AVGUST 16 P Sv. Rok ' 17 T Hijacint 18 S Helena 19 č Ludovik, 5kof 20 P Bernard + 21 S Ivana Franč. © 22 N 14. pobink. 23 P Filip Benieij 24 T Jernej, apostol 25 S Ludovik, kralj 26 C Zefirin 27 P Jožef Kal. + 28 S Augužtin 3) 29 N 15. pobink. 30 P Eozalija, der. SI T Kajmund amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST M AMERIKI G&rlo: Za vero in narod —■ za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA VJ CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four, Slovenian OrganizationsX NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST H ' ZDRUŽENIH PRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 165. CHICAGO^ ILL., ČETRT* EK, 26. AUGUSTA — THURSDAY, AUGUST 26, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. V bitki ob Peipingu obkolile kitajske čete Japonce od trehi strani; Japoncem umik otežkočen vsled slabih cest. — . Obstreljevanje japonskih čet pri njih izkrcavanju. — Pri Nankow prelazu se morali Kitajci umakniti. Tientsin, Kitajska. — Nel-pričakovano dobro bojno taktiko so pokazali ta torek kitajski armadni voditelji v bitki jugo-zapadno od Peipinga in so spravili Japonce v resno skrb, da jim ne zajamejo celih 30,000 mož. Ta bitka, ki je ena prvih večjega obsega tekom sedanje nenapovedane vojne med Japonsko in Kitajsko, se bije na kaki 150 milj dolgi fronti in v njej je u-deleženih, kakor se računa, do četrt milijona mož. V njo je spravilo kitajsko poveljstvo svoje najboljše čete, kajti od te bitke pričakuje, da bo tvorila prvi korak k izgonu japonskega vojaštva, ki se je vsililo v severno kitajsko ozemlje. Poslužili so se pri tem Kitajci bojne zvijače, namreč, da so za slepilo izvršili napad od spredaj, med tem pa so poslali močne oddelke ob levo in desno stran japonske fronte in so tako zajeli japonsko armado med tri ognje. Japonci bodo s to zvijačo bržkone prisiljeni, da se umaknejo daleč nazaj, ker jim drugače grozi nevarnost popolne obko-litve. Vprašanje je le, ali se bodo mogli tako hitro umakniti. Nimajo namreč nikakih trdih, cest in globoko blato po mehkih poljskih potih ovira vsako hitrejše gibanje. Motornih vozil sploh ne morejo rabiti in skoraj ves promet se opravlja s pomočjo mul in navadnih . vozov. Vsled tega jim ni mogoče, da bi dovolj hitro poslali ojačenje o-groženim četam, in enako jih bo to tudi oviralo pri morebitnem prisilnem umiku. Učinkovito oviro prizadevajo Kitajci Japoncem tudi pri njih izkrcavanju novih čet iz ladij, katere prevažajo semkaj z Japonske. Tako so v ponedeljek zvečer utrpeli pri izkrcavanju ob mestu Wusung velike izgube. Med tem, ko so domnevali, da jih temna noč dovolj krije, so pa Kitajci pazili na njih gibanje in jih pričeli obsipavati z granatami, ko so se najmanj nadejali. Nasprotno pa so, po poročilih Japoncev, morali napraviti Kitajci nadaljnji umik pod silo japonske ofenzive pri Nankow prelazu. Glasom njih trditev so Japonci predrli glavno kitajsko bojno linijo, ki se je vlekla po gorskih grebenih, vendar pa priznavajo, da je prelaz še vedno v rokah Kitajcev, a pričakujejo, da bodo še te sile pognali v beg. V torek se je ob Šangaju izkrcal svojevrsten oddelek japonskih čet. Ta oddelek se imenuje "Bela zveza smrti" in obstoji iz najbolj drznih vojakov, kateri so pripravljeni za vsako, še tako nevarno dejanje. Njih cilj je zmaga in jim ni nič za to, ako izgube življenje pri tem. Ta samomorilska četa je pa precej maloštevilna. GLADOVNI STAVKARJI POSTALI LAČNI Toledo, O. — 24 kaznjencev v tukajšnji okrajni ječi se je spravilo na gladovno stavko. Vzdržali pa so samo skozi tri obede in pretekli Ponedeljek zvečer so izstra- JAPONCI SE BOJERVSIJE Negotovost, ali bo Rusija posegla v sedanjo vojno. Tokio, Japonska. — Med tem, ko je v torek izdal cesari Hirohito proglas za izredno za^ sedanje parlamenta za 3. septembra, da se bavi s sedanjo vojno situacijo, se pa s čimdalje večjo negotovostjo gleda na to, kaj bo storila Rusija. Na Japonskem se splošno trdi, da Rusija že zdaj pomaga Kitajski na skrivaj, in sicer z orožjem in z vo-; jaškimi inštruktorji, zlasti še, ko so kitajske komunistične čete sklenile mir z Nankingom. Vprašanje je zdaj le, ali bo Rusija kot taka aktivno posegla v vojno. -o- OTROK UKRADEN IZ VOZIČKA Chicago, 111. — Med tem, ko je šla Mrs. Dorothy Lucas, 126, Argyle st., v ponedeljek popoldne nakupovat v neko trgovino na Broadway st., je pustila zunaj na cesti v vozičku svojo tri mesece staro hčerko. Ko pa se je čez 10 minut vrnila, je našla voziček prazen. Sprva je mislila, da je njen soprog, ki je malo prej odšel jod ;nje po svojih poslih, vzel otroka in je tako čakala celo uro. Ko pa ni bilo nikakega glasu od njega, se je polastilo razburjenje in poklicala je policijo. Ko se je ugotovilo, da otrok ni pri očetu, je policija pričela s poizvedovanjem in, sledeč nekemu tajinstvenemu telefonskemu klicu, je drugi dan, v torek popoldne, našla otroka na pragu velikega stanovanjskega poslopja na 7400 No. Da-men ave. ——o—— BOJ PROTI POHOTNEŽEM Chicago, 111. — Zadnje čase se je pripetilo toliko zverinskih napadov na ženske v raznih delih mesta, da so oblasti uvidele), da morajo nastopiti s skrajnimi sredstvi, da pridejo pohotnežem na sled. Med drugim je rnesto razpisalo nagrado $1000 za informacijo, ki bi vodila k aretaciji kakega takega moškega, ki je kriv kakege spol. nega napada. Dalje se bo ustanovilo v mestu posebno sodišče, ki se bo bavilo samo s seksualnimi zločini, in zahteval se bo zakon, da se vsak, ki bo spoznan kot neozdravljiv spolni perverznež, odda za celo življenje v azil. Tudi bodo odrejene posebne policijske straže okrog bolnic, hotelov in stanovanj bolničark, kjer se taki napadi največkrat izvrše. DELAVSKI _RAZK0L Green ne sme niti slišati o CIO. tf Atlantic City, N.J. — Ameriška delavska federacija ne bo sodelovala v nobenem delavskem gibanju, v katerem bi količkaj dišalo po CIO. V tem smislu se je izrazil nje predsednik, Wm. Green, na zborovanju odbora federacije v torek v tukajšnjem mestu. Za prihodnje predsedniške volitve se splošno napoveduje, da bo nastopila tretja, de-lavsko-farmarska stranka, katera bo imela svoj začetek bržkone v že obstoječi Delavski nestrankarski ligi. Green pa je zdaj povdaril, da bo federacija odločno nasprotovala takemu gibanju, ako bo imela CIO kaj opraviti pri njem. -o- UJET PO DOLGEM LOVU Chicago, 111. — Tukajšnja slovenska naselbina je imela zadnji ponedeljek popoldne malo senzacijo, ko je bila priča divjemu lovu policije za nekim avtomobilistom, kateri je bil končni ujet pred 1858 W. Cermak rd., potem, ko ga je policist s strelom ranil V roko. Aretiranec je 19 letni Stanley Urzetowsk'i, 2330 So. Albany ave., in lov za njim se je pričel na 31. cesti in Western ave., kjer je Urzetowski skušja'1 povoziti nekega policista, ko ga je ta nameraval ustaviti, ker ni imel njegov avto licence. Policist je skočil na neki drugi avto in po dolgi dirkalni tekmi končno fanta dobil v roke. -o- OKOSTNJAK JE NEKDO UKRADEL London, Anglija. _ $25 nagrade so oblasti razpisale za tistega, ki ugotovi, kdo je ukradel neki 250 let stari okostnjak izmeke jetniške celice. Pozorišče tatvine je bila takozvana Rye house v mestu Hoddeson, kjer se je kovala zarota za umor kralja Karla II., in o okostnjaku se trdi, da je bil enega zarotnikov. Domneva se, da si je moral nekdo privoščiti le neumestno šalo. Okostnjak, je bil priklenjen z verigo k hrastovemu stolu. NAJBRŽ NE BO DOSTI USPEHA Washington, D. C. — Tukajšnji državni tajnik Hull je zadnji ponedeljek ponovno apeliral na Japonsko in Kitajsko, naj se ne zapletete v vojno. Uspešen bo apel bržkone le v toliko, da res ne bo vojne, namreč, da ne bo uradno napovedana, toda dejansko vojno bo težko ustavil. f^i KRIŽEMJVETA — Genoa, Italija. — Tukaj se je pripetila usodna kolizija dveh vlakov, pri kateri je bilo ubitih 10 mornarjev in neki železničar. Oblastem se zdi nekaj sumljivega na vsej nesreči in vodi se temeljita, toda tajna preiskava. — Manila, Filipini. — Silovit potres, ki je pretesal mali otok Alabat skozi tri dni, je spravil prebivalstvo v tako paniko, da zahtevajo od filipinske vlade, naj jih izseli z otoka; boje se namreč, da se ves otok ne pogrezne. — Varšava, Poljska. — V treh malih mestih je prišlo v ponedeljek do demonstracij okoliških kmetov, o katerih se zdi, da imajo političen značaj. Ubitih je bilo v spopadu s policijo 14 kmetov, okrog 50 pa aretiranih. -o- FANTU NE DIŠI VOJAŠČINA Chicago, 111. — 20 letni Louis Spizzari se je priglasil k vojakom, toda vojaško življenje mu očividno ne ugaja preveč. Dvakrat je namreč že dezertiral, prvikrat pred več tedni, a so ga kmalu zopet pripeljali nazaj kot de-zerterja v Fort Sheridan. Pretekli ponedeljek si je ponovno privoščil ta poizkus. Kakor pa kaže,armada ne more obstojati brez njega,kajti takoj so ga pričeli iskati in ga tudi našli na domu njegovih staršev, na 3140 Jackson blvd. Roka roko umiva, pravi pre-gevor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Am, Slovenec!" KOČLJIVA ZADEVA Ligo čaka neprijetna naloga, da proglasi Italijo za morsko roparico. Pariz, Fraiicija.— Španska vlada je zopet spravila v nemalo zadrego obe zapadni velesili, Francijo in Anglijo, ko je v torek s posebno noto vložila pri Ligi narodov protest proti torpe-diranju ladij v Sredozemskem morju, ki se je vršilo s pomočjo podmornikov. Kar je za obe velesili v tej noti najbolj neprijetno, je to, ker se v njej neprikrito povdarja, da teh napadov niso mogli izvršiti nacijonalisti, kajti general Franco ima en sam podmornik, napadi pa so se izvršili en dan blizu Španije, drugi dan pa par tisoč milj daleč, blizu Turčije. Jasno je torej, da so to delali podmorniki kake druge države, in glavni sum pri tem pade na Italijo. Resna zadeva bo to za Ligo, kajti kdorkoli je izvrševal te napade, se ga mora proglasiti pomorskim roparjem. In obdolžiti Italijo pomorskega roparstva bo bolj kočljiva stvar, ki bo modrim diplomatom povzročala še precej preglavice. Možno je zato, da bodo skušali še zdaj pregovoriti Španijo, naj odstopi od svoje obtožbe, kakor so jo že prej. ——o- FATHER (COUGHLIN SE ZDRAVI Detroit, Mich. — Znani 'radio priest', Father C'ough-lin, se je moral po nasvetu zdravnika podati iz zdravstvenih ozirov na počitnice; kam je odšel, se ni objavilo. Kakor §e je izrazil zdravnik, dr. Russell, trpi Father na živcih, kar vpliva na njegovo prebavo. -o- NAZIJI PROTI KAJENJU ŽENSK Berlin, Nemčija. — Nazij-ski zdravniški načelnik je preteklo nedeljo izdal svarilo nemškim ženskam, naj se vzdrže kajenja, dokler ne dosežejo 50. leta starosti. Omenil je, da kajenje utagne vplivati na sposobnost rediti otroke. Obenem jih je tudi opozoril, najj puste alkohol pri miru. PRIPRAVE ZA SVETOVNO RAZSTAVO dani kričali; naj fce jim da jesti. Vodstvo jetnišnice pa je odredilo, da bodo morali počakati do zajutreka drugega dne. Iz Jugoslavije mmmmmmmmmtmmmmmmmmmmammt Huda nesreča posestnika Špiljaka iz Šmarij pri Jelšah, kateremu je strela zažgala hišo, v kateri bi kmalu tudi sam zgorel. — Nevihta je v Žužemberku pokvarila cerkveni stolp. — Smrtna kosa in drugo. f Mesto New York bo imelo leta 1939 veliko svetovno razstavo, podobno, kot je bila v Chicagi pred par leti. Slika kaže prostor, na katerem bo stalo središče razstave, kjer so se nedavno med slovesnostmi otvorila prva pripravljalna dela. Od strele omamljen Celje, 30. julija. — V noči med nedeljo, 25. julija, in ponedeljkom, 26. julija je močno grmelo in bliskalo v Šmarjah pri Jelšah. Ženo posestnika Špiljaka Vinka je bilo zaradi tega strah,zato je prosila svojega moža,, da bi prižgal luč. Mož ji je ugodil in stopil k mizi po vžigalice, isti hip pa je treščila strela v hišo skozi okno in oplazila tudi Špiljaka, da se je zgrudil omamljen na tla. Žena je prestrašena planila po koncu in videla, da se je užgalo v izbi, stopila k možu, ki je težko dihal, zato je mislila, da že umiral, Hitro je rešila iz goreče hiše svoje tri male otroke, hiša, ki je bila polovica lesena, polovica zidana, je kmalu bila vsa v plamenu. Začela je klicati na pomoč in sosedje so takoj prihiteli na kraj požara. Skozi vrata že ni bilo mogoče priti, zato so morali odstraniti iz okna okensko omrežje, nakar se je eden izmed moških splazil skozi okno. Špiljak je ležaj na tleh in se valjal od bolečin ter od zavesti, da bo postal zdaj zdaj žrtev požara. Klical je na pomoč, vendar se je njegov klic komaj slišal radi pokanja in požara. Moški ga je pograbil in ga potisnil skozi okno, drugi dan pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Špiljak je po vsem životu opečen od strele in požara, vendar je ves čas pri zavesti. Njegova hiša je pogorela do tal, prav tako tudi obleka, saj niti na sebi niso imeli ničesar drugega kakor spodnje oblačilo. Hišo je zavaroval šele pred kratkim časom, zavarovalnina pa stopi v veljavo šele v jeseni. -o-- Toča in neurje Žužemberk, 29. julija. — Tudi nad Žužemberkom in okolico je zadnji ponedeljek divjalo strašno neurje, med katerim je padala toča. Vihar je besnel nad trgom in okolico in je v četrt ure uničil vse pridelke. Posebno je napravil ogromno škodo po sadovnjakih in po polju. Po trgu je razkrival strehe, nosil opeko po zraku, razbijal šipe, lomil in ruval drevje s koreninami ter ga metal po cesti. Pri farni cerkvi je odlomil del cerkvenega stolpa. Strašno je opustošeno polje. Prevrnjeni kozolci, polni žitnega snopja, so ležali po polju razmetani sem ter tja. Koruza in drugo poljsko rastlinje je popolnoma skleščeno in vse zbito v zemljo. Po nekaterih mestih v trgu je stala toča do en meter visoko. Ljudje ne pomnijo, da bi padala v obliki ledenih kosov in okroglih ploščic, velikih kakor petdeset dinarski bankovci. Bila je tudi jako nevarna za ljudi in živino. prosvetnega in finančnega ministra odredil izreden kredit v znesku 100.000 dinarjev kot podporo Znanstvenemu društvu za humanistične vede v Ljubljani kot predhodniku snujoče se Akademije znanosti v Ljubljani. -o- Biseromašnik V Prečni pri Novem mestu so v nedeljo 1. avgusta obhajali izredno slavnost. To nedeljo je namreč obhajal tamošnji duhovni svetnik Anton Šmidovnik biserno mašo. Biseromašnik je bil rojen v Tunjicah in bo letošnjo jesen obhajal 85 leto svojega življenja. V mašnika je bil posvečen leta 1877. Skoro 50 let je že v Prečni. -o- Smrtna kosa V Stožicah pri Jezici je umrl Janez Hromeč, župnik. Rojen je bil v Kamniku leta 1861 in v mašnika posvečen leta 1886. Služboval je v Kočevju, Borovnici, Spodnjem Logu, Novi Ose-lici, na Št. Urški gori in nazadnje v Hotiču. -o- Utonil je V Savi pri Tomačevem je utonil Franc Puc, uslužbenec ljubljanske Mestne elektrarne (rojen v Idriji). Puc se je hladil v Savi, kjer ga je najbrže zagrabil močan tok vode in ga odnesel s seboj. -o- " I Novi župnik ' Za župnika v Kamnici pri Mariboru je bil imenovan mariborski stolni vikar in vodja pisarne stolnega župnišča g. Vinko Mun-da. Instaliran je bil v nedeljo 8. avgusta. Požari V razmeroma kratkem času je v Laporju in okolici kar štirikrat gorelo. Tako je ogenj uničil FrancetuUršiču, po domače Urbanu hišo in hram, v laporski gorici posestniku Mihi Kresni-ku hram, klet in stiskalni-! co, v Leviču hišo in gospodarsko poslopje Francu Stupani in prav. tam iste objekte Janezu Uger-šku. Razen zadnjega, je pri vseh požarih bila vmes zlobna roka. -o- N sreča delavke V litografiji Čemažar in drug v Ljubljani se je hudo ponesrečila 28 letna delavka Marija Sta-novnikova iz Vnanjih goric. Delala je pri tiskarskem stroju, pa je z roko prišla med dve plošči, ki so ji zmečkale dlan, da bo n£j-brže za vse življenje nesposobna za kako delo. Nesreča Lep dar Ministerski svet je na predlog Na Kozjaku pri Mislinjah' je Frančiška Kotnik z možem in hlapcem razkladala voz sena. Ko je stala na podstrešju, se je trhla deska pod njo prelomila in nesrečnica je padla 13 metrov globoko na kamenita tla, kjer je obleža-a mrtva s strto roko in nogo. Stran Z 'AMERICANS!« SLOVENEC' Četrtek, 26. augusta 1937 Amerikanski Slovenec Ih&i te- Xa cd« let* Za poi teta b četrt leta Za'Chicag*, Za cele leto Ca poi teta Za četrt leta Dopisi rai k?« raaj dan i iaa do četrtka ■redaiitvo ne vra&L za hitro objav* morajo biti doposlaat na om, ko izide licb—Za zadnjo številk* v POZOR!—Številka poleg vašega naslov« na lista znači, io ked&j imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tam veliko Entered as second class matter November 10, 1925, at tke post Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879. _ J. M. Trunk: Načelo? Hm? V "Enakopravnosti" vidim ustavo Cankarjeve ustanove. Prva točka je: Načelna izjava. Skoroda dobesedno je ta izjava posneta po, enaki izjavi pri SNPJ. Ne morem biti ravno zoper kako načelno izjavo. Tudi kaka katoliška jednota ima tako izjavo, in vsaka ustanova lahko poda nekaj o načelni izjavi. Point je v — načelu. Mo-droslovje se mora, kakor od pamtiveka, tudi danes baviti z načeli. Načelo je brezčasna vrednota, ki ne dopušča nobene izpremembe, je objektivno gola resnica, kakor je n. pr. načelo, da je celota večja od vsakega dela, da je dvakrat dve štiri. Svobodomiselstvo je tu postavljeno kot — načelo. Ali je res pravo načelo ? Poreče kdo: Čemu postavlja tudi kaka katoliška jednota ali ustanova tako načelo? Gre za načelo svetovnega naziranja. Imamo toraj dvojno "načelo", ali dvoje "načel", ki drug drugo izključujeta. Obojno načelo ne more biti resnično. Ako je svobodomiselstvo resnično, potem je lahko — načelo, 6bjek-tivna resnica in tem bi bilo vsako, krščansko ali katoliško načelo pač le "načelo", pač že radi načelno resničnega svo-bodomiselstva nemogoče, izključeno. Svobodomiselstvo tudi tako trdi, ali vsaj misli. Kaj pa, če je narobe res? Objektivna resnica na nasprotni strani, pri krščanskem svetovnem naziranju, toraj tu — načelo? Vsaj mi ljudje smo si glede teh dveh "načel" v laseh, pa to lasanje nikakor ne izključuje, da je resnično le eno "načelo", in je to načelo res načelo. Vem, kako se hoče izmuzniti svobodomislec. Pravi, da objektivne resnice ni, svobodomiselstvo le svobodno preiskuje. Ni res. To je piškav izgovor. Načelo je načelo, naj kdo to prizna ali zanika, dvakrat dva je štiri, in naj se ves svet na glavo postavi. Svobodomiselstvo ni svobodno, ker je navezano na — resnico ali na — načelo. Enako, če hočete, tudi katoličanstvo. Velja toraj: načelo je ali svobodomiselstvo, in v tem slučaju je dejano za — katoličanstvo, ali pa je načelo katoličanstvo, in tedaj je dejano za svobodomiselstvo. Tako vsaj načelno. Pri nas in pri vseh ljudeh splošno pa bo, kakor je bilo. Borba za priznanje 'enega in objektivnega načela in pravega načela bo na obeh straneh, že naprej pa je spodaj tisti, ki se bori za "načelo", ki ne more biti — načelo, ker načelo je in more biti le eno, če hoče res biti načelo. Izvolite, kadar delate — načelno izjavo. bajo, kakor veter zapiše. Ni ravno izključeno, da se. začne resno majati politična stavba Jugoslavije, pa se ti brezpogojni Jugoslovani takoj pridružijo podiralcem, ker jim je manj na tem, da bi bila kaka Jugoslavija, pač pa je tem kameleonskim liberalcem na tem, da se morejo zaganjati v — klerikalizem. Ko bo pa voda v grlo tekla, kakor je že dostikrat, pa bodo zopet prišli h klerikalcem, da potegnejo ali vsaj pomagajo izvleči voz iz političnega močvirja. Res je pravo čudo, da kaka politična stavba, kakršna je Jugoslavija, sploh tako dolgo more obstati, ko imamo toliko političnih šalobard. Vsa mizernost se vidi tudi pri tem, da se vse, kar ni na podlagi katoliškega svetovnega naziranja, postavlja zoper konkordat, in čivka o — privilegijih za katoliško cerkev, pa prav nihče ne pove, v čem baje ti privilegiji obstajajo, kakšni bi ti privilegiji bili. Eden zakriči nekaj o privilegijih, pa kriči vše za njim. Jasno pa pove konkordat sam, da so ti "privilegiji" dostopni vsem verskim skupinam, vse skupine enakopravne. Ampak, ko bi vladala pamet in poštenost, bi ne mogli kričati. Vrlo žalostno vlogo igra pri vseh homatijah vodja "katoliških" Hrvatov, ker molči ko grob. Politični Beograd se je postavil za pravičnost napram katolikom, "katoliški" Hrvatje pa so brezpogojno zoper Beograd, ko bi dr. Maček črhnil kako, bi bila zoper Beograd, in tako zoper — katoličane, in v osodni uri — molči! S »S-S^fev? .V- • i - _ - Konkordat Cisto interna zadeva, urejevanje zadev po dolgem in' najresnejšem pretresu od strani cerkve in države, pa vzbuja toliko prahu in polni z demonstracijami celo ulice. "Pred leve s kristjani", je odmevalo nekoč v Rimu pri vsaki priliki, ta krik se ponavlja danes v drugi obliki, kjer se predrzne katoliška cerkev sploh eksistirati, kakor so se predrznih eksistirati prvi kristjani. Druga oblika zdaj v Jugoslaviji. Fašistični vatikan, klerikalna politika, Ko-roščeva kupčija, mešetarstvo, Mussolini, predpravice, klerikalna nadvlada ... tako odmeva krik vse vprek od vseh' strani, ko se predrzna katoliška cerkev, da še eksistira. Firlefanc in kikenkoken. Le pravico zahteva cerkev, ampak ti katoliški cerkvi se ne sme priznati nobena pravica in nobena pravičnost, ker je s pravičnostjo vse drugo ogroženo. _Naš slovenski demokrat v Chicagu lajna na lajni ločitve, to bi bilo — demokratično. Prej je država vsaj pod Avstrijo sekulizirala, po domače, pokradla, zdaj bi zopet radi demokradli ali demokratizirali. Niti ficka bi ne dali ti demokrati, ko bi pa potrebovali, bi pa hoteli vse imeti, kakor se pogostoma godi tu pri nas, kjer je — ločeno, pa ni ločeno vsaj pri nekih — demokratih. Poznamo se. "Mica Kovačeva piva, pa nič pvačeva". Da so se tudi potomci starega liberalizma postavili zoper konkordat, ni čuda, saj se ti politični gumilastiki nagi- PISMO PATRA SALEZIJA Z srede Atlantika Dragi g. urednik: — Danes sem že tretji dan na največji ladji sveta, na Normandiji. Imamo naravnost idealno vožnjo: Morje mirno, vse v najboljšem razpoloženju. Na ladji je posebna katoliška kapela v najmodernejšem slogu. Jaz mašiujem v knj ižnici turistovskega razreda, ob sedmi uri. V sami kapeli bi težko prišel rano na vrsto, ker nas je kakih sedem katoliških duhovnikov na ladji in jaz menda najmlajši med njimi. V nedeljo bom dobil priliko masevati v kapeli prvega razreda, ko bo treba več maš. Vseh potnikov je okoli dva tisoč. Na razpolago so jim skoro vse udobnosti, kakor da bi bili na suhem. Mislim da rff nikdo med njimi dobil morske bolezni. Ladjo namreč skoro nič ne trese, Peljemo se bolj prijetno, kakor če bi bili na vlaku. Spi se pa kakor v "pulmanu", Namen imam obiskati na potu skozi Francijo Lizje,rojstno mesto Male . Terezike. Pred kratkim so bili tam blagoslovili veličastno * baziliko. Navzoč je bil sam papežev državni tajnik, kardinal Pa-celli. Ljudstva je bilo do 250,000, kakor so poročali časopisi. Tamkaj v Lizje, kakor tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah se bom spomnil ameriški rojakov, zlasti tistih, s katerimi sem prišel tekom svojega dvanajstletnega bivanja v Ameriki v stik. Tako se jim bom oddolžil, če so mi storili kaj dobrega. Udeležil se bom tudi IT, izšel jeniškega kongresa, ki bo v Ljubljani in na Brezjah 22. in 23. avgusta. Zastopati moram na njem Ave Marijo in / i Baragovo Zvezo. Na tem kongresu nameravajo ustanoviti takozvano Izseljeniško Zbornico, ki se bo z vso vnemo zavzemala za potrebe slovenskih izseljencev po' širnem svetu. Prisrčno pozdravljam Vas in vse ameriške Slovence, vdani : Rev. Salezij Glavnik, OFM. P. S. Hvaležno moram pov-dariti, da mi je agentura g. Leona Zakrajška šla zelo na roke ter mi vse potrebno preskrbela v najlepšem redu. Zato jo toplo priporočam našim rojakom. P. Salezij Glavnik, OFM. -O- KAJ JE NOVEGA V CHICAGI? Chicago, II!. V naši veliki vasi je vedno dosti novic. Dopisnikov in poročevalcev pa malo. Ako ,bo šlo tako naprej, bo Chicago postala v našem javnem živ-.ljenju kmalu bolj neznana vas, kakor pa je slavno mesto Kropa na Gorenjskem. Prav res. Zadnjo nedeljo so imeli svoj letni piknik naši Mohor-jani v znanem K,egelnovem grovu v Willow Springs. Udeležba je bila povoljna in dan pa tako lep, da si lepšega dneva družba nji mogla za svoj piknik izbrati. Drugi pikniki so bili več ali manj deležni deževnih ploh. Mohor-janov piknik pa ne. Nebo je bilo čisto in solnce ravno prav gorko. Bil je res to dan prave zabave in veselja. Mladina se je zabavala vse križem z raznimi tekmami, itd. Starejši pa so pod košatimi h rastmi modrovali o "starih cajtih", srebali ječmenovec in se prav lepo 'zabavali. Mohorjeva družba je že znana, da svoje prireditve priredi . i tako, da je na njih vedno dovolj zabave in veselja in tako ga je bilo tudi na nedeljskem pikniku. Za prihodnjo nedeljo se pa obeta zopet veliki dan Chi-cagi. Ta dan pride v našo veliko vas slavna delegacija Družbe sv. Družine. Iz vseh krajev pridejo skupaj delega ti in delegatinje na deseto redno konvencijo DSD. Dopoldne bo slavnost v cerkvi in sicer se bo v ta namen služila slovesna sv. maša ob pol 12. uri v cerkvi sv. Štefana. Po maši pa bo v šolski dvorani sv. Štefana slavnosten banket v počast delegaciji in glavnim odbornikom Družbe sv. Družine. Tako se obeta naši naselbini zopet en velik in pomenljiv dan. Vsem glavnim odbornikom in vsem delegatom in delegat'injam,ki bodo prišli v nedeljo v našo naselbino iz raznih krajev kličemo: prisrčno pozdraylje-ni in dobrodošli! Prihodnji pondeljek pa se začne deseta konvencija DSD. v šolski dvorani. Tako se obeta te dni veliko zanimivosti za našo slovensko naselbmo. Pri cerkvi sv. Štefana so se izvršila zadnje dni gotova popravila. Zelo potreben je bil naši cerkvi stranski izhod. Leta in leta so oblasti zahtevale, da se napravi tak izhod, ker za slučaj ognja bi bila velika nevarnost za ljudi predno bi se mogli izbasati iz cerkve samo skozi prednja vrata. Saj je vzelo včasih več kako četrt ure, da so ljudi izpraznili cerkev. Zdaj je temu pomagano. Na vzhodni strani cerkve med cerkvijo in župniščem, so napravili prav prostoren izhod in na zelo praktičen način. Prebili so do cerkvenih tal le eno okno in tam ustavili prostorna vrata. Zunaj pa so naredili zelo obširen pore, ki se 'dotika porča v župnišču in je to naredilo prav prostoren in praktičen izhod, ki služi zdaj za izhod pri mašah in preskrbljeno je za kak nevaren slučaj. Prenovilo in izboljšalo se je letos tudi cerkveno dvorano pod cerkvijo, da je zdaj zelo praktična za društvene si. ode in seje. Tako je med nami vedno kaj novega. --o- 40 LETNICE SLOVENSKE ŽUPNIJE VNEBOVZETE MATERE BOŽJE Pittsburgh, Pa. V nedeljo 15. avgusta tega leta, je preteklo štirideset let, odkar je gospod Jožef Zalo-kar, katerega truplo od leta 1912 počiva na pokopališču Sv. Barbare pri Bridgeville, Pa., prvi pel slovesno mašo v naši cerkvi Vnebovzete Matere Božje, na 57. ulici v Pittsburgh, Pal Z organizacijo župnije je začelo društvo Marije Device, tedaj samostojna bratovščina, sedaj pa včlanjeno pri KSKJ pod št. 50. To društvo je sploh začetnik KSKJ in naše župnije. Leta 1896 je prišel v Pitts-burgh gospod Jožef Zalokar, ki je ostal tukaj do novembra 1897, to je, dokler ga niso zvabili takrat večja slovenska naselbina kakor v Pitts-burghu. Za Jožefom Zalokar-jem je nastopil dr. Janez Be-zeljak, ki je ostal le kakih deset mesecev, nakar se je vrnil v staro domovino, kjer je že davno umrl. Janez Kranjec je župniko-val pri nas od novembra 1898 do marca 1903. Sledil mu je najzasluženejši pittsburgški slovenski župnik Janez C. Mertel, ki 'je služboval pri nas čez 20 let, reorganiziral žjiipnijo, sezidal prvovrstno šolsko zgradbo, nakupil sosedne hiše in stavbišča,tako da ima župnija sedaj dovolj prostora za vse bodoče potrebe. Za Mertelovega župnikova-nja sta služila pri nas začasno tudi gospoda Anton Sojar in Valentin Mihelič, od katerih je prvi umrl pri nas, drugi Pa pred par leti v stari domovini. Rev. Mertel se je zahvalil na župniji vsled slabega zdravja, ki mu še sedaj nagaja. Bog mu daj skorajšnje okrevanje, da se bo za-mogel zopet posvetiti svojemu poklicu, ker brez zdravj zraku, kot so Prostori v divjini, gore, ladi- je in mestna središča. Kinematograf, novine, oglaševanje in obstoječi sistemi brzojava, telefona in radia bodo občutili vpliv televizije, čim se ista vpelje do dobra, kar utegne nastati za par let. Druga iznajdba, ki se sedaj razvija, omogočuje takojšnje prepošiljanje stalnih rekordov, fotografij, tiskane stranice in drugih znakov. Inci-dentalno televizija ustvari ja-ko resno vprašanje kontroliranja javnosti. "Kako velik je vpliv take kontrole", poudarja poročilo, "je jasno razvidno v onih deželah, ki so doživele v zadnjem času socijalne revolucije in kjer je taka kontrola v kratkem času provzročila izvanredne spremembe v izraženem na-ziranju in obnašanju širokih mas prebivalstva". Umetno zahlajevanje in prezračevanje ali foto-elek-trična stanica utegnejo biti povod novih industrij, aJ'i ni težko predstavljati si, kake posledice utegne imeti mehanični pobiralec bombaža ali umetni bombaž na razmere v Jugu. Odbor izpodbija naziranje, da nove iznajdbe zmanjšuje jo število zaposlitev. Tehno-logična nezaposlenost je ena izmed najbolj tragičnih posledic takojšnje vpeljave mnogih novih iznajdb, ali iznajdbe ne odpravljajo samo, marveč ustvarjajo nove zaposlitve. / Dioqim so nekatere tehnologične spremembe imele za posledico {popolno odpravo zaposlitev in celo odpravo celih industrij, iste ali drugačne spremembe so dale povod za nove zaposlitve, službe in industrije. Odbor je tudi našel, da vsaj del cene za to neprestano spremembo v industriji plačujejo delavci, kajti mnogo novih mašin in nove tehnike napravlja stare stroke zastarele. Nove iznajdbe ne vplivajo le na zaposlenost^ marveč tudi na socijalne ustanove, družinsko življenje, na cerkve, javnost, . državo in prizadete industrije. Da se pomaga pri prilagoditvi, ki postane potrebna vsled novih strojev in procesov, odbor priporoča, da se ustvari National I, Resources Board, ki naj služi kot stalna, vse nadzirajoča organizacijami bi izvrševala neprestane študije o tehnologičnih spremembah. MESTO, KI MU GROZI RAZDEJANJE Zemljevid kitajskega mesta Šangaj, kjer se točasno divje mesarijo med seboj Japonci in Kitajci. Bombardiranje in požari groze mesto razde-jati, predno se bodo vojne norosti končale. ere.and There — By JOHN KMET — STRIC SAM OLAJŠUJE PROBLEM POČITNIC "Kam naj pojdemo za svoje Počitnice?" Večina izmed nas ži-vi v stisnjenosti prenatrpanih niest in hrepeni po hladu, od-Počitku in spremembi. Hrepeni Po drevesih in vodovju, po pro-®tranosti, koder naj se potepa in ^ra. in s; take enostavne Počitniške radosti po ceni, ki jih ^eP premore. Saj je že zadosti tež, kn &vno zagotoviti si zares o-ePČujejoče brezdelje, ko inlaid0 Je po eden ali dva tedpa po-nih Počitnic. Mnogi izmed nas ^ si morejo priskrbeti te počitniške dobrote — ako sploh — le °ncem vsakega tedna. Ne mo-.emo "iti nazaj k prirodi", ako Je ta predaleč. Treba nam malce ^'r°de v bližnji okolici, kamor nthko peljemo v soboto, da se Vrnemo na delo v ponedeljek, v kak blažen gozdič ali ob po-v.' k' je pridržan za splošno UŽiv; a,1Je občinstva. n Stl'ic Sam je mnogo storil, da pomaga reševati probleme "(>'tnic. Ena izmed vrst javnih yidenj, za katere je Federal uG• Program vporabljal delo . ^Poslencev, je bilo priprav-Je javnih zabavišč na zem- ljiščih, ki so lastnina mest, okrajev, držav ali federalne vlade. Mnogo teh gradenj je bilo dovršenih za potrebe ljudi, ki gredo na počitnice. Za odpočitek koncem tedna imamo Osamljene kotičke v bolj oddaljenih delih nekaterih mestnih parkov, kjer mestni prebivalec, ki zares hrepeni po pri-prosti 'naravi, more postaviti svoj šotor in uživati veselje romanja po gozdu ob zori, dasi se nahaja dalje od doma kot uro vožnje. / V daljavi šestih ali osmih ur vožnje se nahajajo blizu mnogih mest prostrani gozdovi, opremljeni z udobnimi kabinami, ki se oddajejo v najem za prav malo denarja. V nekaterih takih večjih "kempah" človek lahko je v javnih gostilnah ob zmernih cenah. Kje so tako taborišča? Najdete jih v okvirju deseturne vožnje v okolici teh mest: Baltimore, Detroit, Pittsburgh, New York, Duluth, St. Paul, Minneapolis, Washington, San Francisco, Atlanta, St. Louis, Cincinnati, Chicago, Louisville, Kansas City, Philadelphia in Richmond. Petinpetdeset izmed njih je zgradila federalna gozdna oblast da služijo kot vzorci javnih zabavišč. Works Progress Administracija, Civilian Conservation Corps in National Youth Administracija so dali na razpolago svoje delavce. Mnogo velikih "državnih parkov" nudi enake počitniške u-dobnosti. Mnogo ljudi, ki si belijo glave, kje naj prebijejo svoje dragocene počitnice, imajo na razpolago razne stranpotna taborišča in kolonije kabin v državnih parkih le nekoliko ur oddaljenih od mestnega bivališča. V naših "narodnih parkih", ki so pod federalno upravo je več stotin taborov, ki so sicer preoddaljeni od velikih mest in so zato čez sredstva povprečnega delavca. Tvorijo pa zares idealno letovišče za one, ki morejo iti tja. Takih zabavišč, večjih in manjših, ki nudijo priložnost za šotore, imamo kakih 8000. Nekoliko CCC taborov, nedavno izpraznjenih, treba še dodati k temu seznamu. V zadnjih štirih letih so naše države ustvarile 350 novih "parkov", obsegajočih čez pol miljona akrov. Imamo sedaj več kot tisočino državnih parkov, katerih skupna površina znaša tri in pol do štirih miljonov akrov. Mnogo tega gozdov j a je bilo pridobljeno za konservacij-ske svrhe, ali čim večji del površine se posveča za vtaborjenje počitničarjev in turistov. National Park Service je potrosil skoraj dvajset miljonov dolarjev za razvoj petinpetdesetih vzornih zabavišč, ki so sedaj pristopni širšemu občinstvu. Tu so naravna jezera — in dostikrat tudi umetna jezera — za čolnarjenje; tu so hladne reke — nekatere polne rib. Tu so ba-seni za plavanje. Tu so — za otroke — prebrodi j ivi potoki in luže. Tu so pešpoti za hodce. Tu so igrališča za tennis, baseball in igrališča za otroke. Kaj pa hočemo za svoje počitnice? Tu ali tam — kamor skoraj vsak izmed nas lahko gre in v mejah, ki jih naš žep dovoljuje — nam Stric Sam daje na razpoalgo vse te počitniške udobnosti. List "Am. Slovenec" je last niaa katoliških Slovencev t Kdor podpira katoli fki list " Am. Slovenca," pod >irn katoliške Slovence v Am? riki. IZ SLOV MEM (Nadaljevanje z 2. strani.) poravnam svoj dolg in vas prosim, da mi oprostite mojo zamudo. Bom pa tudi jaz poskušal na kak način se oddolžiti za to in bom poskusil agitirati za list. Da, za Amerikanskega Slovenca grem rad na agitacijo, ker list zasluži. Je jako dober list in ga ne bi rad opustil. Prvič iz razloga, ker je katoliški, ki nas tudi versko poduči, drugič pa tu-ti vsled tega, ker prinaša toliko novic, pa naj bo že iz Amerike, ali iz starega kraja, katere zlasti rad prebiram. Pri nas pa ni posebnih novic. Dne 8. avgusta je preminula naša rojakinja Ana Butja, ki je podlegla srčni napaki. Dan poprej je še kot po navadi bila s svojo družino skupaj, nič slabega čuteč, drugi dan v nedeljo so jo pa našli mrtvo v postelji. Zapušča soproga in šest otrok. Bila je blaga žena in skrbna za svojo družino, katerim izrekamo sožalje nad veliko izgubo. Pokojna naj pa v miru počiva. Z delom gre pri nas še dosti dobro, ampak Pittsburgh Coal Co. majna je izčrpana in gre h koncu. Nekdaj je kompanija zaposlila do 900 premogarjev, sedaj jih komaj okolu 200. — Seveda, Moon Run naselbina ni kot je bila nekoč. Ljudje si morajo po bližnjih tovarnah iskati zaslužka in dela. Tukaj v bližini je tudi par privatnih premogo-kopov, tako da naselbina še obstoja. Še imamo približno 50 slovenskih družin, kar je že lepo število. — Na društvenem polju še tudi dobro napredujemo; — imamo štiri podporna društva. — Naj pripomnim tudi socijali-stični klub. — Dosti napredka, pa tudi dosti stroškov- — V naši naselbini so sedaj v poletnem času redni pikniki, to se že po časopisih izve in ne zadostuje samo sobota, tudi ob nedeljah jih prirerajo; in pridejo tudi iz drugih naselbin. Naj bo za enkrat dovolj mojega poročila, hpm pa ob kaki drugi priliki še kaj napisal. — Ob koncu mojega dopisa apeliram na vse Slovence, naročajte se na Amerikanskega Slovenca, ki je hvale vreden list in njegovo čtivo zanimivo. — Pozdrav u-redništvu in rojakom po širni Ameriki in Kanadi. Urban Olivani Much publicity has been given to the present Chicago campaign against quack doctors and fake healers. The daily .newspapers have carried detailed accounts of individual cases describing these medical fakes, their methods, their claims, and their final purpose, which is: to gain a comfortable living at the expense of ignorant and credulous public. One reason why so much valuable newspaper space has been devoted to these stories, is that these stories may serve as a warning to possible future victims. The thousands who have read these stories should not be so foolish as to intrust themselves to fakes when they need medical attention, but should be sensible enough to place themselves under the care of an honest physician. But there is another lesson to' be learned from these accounts concerning medical frauds. All who engage in medical practice without proper license are pretenders. They pretend to be doctors, when they are not. They pretend to have the necessary knowledge of medicine, which they have not. They pretend to be able to discover and cure various diseases, which they can not. In other words, they are bluffers; bluffing their way through life. The tendency to bluff is a weakness of our human nature. Every one is tempted to bluff, and a great number of mortals succumb to this temptation quite often. There are many young people who seem to think that the world owes them a living, and many who intend to make a living by bluffing their way through life. All those who think that they are smart enough without knowledge are bluffing. All who think that they can become learned without study, or successful without application are bluffing, and bluffing themselves at that. Abraham Lincoln said: "You can't fool all the people all the time." You can not bluff always. Sooner or later your hand is called, and your bluff is exposed. There are two chief remedies against bluffing: personal honesty and power. Personal honesty is first. An honest man will not bluff. He will not pretend that he is able to do that which he knows he can not. Again, the man of power will not bluff, because he needs not. The man who possesses the power and ability that knowledge and training give will not need to bluff; he will be really able to accomplish that which he sets out to do. His results will support his claims. At this time of the year, at the beginning of the new school year, thousands of young men and women are faced with the problem of choosing between going to school, or not going, between a higher education, or the lack of the same. The young man and woman who choose to continue their education, the ones who persevere until they obtain that training which is necessary for success in their field of labor, they are the ones who are insuring themselves against the temptation of bluff in later life. It can be said with certainty that those quacks and fakes who are now under ari/ast for practicing medicine Without license, will return to their old game of bluff as soon as they are released. You can -not teach an old horse new tricks. They are too old to make the required studies in an honest school of medicine, which would enable them practice medicine without fraud. On the other hand, they are not likely to turn to an honest mode of life, because to dig they are not willing, and to beg they are ashamed. Youthful years are the time to acquire personal honesty by obeying the commandments of God, and the laws of the state, and the time to educate and train one self in the chosen line of work. The combination of honesty and professional skill will eliminate all danger of bluffing. their duty of providing Catholic schooling for their children must be haunted, in such cases, with the damning thought: "If I had only done my duty! If I had only sent my children to Catholic schools!" Not that 'graduates of Cath-* olic schools never make mis-i takes; they do. But parents who have provided their children with a Christian home atmos-< phere and with Catholic schooling are able to say to their questioning conscience: "I did all that I could. I did my duty." Parents who send their sons and daughters to Catholic schools — from first grade through the university—are not only doing their manifest duty toward God and their children. They are assuring themselves of freedom from a bothered conscience. Getting (In Fn the World He can never successfully command who has never learned to obey. That saying is as true today as it was several hundred years ago when it appeared in a book called "The Imitation of Christ." The world is always in need of leaders. Every group of society —whether it be the bankers, the Tuto workers, the doctors, the farmers, the clergy, the miners —has need of competent, capable leaders. If you have any ambition to become a leader in your chosen field, you must learn how to obey. Acquiring the habit of obedience makes a man strong. Submitting his will to that of a superior calls for self-control. Frequently the superior is not as talented, as intelligent as capable as the man he is commanding. That's where self-con-trol comes in. The wise man acknowledges authority and accepts it. By doing that he is ' learning to obey. The lesson is not learned over night. For some it is a long drawn-out process. And yet, the happy man is he who has learned to obey. And in doing that, he has frequently acquired one of the rare qualities found in all leaders. A Bothered Conscience Never do parents realize how difficult life can be until a misfortune befalls one of their children. Loss of wealth, of social prestige, of a job, of their home —these seem trivial compared to the blow that strikes at the happiness of a son or daughter. And yet many parents are called upon to carry this type of heavy cross. The father and mother who see one of their children attempt a marriage outside the Church know agony of soul. To see a loved one give up his Faith and to know that his soul is placed in jeopardy make for untold grief on the part of parents. Instinctively parents examine their consciences when such a tragedy stalks into their family. Was it their fault? Did they do everything possible to prevent it? Where have they failed? Parents who have neglected DENARNE POSILIATVE odpravljamo po dnevnem kurzu v vse dele sveta. — Prejemniki dobijo denar po posti na dom brez vsakega odbitka. — Včeraj so bile naše cene: dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS", i jih dobite vsak popoldan. Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo. FRAME F0LTYW DOMAČA PEKARNA 1354 W. 21st PL, Te J. Canal 5481 Chicago, 111. V JUGOSLAVIJO: Za: $ 2.55 $ 5.00 $ 7.20 $11.65 $23.00 $45.00 Din- .................. 100 .................. 200 .................. 300 .................. 500 ..............„..1000 ..................2000 V ITALIJO: Za: Lir: $ 6.50 ................ 100 $ 12.25 ................ 200 $ 30.00 ................ 500 $ 57.00 ................1000 $112.50 ................2000 $167.50 ..............'..3000 V DOLARJIH: Dol.: za........ $ 5.00 za........ $18-00 za........ $15.00 za........ $20.00 za.,...... $40.00 Pošljite: $ 5.75 $10.85 $16.00 $21.00 $41.25 $51.50 za........ $50.00 ! Pri večjih svotah šc poseben popust. Za nujne slučaje pošiljamo tudi potoni kabla. Pošiljatve naslavljajte na: ir\TJ1\T TT?"Dir*M 1S491 WEST CERMAK ROAD, JOHN JiifKlLri, Chicago, ill. NAZNANILO. Dr. G. A. Mc Gee, D. D. S. želi naznaniti, da je otvoril ZOBOZDRAVNIŠKI URAD na 12897 Woodward Avenue Avalon Building, Room 303 PHONE TOWNSEND 8-8Q03 HIGHLAND PARK, MICH. Omenjeni je poročen z Anno Sunich, Slovenko, ter ga vsem Slovencem priporočamo. — SVOJI K SVOJIM! .............................v,...............................''HESS '.•".I......................'.M.......................... Hitler and The Rabbi One day Hitler, wishing to probe the state of mind of the country, called a group of representative people before him. Among them was a learned rabbi. Those called vied with another in eulogizing the Nazi system and its leader. Only the rabbi sat ^ silently, sunk in thought. * "Why are you quiet? What are you doing?" the exasperated Hitler shouted at him. "Just thinking," the rabbi replied quietly. "What are you thinking about?" the Fuehrer demanded. At first the rabbi refused to reveal his thoughts, but under pressure he spoke. "Well, Your Excellency, I was considering a weighty and interesting problem. Pharaoh was a terrible anti-Semite. We Jews outlived him and his government, in remembrance of which we now eat unleavened bread, 'matzoh,' on the Pass-over. Hainan was also a terrible Jew-hater. He was hung, and in remembrance of it we Jews now eat a special Purim cake called 'hamantash.' And now I am thinking what we shall eat in remembrance of you, Your Excellency."—("Harper's"). Why are ladies like watches? Because they have beautiful faces, delicate hands, are more admired when they are fully-« welled and need regulating very; often. j f Sfran O" 'JI "AMERIKANSKI SLOVENEC? Četrtek', 26. augusta 19c7 ROMAN Spicala B. Orczy Prevedel Paulus Pa ni ga varala, — storila je, kar je mogla, da bi mu ne izpodletelo —. Ni mogla več pri miru sedeti, vstala bo, šla bo, da takoj zve, in če bi bilo tudi najhujše —. Čudila se je, da še ni prišel Chauvelin in izlil nad njo svoje jeze. Prišel pa je sam lord Grenville in ji povedal, da je kočija pripravljena in da Percy čaka nanjo z vajeti v rokah. Margareta se je poslovila od gostoljubnega lorda, po dvoranah so jo pozdravljali njeni številni prijatelji in znanci in klicali veseli "Na svidenje!", neizogibni kabinetni minister jo je pospremil do stopnic, spodaj pri palačinih vratih so nepotrpež-ijivo topotali Percyjevi čistokrvni konji. In na stopnicah, prav v trenutku, ko se je poslovila od svojih spremljevalcev, se je pojavil lisičji Chauvelin. Počasi je stopal in si mel suhe, dolge roke. Zagoneten izraz je ležal na njegovem licu, vesel, pa obenem skrajno začuden—. In ko sta se njuna pogleda srečala, se je zlobna hudomušnost zableščala v njegovih malih očeh. "Chauvelin," je dejala, ko se je ustavil in se globoko poklonil, "voz me čaka pred hišo. Ali smem prositi za vašo roko—?" Vljudno in dvorljivo kakor vsikdar ji je ponudil roko in jo spremljal po stopnicah. Gneča je bila velika, gostje so se poslavljali, eni so odhajali, drugi so sloneli ob pregraji ter gledali odhajajoče odlične osebnosti, pozdravi in klici so vršali po zraku. "Chauvelin," mu je rekla z obupnim som, "povejte, kaj se je zgodilo?" ' Kaj bi se naj bilo zgodilo?" je vprašal s ponarejenim začudenjem. "Kje? Ke-daj?" "Mučite me, Chauvelin! Pomagala sem vam nocoj, — pravico imam, da zvem vse. Kaj se je zgodilo v obednici ob enih?"^ Šepetaje je govorila. Upala je, da se v splošnem drenjanju in vrvenju nihče posebno ne bo zmenil za njo in za njene pogovore s francoskim odposlancem. "Mir in pokoj je vladal v sobi, lepa gospa! Ob tisti uri sem trdno spal v svojem kotu na divanu! In v drugem kotu je na svojem divanu smrčal gospod Percy Blakeney." "Nihče ni prišel v obednico?" "Nihče." "Torej nama je izpodletelo, meni in — vam?" "Morebiti." 1 T'"'1 ** "Ampak, Armand —!" je dejala proseče. "Ah Armand —! Njegova usoda visi na niti. Prosite Boga, da se tista nit ne utrga!" Chauvelin —, vse sem storila za vas — pošteno in zvesto —. Spomnjajte se —!" "Spominjam se svoje obljube, lepa gospa !" je odgovoril mirno. "Tisti dan, ko se srečava z "Dušico" na francoskih tleh, bo Armand Just varen v naročju svoje ljubljene sestrice —." "To pomeni, da bo prišla kri poštenega, plemenitega človeka nad mojo glavo!" je vzdihnila in se stresla. "Njegova kri — ali pa kri vašega brata. Upajte, kakor tudi jaz upam, da bo skrivnostni Anglež danes odpotoval v Calais!" "Jaz upam le eno." ^ ■ " ' "In sicer?" -inr^w wnxrai "To, da vas bo satan, vaš mojster, uporabil kje drugje, preden solnce danes vzide -." "Jako laskavo zame, državljanka!" Za trenutek se je ustavila, pogledala mu je v obraz, da bi prodrla v misli, ki so se skrivale za to suho, lisičjo krinko. Pa Chauvelin je bil miren, vljuden, skrivnosten, neprodiren. Niti najmanj a poteza na njegovem obrazu ni izdala ubogi, izmučeni ženi, ali naj se boji, ali naj upa —. Spodaj v veži so jo obdali njeni častivci. Gospa Blakeney ni nikdar stopila v svoj voz, pa da se ne bi zbirale pri vratih trume njenih oboževalcev in se klanjale njeni mameči lepoti. Preden je stopila v kočijo, je še enkrat ponudila svojo nežno roko Chauvelinu, s tisto ljubko kretnjo otroške zaupljivosti, ki ji je bila tako posebno lastna. Z dovršeno dvorljivostjo se je sklonil nad belo ročico in poljubil drobne prste. "Prosite Boga, da se tista nit ne utrga —!" je dejal in zagoneten smehljaj mu je igral krog tenkih usten. Stopil je na stran in njegov lisičji obraz je utonil v množici častivcev in oboževalcev, ki so hoteli, da še ujamejo kak zadnji pogled na dražestno kraljico lepote. XV. LJUBEZEN IN PONOS. ) i V brzem dim so hiteli plemeniti Percyjevi čistokrvneži po gladki cesti proti Richmondu. Pot ni bila dolga, uro ali kaj, če so bili dirkači in jim je Percy pustil vajeti. Lepa mesečna noč je bila. Rahel vetrič je hladil Margareti razpaljena lica. Ob cesti se je vila reka kakor srebrna kača in se lesketala v bledih žarkih meseca. Sence košatih hrastov so padale tu pa tam na cesto, včasi je zavila kočija v temen gozdič, pa spet planila v mesečno svetlobo. Kako je ljubila Margareta take vožnje v hladnem nočnem zraku po dolgih, u-trudljivih plesih in pojedinah v Londonu! Kako je bila hvaležna Percyju, da jo je po takih večerih povedel v sveži, duhteči Richmond, mesto da bi jo silil prenočiti v zatohlih londonskih stanovanjih! Tudi Percy, to je vedela, je strastno ljubil nočne vožnje, saj je ljubil konje in je bil izvrsten, izkušen vozač. Danes posebno se je zdelo, da mu, sam vrag tiči v prstih. Kakor na perutih, tako je hitel voz po jasni noči. Percy je molčal, trdo predse je strmel in vajeti so mu nalahno visele v finih belih rokah. Kradoma je pogledala Margareta po njem, drugega ni videla ko njegov lepi profil in dremavo oko, ki so ga napol pokrivale težke trepalnice. Čudno resnoben je bil danes njegov obraz. Spominjal jo je tistih srečnih dni, ko jo je oboževal, tistih dni, ko še ni bil sedanji zaspani, leni, izživeli gizdalin, ki se ni brigal za drugo ko za karte in pojedine in najnovejše kroje. (Dalje prihodnjič) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS POMAGAJ! DELAJ! ZIDAJ! To je geslo akcije za novi list-mesečnik Še nikdar ni bila potreba za jačenje in širjenje katoliškega tiska med ljudmi, kakor je v sedanjih časih. Še nikdar niso nasprotniki bruhali iz sebe toliko napadov in udarov proti krščanstvu in njega nazorom, kakor v sedanji dobi. Protiverska fronta je aktivna noč in dan in neprestano preži, kje bomo popustili katoličani, da udre v naše vrste in da osvoji ljudska srca in v njih uniči ljubezen do Boga in vsega kar je katoliškega. Zato moramo biti katoličani neprestano na straži. Naš najboljši stražar je naš lastni katoliiki tisk, kolikor ga imamo. Potrebujemo pa še močnejši tisk. Obenem pa list, ki naj skuša zbrati in ohraniti našemu narodu v spomin zgodovino slovenskih pijonir-jev v Ameriki in zgodovino slovenskega naroda vobče v tej zemlji. Vse to tvori potrebo, da katoliški Slovenci pokličemo v življenje še en list — mesečnik, kateri naj bo posvečen namenu, ki smo ga zgoraj navedli. Iz tega razloga ie razpisana posebna kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika. Ustanovnina je $3.00 in enoletna naročnina pa $2.00. Skupaj $5.00. K. ustanovnini se posebno vabi vsa slovenska katoliška društva, da pristopijo in postanejo člani ustanov-niki novega lista. Vzemite pri vseh katoliških društvih na Vaši prvi seji to stvar na znanje in v pretres. Vabi se tudi vse slovenske družine in vse posameznike, da pristopijo k tej akciji in postanejo usta-novniki in naročniki novega lista. Za prijavo k tej akciji se poslužite kar spodaj navedenega kupona, katerega izpolnite in pošljite na. Upravo "Amer. Slovenca." — Storite pa to čimpreje. Kampanja za ustanovitev novega lista mesečnika se zaključi z DNEM 1. OKTOBRA 1937. Za slučaj, da se z listom ne prične, dobi vsak, vsak cent, ki ga prispeva v ta namen povrnjen nazaj. Ne odlašajte, ampak še danes izpolnite spodnji kupon in se prijavite kot ustanovnik in naročnik predlaganega novega lista — mesečnika. k upon------- , UPRAVA "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111. Cenjeni: — S tem vam pošiljam svoto $............................. s katero I se prijavljam kot ustanovnik ali naročnik novega lista — mesečnika, zakar prosim, da mi pošljete tozadevno potrdilo. To pošiljam s tem pridržkom, da ako list ne začne izhajati, da mi to poslano svoto vrnete. Ko list začne izhajati, mi ga pošiljajte na sledeči spodnji naslov: Ime ..................................-................................ Naslov —......................................................... Mesto................................................ Država.. V- _ --J ) OOO-O-OOO-OOOOO-O-O-O-OOOO-OOOOOOOOO-O-OOOO-OOOOOOO-OOO-OOOOOOO-O- Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in pcJnoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W ^^^OOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO&OOOOOOOOOOOO (J ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se p^ zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ. Posebna razprodaja knjig SAMO ZA MESEC DNI. DO 6. SEPTEMBRA 1937. Ali dokler traja zaloga. Tekom tega časa, nudimo ljubiteljem dobrih in lepih knjig naslednjo zbirko v razprodajo: 1. "OB SREBRNEM STUDENCU" zanimiva povest............50c 2. "OD SRCA DO SRCA", interesantna knjiga........................25c 3. "NA NOGE V SVETI BOJ", spisal pokojni ljubljanski škof Dr. A. B. Jeglič......................................................................35c 4. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučna knjiga................25c 5. "VRTEC", zelo priročna za mladino........................................75c 6. "MALI ŽEPNI ANGLEŠKI BESEDNJAK"....................30c Skupna vrednost................._...$2.40 Tekom te razprodaje do 6. septembra ^ ^ O C 1937, damo vso navedeno zbirko za ^ b m J^ejl w samo ....................................................... Pišite po to zbirko knjig takoj, dokler zaloga ne poide. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Pisano J. M. T rank Ali jo ima on? Resnico o Španiji namreč, ali ima člankar v Prosveti. Saj postavlja se tako, kakor bi jo imel in skorda on edini. Papež laže, cerkev laže, klerikalci lažejo, fašisti lažejo, katoliki lažejo..to kar frči po zraku. Priznam, da je posebno pri vojnem metežu težko najti, kje in kaj je resnica celo pri najboljši volji. Prav Prosveta je poročala, da je revolucija v Beogradu, ki odstavlja regenta, enako poročala, da so Kitajci dvakrat nabili Japonce . . Ali se je lagala? Odločno ne, ker le take informacije je dobila Da bi papež, Rim, vatikan, cerkev, katoliška stran...kar namenoma lagali, je gorostasno le misliti. Ampak so tudi taki, ki to trdijo. Z jastrebovi-frii očmi zasledujejo vse. Dopisnik iz Ljubljane n. pr. ima: "Kako sestavlja "Slovenec" krvava poročila iz Španije." Res je Slovenec pisal: "..Podminirali so poleg tega zločinci veliko tržnico ter jo še pred prihodom belih raz-trelili z vsemi ženskami, ki so pred njo čakale živil. Ker pa so bele čete tako nenadno vdrle v mesto, rdeči tega niso mogli več izvršiti". Ako se res tam pri S. lažejo, potem bi jaz rekel, naj se grejo solit, ako se ne znajo bolje lagati. Očividno pa ima tudi dopisnik sicer jastrebove oči, pa je slabo videl. "Razstrelili.. niso mogli razstreliti"., ta "lažnik" se sam udari po nosu. Gre pač za pomoto pri sestavi. Morda je hotel zapisati: j "..da bi razstrelili..pa niso mogli izvršiti", in morda to odgovarja tudi dejanskemu stanju, resnici, da so nameravali, pa niso imeli časa izvršiti. Kako je, ne vem. Ce se kdo laže, naj se malo bolje laže. Ako člankar išče resnico o Španiji, bo prav, želim, da jo najde, ampak vsaj v nekem je vrlo klaverno S to njegovo — resnico. Politična opredelitev Baskov je trd oreh. Če Franco res strelja baskiške duhovnike, ne morem k'ontroliratir„člankar trdli!, da je to fakt. Recimo pa, da je faktv naravnost gorostasno pa je,kar zapiše potem o papežu, ko trdi: "..ampak papež je ignoriral dotične pro- teste. Vse kaže, da papežu ni nič na tem, če je cena Francove zmage —smrt vseh katolikov z duhovščino vred v Baski." Ali bi kaj takega sploh mogla biti kaka — res-, niča? Še on meni le, "da vse kaže". Tu smo glede "laži" na zi-bu, ki se umakne, kamor stopiš. Bolj na realnih tleh pmo, ko člankar piše: "Če je to resnica, kar trdijo naši kleri-. kalci v Ameriki in starem kraju, če je resnica, da so katoliški Baskičani same frdeče zverine!''', ktf so sami uničili Guerjiico 1 in sami opustošili Bilbao in sploh izvršili vsa grozodejstva nad lastnimi rojaki, tedaj morajo klerikalci pojasniti, koliko je vredna moralna in kulturna vzgoja katoliške cerkve, ki je stoletja vzgajala in učila Ba-skičane z ostalimi Španci vred in naredila končno iz njih — po trditvi klerikalcev — najgrše zveri!" Tu bi šlo za vrednost moralne in kulturne vzgoie, ki je naredila Baske in Špance za najgrše zveri. Ali smem trditi, da "vse zgleda", kakor bi člankarju šlo bolj za to — vzgojo, ne toliko za — resnico o Španiji? Tako, ali tako. Spet smo na isti kočljivi točki človeškega svobodnega odločevanja, ki je vsakemu materialistu španska vas. Ali je kaka katoliška vzgoja — uzda, policijska sila, kakršna je v Rusiji ali v Mehiki in Madridu? Če se koga ne prime, ni kultura kriva, sam je kriv. Prav vsak bi rad zvalil krivdo in odgovornost na — vzgojo, ko se je le sam odtegnil obveznosti te vzgoje. Naj se gospoda na Lawndalu pogleda v špegel, ni treba pokazcvati na baškiške in španske zverine. | 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi 6likami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena HO in stane samo: TpJL ■U U Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,