. Pri tem bi jim, ljubi moj gospod, pokala koža na rokah in ličkih. Saj jih poznate, današnje gospodinje — ali so za tako delo?! Kruhek, ki bi ga spekle, bi bil boren božji darček, jaz ga ne bi hotel jesti.” »Pri nas bi bil kmet, ki bi ne jedel svojega lastnega kruha, v zasmeh vsej okolici. Vsi bi ga zaničevali.” „No ja, nespametni hribovci, ne vedo računati,” se je nasmehnil Jina. Ni hotel Holoubka zbosti, toda ta je vendarle dvignil greben. »Nespametni ali pametni, to je postransko, toda rženi kruh daje moč, je podlaga kmečke hrane, miloščina siromakov, zanj molimo, to je božji dar.” »No, da povem resnico, za kruh se pri nas nihče ne puli. Ne pojemo ga mnogo, če bi ga doma pekli, bi postal trd in plesniv. Pri peku pa vsak dan lahko dobimo svežega in mehkega. Tu, v tem kraju niti berač ne prosi kruha. Če mu ga pa daste kot milodar, vam ga gotovo vrže proč, ako ga pa vendarle vzame, ga proda v žganjafni za Šilce žganja. Naš trgovec si s takšnim priberačenim kruhom vsako leto skrmi dva prašiča. Zato dajemo domačim revežem v petek po en krajcar, pred drugimi pa zapiramo.” Holoubek je utihnil in se utrdil v svojem prepričanju: »Lažniva vas,” je mislil sam pri sebi, »kruha ne peče, beračem pa daje krajcarje.” Jina je pogledal župnika in ga nedolžno vprašal: »Pa vi, prečastiti, ali vi doma pečete kruh?” Župnik je zardel kot mak. Toda z resnico je moral na dan. »Ne, ne pečem, dragi Jina, rad bi, pa ne morem, saj veste, da v župnišču ni peči.” »No torej, vidite, drug kraj, drugačno življenje. Pa zbogom, lepo sva se pogovorila,” se je poslovil pred cerkvijo in se potuhnjeno smehljal. Vedel je, da je župnika v živo zadel. Holoubek je počasi korakal proti domu in si izpraševal vest. »Da, da,” je samega sebe pestil, »tu in tam mi pošljejo naši od doma hleb domačega kruha in vedno mi gre v slast, pa ne samo meni, tudi Bariči in Hanzeku in služkinji, toda sam svojega lastngea v resnici ne premorem, čeprav pridelujem rž. Celo hostij za mašo ne pečem iz pšenice, ki je zrasla na tej zemlji, ampak jih kupujem. Niti beračem ne dajem kruha za miloščino, odkar so mi ga nekateri pustili na stopnicah, marveč jih odpravljam prav tako z denarjem. Tu vse drvi za denarjem, denarju se vsi klanjajo. Prav ima cerkovnik, v monštranci bi moral stati denar, kajti denar je bog tega zlaga-(Nadaljevanje na 7. strani) opaža rahel razvoj od prvotne preprostosti, ko je bila oprema še kolikor toliko realistična, do sedanje nadvse stroge simbolič-nosti v njenem gledanju. Pa tudi tu se lahko ločita dve stopnji, ena starejša, ko je bila tudi ta simbolika še nekako preprosta, in ena mlajša, ko postaja bogatejša in bogatejša, pa ne samo v zunanjem pomenu, da kopiči simbole, temveč tudi v notranjem, da posamezni sinjboli že nekako sami pomenijo mnogosimbolnost, torej so slojeviti. Medtem ko se je umetnica prej naslanjala deloma na liturgične vire, recimo na Parscha, danes skoro izključno zasnav-Ija načrte na podlagi tekstov evangelija ter lastnih meditacij. Tudi kar se same kompozicije tiče, se zdi, da je možno govoriti o rahlem razvoju. Starejša dela še nimajo one kompozicionalne jasnosti, kakršno kažejo nekatera novejša, na katerih vidimo na pr. velike ploskve eno samo sugestivno delujočo podobo ali kompozicijo, pa naj bodo to čisti simboli ali celo kaka figura. Zelo težko področje ima umetnica v kompozicionalnem pogledu na štolah, kjer pa prihaja njeno mojstrstvo še posebej do izraza. Trenutno ni mogoče izreči sodbe, ali ji leži bolj linearni ali ploskovito-polni slog in tega tudi sama ne bi mogla odgovoriti, ker moti to delo polno drugih opravil. Toda eno je gotovo, da pomenijo prav zadnja dela, in to so poleg obeh baldahinov zlasti novomašniške štole tako manifestacijo ploskovnega okrasnega sloga, da lahko pričakujemo prav v tej smeri še velikih del. Liturgična umetnost je vezana umetnost, ne samo snovno, temveč v mnogočem tudi oblikovno in barvno. V liturgično umetnost naturalizem ne spada, niti kar se samih oblik tiče. V barvnem oziru so številna dela označena po barvi veziljskega materiala, ki je na razpolago. Toda tudi v okviru tega se umetnica trudi, da bi dosegla take kompozicije, ki bi izražale ne samo liturgično misel, temveč tudi ustrezale osnovnemu umetnostnemu slogu. Tako vidimo, da zadnji čas s pridom upošteva tudi kolorit slovanskega ljudskega ornamenta, ki postane v danih okoliščinah lahko nosilec liturgične ideje kat eksohen, kakor je starocerkvena slovanščina tak jezik kat eksohen. Ne bi bilo pravilno, Če za konec ne bi omenili nekaterih del, ne da bi jih mogli popisati. Albe kažejo pretežno vezeninski okras v nizih ali bordurah, dve tudi v to-ledotehniki. Kazule so zastopane v gotski in rimski obliki. Del gotskih je okrašen Z našitimi bordurami, ostale z bogato vezenino in simboliko (žpk. Srienc, št. Primož). O žlahtnosti materiala ni treba več izgubljati besed. Vrsta koretljev kaže spodaj bogat čipkast okras v raznih tehnikah, najbogatejšega pač oni g. novom. škofa. V vrsti antependijev, ki so izredno okusni, se opaža posebno močno razvoj starega liturgično pripovednega sloga (Elizabetinke) z jagnjedi po vzorih staro kršč. mozaikov do novega strogo simbolno-geometričnega. Poglavje zase so štole, od katerih je skoraj vsaka umetnina. Ne samo, da je na njih možno opazovati ves tehnični napredek šole v vezenju in pojmovanju materiala, se zdi, da s. Gabrieli predvsem ta para-mentni tip leži pri srcu in ji daje možnost umetniškega izraza, štole so last č. gg. dr. Bliimla, Srienca, Brumnika, Kulmeža, Dragašnika, škofa, Štrudla in drugih. Končno še oba baldahina, eden za Libuče, drugi za Želinje, s sugestivno komponiranimi motivi sredi pravokotnih polj. Raztava paramentov v Št. Rupertu je za koroške Slovence kulturni dogodek prvega reda. V neutrudnem prizadevanju, ki ni želo od nobene strani javne podpore in je bilo navezano le na privatno iniciativo naročnikov ter ljubezen samostanskih oseb do umetnega dela, je uspelo s. Gabrieli ustvariti celo vrsto paramentnih umetnin originalnega pečata, ki jih lahko pokaže tudi pred tujimi forumi. Njena zasluga je, da živi tu še vrednost žlahtnega ročnega dela, ob katerem si vežbajo gojenke svoj okus. Če je res, kar se čuje, da bo morala s. Gabrijela na drugo mesto, kjer za nadaljevanje te umetnoobrtne tvornosti, ne bo več prilike, potem je treba to z umetniško kulturnega, pa tudi z narodnega stališča najgloblje obžalovati. Upajmo pa, da se to ne bo zgodilo in da bo šentruperška umetnoobrtna delavnica pod vodstvom doseda* nje prednice lahko še nadalje vršila svoje poslanstvo, o čigar pomembnosti daje pričujoča razstava tako nedvoumen dokaz. R. L. ?reda, 17. oktobra 1951 NAS TEDNIK - KRONIKA * Številka 42 — Stran 5 ri nas mnomkem CELOVEC Nedeljska služba božja je vsako nedeljo in praznik ob -549. uri v slovenski cerkvi v Priesterhausgasse. Popoldanska služba oožja je ob nedeljah in praznikih ob 16.00 uri. REPLJE Na roženvensko nedeljo popoldne ob 5. uri sta pristopila k poročnemu oltarju stavbni tehnik inženir Giinther Glawar ter Anna Prutej pd. Albrehtova v Repljah. Poročili so jih gospod župnik Jožef Picej. Za priči sta bila Valentin Prutej pd. Hrast v Repljah in Friedrich Klaura, tesarski mojster v Železni Kapli. Mešani zbor je poročnemu paru lepo zapel par pesmi. V poročnem govoru so g. župnik položili ženinu in nevesti na srce, naj gojita in ohranita medsebojno ljubezen. Bog, ki je ljubezen in od katerega izvira vsaka ljubezen, naj to posveti in ohrani. Novoporočen-ca pa naj se trudita za ljubezen do Boga. Ljubezen do otrok pa naj bo trajna vez za medsebojno ljubezen. Vse križe in težave naj premosti krščansko upanje, katero naj vedno zeleni v novem zakonu. V pravičnosti in svetosti naj živita vse dni svojega življenja. Tako so govorili gospod župnik. Veselo svatbo so obhajali pri Likebu in gospa Loser je imela polne roke dela, da je mogla svatom postreči. Klet in kuhinja sta nudili vsega v izobilju in tako smo bili še drugi dan Židane volje. Sentvidčani pa so dobri muzikantarji, že v drugič smo jih imeli tekom enega meseca v naši sredi. Baje se da bolje rajati, če godejo Sentvidčani kot kaki drugi godci. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova v novem stanu. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V nedeljo, dne 7. oktobra, t. 1. smo spremljali k zadnjemu počitku Kovačevega sina, Marka Krajger-ja, ki se je ponesrečil pri kopanju tunela pri Reissecku. Celih 14 dni se je trudila tvrdka Oberranz-meyer, da bi našla njegovo truplo, šele zadnji četrtek so ga našli spodaj v Miihlgrab-nu, kamor ga je zanesla voda ter ga zagrnila s peskom. Ena roka je molela iz peska in tako je bilo najdenje omogočeno. Velika žalost je bila za Kovačeve, posebno pa za mater, ko so izgubili tako dobrega sina Markeja. Se večja žalost je bila, ko so bili v takšni negotovosti radi njegovih zemeljskih ostankov. V tej bridkosti jim je bilo v tolažbo, da so mogli vsaj sedaj položiti rajnega v blagoslovljeno zemljo poleg njegovega očeta, da se odpočije od svojega truda. Nešteti venci so zagrnili njegovo gomilo. Gospod župnik so se poslovili od rajnega farana in Smihelčana. Moški in mešani pevski zbor naše farne cerkve sta pod vodstvom Miheja Sadjaka zapela v slovo pri rojstni hiši, na pokopališču in med sprevodom. Tvrdka je prevzela vse stroške prevoza in pogreba. Rajni naj počiva v miru! Kovačevim pa naše sožalje! SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH Zopet imamo veliko povedati, saj se sedaj pravzaprav dogajajo pri nas dogodki, ki jih mora izvedeti ves svet. Najprej moramo omeniti, da so pri Aich-holzerju kupili punčko, katere sta oče in mati zelo vesela. Najbolj vesel je je pa se-veil dvojezičen. Ta lepi spomin na padle vojake je omogočil s svojim prispevkom Slovenec — domačin, ki živi nanes v Ameriki. DJEKŠE Obletnica za rajnim gospodom župnikom Filipom Jandlom bo na Djekšah v četrtek, dne 25. oktobra. — Avtobus vozi zdaj iz Velikovca na Djekše in nazaj petkrat na teden in sicer: v ponedeljek, sredo, četrtek, soboto in nedeljo. Iz Velikovca odhaja v teh dneh zjutraj ob 7.10 in po-popoldne ob 14.45. Z Djekš pa vozi ob naštetih dneh ob 8.05 in ob 17.10. ŽELEZNA KAPLA Umrla je Riplnova mati iz Podpece, Jfederta Sadovnik roj. Bivšek. Bila je skrbna gospodinja in dobra, verna mati. Izhaja iz znane Dervodelove družine v Črni, Veliko je trpela v svojem življenju. Dve leti je bila težko bolna, voljno je prenašala bolečine hude bolezni. Zaostalim naše sožalje! Sedemdesetletnico rojstva je obhajal organist in krojaški mojster Franc Roveretto. Doma je iz Kort Od p. d. Pristovnika. Obiskoval je orglarsko šolo v Celovcu pod vodstvom znanega glasbenika Lučovnika. Služboval je kot organist med drugim na Križni gori v Celovcu, v Grebinju, v Št. Tomažu, v Kortah in na Rebrci. V št. Tomažu je vodil tamburaški zbor, ki je pred svetovno vojno nastopal uspešno pri celovških slovenskih prireditvah. — Na mnogo leta! PTICA SELILKA Kakor nam poročajo z Obirskega je prevzel faro č. g. Tomaž Holmar. Tekom desetih mesecev se je menda ta gospod že tretjič selil: Iz Suhe na zahtevo g. okrajne- V globoki žalosti sporočamo, da je po želji Vsemogočnega nenadoma odšla od nas dne io. oktobra ob 22.30 naša ljubljena žena. mati in tašča, gospa Marija Prosekar p. d. Razaj-ka na Plešivcu Pogreb drage pokojne bo v četrtek, dne 18. oktobra, ob 9. uri od doma žalosti na župno pokopališče v Kotmari vasi, kjer bomo nepozabno pokojnico položili v družinsko grobnico. Plešivec, dne 16. oktobra 1951. Marija Prosekar, Tomaž Prosekar Tilka KniSic roj. Prosekar, p. d. Razaj hčerki. mož. Blaž Kruhe, zet in ostali sorodniki. ga glavarja v Velikovcu in sedaj iz Podkr-nosa na zahtevo samega g. deželnega glavarja. V Buenos Airesu je izšel znameniti dr. Jakličev življenjepis škofa Barage, o katerem pravi škof Gregorij Rožman: »Baragov življenjepis spada v vsako slovensko hišo. Rod za rodom naj ga čital” Naroča se na naslov: Slovenski misijonski odsek, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina. — Cena trdo vezanemu izvodu 3 dolarje, v usnje vezanemu 4 dolarje. Knjigo lahko naročite tudi pri upravi »Našega tednika” v Celovcu. Nada Jordan umrla V ponedeljek je v beljaški bolnici zatisnila svoje trudne oči v starosti 45 let gospa Nada Jordan, učiteljica slovenščine in petja na poskusni glavni šoli v Št. Jakobu v Rožu. Njene telesne moči so biie mnogo prešibke, da bi vzdržale težko operacijo. Pokojna je zagledala luč sveta v trebanjski fari na Dolenjskem. Njen oče, učitelj jo je poslal v Novo mesto in v Ljubljano v šole. Svoje življenje je hotela posvetiti mladini. Postala je odlična učiteljica in vzgojiteljica. Poučevala je v št. Jerneju na Dolenjskem, se poročila ter podarila svojemu možu dvoje otrok. Vojne razmere, zaradi katerih se je gospodar nad domačim domom stalno menjal, so jo prisilile, da je s svojo družino prišla na Koroško. Poučevala je v Arriach-u, na Dravi, Dvorcu, Podrožčici in končno bila dodeljena šentjakobski glavni šoli. Kljub temu, da je vsa skrb za družino slonela na njenih ramah, je svoje moči posvetila šoli. Kdor je videl na razstavi zvezke, se je mogel prepričati, koliko l jubezni in dela j c žrtvovala za svoj ljubljeni predmet — slovenščino. Glasbeno nadarjena, je poučevala petje z velikim uspehom, saj smo mogli zbor, ki ga je vodila, parkrat čuti v radiu. Iz vsake pesmi je govorila njena duša. Njena smrt pomeni za šolo težko izgubo. Otroci čutijo, da so izgubili več kot učiteljico. V četrtek ob pol 10. uri jo je pripeljal avtofurgon domov. Ob 10. uri je bilo truplo pred šolo blagoslovljeno, nakar se je razvil dolg pogrebni sprevod k sv. Jakobu, kjer je želela najti svoje zadnje zemsko bivališče, kot pravi pesnik: »Ena se želja je tebi izpolnila, da v zemlji domači ti truplo leži”. Na grobu so se poslovili od nje domači gospod kaplan ter ravnateljica glavne šole, ga. Maria Lang-Reitstatter, zbor glavne šole pa ji je zapel pesmi: O Rosental, pesem o materi (duet) ter Gozdič je že zelen. Pri maši zadušnici pa je pel cerkveni otroški zbor pod vodstvom preč g. Zaletela. Naj Bog poplača gospe] učiteljici ves trud, ki ga je imela z mladino. Težko prizadeti družini pa izrekamo naše sožalje. Slovenske oddaje v radiu 21. X.: Verski govor — Nedeljski spored. 22. 'X.: Iz svetovne literature. 23. X.: Poročila. Zdravnik — Zvečer: Slike iz narave. 24. X.: Gospodinja in gospodar. 25. X.: Obisk v celovškem muzeju. II. del. URADNE OBJAVE CELOVEC (val 417.2 m) Oddaje vsak dan od 14.30 do 15.00, ob sobotah od 9.00 do 9.30, ob nedeljah in praznikih od 7.15 do 7.45, v torek in izmenoma vsak drugi četrtek in soboto tudi od 18.30—19.00 ure. — Poročila pri vsaki popoldanski oddaji. Okrajno glavarstvo Cclovcc-Klagcnfurt Štev. 18.359-1-1951. RAZGLAS imen članov okrajnega volilnega odbora za območje okrajne kmetijske zbornice v Celovar skladno s § 14. odst. 5. uredbe o volitvah v kmetijsko zbornico. (LGB1. št. 26-1951) Predsednik in okrajni volilni vodja: Okrajni glavar LRR. dr. Walter Pflegerl. Namestnik: Johann Wolf, vodja pisarn okrajnega glavarstva v Celovcu. gasse in na vzhodni cesti Bcnedektinskega trga; živinski sejem pa bo na Gcyer-jcvem nasipu-Geyer-schiitt. Prijave je treba oddati pismeno najkasneje do petka, dne 19. oktobra 1951 pri mestnem sejemskem uradu, Schlachthofgassc 7. Razdelitev prostorov bo v nedeljo, dne 21. oktobra 1951, ob 14. uri na Novem trgu-Neuer Platz. Za sejmarje, ki se bodo pravilno prijavili, bo prostor za stojnico rezerviran do ponedeljka, dne 22. oktobra, do 7. ure. Ako do tega časa prostor ne bi bil prevzet, ta zapade in razpolaga z njim edino sejemski urad. Za napravo sejemskih stojnic sejemski urad ne skrbi. Hubert Hofer Celovec . Klagenfurt Gelreidegasse 7/8 Stroji in orodje - elekiromolorji - hišni vodovodi - dizelmolorji - gnetilniki MALI OGLASI iiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiimimiiiiHimiiiiiiMiMiimimimiiimimiiiiiiiiiiiniii Deželno finančno ravnateljstvo za Koroško Iščem zaradi nakupa gostilno ali trgovino (špecerijo) v večji vasi ali trgu na južnem Koroškem. Ponudbe na upravo lista pod značko „Albergo”. 26. X.: Komentarji. 27. X.: Iz slovenske literature — Zvečer: Glasbena oddaja. NEW-YORK (val 19, 25, 31, 49, 251 in 379 m) Oddaje vsak dan ob 18,—18.15 in od 19.30 do 19.45 (samo val 379). LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Oddaje vsak dan od 5. do 7., od 12. do 15.30 in od 18. do 24. ure, ob nedeljah od 6.30 do 24. ure. — Gospodinjski nasveti vsak torek in petek med glasbenim sporedom od 6.15 do 7. ure, ob torkih tudi ob 13.50. — Kmetijski nasveti ob nedeljah4 ob 16.50 — Kulturni pregled ob četrtkih ob 14.15 — Zanimivosti iz zdravstva in prirode ob sredah ob 19.40 in ob petkih ob 14.15 — Prireditelji slovenskih narodnih pesmi ob petkih ob 18.00 — Vsak dan ob 22.30 na valu 327.1 m oddaja za inozemstvo. KINO Celovec — Klagenfurt STADTTHEATER Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Od 19. do 22. X.: „Frau in Notvvehr"'. Od 23. do 25. X.: »Pater Angelidis”. PRECHTL Predstave ob 16.00, 18.15 in 20.50 Od 19. do, 22. X.: ..Abbott und Costello in Holly-vcood”. • Od 23. do 25. X.: »Geheimbefehr. Beljak — Villach BAHNHOFUCHTSPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Do 17. X.: „Der Rebell”. Hlia malega človeka" popravlja v najmodernejilh delavnicah najugodnejše vsa popravila radlo-aparatov, snema na gramof. plošče, docavlja ves eleldro-malerlal Radio Schmidt, Celovec-Klagenfurt A k u m u I a t o r | i delavnica in polnilnica Karl Knaus Celovec—Klagenfurt, lO.-Oktober-Strassc 26 (nasproti kina Prechtl), telefon 15-38 Poglej po tvojih podstrešjih in kamrah in zberi vso. starino in sicer cunje — papir — kovine — kosti — železo — stare stroje itd. Industrija vse to rabi! Zato jih zbiram in odkupujem. Imam lastni avto. javljajte sc pri domačinu Piuk Valentin VELIKOVEC—Volkermarkt, 2.-Maigasse 23. Vse kar dnevno potrebujete: pletene korbc, metle in razne krtače, dobite najceneje pri SEPP KORENJAK Celovec Benediktinerplatz 10 Klagenfurt Žamet za obleke frtkast žamet 49 šilingov meter edinstvena prilika v trgovski hiši Umschaden Celovec-Klagenfurt, na Fleischmarkt Prisedniki: Alois Achatz, kmet v Celovcu — Klagcnfurt-Ost, Hummelgassc 1. Josef Schonlieb, kmet in gostilničar v Podgori-Unterbergen 23. Peter Sibitz, kmet v Žrelcu-Ebcntal, Zeller-strasse 45. Alois Fleissner, kmet in gostilničar, Zollfeld 3, p. Maria-Saal. Anton Widmann, kmet vlg. Urch v Pokeričah-Po-keritsch, p Klagenfurt. Namestniki: Anton Kulle, Vasja vcs-Lassendorf pri Skofjem dvoru-Pischeldorf. Oswald Reichmarm, št. Janž-St. Johann, p. Gra-fenstein. Friedrich Puxbaumcr, VVitternitz pri Celovcu. Hugo Toff, posestvo Toltschach pri Gospe Svcti-Maria-Saal. Michael Rebcrnig, Gradnica-Gradnitz pri Zrelem Ebert tal. Josef Kulle, vlg. Blase, Blažnja vas-Blasendorf, p. Klagenfurt. Celovec-Klagenfurt, dne 10. oktobra 1951. Okrajni glavar: Dr. Pflegerl 1. r. Magistrat deželnega glavnega mesta Celovec-Klagenfurt-Pododdelek 3B (V samostojnem delovnem področju) OBJAVA Letošnji jesenski sejem (Uršulin sejem) bo v ponedeljek, dne 22. oktobra 1951. Kramarski sejem bo na Novem trgu-Neuer Platz, v Poštni ulici-Post- NALOŽITEV DAVČNE IZKAZNICE ZA PLAČE ZA LETO 1952-1953 Zvezno ministrstvo za finance razglaša: Davčne izkaznice za plače so bile doslej izdane vsako leto na osnovi osebnega popisa na dan 10. oktobra vsako leto. Zaradi upravne poenostavitve, predvsem pa zaradi razbremenitve finančnih uradov in občin, ki izdajajo davčne izkaznice na plače, pa je na temelju § 42 odst. 2 zakona o dohodnini odrejena naložitev davčne izkaznice za'plače za dve leti (1952-1953). Dr. Margaretha 1. r. Blago za obleke za dame in gospode, čista volna v ogromni izbiri trgovska hiša Umschaden Celovec-Klagenfurt, na Fleischmarkt Kmetje in gozdni posestniki, pozor! Kupujemo vsako kolliino lesa SHREKE. BUKVE, VRBE. ČRNE JELŠE, SREBRNEGA TOPOLA in UPE. Omajen in v lubju po najvUjik dnevnih tenah sto-je( ali tranko tovarna Ponudb« na naslovi Sirius-Grunbach A.G. TOVARNA VŽIGALIC Klagenfurt - Celovec, Sirlusstr. 1 Detta fajift ŠE VEDNO NMLEPŠE DARILO Album Koroške Križ na gori (Ivan Cankar) . Rotija (Mauser) ..... Sin mrtvega (Mauser) . . . Prekleta kri (Mauser) = . . ■ » • • • 3.— Cmokec poskokec (Bazilij) . Cela kolekcija stane . . . Za inozemstvo stane cela kolekcija 2.50 USA dolarjev ScUieppe- piva - tekaU Utanu/a! Vso .posteljnino, flanelaste rjuhe, prešite odeje (kovtre), gradi za modroce, dalje lepo flanelo in barhant v bogati izbiri ugodno pri Chiodi & Kassig, Celovec, Benediktinerplatz 7. Šrot strelivo — „Rotweilcr" smodnik — vse lovske potrebščine — galanterija in igrače — svetlobne rakete Erns* Krotschmer Celovec—Klagenfurt, Bahnhofstrasse 24 . flanele - barhanfi v največji izbiri pri J^cJUecHuit&c Celovec - Klagenfurt, KarfreitstrsBe 1 Kamgarn blago za moške obleke Cordc in gabardine uvoženo. — Najboljše od najboljšega še vedno poceni v trgovski hiši Umschaden Celovec-Klagenfurt, na Fleischmarkt IRO- SP0R0ČIL0 Vsem članom pod IRO-zaščito sporočamo, da so poslednji roki za predstavitev kanadski in avstralski izseljeniški komisiji sledeči: Kanada, samci 14. november 1951 Kanada, družine 22. oktober 1951 Kanada, nominirani 1. december 1951 Avstralija, santei in družine 17. november 1951. Domača in inozemska bogata zaloga pnevmatik in gumijastih JuJnic (Sdtlauchr) Avto hiša Kaposi&Co- Celovec-Klagentun Villarher SiraJJe 51 Tfclefoa 18-H2 Kupujte (tet iefOVtiU, ki oglašajo v našem listu! “VI List izhaja vsako sredo. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Cena mesečno 3 šil., letno 36 šil., za inozemstvo 3 dolarje. — Lastnik in izdajatelj Narodni štet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik dipl. trg. Janko Utank, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: »Carin thia', Celovec, Volkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Poštni čekovni urad štev, 69.793.