Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 7. OKTOBRA 1955 LETO VII. — ŠT. 40 — CNEA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ■ištTo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ v Celju — Letna ■aročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo S SESTANKA PREDSEDNIKOV IN TAJNIKOV ORGANIZACIJ SZDL V CELJU [as jc že, do se no sestanhih o mapsičem temeljito pogovo?iino Pretekli petek je bil pod vodstvom predsednika Občinskega odbora SZDL v Celju tov. Cveta Pelka sestanek predsednikov in tajnikov osnovniti or- ganizacij SZDL v Celju, na katerem so predvsem razpravljali o bodočem po- litičnem detli v organizacijati Sociali- stične zveze. Ko je tov. Pelko govoril o pomanjklji- vostiti' v delu osnovnih organizacij, ki so zlasti prišle do izraza v poletniti meseciti, je uvodoma naglasil, da je iudi slaba udeležba na sestanku od- raz nezadostne politične razgibanosti in pomanjkljivega dela na terenu. Kljub temu, da je bil sestanek zaradi slabe udeležbe sklican že drugič, se sestan- ka niso udeležili predstavniki osnovniti organizacij Nova vas, IV. četrt, Ostrož- no. Lopata, Košnica, Štore-Ievi breg, Teharje, Kompote, Svetina, Prožinska vas, Pečovje, Laska vas, Skofja vas, šmarjeta, Prekorje, Zadobrava in Šmartno v Rožni dolini. Popolnoma jasno je, da če imajo predstavniki teh organizacij take odnose proti občin- skemu odboru SZDL, da tudi njihovo delo na terenu ne more bili uspešno, saj brez organiziranega poliiičnega dela ni mogoče doseči vidnejših uspe- hov. Iz poročila tov. Pelka in razprave, ki je poročilu sledila, se da sklepati, da zavest ljudskih množic iz dneva v dan raste, vendar spričo pomanjklji- vega dela organizacij SZDL v poletnih mesecih ljudje ne dohajajo družbenega razvoja, ki postaja pri nas vedno bolj in bolj pester. Pri delu z množicami so organizacije SZDL odločno premalo storile. Zato je izbila na terenu cela vrsta vprašanj, ki našim ljudem niso jasna. Ljudje si pod vplivom nam ne- naklonjenih posameznikov te stvari tol- mačijo po svoje, organizacije SZDL pa so stale pri tem ob strani, namesto da bi prepričevalno posegale vmes in tol- mačile napredna stališča. Mnoge or- ganizacije so stale na repu dogodkov, namesto da bi njeni člani bili prvi no- silci in tolmači napredne miselnosti med ljudmi. Nove občine so že začele poslovali, izvoljeni so sveti in komi- sije, preko katerih naj pride do izraza ljudska volja. Toda vse to še ni dovolj za iztx)ljšanje vsebine dela v občinah in napredka ne bo občutiti, če ne bomo z ljudmi v družbenem upravljanju de- lali in jih usposabljali za vodenje naše gospodarske politike. V prvi vrsti mo- ramo te ljudi seznanili z osnovami na- še poti v gospodarskem in družbenem življenju ter s konkretno problematiko na svojem območju. Vse premalo je čutili v organizacijah SZDL borbo pro- ti raznim lokalističnim in šovinističnim težnjam, ki jih opažamo po podjet- jih in drugod v raznih razpravah. Pre- malo so organizacije storile tudi, da bi pravilno prikazale stanje v zvezi z našim standardom in osmešile parole, ki so se pojavile v zvezi z bližnjo zamenjavo denarja in v zvezi z našim plačnim sistemom. Tudi široke razpra- ve in negodovanje glede visokih cen na splošno nič ne koristijo. Bolje bi bilo, da bi na konkretnih primeriti lju- dem, ki delajo v odkupnih podjetjih in ki so člani SZDL, prikazali, da so več- krat cene pretirane in le plod preve- like težnje za dobički. Organizacije pri svojem delu vse preveč čakajo tudi di- rektiv od zgoraj, čeprav imajo nešteto problemov, o katerih bi lahko razprav- ljali, če so le organizacije delavne in vodstvo povezano s svojim članstvom. Da bi organizacije izboljšale svoje delo, je potrebno, da vodstva čimprej skličejo sestanke in se na njih teme- ljito pripravijo, saj bodo v kratkem zbori volivcev, kjer bo treba dati vo- livcem čiste in jasne odgovore na raz- na vprašanja in marsikateri pojem bo treba pojasniti s pravilnega in napred- nega stališča. Če bomo poznali problematiko tere- na, ne bomo v zadregi za dnevni red sestanka; če pa bomo prišli na sesta- nek s skrbno sestavljenim dnevnim re- dom, in dobro pripravljeni, bodo prav gotovo tudi sestanki zanimivi in polno- številno obiskani. Velika vinogradniška in sadiarska razstava v Celju V soiboto ob 10. bo v mali dvorani »Doma OF« odprta velika sadjarska raz- stava, ki bo združena s poskušnjo sort- nih vin. Razstavo je organiziral Sad- jarsko-vinogradniški odbor pri Okrajni zadružni zvezi v Celju in bo trajala do 16. oktobra. Poleg zasebnih prideloval- cev bodo na razstavi pokazala svoje pridelke tudi kmetijska in vinograd- niška posestva ter vinarske zadruge. Razstavljenih bo okrog 250 sadnih vzorcev jabolk, hrušk, breskev, sliv, orehov in kostanja. Vinogradniki pa 'bodo pokazali nad 400 vrst najrazlič- nejšega grozdja. Najboljše sadjarje in vinogradnike bo posebna komisija na- gradila poleg diplom tudi z raznimi praktičnimi nagradami kot so zaščitna sredstva, škropilnice in reprodukcijski material. Drugi dan razstave, to je v nedeljo ob 9. uri, bo tudi zborovanje sadjarjev in vinogradnikov v dvorani Narodnega doma v Celju. Kmalu bodo Savinji odprli pot v novo korito na celjskem ovinku. V ponedeljek bo priskočila na pomoč ekipa JLA z 2 bagroma :n 3 buldožerji. Ta ekipa je doslej delala pri regulaciji Sotle. — Na sliki gradnja začasnega praga pred kapucinskim mostom, da bi ga poglobljena Savinja ne spodnesla. VELIKO ZBOROVANJE DELOVNIH LJUDI V OBČINI LAŠKO Teč sodelovanja med delavci in kmeti za izboljšanje življenjskih pogojev je na velikem zborovanju v Laškem dejal predsednik 00 SZDL Franc Simonič RAZSTAVA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI NOVE LAŠKE OBČINE JE PRESENETILA. — NAD 3.000 KMETOV ZADRUŽNIKOV IN OSTALIH DE- LOVNIH LJUDI NA ZBOROVANJU. — V IZREDNO PESTRI POVORKI SO POKAZALI GOSPODARSKO ŽIVLJENJE IN NARODNE OBIČAJE. — SLO- VESNOSTI V LAŠKEM SO SE UDELEŽILI TUDI KOROŠKI SLOVENCI IZ KETTENDORFA PRI CELOVCU. 2e dolgo v Laškem ne pomnijo do- godka, ki bi tako razgibal občane, kot »Teden kmetijskega zadružništva in go- spodarstva občine Laško«. Ta uspeh ni samo plcd dobre organizacije in pove- čane dejavnosti političnih, gospodarskih in družbenih organizacij v občini, tem- več tudi dokaz, da je sedanja oblika teritorialne razdelitve utrdila položaj v tem predelu okraja, da je postala la- ška občina zares močna upravna enota, sposobna za resen napredek celotnega kraja. Prireditve so se pričele že v soboto, ko so kmetje zadružniki pripeljali naj- boljšo živino, izvedli ocenjevanje in bili tudi nagrajeni. Vesel kmečki večer je nadalje pokazal, da tudi kulturno živ- ljenje dobiva v novi občini vedno večji razmah. Višek prireditev pa je nedvomno bil dosežen v nedeljo, ko je bilo v Laškem množično zborovanje kot svečan uvod v nadaljevanje pestrega programa sve- čanosti v Laškem, Na nogometnem igrišču so se od jutra zbirali kmetje, delavci, člani družbenih organizacij in društev. Mnoštvo sodelu- jočih delno opravičuje zamudo napove- danega programa. Okoli desete ure je Po Marijagraški cesti krenila v mesto veličastna povorka. Na čelu so jezdili praporščaki, za njimi so nosili zastave društev in sindikalnih podružnic. Dalje so se v povorko razvrstili vozovi, na katerih so zadružniki pokazali najvaž- nejša kmečka opravila. Bilo je tudi ne- kaj takih, ki^polagoma, izumirajo in bo- do ostala le se etnografska znamenitost. Videli smo kosce, grabljice, terice, pre- dice, mlatiče, tkalce, poleg njih zna- nilce novega obdobja v kmečkem živ- ljenju — kmetijske stroje, kmetijske izdelke itd. Industrijska podjetja so tudi pokazala zvrsti svoje dejavnosti. Vmes so korakali oddelki laških športnikov, člani družbenih organizacij, člani ko- lektivov, a končno zanimiva skupina v narodnih nošah, ki je prikazala »kme- čko ohcet«. . Povorka se je pomikala po glavnih ulicah in cestah Laškega in končno kre- nila na Glavni trg, kjer se je pred tri- buno že zbralo okoli 3000 delovnih lju- di mesta in vasi k slavnostnemu zboro- vanju. Med gc-3ti, ki so se svečanosti v Laškem udeležili, smo videli predsedni- ka Okrajnega odbora SZDL v Celju tov. Franca Simoniča, ljudskega poslanca in predsednika OO ZB tov. Heleno Borov- šak, načelnika gospodarskega sveta OLO tov, Ernesta Zvara, ljudskega poslanca in predsednika laške občine tov, Ivana Vodovnika, ljudskega poslanca tov. Iva- na Grešaka in mnogo drugih vodilnih osebnosti političnega in gospodarskega življenja. Rudniška godba je odigrala himno, nato pa so koroški pevci zapeli nekaj koroških pesmi. Po kratkem pozdrav- nem govoru predsdenika KZ Laško tov. Antona Kneza, je pred mikrofon sto- pil tov, Franc Simonič, ki je zbranim občanom čestital k uspelemu prazniku. Poudaril je, da je taka obsežna manife- stacija gospodarstva v laški občini dobro spričevalo vseh gospodarskih, zadruž- nih, političnih in društvenih organizacij v kraju. Dolgo časa se je tov. Simonič zadržal pri obravnavanju našega notranjepoli- tičnega in gospodarskega življenja. De- jal je, da je končno le prišel čas, ko bo naša gospodarska aktivnost obrnjena bolj v korist proizvajalcev, da bo živ- ljenjski nivo delovnih ljudi postal prvenstvena naloga. Pri obravnavanju tega vprašanja pa je tov. Simonič od- ločno naglasil, da je treba izravnati odnose med industrijskimi delavci in kmeti. Ni mogoče dvigati standard zgolj v tovarniških delavnicah, temu izbolj- šanju mora prispevati svoj delež tudi kmetijstvo. Ne bi bilo prav, če bi kmet- je dvigali svoj standard na račun de- lavca v industriji. Kot je delavec v indu- striji odvisen od svojega dejanskega dela in si večji kos kruha reže le s po- večanjem in izboljšanjem storilnosti, tako naj bo za dvig življenjskega nivo- ja na vasi tudi merilo povečanje in iz- boljšanje kmetijske proizvodnje. Tov, Simonič je obravnaval še vrsto drugih vprašanj, ki nastajajo pri nas. Prisotni so z velikim zanimanjem sledili njegovim besedam, saj so ob tej priliki dobili odgovor na marsikatero neraz- jašnjeno vprašanje. Tov. Simonič je go- voril še o' naši zunanji politiki, o polo- žaju v svetu ter končal svoj govor z željami za čim lepši in čim hitrejši razvoj vsestranske gospodarske ter družbene dejavnosti v laški občini. Ob zaključku zl>orovanja so zapeli laški in koroški pevci nekaj pesmi, nato pa se je reka ljudi zlila proti Pivovarni, kjer je bila že od jutra odprta zelo pe- stra in bogata gospodarska rzstava, (Nadaljevanje na 2, strani) V Libojah so praznovali 140-letnico Keramične industrije Zelo redek, nemara edinsiven jubi- lej med našimi induslrijskimi podjetji, je proslavljal le dni delovni kolekliv iibojske keramične induslrije. Pred slo šlirideselimi leli je naslala ob komaj zaznavnem poločku bislriške dolinice prva tovarna keramičnih izdelkov ne le na Slovenskem, marveč verjetno tudi na 5alkanu. K pomembnemu prazniku so vključili še enega, petletnico pre- vzema tovarne po delovnem kolektivu. Sama tovarniška poslopja z bližnjo okolico so se odela minulo soboto v praznično oblačilo. Zastave in mlaji so naznanjali domačinom in mimoidočim, da bo v Libojah veliko slavje. V novem upravnem poslopju so pripravili maj- hen muzej keramičnih izdelkov iz pred- vojnih časov. V lično izdelanih vetri- nah so razvrstili prekrasne majolike in celo vrsto dragocenih predmetov okrasne keramike, ki bi delala čast vsakemu še tako zahtevnemu muzeju. Bilo bi prav. da bi si zanimivo razstavo ogledal tudi nekdo izmed umetnostnih zgodovinarjev, ki bi strokovno ocenil našo domačo keramiko, ki je njega dni našla pot v skoraj vse evropske in celo prekomorske dežele. Slavnostni del jubilejne proslave je biv v Domu Svobode. Pred vhodom so postavili dva stebra z letnicama 1815 do 1955. Ob 15. uri se je začela polniti novo preurejena lepa dvorana liboj- skega delavskega razreda s kerami- karji in gosti. Od 420 članov delav- skega kolekiiva je bil le redko kdo od- soten. Med mlade keramikarje "^o se pomešali stari preizkušeni mojstri. Mar- (Nadaljevanje na 4. strani) Tovarna ket-amičnih izdelkov Liboje V tednu otroka Najboljše dijake bomo obdarovali in pogostili Ljudski odbor celjske občine skupno z OLO, organizacijo ZB in Društvom prijateljev mladine bo v soboto dopol- dne organiziral pri predsedniku celjske občine sprejem najboljših dijakov vseh srednjh in osnovnih šol na področju mesta Celja. Ti najboljši učenci in di- jaki — zbralo se jih bo kakih 70 po številu —• bodo za svoj lep šolski na- predek in vzorno ponašanje pogoščeni in obdarovani s knjižnimi in denarni- mi nagradami. Roditeljski sestanki, vzgojna predavanja in nastopi lutkovne družine V zvezi z mnogimi težavaijni (šolski prostori!), na katere so malodane vse celjska šole naletele že kar na začetku šolskega leta, sklicujejo v tem tednu vse celjske šole roditeljske sestanke z namenom, da seznanijo starše s šolsko problematiko in v posvetu z njimi re- šijo vsaj tista šolska vprašanja., ki se v tesnem medsebojnem sodelovanju dajo rešiti. Na teh roditeljskih sestan- kih obravnavajo vzgojitelji in roditelji tudi vprašanje šolskega samouprav- ljanja iru reorganizacijo mladinskih ku- hinj. Mnogi priznani celjski pedagogi so za Teden otroka skrbno pripravili najraz- ličnejša vzgojna predavanja in gostujejo tudi v vseh večjih središčih celjskega okraja. Po predavanjih navezujejo s starši pomenke o vzgojnih vprašanjih in jim dajejo najrazličnejše nasvete. Za predavanja je povsod veliko zanimanje, tako med starši kot med mladino. Prav tako pa v tem tednu po vseh celjskih šolah vzgojitelji anketirajo di- jake glede socialnega stanja, da bodo tako dobili jasnejšo sliko dejanskih razmer in da bo v najkritičnejših pri- merih Društvo prijateljev mladine lahko priskočilo na pomoč. V razvedrilo mladini vrtijo v Tednu otroka mladinske filme, lutkovna dru- žina pa nastopa p>o šolah in terenih z lepimi igricami. 6 kiometrov nove pozdne ceste pod Raduho Pred dnevi je gozdno gospodarstvo Nazarje dokončalo šest kilometrov nove gozdne ceste od Duple pri Lučah do Rastke, Cesta je urejena za prevoz lesa s kamioni. Njena izgraditev omogoča racionalno izkoriščanje okoli 4500 ha gozdnih površin, ki jih bodo še letos .začeli izkoriščati. Investitor te nove ce- ste je Gozdna uprava v okraju Celje, ki je vanjo investirala 56 milijonov di- narjev iz sredstev gozdnega sklada. Teh šest kilon^etrov ceste je samo prva po- lovica ceste na Raduhi. V bodoče bodo nadaljevali gradnjo ceste od Rastk na Belo peč ter naprej na Orno. Cesta bo torej od Duple do Crne dolga 10 km. Stcv. 40 — Birtm. 8 CELJSKI TEDNIK, 7. oktobra 1955 Pogled po svetu Doživeli smo več kot razburljiv weekend. Dullesov in Molotovljev na- stop na Generalni skupščini OZN v po- mirjevalno vzdušje ni sicer prinesel ni- česar novega, bil pa je vendarle znosen in strpen. Tudi Macmillan je v imenu Anglije govoril pomirjevalno in po- nujal SZ trdna jamstva v okviru ev- ropske varnosti, za kakršno se Anglija zavzema. So se sicer v obeh stališčih pokazale še hude razlike. SZ se zdi naj- važnejše vprašanje razorožitev in pri- znati, je treba, da je to res. Zato tudi nikamor ne gre. V pododboru za raz- orožitev se pogovori vlečejo kakor jara kača, angleški zastopnik je kar prav povedal, ko je dejal, da je vse to iz- gubljanje časa. Predlogi sem, predlogi tja, toda takega doslej še ni bilo, da bi bil sprejemljiv za vse štiri velike, ali vsaj za dva največja, to je za ZDA in Sovjetsko zvezo. Podoba je, da Zahod kljub ženev- skemu popuščanju še vedno vodi pri- krito atomsko politiko nadmočno obo- roženega miru. Gotovo ni vzpodbudno za razorožitvena pogajanja, če v istem času zraste ameriški vojaški proračun za orjaške vsote, namenjene za stra- teške superbombnike B-52, saj ves svet ve, kaj ti bombniki v ameriški strate- gji v zvezi s planetarno mrežo ameri- ških letalskih baz pomenijo. Živimo v nekakšnem atomskem premirju, v kate- rem pa še vedno ni prišlo do prepo- vedi atomskega orožja, prepovedi, ki je zelo komplicirana in bi po mnenju Francoza Mocha bila najtežja v četrti točki, to je prepovedi ustvarjanja za- log tega orožja. Tudi orientacija zad- njih manevrov v ZDA in Angliji ni vzpodbudna: v Ameriki so se šli — v »enakih pogoj'h kot v vojni — plinsko in bakteriološko vojno, v Angliji pa so preizkušali predvisem atomsko obrambo. Nikamor se seveda ne. premakne vprašanje varnostnega sistema, ki ga Molotov postavlja na drugo mesto, ni- kamor tudi ne tretje vprašanje po ruski ranglisti, združitev Nemčije, ki ga Za- hod postavlja na prvo mesto zato, da bi izpeljal svoj varnostni koncept. Na Generalni skupščini sicer plove ženev- ski duh nekje nad glavami, toda zlobni spak Asmodej si je privoščil grdo šalo in razkril marsikaj. Namesto da bi se rešilo vprašanje sprejema novih čla- nov, vsaj nekaterih, je stvar zvode- nela v »proceduralne zvijače«, kakor je to imenoval burmanski delegat, v me- šetarjenje po načelu zob za zob, češ če pridejo v zbor narodov države kakor Kitajska, potem morajo kot kompenza- cija priti tudi Italija, Japonska in celo Španija, ki jo ZDA najmočneje pod- pirajo. Tisti ideal svobode, v katerega je Evropa že kar nekako mistično ve- rovala, je res precej izmaličen. Raz- očaranje nad njim je rodilo razne tota- litarne sisteme, zdaj ko so se izkazali in propadli, je gotovo naloga človeštva ta, da reši prihodnost svobode v Evropi in po vsem svetu. Zasedanje Generalne skupščine po svoje kaže, da prihodnost svobode ni zajamčena, če ne bo ukro- čena »svoboda« kapitalističnega gospo- darstva in njegovih zakonitih družab- nikov. Hudo pa je pri tem za usodo du- hovne svobode. Ciper je bil na ljubo imperialistični politiki /inglosaškega sveta odložen z dnevnega reda, medtem ko je z enim samim glasom večine pogorela impe- rialna teza Francije: Alžir, francoski departement, ki bi ga Faurova vlada rada še tesneje povezala s Francijo, se bo pred zborom narodov obravnaval. Razprava o tej zadevi je nadvse zani- miva. Francoski predstavnik Pinay je poklical na pomx)č vse teze »svobod- nega sveta« o subverzivni dejavnosti svetovnega komunizma, da bi sprožil funkcioniranje antikomunističnega gla- sovalnega stroja, toda izkazalo se je, da je v svetu treba računati z narodi, ki so morali doslej samo ubogati. Fran- cijo je povozil duh bandunške konfe- Bivđi predsednik francoske vlade Men- dei France, eden i2Tned naprednejših politikov v Franciji, ki je nedavno bil v naši državi na obisiku. renče, duh »arabizma« in ne nazadnje skaženi politični liberalizem, svobod- njaške tradicije, na katere se Francija tako rada sklicuje, pa se jih v prahsi ne drži. Lahko bi jo spomnili pri ob- ravnavi severnoafriških vprašanj na znamenite besede, ki jih je o svobodi izrekel veliki Montesqiiieu tedaj, ko je Evropa verovala, da je meščanski po- litični liberalizem uresničenje vsega najboljšega, kar človek zmore: »Poli- tična svoboda ni v tem, da vsakdo dela, kar hoče. Svoboda more obstajati le pod pogojem, da lahko delaš tisto, kar je tvoja človeška dolžnost.« Človeška dolžnost Francije gotovo ni tisto, kar počenjajo njeni kazenski odredi nad Arabci, nad ženami, starci in otroki. Arabski svet uveljavlja svoje »tretje stališče« izven blokov, svoje nacional- ne samoodločbe in neodvisnosti in je za to zoper francoski Drang nach Siiden. Zadeva s sovjetskim in češk'm orožjem, ki bo šlo v Saudsko Arabijo in Egipt, morebiti pa še v druge arab- ske dežele, je vprašanje arabskega uveljavljanja na svetovni pozornici za- enkrat nedvoujnno rešila. Francoska demonstracija — Pinayev odhod iz Ge- neralne skupščine — je arabski stvari korist la. In če bo odpovedan obisk francoskih prvakov v Moskvi, določen za 14. oktober, bo to le en dokaz več, da na Zahodu ni dovolj prave volje za pomirjevanje. To voljo hrome krščan- sko-demokratske sile, ki v koeksi- stenčni politiki prikazujejo zgolj mo- skovski politični trik. To se kaže tudi v Italiji, kjer začenja Scelba ofenzivo -proti Segniju v isti čas, ko socialistični prvak Nenni v Moskvi in Pekingu na- vezuje stike, da bi italijanskemu Drang nach Osten položil gospodarske mosto- ve, potrebne za življenje italijanske industrije. T. O. Hmeljarji polagajo obračun letošnjega dela v Žalcu je zopet zaživelo. Kolone vozov, naloženih z balami zelenega zlata, se od ranega jutra do poznega popoldne F>omikajo mimo »Hmezado- v:h« skladišč, kjer prevzemalci oprav- ljajo odgovorno delo — prevzem le- tošnjega pridelka hmelja. Na vsakem koraku je čutji vprašanja: v katero vrsto so ti ga vrgli„ kako prevzemajo, koliko si ga imel, kako si zadovoljen itd. — Preden sledi odgovor, že skoro čutiš na obrazih odgovore na vprašanja, če ne na vsa, pa vsaj na najvažnejša, ki so bistvena ob prodaji blaga. Da, nekdaj ni bilo tako,, resno poseže v razgovor preikušen hmeljar. Koliko je bUo skrbi, če se bo hmeljarjev usmilil neizprosen trgovec. Hmeljar je s skrbjo premišljeval, kaj bo storil, če mu bo blago ležalo v zasUnem doma- čem skladišču dalj časa. No, oni z dobro robo so še nekam uspevali, le-te so trgovci prvo poiskali. Cim pa so tr- govci svoje potrebe pokrili,, so to naj- bolj občutili nešteti srednji in mali hmeljarji, ki jim je blago še ostalo. Njihovo blago je težko našlo kupca. Z »muštri« F>od pazduho so trkali na vrata kupcev, največkrat zastonj ali pa pro- dajali za vsako ceno. Čeravno je že skoraj 20 let, so vendar ti časi še tako blizu, da se jih sleherni starejši hmeljar živo spominja. Danes tega ni več. Vsi hmeljarji, ve- liki in majhni so enaki preko leta, ko vlagajo ves trud v proizvodnjo in te- daj,, ko pripeljejo blago na rampo. Da, za takšen način trgovanja so se hme- ljarji borili že v bivši Jugoslaviji. Da- nes je vsem hmeljarjem zagotovljeno enako plačilo. Danes ni več vprašanje, kje iskati kupca za hmeljsko blago. Ni več letanja z »muštri«. Slehernemu hmeljarju je zagotovljeno, da proda blago po določeni ceni, brez razlike ali je pripeljal 50 ald pa 1 balo. Ta pri- dobitev pa je vendarle tako velika, da odtehta nekatere trenutne težave. Skrb za kakovostni pridelek je danes v ospredju. Od tega je tudi odvisno, s kakšnim zadovoljstvom odhaja hmeljar domov, ko je prodal blago. Se v večji meri pa je od tega odvisno kakšno ceno bo dosegel pridelek na trgu. Hmeljarji se danes v popolni meri zavedajo,, da je od urejene trgovine in kakovosti blaga odvisno bodoče hme- ljarstvo. Zato ni slučaj, da je hmeljar letos ob izredno neugodnih vremenskih prilikah pičlo odmerjen delovni čas v celoti namenil rastlini ter z izrednimi naEK>ri očuval pridelek pred škodljivci. In ne zaman. Ob takšnih razmerah lahko mirno rečemo, da so hmeljarji v redu izvršili odgovorno nalogo in delo v letošnji sezoni. Rad bi p>ovedal še nekaj besed onim, ki pa na te stvari ne gledajo tako. Namreč, nekaj hmeljarjev se zelo ogre- va za anarhično trgovino p>od parolo »hmelj bomo prodali onemu, ki nudi višjo ceno«. O tem je biJo že mnogo razprav po Savinjski dodinL ^Razve- seljivo je, da je končno le kratkovid- nost podlegla pred resnim opozorilom številnih hmeljarjev in da je zmagala odločnost pod parolo »hmelj bomo pro- dali onemu, ki ustvarja perspektivo sa- vinjskega hmeljarstva.« Mirno lahko trdim, da so upravni odbori kmetijskih zadrug, zavedajoč se velike odgovorno- sti do bodočega hmeljarjenja, znali oce- niti situacijo in ddločno ovrgli brez- perspektivno gledanje na račun tre- nutnega zadovoljevanja. Ta odločnost je tem bolj razveseljiva danes, ko se spričo ogromnih količin hmelja v svetu ne moremo igrati z našimi tržišči, ka- tera smo si v dolgih letih pridobili z zasluženim renomejem našega hmelja V svetu. Trdno sem prepričan, da se je sle- herni hmeljar,, ki o teh stvareh raz- mišlja, odločil za tisto pravilno pot, ki je za hmeljarje edino pravilna. O teh stvareh naj razmišljajo še oni, ki še čakajo na dovoz, do takrat pa naj j>o- skrbijo, da se ne bi blago v domačih skladiščih pokvarilo. Kdor pa misli, da je drugačna pot glede prodaje hmelja bolj perspektivna,, naj gre po njej, prav pa je tudi, da nosi morebitne po- sledice. Kač Karel OD 16. DO 22. OKTOBRA BO V ŽALCU VELIKA GOSPODARSKA HMELJSKA RAZSTAVA Laška občina ima dovolj pogojev za gospodarsko rast (Nadaljevanje s 1. strani) Kadar govorimo o gospodarsko moč- nih krajih v našem okraju, preradi obračamo oči na Savinjsko dolino, če mislimo na kmetijstvo, ter na Celje, če je vprašanje industrija. Sicer pred- nosti le-teh ni moč zanikati, toda zgodi se, da prezremo pri tem ostale kraje. Zaradi tega se nimajo kaj čuditi, če smo bili spričo ^bogate in pestre go- spodarske razstave v Laškem prese- nečeni. Nova občina Laško šteje okoli 12.000 prebivalcev. Njena gospodarska moč je precejšnja in področje njene de- javnosti lepo zaokroženo z izjemo Jur- kloštra, ki je nekoliko oddaljen od sre- dišča. Gospodarska razstava je v glav- nem prikazala vse najvažnejše gospo- darske dejavnosti v občini. Zunanji del razstavišča je zavzelo gospodarstvo, ki s sedežem v Jurkloštru predstavlja iz- redno važno panogo v občini. Gozdarji so prikazali vse od semena, vzgoje mla- dih dreves v drevesnicah, do pridelave lesa in uničevanja gozdnih škodljivcev. Drugi del razstave na prostem je za- sedlo podjetje »Agrotehnika« z vrsto kmetijskih strojev, ki so za kmetijstvo v laški občini najbolj primerni. Notranji del razstavišča je bil tudi vzorno urejen. Posamezni paviljoni ne ločijo kmetijstva od industrije. Vse veje gospodarske dejavnosti se prepletajo in ustvarjajo vtis enotnosti. Tako najdemo poleg rudarskega rova izbrano sadje po- sameznih sadjarjev, poleg blaga »Volne« Laško pa spet obrtniške izdelke. Raz- stava ne vzbuja vtisa tekmovanja po- sameznih gospodarskih E>anog med se- boj, temveč nazorno prikazuje dejavnost občine v celoti. Na razstavi imajo svoje paviljone obrtniki, svoj kotiček so ure- dili lovci, razvoj Laškega pa so z bo- gatim zgodovinskim foto materialom prikazali člani turističnega društva. Svoj paviljon ima Tovarna lesne ga- lanterije Rimske Toplice, Pivovarna Laško in drugi. Ce sodimo po sobotni razstavi živine in če smo videli izbor sadja na razsta- vi, moramo priznati, da ima laška ob- čina poleg gozdai-stva v kmetijstvu še največ pričakovati od sadjarstva in ži- vinoreje. Zaenkrat še sicer nekateri subjektivni razlogi ne dovoljujejo po- E>olne preorientacije v to smer. Kmetje gojijo še vse vrste kmetijskih pridel- kov, ker se pač nase najbolj zanesejo. Toda prišel bo čas, ko bodo tudi te stvari pri nas urejene, ko bodo kmetje videli, da se jim bolj izplača gojiti tiste pridelke, ki jim prinašajo večje kori- sti, bodo svoja posestva tudi raje in hitreje preusmerjali za tiso gospodar- sko panogo, ki karakteristikam površin najbolj odgovarja. Tudi turistična de- javnost bi v bodoče morala najti do- stojnejše mesto, saj si Laško z okolico od tega lahko marsikaj obeta. Na F>odročju živinoreje so v laški okolici dosegli že lepe uspehe. V bo- doče bi morali posvečati več pozorno- sti vzreji enotnejše plemenske živine, predvsem pa bi morali vzrejati več do- brih krav kot doslej. Tekmovalni duh med živinorejci narašča, kar je zdravo in obetajoče. Zelo velik uspeh zadružništva v laški kmetijski zadrugi je brez dvoma tudi to, da je tu ženska sekcija zadružriic zelo marljiva. Lep delež'uspeha leto- šnjega zadružnega tedna je ležal na ple- čih teh žena. Tudi med seboj so žene organizirale tekmovanje. Tako bodo v tem tednu pregledale vse vrtove in do- ločile najboljše zelenjavne vrtove. Zene zadružnice so si z delom priborile po- hvale vreden položaj in s tem potolkle vsa namigovanja, da je za ženske le štedilnik in hišno opravilo. To je konč- no poleg gospodarskega tudi politični uspeh. Organi socialnega zavarovania v Laškem ze v zaceihu na pravi poti Četrta podružnica našega celjskega Zavoda za socialno zavarovanje je za- čela pred kratkim poslovati v Laškem, pred nekaj dnevi pa se je sestala na svoje prvo zasedanje novo izvoljena skupščina. Na področju podružnice je skupno 2172 zavarovancev, od katerih je 653 upravičencev na otpoške doklade z 1273 otroki. V treh mesecih svojega obstoja je EK)družnica samo na kratkoročnih dajatvah izplačala že nad 800.000 din, za otroške dodatke pa že nad 10,.000.000 din. Na skupščini so člani in navzoči za- stopniki drugih forumov obravnavali predvsem probleme, ki jih je nakazal v svojem poročilu upravnik podružnice tov. Fabč'č. Pri obravnavi terenske kontrole bolnikov je bUo poudarjeno, da je zelo potrebno, da se ta služba okrepi, zlasti zaradi takih grobih si- mulantov in izkoriščevalcev sredstev socialnega zavarovanja, kakršni so Sat- ler Franc iz Jagoč, Mušerlin Slavko iz Rimskih Toplic in Koritnik Antonija iz Trnovega hriba. Nadalje je na laškem področju omem- be vredna zdravstvena služba,, ki za- i-adi pomanjkanja kadra še ni dovolj razvita z ozirom na potrebe 12.000 pre- bivalcev. Nekaj bo potrebno ukreniti tudi glede dejanskega staleža bolnikov, ki sedaj prav gotovo ni realen, ki pa bi se dal zboljšati s stalno prevzgojo ljudi in s povečanjem števila zdrav- stvenega kadra, ki bi medicinsko lahko temeljito obdelal bolnika. Tudi na pod- ročju te podružnice, kakor tudi drugod,* so precejšnje pomanjkljivosti glede pravočasne prijave in odjave zavaro- vancev, ki povzroča nepMDtrebno admi- nistrativno delo in otežuje pravilno in tekoče poslovanje podružnice. Vsebina dela skupščine je bila dobra saj je v razpravi sodelovalo precej čla- nov, najvažnejšo problematiko celot- nega področja socialnega zavarovanja pa sta še podkrepila in osvetlila pred- sednik izvršnega odbora zavoda tov. Spat in direktor tov. Loštrk. Značilno za to skupščino pa je še prav posebno to, da je bil ves čas nav- zoč predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Vodovnik in njegov na- mestnik ter še drugi predstavniki or- ganizacij iz Laškega. Predsednik občin- skega ljudskega odbora je poleg drugih pomembnih stvari navedel, kar le red- ko slišimo na sejah socialnega zavaro- vanja, da je namreč možno dobro so- delovanje zavoda in občinskega ljud- skega odbora le tedaj, če se bosta oba foruma med seboj izpopolnjevala s tem, da se bosta obojestransko zanimala za obstoječe probleme. Predlog, da naj bi zastopnik socialnega zavarovanja ča- sovno prihajal na seje občinskega ljud- skega odbora in da bi zastopnik tega odbora bil navzoč pri zasedanjih or- ganov podružnice, so navzoči člani spre- jeli z zadovoljstvom. Želeti je, da bi bilo tako razumevanje in tak odnos do socialnega zavarovanja tudi v dru- gih podružnicah in sereda tudi y Celju samem'. V Ce\\u ho v kratkem času začel poslovati Gospodarski klub Letos so bili v pritličju novega sta- novanjskega bloka na Miklošičevi cesti izgotovljeni in opremljeni prostori Trgo- vinske zbornice. Tajništvo zbornice od- nosno odbori zasedajo 5 poslovnih pro- storov, 2 prostora pa sta pogodbeno od- dana Društvu ekonomistov in Društvu pravnikov, ki doslej nista imeli svojih prostorov. Upravni odbor združenih zbom'ic, pod vodstvom katerega so dokončno oprem- ljeni tudi prostori Gospodarskega kluba, je sklenil te prostore čim prej predati svojemu namenu. Gospodarski klub bo z.ačel v kratkem poslovati in bo dnevno odprt do 22. ure. Vodstvo kluba pri- pravlja skupno z Društvom ekonomi- stov načrt dela, s katerim bo skušal zadovoljiti vse panoge gospodarstva s predavanji, debatnimi večeri in klub- skimi prireditvami kulturnega in druž- benega značaja. Klubski prostori bodo na razpolago tudi za redne sestanke in seje, za študij in seminarje, možno pa bo tudi sklepati pogodbe in prirejati sprejeme gospodarskih delegacij in po- slovnih oseb. Klub bo imel na raz- polago vso dosegljivo gospodarsko lite- raturo, dnevno časopisje in revije. Slu- žil bo predvsem upravnim odborom in delavskim svetom podjetij — članom zbornice — za sestanke in debatne krožke, za strokovno izpopolnjevanje itd. Istočasno je upravni odbor zbornice sklenil ustanoviti gospodarsko pisarno, ki bo zaradi pomanjkanja prostorov po- slovala z Društvom ekonomistov v istem prostoru. Gospodarska pisarna bo dajala razne nasvete in usluge podjet- .jem in posameznikom ter posredovala v prometu premičnin. V pisarni bodo zaposleni diplomirani ekonomisti. Kaj pravi k temu sindikalna podružnica Tovarne kovinskih izdelkov in livarna Vitanje Na vitanjskem področju ni industrije in tudi obrt je le slabo razvita, zato so številni ljudje tega predela predvsem navezani na fužinsko tovarno. Kdor se spominja bivše stare ko- vačije, v kateri so še do pred nekaj leti delali, dobro ve, v kakšnih prilikah so opravljali svoje delo in je bilo torej kar v redu, da so staro kovačijo opu- stili in se v 1949. letu preselUi v nove delavnice preurejene bivše tekstilne tovarne v Fužinah. Tovarna je bila te- daj ob izročitvi delavcem popolnoma obnovljena in lepo urejena. Edina dolž- nost delavcev je bUa, da jo v takem stanju vzdržujejo in delovne pogoje iz leta v leto zboljšujejo. Tako bi moralo biti in tako bi tudi vsi pričakovali, vendar pa niso šli po tej poti. Prostori tovarne in pogoji v njih so se iz leta v leto poslabševali, delno zaradi neka- terih nič kaj prida direktorjev, v veliki meri pa tudi zaradi izredno slabega odnosa, ki ga je imela in ga še ima večje število članov tega kolektiva do tovarne in do družbene lastnine. Stanje v podjetju je pred nekaj meseci že prišlo tako daleč, da bi bUo skoraj prišlo do prepK)vedi dela v njem. Ni no- benega dvoma, da bi bilo prizadevanje nekaterih dobrih in prizadevnih ljudi iz vodstva in kolektiva uspešnejše, če ne bi bilo med njimi nekaj takih,, ki delovne discipline in odnosa do dela ne razumejo in ki smatrajo, da mora samo podjetje — družba imeti do njih obveznosti in dolžnosti ne pa tudi oni do podjetja. Samo v zadnjem kratkem času je vodstvo tovarne moralo izreči enajst disciplinskih kazni, da bi vsaj s temi, sicer nič kaj zaželenimi ukrepi pripra- vilo k pravilnemu odnosu najbolj ne- disciplinirane delavce. Dva delavca sta bila kaznovana z denarno kaznijo, ker so njuni izdelki bUi izredno slabi. Nekdo je od 200 komadov proizvoda imel kar 130 neodgovarjajočih, tako da je moral drugi delavec vršiti pvopravila polnih 5 ur,- drugi je od 185 komadov imel 75 slabih „tretji pa sploh ni hotel upoštevati navodil, ki mu jih je dajal njegov obratovodja. Nadaljnjih 6 de- lavcev je podjetje kaznovalo, ker so izostali neupravičeno z dela; sedmi je samovoljno zamenjal delovno izmeno, osmi pa ni hotel očistiti stroja in sto- jega delovnega mesto. Na delo prihajajo v vinjenem stanju Niso osamljeni primeri, da delavci in tudi uslužbenci pridejo na delo v vinjenem stanju; prav tako se zelo pogosto dogaja, da delavci prinašajo v tovarno s seboj alkoholne pijače in da »nedolžna« okrepčevalna sredstva — pivo in jabolčnik, kakor navadno imenujejo take tekočine, prodajajo tudi v tovarniških točilnicah. Vodstva pod- jetij ukrepajo proti vinjenim delavcem zelo različno. Ponekod jih, če jih se- veda zalotijo v takem stanju, pošljejo domov in jim ta dan pišejo kot ne- upravičeni izostanek, kar je prav, ven- dar pa bi bilo v nekaterih primerih potrebno še ostreje ukrepati,, drugje jih samo kaznujejo z opomini, dočim po- nekod gredo celo mimo takih pre- krškov, ki imajo lahko zelo občutne posledice. Na vsak način je potrebno glede teh napak zaostriti ukrepe in brezpogojno prepovedati vstop v podjetje vsako- mur, ki pride tudi le malo opit, in prepovedati vnašanje v tovarno vse vrste alkohola in seveda odstraniti iz tovarniških okrepčevalnic tudi najne- dolžnejšo pijačo. Večina delovnih me.st jo v naših podjetjih take vrste, da za delavca v večji ali manjši meri pred- stavljajo nevarnost za poškodbo, zato mora tu delati le priseben in popolno- ma trezen človek. Alkohol lahko tudi izven podjetja stori veliko zla, saj o tem dnevno čitamo in slišimo ter smo večkrat sami priče težkih prometnih nezgod, še večje posledice pa ima lahko alkohol na delovnem mestu, zla- sti tam,, kjer so stroji ali je nevarno delo. Pravično bo, da pri bodočem razisko- vanju delovnih nezgod pogledamo tudi, kaj bo pokazala analiza vzete krvi pri ponesrečencu samem in pri drugih ose- bah, ki so neposredni p>ovzročitelji ne- zgode. Zelo neredno bo v takih prime- rih za tistega, pri katerem bo ugotov- ljeno ,da je tega dne delal v vinjenem stanju. Alkohol v nobenem primeru ne spada v tovarno. Če se zavedamo, da je to škodljivo in nevarno, potem se bomo tega popolnoma odrekli. Kdor pa le ne bi mogel ali ne bi hotel tega razumeti mu bo pač potrebno povedati na pri- mernejši način, ki pa prar gotovo zanj no bo brez posledic. CELJSKI TEDNIK, T. okta so enomesečne preizkušnje občin že dokazale, da pravilno pojmu- jemo svojo vlogo in so se dela lotile s prave strani. Med občinami, ki nam obetajo lep napredek, je brez dvoma tudi vojniška. Jamstvo za to trditev imamo v treh činitelj ih: Vojniška cblina ima za predsednika uglednega domači- na Jožeta Jošta, ki dobro pozna tam- kajšnje razmere in mu kot kmečkemu sinu kmetijstvo tudi »leži«. Volivci ga spoštujejo in mu zaupajo. Ljudje čutijo veliko spremembo z ozi- rom na uveljavljanje svojih pravic in drugih konkretnih vprašanj in pravijo, da bodo sedaj v svoji novi občini laže reševali svoje probleme, kot prej na okraju, ki jim kot velika upravna enota ni mogel posvetiti tolikšne pozornosti v vsakovrstnih težnjah. Kot tretji porok bodočega razvoja vojniške komune pa je dejstvo, da so si za člane raznih svetov in komisij izbrali najbolj sposobne in med volivci najbolj priljubljene ljudi. komaj za lastno uporabo. Več skrbi hočejo posvetiti tudi kolobarjenju, ker so v tem pogledu kmetovalci v zadnjem času precej grešili. Za dosego višjih hektarskih donosov pa se bodo posluže- vali vseh agrotehničnih pripomočkov. Zaradi jasnejšega pregleda bodo v najkrajšem času uredili tudi kartoteko gospodarstva po kmetijskih panogah. LEPgl IZGLED VSEH VECJIH NASELIJ, STANOVANJA IN UREDI- TEV KOMUNALNIH NAPRAV, BO GLAVNA NALOGA SVETA ZA KOMUNALNE ZADEVE Svet za komunalo čakajo ogromne naloge spričo neurejenih komunalnili vprašanj v več naseljih, predvsem pa v samem trgu Vojniku, ki ga je lanska po voden j postavila še v težjo situacijo. Na svoji prvi seji je svet za komunalo v podrobnostih analiziral to vprašanje v merilu občine in stopil pred ljudski odbor že s konkretnimi predlogi v po- gledu cest, mostov, kanalizacij ter sta- novanj, tako da bodo lahko v najkraj- šem času že začeli v okviru razpoložlji- vih sredstev z načrtnim delom. Na eni prihodnjih sej bodo izvolili tudi iposebno komisijo, ki ^o zbrala podatke za olep- šavo in uredlitev krajev ob glavnih cestah. Nastavili bodo tudi več cestar- jev, ki jih doslej vojniška občina sploh ni 'imela. Člani sveta za komunalo so na svoji prvi seji tudi živo rapravljali o stano- vanjski problematiki svoje občine. Predlogov v tem pogledu za sedaj še niso osvojili, sklenili pa so, da bo ob- činski odbor intenzivno delal tudi na tem področju. „KOTEKS" Slovenske Konjice Dve obliki gospodarskega kriminola Upravnik podjetja »Koteks« iz Slo- venskih Konjic, tov. Kralj, je pogosto popival in zapravljal denar v družbi s Paučuhom, vratarjem podjetja »Konus«. To je bilo vodilo revizijski komisiji, ki je nekoliko natančneje pregledala p>o- slovanje podjetja »Koteks«. Kontrola ni bila zaman. Odkrila je, odkod upravniku tolikšen denar in zakaj tako vneto pri- jateljstvo z vratarjem tovarne usnja. Oba sta se namreč dogovorila takole: »Koteks« .je poleg kož dobavljal to- varni »Konus« tudi lubje, ki je potreb- no za predelavo usnja. Upravnik »Ko- teksa« Kralj je v dobavnicah navajal vedno večje količine lubja, kot ga je dejansko ta podružnica tovarni doba- vila. Kralj je izpolnjeval lažne odkupne bloke, napisal nanje lažna imena, jih podpisoval s pK>narejenimi podpisi in dvigoval »izkupičke« teh »dobav«. Ta denar sta si potem upravnik Kralj in Paučuh delila. Da ne bo zmote. Tu ne gre za manjše količine. Vsi zneski še niso ugotovljeni, toda že sedaj presegajo 100.00O din, ki sta jih oba nepoštenjaka spravila v žep. Revizija pa ni odkrila samo te golju- fije. Ugotovila je še drugo vrsto gospo- darskega kriminala. Podjetje »Koteks« je nakupovalo lubje pri kmetih. Za ki- logram lubja je plačalo 5 din na roko s klavzulo, da kmetje lubje pripeljejo v tovarno »Konus«. To se pravi, prevoz je bil vračunan v teh petih dinarjih za en kilogram. Podjetje »Koteks« oziroma njihova centrala v Ljubljani, pa je to- varni usnja »Konus« v Slovenskih Ko- njicah pošiljala fakture za dostavljene količine lubja po 10 in 15 din za kg. To se pravi, da je podjetje »Koteks« samo za pisanje računov in nekatere druge manipulativne stroške dobilo 100 do 200% dobička na ceno, ki so jo plačali proizvaj.alcu. Kaj pravitk ta dva primera? Po vsem tem ni nič čudno, če so nekateri naši industrijski izdelki nenormalno dragi, ker če pri lubju tečejo stvari na tak način, ni izključeno, da tudi drugi od- kupi ne predstavljajo za nekoga zlato jamo. Težko verjamemo, da bi »Koteks« našel opravičilo za tak razpon faktu- riranja? Na drugi strani se čudimo tudi odgovornim usužbencem »Konusa«, da teh špekulacij niso opazili in promtno plačevali lubje, ki ga sploh niso sprejeli, na drugi strani pa je prav tako čudno, da ne bi vedeli cene, ki so veljale za kmete v okolici tovarne ter razliko pri fakturah iz Ljubljane. SVOJE KADRE BODO NENEHNO IZPOPOLNJEVALI Strokovni kader na novi vojniški ob- čini je v glavnem sestavljen iz bivših ljudskih odbornikov. 2e pri začetnih nalogah se je pokazalo, da je ta kader ob sodelovanju organov družbenega upravljanja dokaj sposoben, vendar pa mu kljub najboljši volji za samostoj- nejše izpopolnjevanje službenih dolž- nosti še manjka strokovne izpopolnitve. Ko so pred kratkim v merilu okraja bili razni seminarji, so člani svetov in komisij vestno sledili predavanjem. Te dni pripravljajo tudi seminar za kme- tijstvo, ker namerava občina posvetiti največ pozornosti ravno tej panogi. Za- to se za ta seminar vestno pripravljajo že nekaj dni. NAJOBSiRNEJgl PROGRAM DELA IMA SVET ZA KMETIJSTVO Težišče dejavnosti vojniške občine bo usmerjeno predvsem v razvoj kmetij- stva in kmečkega zadružništva. Spričo dejstva, da ima občina hribovite obrob- ne predele, hočejo i>osvetiti prvenstve- no skrb sadjarstvu in živinoreji, ki bosta v danih E>ogojih pri smotrnejšem gospodarjenju lahko občino izdatno bo- gatili. Na svoji prvi seji so se člani sveta že pogovorili, kakšno bo njihovo bodoče delo na piodročju kmetijstva. Ko so sprejemali predloge v svoj delov- ni program, so si bili edini v tem, da bo delo kmetijskega sveta tesno pove- zano in f.e tudi izključno naslanjalo na razne pospeševalne odseke pri kmetij- skih zadrugah. Da pa bo takšna pove- zava in obojestransko zaupanje rodilo uspehe, bodo pogosto sodelovali z vse- mi zadrugami, ki spadajo v njihovo področje (Dobrna, Strmec, Frankolovo m Vojnik). Vse te zadruge bodo dobile strokovne tehnike, ki bodo svetovalci v proizvodnji in nudUi kmetovalcu svojo strokovno pomoč. Glede živinoreje si je svet za kmetij- stvo zadal nalogo, gojiti v svoji občini enotno pasmo, tako pri govedu kot pri svinjah. Pri govedu so se odločili za B'ivorjavo pasmo, v prašičereji pa bodo vzrejali belo požlahteno slovensko svi- njo, ki jo v zadnjem času goje vsa na- predna kmetijska posestva. Sadjarstvo — kot smo že omenili — je druga veja kmetijske panoge, ki bo prinašala vojniški občini mnogo koristi. Tako kot v drugih občinah celjskega okraja, je tudi tod sadno drevje ne- usmiljeno pustošil ameriški kapar in v vojniški občini so bili posebno prizadeti nižinski predeli. Ker pa so gorska pod- ročja k sreči ostala neokužena, jih lx>do skrbno zavarovali in čuvali pred okuž- bo, okužene predele pa v jesenskih in spomladanskih mesecih najvestneje škropili ter stara, nerodna in bolna drevesa odstranili. Da pa bodo stare sadovnjake lahko pomladili z žlahtnim sadjem, so v dogovoru z OZZ sklenili ustanoviti na svojem področju lastno drevesnico, ki bo lahko v nekaj letih zalagala ves okoliš z izbranimi sortami jabolk, hrušk in koščičastega sadja. Vinogradništvo bodo v vojniški obči- ni gojili v manjšem obsegu. Danes so precej lepi vinogradi v sevemovzhod- nem predelu (pod Konjiško goro), kjer raste predvsem žlahtna trta. Ti vino- gradi pa so precej stari in jih bodo zato obnavljali iz sklada za pospeševa- nje kmetijstva. Istočasno pa bodo skrbeli, da bodo vinogradniki svoje trte bolje negovali in ščitili pred okuž- bami. Nasade samorodnice bodo vino- gradnikom odločno prepovedali. Glede na porast živine bodo v voj- niiški občini morali preusmeriti tudi poljedelstvo. Zato bodo kmetom sveto- vali, da bodo v večjih množinah seja- li krmske rastline. Prav tako bo treba saditi tudi več krompirja, ki odlično us'peva in so ga kmetje doslej sadili SLEDNJO HRIBOVSKO VAS HOCEJO KULTURNO RAZGIBATI V vojniški občini je precej takih hri- bovitih predelov, kjer so prebivalci po- vsem odmaknjeni od kulturnega živ- ljenja. Spričo oddaljenosti teh krajev so prosvetni delavci iz središč le redko zašli v ta naselja. Prav tako pa so se ti ljudje s hribov le v neznatnem številu udeleževali raznih političnih, gospodar- skih, zdravstvenih in kulturnoprosvet- nih predavanj, ki so bila navadno le v večjih središčih. Svet za kulturo in pro- sveto pri novi vojniški občini je zato odločil, da bo v bodoče tem ljudem po- svečal posebno skrb. V okviru Ljudske univerze bodo v oddaljenejših naseljih organizirali razna predavanja( skupno za več bližnjih naselij), obenem pa te sestanke izkoristili tudi za pomenke s kmeti, da bodo tako sp>oznali njihove težnje in kulturne potrebe. Tako je svet za kulturo In prosveto v novi vojniški občini svojo prvo sejo zaključil z geslom: nobena, tudi naj- bolj oddaljena hribovska vas v naši občini ne sme biti kulturno zanemarje- na! Navedena dejstva govore, da je vojniška komima v svojem začetnem delu na pravi poti uspešnega razvoja ter da so dobro zasedeni sveti in ko- misije prave gonilne sile dela, ki bo brez dvoma kronano z usp>ehi. Pojasnilo k članku „Križem kražem po žalski komuni" Na članek pod tem naslovom smo te dni dobili iz Tabora dopis s tole vse- bino: »V omenjenem članku so hude ob- tože proti tov. Opresnikovi, ki pa niso resnične. Tov. Opresnikova je bila dejansko lastnik polovico omenjene hiše, p>olo- vico pa KZ. Ker pa je dvolastništvo delno otežkočalo normalno poslovanje KZ, je le-ta odkupila še drugo polovico in postala polni lastnik. V kupni po- godbi je dogovor, ki daje tov. Opresni- kovi 6 mesečno prezplačno uporabo ene sobe (ne pa stanovanje, kot je navedel člankar), ki jo mora plačevati. Od decembra 1953 je Opresnikova posedo- vala samo eno sobo„ ki jo je do letoš- njega aprila zasedala njena hči, ki je bila na bolniškem in porodniškem do- pustu in ki v Ljubljani^ ni posedovala stanovanja. Soba v Taboru ji torej ni služila samo za »letovišče«. Ker do sedaj Opresnikova ni uspela kupiti nove zgradbe ali dobiti stanova- nje, ni mogla sprazniti sobe v Taboru in se je opravičila pri KZ Tabor, ka- kor tudi pri pravnem zastopniku OZZ Celje. Stavek »... se bo v kraju šopirila Frau Opresnik« preveč žali čast Opre- snikove, saj izhaja iz družine, ki je dala za svobodo 5 bratov in eno sestro. Noben Taborčan, bodi njen prijatelj ali ne, ne bo mogel kaj slabega govo- riti o tej delavski hčeri, ki je že takoj prvim internirancem in izseljencem po- šiljala pakete. Ko se je leta 1944 z otrokom preselila v Laško, so nekateri domačini odnesli iz njenega stanova- nja mnoge stvari, katere je šele nedav- no iztirjala po sodišču. Pri tem je, kajp>ak, razumljivo, da pri nekaterih izjemah ni priljubljena,, zlonamerno pa je prenašanje manjšine na vse občane. Opresnikova, ki je ves ta čas s svo- jim otrokom stanovala tako rekoč ▼ predsobi, se bo te dni izselUa in zato ne bo EMDtrebna deložacija.« Opomba «ređništTa: Pisec članka ni imel na- mena žaliti OpresnikoTc ter je članek napisal na podlagi sprejetih podatkoT nekaterih ljudi T Taboru. Partizanskim otrokom so posvetiti največ skrbi V mali dvorani konjiškega kultur- nega doma so se preteklo nedeljo zbrali člani ZB NOB k svojemu letnemu ob- računu. Na področju organizacije, ki zajema Konjice z bližnjo okolico, je sedaj nekaj nad 160 članov ZB, kar je približno polovica od skupnega šte- vila članstva iz področja bivše konji- ške občine, ki je zajemala še krajevna odbora Spitalič in Stranice. Iz poročil, ki jih je podal odbor, lahko sklepamo, da je bilo delovanje organizacije dokaj dobro. Maja letos so bili prekopani zadnji borci v okolici Špitaliča v skupni grob, sedaj pa v tem kraju pripravljajo postavitev spomin- ske plošče padlemu komandantu bri- gade Milenku Kneževiću, ki je tu pa- del nekaj dni pred osvoboditvijo. Ker priprave dcbro potekajo, predvidevajo da bo odkritje plošče že letos v no- vembru. Zelo veliko skrb je odbor v preteklem letu polagal partizanskim otrokom,, ki so v času NOB izgubili enega ali oba roditelja. Po evidenci, ki jo ima odbor, je takih otrok 45. Letos je od teh bilo na taborjenju 23, prija- vilo pa se jih je 28. Prav tako je od- bor poskrbel za tiste, ki se šolajo ali učijo, 26 štipendij. O skrbi za te otroke so tudi na zboru samem dosti razpravljali, zlasti še spri- čo tega„ ker posamezni roditelji ne skrbijo v dovoljni meri za njihovo vzgojo, šolanje in učenje, pa tudi pre- jetega denarja vedno ne obrnejo v ko- rist otrok. Umesten je bil predlog, naj bi za take otroke še posebno skrb prev- zeli posamezni člani ZB, ki so se zato javili že kar na zboru. Dosedanji odborniki so med drugim tudi poročali, da so se že pričele prve priprave za postavitev spomenika tal- cem na Stranicah. Za letošnje leto je bUo iz okrajnih sredstev odobrenih 500.000 din, kar bo zadostovalo za na- črte in nekatere druge priprave. Sedem hektarov noviii vrinarskiii površin za celjske potrošnike Posebna komisija Sveta za gospodar- stvo celjske občine, ki je imela nalogo pregledati možnost večje proizvodnje zelenjave in sočivja na kmetijskem po- sestvu »Lava«, je te dni končala z de- lom. Komisija je ugotovila, da je mo- goče nekatere površine kmetijskega po- sestva »Lava« preurediti za gojenje so- čivja ter zelenjave, ki je celjskim po- trošnikom zelo potrebna,, pa je zaradi pomanjkanja morala biti dovožena iz .oddaljenih krajev in je s tem v zvezi bila tudi dosti dražja. Poleg tega je komisija mnenja, da je državno po- sestvo dovolj sposobno voditi vrtnarsko dejavnost v svojem okviru, zato je va- rianta o priključitvi nekaterih površin Vrtnarski šoli odpadla. Za bodoči celjski »zelenjadni vrt« je bilo odbranih 7 ha površin v neposred- ni bližini glavnih gospodarskih poslo- pij, kjer so dbslej gojili zgoden krom- pir. Te površine z ozirom na bližino gnojišč ter tržišča v Celju najbolj od- govarjajo, imajo pa poleg tega tudi raz- meroma najboljšo zemljo. Komisija bo svoje ugotovitve in pred- loge predložila občinskemu odboru na eni izmed prihodnjih sej. Da bi vrt- narstvo v Celju hitro in uspešno na- predovalo, bodo predlagali tudi izbolj- šanje kadrovskih moči. V Celje naj bi prišli vrtnarski strokovnjaki, po mož- nosti Bolgari,, ki bi to panogo uspeli v najkrajšem času dvigniti. Vrtnarstvo pri državnem posestvu »Lava« naj bi bilo sicer v okviru dosedanjega vodstva, toda finančno ločeno. Crtica ob Tednu otroka Pavla Rovanova: ROJSTVO V zaporu Lenka je še vedno strmela v železna vrata celice. Ozrla se je kvišku, vendar ji pogled ni prišel dalje, kakor do že- leznih vrat. Te so jo delile od hčerke, ki je pretresljivo vpila in klicala ma- ter. Hotela je zamižati, toda veke je niso ubogale. Vsa je otrpnila v neki odrevenelosti in se oklenila pograda, da bi poiskala novo moč. Krčevito se je tresla po vsem životu. Slike so se vrstile ena za drugo, in zbrala je vso silo, da bi se domislila, kako je bilo. Da, le kako je bilo? Gestapovce jo je prepoznal na ulici in še preden je dosegla prvo vežo,, da bi se skrila, so njo in hčerko obkolili in aretirali. Pred celico so jo nasilno ločili od hčerke. Zdaj vpije na hodniku, ona pa je za rešetkami... Z grozo jo je polnila gotovost, ki si je je bnš svesta že doma, da se po- raja v njej novo bitje, ki bo črpalo življenje iz njene bolesti in trpljenja, strahu in ponižanja. Toda zdaj ni smela misliti na to in sploh na nič ni hotela misliti. Se je slišala hčerkin jok in krik, ki je odmeval po hodniku in prodiral v celico. Mati pa ji ni mogla pomagati. Sesedla se je in brezmočno strmela v zid. Spreletela jo je mrzla zona. Se ne- kajkrat je zaslišala vpitje in krike na hodniku. V glavi so se ji prepletale misli, ena od druge straSnejša, obupnejša. Začelo se je mračiti. Nočne ure so tekle po- časi in spet je začula vedno bliže pri- hajajoči odmev okovank v pruskem koraku. To bobnenje je spremljalo rož- ljanje ključev. Stresla so se vrata celice sedemnajst in zver, ki je znala govoriti se je zadrla: »Marsch, Banditen-luder!« Pljunil ji je v obraz in jo sunil na hodnik. Lenka ni črhnila in to je ge- stapovca še bolj razjarilo. Brcnil jo je s škornjem. Lenka se je ozrla in za- dela jo je zaušnica, da se ji je za- meglilo pred očmL Premikala je krva- veče ustnice in dejala: »Vse vas bo do- letelo plačilo...« Pri zasliševanju so sprva pričakovali, da bo priznala. Lenka zanje ni vedela ničesar. Z grozo je opšzUa železne vrvi in na tleh mlako krvi. Potem ji je ugžsnila zavest vse se ji je zavrtelo v kolobar: obrazi, ix)hlepne oči, ki so jo razgaljeno požirale z živalsko naslado. Spet je začutila pekočo bolečino, sli- šala je, kako je žvižgal bič, in zdelo se ji je, da pada„ pada... Vpitje, kriki, udarci, kri... To se je ponavljalo tri mesece. V njenem telesu pa se je kljub mučenju in trpljenju porajalo novo življenje, kot bi narava hotela nadoknaditi živ- ljenja, ugašajoča po naši zemljL Jutranji svit se je prebijal skozi za- mreženo celično okence in kljub bole- činam in grozotni utrujenosti je nekaj trenutkov strmela v košček neba, ki je vanj segala bleda zora. Mraz jo je stre- sal, drgnila si je r6ke„ da bi se ogrela. Opazovala je lastovke na strehi so- sedne hiše. Neutrudljivo so gradile gnezdeče svojim mladičem. Vse njene misli so bile osredotočene okrog ene same misli: v njej oživlja 'bitje — otrok... Čutila je njegov utrip, čutila njegov premik. Da, o tem se ne vara. To je resnica, boleča in vendar odre- šujoča. Nič več ni sama, v celici sedem- najst ... V njej je bitje, s katerim se pogovarja,, temnica ji je postala svet- lejša v radostni bolečini. Nekega dne so jo premestili v celico osemindvajset. Na i>ogradu je ležala zapornica, ki je prav tako pričakovala otroka, prvega otroka! Za trenutek je Lenka pozabila na svoje gorje. Na- smehnila se je tovarišici na pogradu in dejala: »Ne bojte se!« V resnici pa se ji je stisnilo srce ob misli, da nima prav ničesar, kar bi ji lahko ponudila v tej težki uri. Tudi za lastnega otro- ka, ki ga pričakuje, nima ničesar. Vse to ji je blodilo v glavi, zdrznila se je in ne da bi pogledala na pograd, je po- novila: »Ne bojte se, pomagžla Vam bom!« Mlada sotrpinka je v odgovor le vzdihnUa. Lenka pa bi bila najraje vpUa in kričala, da bi si olajšala tes- nobo v srcu. Počasi se je zavčdela, da tu ni pomoči. Ta trenutek je začutila utrip žarkega občutka materinstva, če- tudi z grenkobo in bolečimi slutnjami. Vedno teže je prenašala lakoto. Vse mesece, ki jih je preživela v zaporu, ni prejela prav nobenega paketa in nič ni vedela za svoje drage. Gestapovska drhal je noseče matere uničevala po- lagoma s stradanjem. Mesec za mesecem se je vrstil: en dan kos kruha, drugi dan voda, tretji dan slan ričet brez vode. Voda je bila v »kibli«, ki so jo zjutraj spraznili in zapornicama nalili vanjo vode. Kako grozotno ponižanje človeka! Življenje, ki ga doživlja, ni življenje in vendar mora živeti! »Ljudje smo,, nismo živali,« je nekoč rekla paznici, ko je postavila vedro v kot. Ošabno jo je paznica premerila in z besedami: »zu gut fiir Banditen« plju- nila v vodo in zaklenila celična vrata. PravUi so, da je to bila mati treh otrok in predsednica društva »Mutter und Kind«. Zato so jo pHDstavili za paznico celice mater v pričakovanju. Lenki in Dori se je približeval čas poroda. Četudi sta prestali toliko du- ševne muke in lakote, ju je prevevalo neznano bolestno hrepenenje. Nemir se je polastil predvsem Dore. Prišlć je nepričakovano... Poraja- joče se življenje ne pozna nobenega za- kona, razen svoje lastne pravice do obstoja. Lenka je vse dni pričakovala plenice, to najnujnejše, kar potrebuje mati za otroka. Ko je legla Dora,, je paznica vrgla na pćgrad kup časopisnega pa- pirja. »Fiir Banditenkind!« je s svojim hreščečim glasom zavpila in odšla. Len- ka se ni ganila od trpeče tovarišice. Strahoma je zapazila, da ni vode. Paz- nica jo je namenoma pustila pred vrati. S stene celice se je poslavljal pramen sončnega žarka, ki je skrivnostno na- povedal mrak in noč. V noči, posebno v tako nenavadni noči, kakršna je po- rodna noč v zaporu, je vsaka bolest bridkejša in neznosnejša. Same misli, nobene rešitve! Ko je paznica zjutraj postavOa v kot vodo,, je na pogradu .ležala temnolasa deklica-novoroJenka, zavita v časopisni papir. Deklica ni jokala, saj je bila zato preslabotna. Cez pet dni je hrabra Lenka tudi zšse opravila to, kar je morala. Ni- kogar ni bilo ob njenem pogradu, Dora je bila preslabotna,, da bi se dvignila. Okrog nje je bila noč in trpljenje. Zjutraj je poleg nje zadihal deček. Ljubeče ga je pritisnila na svoje grudi, zavitega v časopisni papir, ki je zaše- lestčl kakor nova ostra bolečina. Ta dan je paznica prišlž zelo zgodaj. Hotela je vzeti oba otroka. »Ne! Ni- koli!« je zavpila Lenka in krik groze je odmeval od sten. Sunila je paznico od pograda. »Otroka ne dam, pa če me ubijete!« je vpila Lenka. Paznica se je malo zamislila, malomarno skomignila z rameni in odšla. Bolečine mesa niso nič v primeri z bolečinami duha. Teh grozotnih bole- čin ni mogoče opisati. Nekaj dni sta obe ob vsakem rožljanju ključa pre- bledeli in se tresli za otroka. Potem pa je nekega dne vrgla paznica velik kup papirja na pćgrad ... »Otroka vama bomo pustili nekaj ča- sa,« je dejala in z zvenečim posmehom zaloputnila železna vrata. Lenka in Dora sta se objeli v sreči, a spet sta v strahu strepetali, ko se jima je pogled ustavil na njunih, usahlih mladih prsih. Tako sta se rodla Janko in Metka v zaporu in usojeno jima je bUo, da sta danes hrabra Titova pionirja, četudi sta bila rojena r celici osemindvajset. Stev. 40 — stran 4 CELJSKI TEDNIK. 7. oktobra I9i6 Dr. lože Cetina Celjski planinci na Durmitorju Odpravo na Durmiior je v avguslu organiziralo Planinsko dru- štvo. Razen društva so prispevali denarne zne-sl^e še Železarna Store, Tetoško- doval nogo Urisek Dimitrij iz Megojnic. * t Pri padcu si je zlomila nogo Vid- ma jer Herta iz Prebolda. * Pri delu v rudniku je zasula plast premoga Krašek Martina iz Zagrada. Poškodovanec je dobil nekaj notranjih poškodb. Z yoza je padla Fužir Štefka iz Založ pri Polzeli. Zlomila si je ključnico. * S koso si je poškodoval levo nogo Albijane Leopold iz Črnega vrha pri Taboru. * Pri padcu si je poškodovala nogo Hržica Ivanka iz Grobelnega. Pri iztovarjanju vagona na postaji si je zlomil nogo Puklovec Drago iz Šo- štanja. * Gorlšek Rozi iz Slane pri Teharju je padla na nogo brana in jo poškodovala. Pri padcu si je zlomila nogo Avgu- štin Elizabeta iz Grletinec pri Humu ob SotU. Pri padcu ^ je zlomil nogo Hajnšek Konrad iz Ratanske vasi pri Rogaški Slatini. * Pri gašenju požara si je poškodoval prsni koš Orehovec Viktor iz Uniš pri PonikvL * Pri padcu ui je poškodovala prsni koš Vovk Liza iz Plešivca pri Velenju. Bevc Jožefa iz Gubna pri Pilštanju je padla z gospodarskega poslopja na železne vUe. Dobila je poškodbe na trebuhu. Pri padcu m. je poškodoval nogo Ivan Vojsk ia Bezovja pri Šentjurju. » Z zidarskega odra je padel Dedaič Bohode iz Celja. Utrpel je težje po- škodbe po telesu. Spet povožen oirok na republiški cesti Cel\e—L\ubHana v tednu, ki je posvečen otroku, smo spet primorani staršem znova in znova položiti na srce resno opozorilo: pazite la svoje otroke! Morda ne bi bilo prav ^ič odveč, če bi v tem tednu na vidnih mestih razobesili table z napisi »Noben otrok brez varstva naj ne stopi na pro- metno cesto!«. v razmeroma kratkem obdobju bi za Mihcem in Vladimiro lahko postal tre- nja smrtna žrtev Ljubljanske ceste 6-letni Fekonja Stanko • iz Medlega in Samo srečnemu naključju je pripisati, *la mali Stemko ni bil pK>vožen do smrti. Za vprežnimi vozrili lahko dnevno ^>Iiazujemo, kako se večja in manjša mladina obeša nanje in spremlja vozni- •^a kar dobršno pot. Včsisih tudi voz- nikov bič ne zaleže in nezaželeni pri- vesek se potuhne pod natovorjeni voz in za hrbtom voznika znova nadaljuje »brezplačno vožnjo«. Tako je tudi preteklo nedeljo dopol- dne mali Stanko iz Medloga visel na vprežnem vozu, ki je vozil v smeri Celje—Žalec. Z nasprotne strani je pri- vozil z običajno hitrostjo osebni avto, last Veterinaskega zavoda Celje, ki ga je vozil veterinar Milan Veber. Ko je avto privozU vštric voznika, se je fantek v trenutku odtrgal od voza in stekel čez cesto. Dr. Veber je avto takoj ustavil, toda fantek je že prišel pod kolo, ki mu je zlomilo levo nogo nad kolenom. Samo sreči v nesreči ter vo- začevi duhaprisotnosti se je zahvaliti, da mali Stanko ni postal smrtna žrtev prometno nesreče. ALI DES RES NAMERNO ZAVLA- ČUJE PRIKLJUČKE NA NOVO- ZGRAJENEM ELEKTRIČNEM OMREŽJU Pred dnevi smo objavili v našem ča- sopisu članek pod naslovom »Križem kražem po žalski komuni«, v katerem dopisnik med drugim trdi, da v Libo- jah DES namerno zavlačuje priključke na novo zgrajenem električnem omrež- ju. S tem v zvezi nam je elektrifikacij- ski odbor Liboje poslal tole pojasnilo v popravek: »Gori omenjene trditve ne odgovar- jajo resnici. Dogovor z montažno gru- po v 2alcu je bil točno izveden in so dela začeli točno po dogovorjenem času. Na dan objave članka (16. sept.) je bilo izvršenih že tri četrtine priključ- kov, nekaj dni pozneje pa nam je že zasvetila električna luč.« V imenu celjskih pijancev izjavljam, da bi rad dal celo plačo za tombolske karte, če bi v novem bazenu teklo vino! V tednu otroka odločno odklanjam gra- ditev »Žepnega gledališča«. Tam naj bo alkoholna restavracija za otroke, da se mi ne bodo pletli pod nogami v drugih oštarijah. Kaj vse lahko uredi vaš krajevni matičar Tajništvo za notranje zadeve v Ce- lju je preneslo mnogo poslov na držav- ne matičarje, da bi s tem približalo svoje poslovanje čim bliže državljanom. Sedanji okraj Celje je razsežen in ne- mogoče bi bilo zahtevati od ljudi iz najoddaljenejših krajev, da bi zh vsako prošnjo in potrdilo hodili v Celje na Tajništvo za notranje zadeve, ki še na- prej ostane pristojno za izdajanje vrste potrdil. Da ljudem ne bo treba hoditi v Celje, zapravljati čas in si delati pre- velike stroške, hodo krajevni matičarji (povsod, kjer so bili tudi doslej) izda- jali in posredovali tele zadeve, ki jih je sedaj opravljalo izključno TNZ v Ce- lju: Poleg matične službe so državni ma- tičarji pooblaščeni, da sprejemajo od državljanov vloge namenjene tajništvu za notranje zadeve, jih kolkujejo, od- pravljajo in rešene vloge spet vročajo prošnjikom. Matičarji so dolžni dati tu- di navodila in pojasnila. Sprejemajo lahko za TNZ v Celju naslednje vloge in prošnje: Matičar sprejema prijave in odjave stalnega bivališča (ali začasnega) ter spremembo stanovanja. Matičar uredi tudi spremembe v osebnih izkaznicah, orožnih listih, šoferskih izkaznicah itd. Dalje sprejema prošnje za potrdila o bivanju, vloge, s katerimi prosijo fi- zične ali pravne osebe za naslove sta- novanja, prošnje za overovitev knjig gostov in knjig razstreliva, prošnje za stalno naselitev v obmejno cono OLO Koper, prošnje za izstavitev dovolje- nja za vstop in prebivanje v obmejnem pasu. Dalje sprejema ma'ičar priglasnice za izstavitev osebne izkaznice, proš- nje za izstavitev dovoljenja za nakup orožja, prošnje za izstavHev orožnega lista, za podaljšanje veljavnosti orož- nega lista, za zamenjavo orožja iste vrste, prošnje za izdelovanje-orožja, za popravljanje in predelovanje strelnega orožja, sprejema priglasitev flobert pušk kalih)ra 6 mm, dalje prošnje za nabavo nabojev za pištolo, prošnje za nabavo razstreliva. Matičar sprejema tudi prošnje za sprejem v državljanstvo FLRj, prošnje za izbris iz državljanstva ELRj, proš- nje za sprejem v državljanstvo LR Slo- venije, prošnje za potrditev državljan- stva, prošnje za spremembo osebnega imena, prošnje za dostavo listin v ino- zemstvo in obratno, dalje prošnje za polaganje šoferskih izpitov, prijave za registracijo motornih vozil, prijave o spremembah na motornih vozilih, proš- nje za prevoz oseb s tovornimi avto- mobili, prošnje za potni list, prošnje za rodbinski potni list, prošnje za kolek- tivni potni list, za podaljšanje potnih dovoljenj. Prošnje v zvezi s potova- njem v inozemstvo sprejemajo mati- čarji samo za državljane FLRj, medtem ko morajo tuji državljani še vedno na oddelek za inozemce pri TNZ Celje. Končno sprejema matičar še proš- nje za registracijo društev, za nabira- nje prostovoljnih prispevkov, za potr- dila o času prestanem v internaciji, pregnanstvu, ujetništvu itd., prošnje za procesije izven cerkvenih prostorov, prošnje za podaljšanje zvonjenja in prošnje za blagoslavljanje velikonoč- nih jedil. Nadalje sprejema prošnje za izdajo dovoljenja za zažiganje kresov, metanje raket, za baklade, ognjemete itd., prošnje za skiciranje in snema- nje prepovedanih objektov, prošnje za odlog nastopa kazni, prošnje za po- moč osebam izpuščenim iz kazensko popravnih zavodov, prošnje za izsta- vitev potrdil o nekaznovanju, prošnje za izbris kazni. Prijave za prireditve, veselice in po- dobne dogodke pa vlagajo društva ne- posredno pri postajah Ljudske milice. Po vsem tem je razvidno, da lahko krajevni državni matičarji prevzamejo dolgo vrsto zadev in jih posredujejo državljanom v svojem kraju. Matičarji so povsod, kjer so bili doslej, morda pa se bodo še kje ustanovili matični uradi, ki bodo imeli ista pooblastila. V celjski občini so matičarji v Smart- nem v Rožni dolini, Škofji vasi in Sto- rah. Mestni prebivalci pa kot doslej, tudi v bodoče vlagajo prošnje in pri- javljajo razne zadeve neposredno na tajništvo za notranje zadeve v Celju. ,>>IN ZALEDJA Teden otroka v &mar\u prt Jelšah V Tednu otroka je osebje sektorske in zobne ambulante iz Šmarja izvršilo na Sladki gori pregled vseh šoloob- veznih otrok. Po šolah "so priredili zdravstvena in vzgojna predavanja, za- stopniki socialnega skrbstva pa so ob- iskali sirote in rejence pri rejnikih. Za otroke v internatu so izvedli akcijo za zbiranje sadja. Rdeči križ pa je orga- niziral tečaje za vkuhavanje sadja in pripravo brezalkoholnih pijač v Šmar- ju, Pristavi, Šentvidu in Podčetrtku. Za naloge v zvezi z vzgojo in skrb- jo za mladi rod, bi bilo potrebno v Šmarju ustanoviti Društvo prijateljev mladine. Upamo, da se bodo našli ljud- je, ki se bodo vključili v to plemenito delo. POKLONILI SO SE FRANKOLOVSKIM ŽRTVAM Krajevni odbor zveze VVI v Vojni- ku je pred dnevi v proslavo 10. oblet- nice osvob>oditve organiziral množični obisk na grobove talcev v Frankolo- vem. Članstvo se je v lepem številu (108) udeležilo te proslave. Tajnik or- ganizacije je v izbranih besedah po- zdravil vse navzoče in obrazložil po- men le proslave. Za njim sta tovariš Požar in Pejha v lepem govoru ori- sala borbo slovenskega naroda za svo- bodo. Žrtvam smo položili še venec na grob ter jim zapeli nekaj pesmi. IZ ROGAŠKE SLATINE Pred kratkim so se zbrali v Rogaški Slatini delegati iKulturno-umetniškega društva iz Rogatca, Kostrivnice in de- legati DPD Svoboda iz Rogaške Slati- ne ter ustanovili Občinsko zvezo prosvetnih društev. Tokrat so delegati tudi poročali o delu društev. Delegat iz Rogaške Slatine je poročal, da so vse sekcije Svobode zelo aktivne in požrtvovalne, nimajo pa primernih pro- storov za svoje delo. Najdelavnejša pa je ljudska knjižnica, ki jo vodijo uči- teljice Milica Glinšek, Jožica Verk', Ma- rija Kit in ložica Zerovnik. Te tovari- šice zaslužijo za svoje delo vso po- hvalo. Nič manj uspešno deluje tudi KUD v Rogatcu in Kostrivnici. Delegati so na koncu sprejeli sklep, da bodo v bodoče ustanovil prosvetna društva še v Donački gori, f^lorjanu in pri Sv. Roku ob Sotli. Pred dnevi so v Rogaški SlgMni go- stovali člani lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Otroci iz Rogaške Slatine in okolice so bili s predstavo zelo za- dovoljni in jim bo ta dogodek ostal ne- pozaben v njihovem življenju. Otroci si takih predstav še želijo in se omenje- nim članom iskreno zahvaljujejo. Lovska družina iz Rogatca pridno dela, saj ima 24 zelo požrtvovalnih čla- nov. Poseben problem te družine je lov na divje prašiče, ki delajo v tem kraju ogromno škodo.' V bodoče si bo- do člani še bolj prizadevali, da bi to divjačino polovili. V nedeljo, 9 t. m. bodo priredili lovsko veselico. Čisti do- hodek lx)do uporabili za kritje stroškov družine. I. ). ZAGREBŠKI VELESEJEM IN DNEVNICE Uslužbenci KZ Loče so sklenili ob- iskati Zagrebški velesejem ne da bi o tem odločal upravni odbor zadruge. Izgleda, da so se okoristili tudi oni, ki se velesejma sploh niso udeležili, pa so vendar prejeli dnevnice. Poslovodja Poslovalnice I. pa je prejel celo denar za prevozne stroške (nekaj nad 800 di- narjev). Mnenja smo, da ta primer spa- Ida pred disciplinsko sodišče. Čudi- mo se tudi računovodkinji, ki bi mo- rala poznati obstoječe zakonite pred- pise, da je dovolila izplačilo neupra- vičenih zneskov. S. S. IZ SLOVENSKIH KONJIC Sekretar OK ZKS v Celju in zvezni ljudski poslanec tov. Franc Simonič je imel pretekli teden v Slov. Konjicah predavanje »O vtisih iz potovanja po SZ«, kjer je bil kot član naše parla- mentarne delegacije letos v avgustu. Po predavanju je pokazal še več skiop- tičnih slik in odgovarjal poslušalcem na različna vprašanja. Predavanje, ki je bilo v letošnji jesenski sezoni prvo v Konjicah, je poslušalo okoli 350 ljudi iz Konjic, Zreč in Loč ter drugih oko- liških vasi. V Slov. Konjicah so se pred nedav- nim sestali odborniki organizacije RKS s področja konjiške občine. Doseda- nji občinski odbori bodo postali kra- jevni, ki bodo združeni pod komunsko vodstvo Rdečega križa. Iz svojih vrst so izvolili prvo komunsko vodstvo te organizacije. Dr. Topolšek je bil izvoljen za predsednika, tov. Varlev Marija pa za tajnika. Oba sta te funkcije zado- voljivo opravljala že nekaj let pri ob- činskem odboru RKS v Slov. Konjicah. * Na področju konjiške občine bodo v začetku meseca oktobra po vseh vo- lilnih enotah zbori volivcev, na katerih bodo odborniki ljudskega odbora in po- litičnih organizacij tolmačili volivcem nekatera politična in gospodarska vpra- šanja. Prav z ozirom na to, da zborov volivcev že precej časa v tej okolici ni bilo, lahko računamo, da bodo to pot dobro obiskani, hkrati pa pričaku- jemo od občinskih odbornikov,, da bodo pripravljeni volivcem odgovarjati na posamezna vprašanja. * Na glavni cesti blizu Prelog, nekako na sredi med Slov. Bistrico in Slov. Konjicami se je 25. 9. s kolesom pone- srečil tov. Kranj C Alojz. Zlomile so se mu vilice pri prednjem kolesu, kar je seveda povzročilo dokaj močan padec. Ponesrečenca so kmalu nato odpeljali v Konjice k zdravniku, odtod pa v celjsko bolnišnico. * Občinski gasilski odbor v Slov. Ko^ njicah pripravlja letošnjo zimo pose- ben gasilski tečaj za podčastnike in častnike pri gasilcih. Z ozirom na pre- cejšnje potrebe po dobrem kadru, saj je na področju občine 10 gasilskih društev, bo tak način najbolj primeren. L. V. Gibanje prebivalstva v ceijsl(i Mm v času od 24. 9. do 1. 10. 1»55 je bilo rojenik 10 dečkov in 12 deklic. Poročili so se: Alojz Pertinač, poljedelec iz Breze in Ma- rija Ritovšek, poljedcika stanujoča prav lamf Jernej Bukošek, delavec iz Štor in Ana Mla- kar, poljcdelka iz Breze; Franc Oberski, steklo- brusilec iz Rogaške Slatine in Marija Dreflak, gosp. pomočnica iz Cače vasi, obč. Rogaška Slatina; Mihael Jazbinšek, čevljar iz Pre- sečna, obč. Planina pri Sevnici in Marija Guček, gospodinja iz Ruševja, obč. Planina. Umrli so: Jožef Ljubej, otrok iz Zagorja, star 4 leta; Marija Lupše, gospodinja iz Dobležič, obč. Kozje, stara 52 let; Elizabeta Berk, poljedcika iz Podturna, obč. Rogaška Slatina, stara 6? let; Franc Vrečko, kovač iz Vrbnega, obč. Šentjur pri Celju, star 88 let; Ivan Delinjak, kmetovalec iz Trnovelj — Strmec, star 67 let; Rudolf Grilc, kamnosek iz Vitanja, star 71 let; MLAJŠO PISARNIŠKO MOC s srednješolsko izobrazbo in ob- vladanjem strojepisja iščemo za čimprejšnjo zaposlitev. Prednost imajo moške moči. Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe in dosedanjega službo- vanja je poslati na ETOL„ Tovar- na esenc in eteričnih olj, Celje, poštni predal 130. Vrednost dobitkov nad 1,000.000 dinarjev Čisti dobiček Je namenjen za gradnjo ljudskega kopališča v Celju Stev. 40 — stran CELJSKI TEDNIK, 7. oktobre 195§ Važni sklepi sveta za prosveio in kulturo v Celju Pred dnevi je bdla v Celju prva red- na seja Sveta za prosveto in kulturo OLO Celje, ki ji je predsedoval prof. Tine Orel, seji ipa je prisostvoval tudi načelnik Sveta za prosveto in kulturo tov. Vojko Simončič. Člani Sveta za prosveto in kulturo so se pogovorili o bodočih nalogah, ki jih predvideva sta- tut OLO Celje, sprejeli pa so tudi vrsto koristnih in uvaževanja vrednih skle- pov, ki bodo brez dvoma poživUi kul- turno-prosvetno dejavnost v celjskem okraju. S prosvetnimi društvi in kul- turnimi ustanovami bo celjski okrajni SPK vzdrževal zvezo na ta način, da bo širok krog ljudi, ki se zanimajo za kulturno problematiko celjskega okraja, o vseh važnih sklepih sveta obveščen po časopisju, z občinskimi SPK in ob- činskimi odlx)ri pa bo potrebno vzp>o- Btaviti stike tako, da bi člani okrajnega SPK že letos obiskali najmanj pet dru- štev v okraju. Sklep, da bo potrebno v kratkem sklicati predsednike vseh 13 občin na skupno sejo in se posvetovati z njimi o postavitvi referentov, je naj- lepši primer demokratičnega sodelova- nja okrajnega Sveta za prosveto in kulturo z občinskimi organi SPK. Nadalje so važni sklepi, naj se v okrilju okrajnega SPK v Celju formi- rajo 3 važne komisije in sicer: komisija za spomeniško varstvo, komisija za ljudsko prosveto in komisija za telesno vzgojo. V komisije so pritegnjeni po- membni kultvurni, javni in politični de- lavci* celjskega okraja, vsaki komisiji pa bo predsedoval član okrajnega SPK. Tako bo komisiji za spomeniško varstvo predsedoval prof. Janko Oro- žen, komisiji za ljudsko prosveto tov. Marica Frece in komisiji za telesno vzgojo prof. Tine Orel. Svet za prosveto in kulturo pri OLO v Celju se je nadalje v celoti strinjal s predlogom prof. Ferlinca, naj se celj- ska glasbena šola razširi in preimenuje v Srednjo glasbeno šolo, strinjal pa se je tudi s predlogom ravnatelja nižje gimnazije v Gornjem gradu, naj bi se na pobudo Sveta za prosveto in kul- turo, amatersko gledališče v Celju pre- usmerilo v avantgardno gledališče. Tov. Jože Curk, konservator celjske- ga muzeja, je seznanil člane sveta s podrobno izdelanim referatom o spo- meniškem varstvu, ki našteva že oprav- ljeno delo na tem področju, nakazuje pa tudi načrt za bodoče delo, ko ome- nja popravilo Kocenovega doma v Ko- tunjah, ureditev rojstne hiše Borisa Kidriča v Rogaški Slatini, konserva- torska dela v Zičah, najvažnejšem kul- turnem sE>omeniku celjskega okraja in konservatorska dela na Zovneku, zii- belki celjskih grofov. Na predlog predsednika okrajnega SPK tov. prof. Tineta Orla bodo člani SPK vzpostavili stike s terenskimi or- ganizacijami, predavali na sedežih po- sameznih občin in reševali zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela ter telesne vzgoje. Ker je kulturno in organizacijsko delo v novih okolišči- nah ločeno od nalog Sveta za šolstvo, ki skrbi za zadeve s področja šolstva in pred vojaške vzgoje, bo skrb za dvig kulturnoprosvetne ravni v celjskem okraju v marsičem intenzivnejša in olajšana. Vsekakor čakajo v bodočno- sti člane Sveta za prosveto in kulturo pri OLO v Celju važne naloge, ki jih bodo lahko uspešno opravili samo te- daj, če bodo njihovo delo podpirali tudi občinski SPK, organizacije ZB, Pro- stvena društva, organizacije SZDL, mla- dinski aktivi, ljudski odri, pevska in glasbena društva itd. Pri reševanju tako važnih in raznoterih kulturno- prosvetnih problemov celjskega okraja pa zasluži celjski okrajni SPK vso po- zornost naše kulturne javnosti in iskre- no želimo, da bi bilo to delo kronano z najlepšimi uspehi za kulturno rast sleherne vasi v celjskem okraju. L. Z. Rešimo temelje nove šolske zgradbe Ob lepi cesti tik pred zdraviliščem v Dobrni so lansko jesen zrasli s tal temelji za novo šolo. Pred ix>kritjem z betonsko ploščo so morali zaradi imo- bilizacije investicijskih sredstev delo prekiniti. Kljub temu da je zidovje po- krito, nevzdržno propada. Kaj bo čez zimo? Bržkone ga bo treba pozneje ix>- dirati, ker ne bo vzdržalo opečnih zi- dov. Rešimo ga in preprečimo škodo! V stari sedanji šolski zgradbi je slika naslednja. Napis pravi, da sta v njej osnovna šola in nižja gimnazija. Obe Vmata 455 učencev. Le-ti. jo 'p>olnijo od jutra do večera. Toda ne vsi. ker vanjo ne morejo. Zato ima šola še tri podružnice v tujih zgradbah. Nižja gim- nazija ima od osmih oddelkov 3 v Do- mu Mihe Pintarja, po en oddelek pa v zgradbi »stare občine« in v bivši pralnici. Enako se godi osnovni šoli. Ce bi letos temelje pokrili s ploščo Ln preprečili škodo, bi bila drugo leto šola vsaj pod streho. 80-letiiica slo renskega šolstva V Celju 80 let slovenske šole v Celju bomo praznovali v začetku meseca novembra na I. mestni osnovni šoli, ki jo celjska jevnost še vedno najbolj pozna pod imenom »okoliška šola«. Obletnica po številu let sama na sebi ne bi bila tako znamenita, če ne bi šlo za šolstvo zati- ranega slovenskega narodiča, ki si je pod nemškim gospostvom mukoma pri- dobival osnovne narodnostne pravice, med katere spada tudi šolstvo v mate- rinskem jeziku. Prav je, da se ta častitljiva obletnica v celjski javnosti dostojno proslavi. Upraviteljstvo šole namerava ob tej priložnisti izdati publikacijo, v kateri bo v kratkem opisana zgodovina šol- stva v mestu Celju s E>osebnim ozirom na slovensko osnovno šolstvo, priložen pa bo seznam nekdanjih učencev oko- liške šole, v kasnejšem življenju za- služnih za slovenski narodni razvoj, seznam vseh učencev, ki obiskujejo šolo v šolskem letu 1955-56 in foto- grafije upraviteljev te šole in učitelj- skih zborov. Šola bo priredila akade- mijo za širšo javnost, svoje učence pa bo opozorila na ta praznik z notranjo prireditvijo in skromno pogostitvijo učencev. Prepričani smo, da bo celjska javnost s svojo navzočnostjo na aka- demiji pokazala, da zna ceniti zasluge slovenskega učitelja za spopolnjevanje našega naroda, pri odpravljanju posle- dic, ki so nastale zaradi našega zamud- ništva na vseh področjih našega narod- nega življenja. Pomislimo ob tem, da je v začetkM 19. stoletja bilo na Slovenskem nekaj sto šol, a med temi nobene slovenske. Se v času Slomška, sredi 19. stoletja, je ostajalo brez šolske vzgoje do 80% slovenskih otrok, tako da je bila pre- težna večina celjskih okoličanov pred 100 leti še analfabetov. Po letu 1869, ko je po zakonu postalo šolanje ob- vezno, pa je mestni šolski svet vpeljal nemščino kot učni jezik, ki je okoličani niso razumeli. Na odločno zahtevo Slo- vencev je deželni šolski svet 13. mar- ca 1874 slovenski zahtevi ustregel, toda preden se je odlok o slovenski šoli za okoličane uveljavil, je bilo treba Slo- vencem premagati še mnoge ovire, kaj- ti celjski Nemci in nemčurji so se na vse načine borili zoper slovensko osnov- no šolo v Celju. Sola ni imela lastnih prostorov, čeprav so se učitelji in upra- vitelji Jakob Lopan, Armin Gradišnik in Franjo Kranjc prizadevali, da bi se za okoliško šolo sezidalo primemo šol- sko poslopje. Prostori v Razlago vi ulici št. 5 so bili premajhni in neprimerni, vendar je šola tu prebila več desetletij, do prve svetovne vojne, prebila tu voj- no in ostala tu še v stari Jugoslaviji do jeseni leta 1927, ko je dobUa svoje lastno poslopje v mestu in ima zanj največ zaslug tedanji šolski upravitelj Franjo Voglar. Za prvo slovensko osnovno šolstvo v Celju pa so si mnogo prizadevali tudi domoljubi izven učitelj- skih vrst, tako dr. Vrečko in dr. Jure Hrašovec, Trd je bil boj, nmogo žrtev je terjal od naših ljudi. Tudi zgodovina take, danes samo ob sebi umevne učne ustanove, nas torej uči, vodi in vzpKKi- buja. Izkažimo ji čast, ki ji pripada! IzobraŽevanje delavcev - glavna naloga velenjske „Svobode" Na nedavni seji so se pogovorili o delu v bodoče. Ugotovili so, da so tudi sedaj, na pragu jesenske sezone, vse V soboto, dne 1. oktobra 1955 ob 20 je bUa v Mestnem gledališču v Celju premiera Shakespearovega »OTHELLA«, Režija Gombač; inscenacija: Sveta Jovanovič. — Na sliki zaključni prizor, zahvala občinstvu. sekcije aktivne. Predmet seje je bil izobraževalni tečaj, ki bo v prvi vrsti namenjen delavstvu. Hvalevredno je dejstvo, da bo tečaj močno podprla uprava rudnika, ki je zainteresirana, da bo delavstvo vse bolj in bolj izobraženo. Tečaj bo trajal šest mesecev in se bo verjetno pričel 15. oktobra. Poleg splošnoizobraževalnih predmetov bo v učnem načrtu tudi gospodarsko-poli- tični del, glasbena vzgoja, lepo vedenje s poglavjem o spolni vzgoji, osnove iz fizike in kemije itd. Tečaj bodo skušali čimbolj približati interesom mladih delavcev. Slušatelji bodo plačevali malenkostno šolnino. Nihče, ki ne bo imel splošnoizobra- ževalnega tečaja, a ima pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo, ne bo mogel v kak drug tečaj za višjo kvalifikacijo. Poleg tega so se še pogovorili o pro- slavi ob 29. novembru. Razveseljivo je. da bodo ustanovili novo sekcijo: folkloro. Zanjo je že se- daj dosti zanimanja. V splošno zado- voljstvo vseh je glasbena šola, ki deluje v okviru Svobode, preimenovana v državno glasbeno šolo. Ob koncu so najbolj požrtvovalnim odbornikom dali majhne denarne na- grade, ki naj bodo priznanje za vestno in vztrajno delo. Svoboda, katere prva naloga je izo- braževati delavce, bo v vedno rasto- čem Velenju prevzemala več in več rialog in odgovornosti. Veliko in prijetno presenečenje Pred nekaj dnevi je izšla živo barva- na in bogato ilustrirana knjižica Knjiž- ne z,birke Mladiiinske knjige. V njej je objavljen seznam novih knjig, ki jih namerava v tem šolskem letu izdati ta nad vse marljiva in požrtvovalna za- ložba, Ce pomislimo, da prva leta po osvoboditvi nismo imeli mladini s čim postreči ne v knjigarnah, ne v šolah, še manj pa doma, in da je v desetih letih izdala že 500 knjig, je to uspeh, ki ga ne moremo dovolj pohvalno oce- niti. Njen letošnji program pa pred- stavlja res veliko presenečenje. V F>etih zbirkah je nanizanih 28 knjig živo pi- sane in bogato poslikane vsebine. Vsaka zbirka knjig ima svoj določen pomen in namen. Ni namen tega članka oce- njevati vsako knjigo posebej, marveč na kratko osvetliti vzgojno vrednost posameznih zbirk. Zbirka Čebelica vsebuje 8 slikanic za najmlajše. Se preden prebredejo prve težave zlogovanja v prvem razredu, že hlastno segajo otroci po slikanih stra- neh svoje prve leposlovne knjige. Poleg Prve čitanke jim postane slikanica naj- dražja knjiga. Ob primerni razlagi vse- bine se širi otrokovo obzorje, težave pri učenju pa minevajo dan za dnem. ICako bogato se obrestuje izdatek za vsako knjigo, ki stane komaj 50 din, vedo po- vedati starši, ki so to poskusili. Zato je prav, če naročijo kar celotno zbirko. Osemkrat bo Mladinska knjiga prese- netila naše malčke: Lonček, kuhaj! Moj dežnik je lahko balon. Mali Eskimo, Povodni mož. Pozor, avto! Kurirček, Laž ima kratke noge in Sneguljčica. Temelj otrokove lastne knjižnice je položen. Osem skrbno ohranjenih in morda še ovitih slikanic na poUci čaka na novo zbirko slikanic v drugem raz- redu. Ze v tretjem razredu se povišajo njegove duševne zahteve. Učenec bi rad bral daljše povesti. Dobiva jih sicer v šolski mladinski knjižnici, toda njegove lastne so mu dragocenejše. »Mamica, ali se lahko naročim na Sinjega ga- leba?« »Malo dražji je, pa ker tako lepo paziš na svoje knjige, naroči ga. Tu imaš 90 dinarjev!« Otrok komaj čaka prve knjige. Zbirka Sinji galeb začenja s Seliškar- jevo »Posadko brez ladje«, ki bo za Bratovščino Sinjega galeba ena najbolj zanimivih. Sledile ji bodo Kastnerjeva Pikica in Tonček, Cankarjeve Crtice, Jules Verneovih Dvajset tisoč milj ixxi morjem, Bassejeva Sklepetavčeva enaj- sto rica in Haggardovi Salamonovi rud- niki. Zbirka Zlata ptica so štiri knjige v živih barvah ilustriranih pravljic. — Knjige imajo trajno vrednost in je nji- hova cena po 300 din pri razkošni opre- mi razmeroma nizka. Zbirka obsega: Zlato puščico (madžarske pravljice). Afriške pravljice, Koroške narodne pri- povedke in Hauffove pravljice. Prav- ljice so priljubljene niladini in odraslim, zato so dragocen biser vsake domače knjižnice. Se eno leto ali dve bogati učenec svojo knjižnico s knjigami Si- njega galeba in pravljicami, že se mu zahoče vsaj v duhu potovati po širnem, komaj iz šolskih knjig iz zemljepisa znanem svetu. Mladinska knjiga mu ustreže tudi to željo. Zbirka Potopisi nudi doraščajočemu učencu pravcato razodetje. Skerljeva Neznana Amerika, Heryjev Beli konti- nent, Herzogov Anapumna (Himalaja) in Kuninov Vasco da Gama so polni popotne romantike. Kakor je prirodopis za mnoge učence trd oreh, tako jih priklene nase po- ljudno pisana knjiga iz živalskega sveta. Zbirka Iz življenja živali je naš slo- venski Brehm. Kako bi poživili priro- dopisni pouk, če bi se naši prirodopisci posluževali te zbirke. Skerlj opisuje Nevšečno sorodstvo, Polenec Razvoj življenja, Zei Morski svet in Matjašič Iz življenja najmanjših. Ali je še kaka šola brez takih knjig? Zal, še precej. Sole, otroški vrtci, domovi in knjiž- nice bodo nekoč zelo pogrešali knjige, na katere ne bodo naročeni in bodo m.edtem pošle. Doslej je izšlo 13 slika- nic, 25 knjig Sinjega galeba. 16 zbirk pravljic. 7 potopisov in 4 knjige Iz živ- ljenja živali. In denarna sredstva? Za- gotovimo jih v proračunih in iz drugih virov. Knjiga je najdragocenejši vzgoj- ni pripomoček in prijetno presenečenje za vsakega ljubitelja lepe knjige. —nik Nove arheološke najdbe v Celju Dela pri regulaciji Savinje kaj hitro napredujejo. Z dneva v dan se spre- minja teren pod hitrimi bagerji in bul- dožerji. Ze imamo novo cesto, ki poteka tik ob Kapucinskem hribu. Tudi nova struga Savinje si že utira svojo bodočo pot. Pri vseh teh delih je potrebno kopati precej v globino in tako so se odkrili razni stari predmeti, ki sodijo v rimski čas in nam osvetljuje življe- nje tedanje Celeie. Najprej so se pokazale najdbe pod novo cesto, ko so kopali dva jarka za vodovod in plin, Ze pri pol metru glo- bine se je nahajala rimska keramika, ki pripada koncu tretjega in četrtemu stoletju. Pod to keramiko smo naleteli na naplavino, ki loči mlajšo keramiko od starejše, ki sega do dva metra v globino in pripada 1. in 2. stoletju. Tukaj imamo ponoven dokaz, da je Celje zadela v 3. stoletju velikanska poplava in je bila rimska Celeia ta- krat domala uničena. Vendar je mesto kmalu ponovno vzcvetelo, kar nam do- kazujejo najdbe nad naplavino. Zanimivi so primerki keramike, ki je zastopana v najrazličnejših oblikah in kvalitetah od grobe keramike, ki je služila za vsakdanjo uporabo, do rdeče in svetlikajoče se terre sigilatte, z lepimi ornamenti, ki nam priča o do- brem okusu in visoki tehnični stopnji tedanjega lončarstva. Ne smemo pa po- zabiti na terro nigro, to je fina temna posoda, ki jo imamo tudi zastopano med keramiko in se po svoji kvaliteti in tankosti sten lahko kosa z najfinejšim japonskim porcelanom. Med posodo imamo poleg ogljenine precej živalskih kosti, kar priča, da so ljudje v tedanji dobi biU že pravi sladoimscL Poleg keramike, ki jo krasi večinoma enak ornament, je bilo najdeno tudi nekaj bronastih predmetov. Tako ima- mo nekaj šivank, nekatere prav dobro ohranjene, nadalje fibulo in dele me- dicinskih instrumentov, ki nam povedo, da je bilo zdravilstvo takrat že precej razvito. Najlepši bronast predmet pa vsekakor predstavlja bronasta zaF>est- nica, izdelana z lepimi ornamenti, ki je prava redkost med do sedaj najde- nimi predmeti v Sloveniji in s katero bi se še danes postavljala marsikatera Cel Janka. Profil nam je i)okazal precejšnje šte- vilo zidovja. Veliko ga je bilo novo- dobnega, ki je pripadalo nedavno po- rušenim hišam, vendar imamo opravka tudi z rimskim zidov jem. Ostanki zi- dovja, opeke, keramike in ogljenine so dokaz, da je bila tudi na desnem bregu Savinje rimska naselbina. Da je bila precej obsežna in strnjena so nam pa dokazale najdbe, približno sto me- trov oddaljene od ceste, ob novem desnem bregu Savinje, na mestu, kjer je bil še pred nedavnim železniški na- sip. Na tem mestu se je zopet pojavila keramika, ki časovno odgovarja oni, najdeni pod novo cesto, vendar ni tako lepo ornamentirana. Tudi tukaj sprem- lja keramiko ogljenina in živalske ko- sti. Važen predmet predstavlja novec, ki pripada Faustini Starejši, ženi ce- sarja Antonina Pija, ki je umrl leta* 141 po n. št. S tem novcem nam bo olajšano točnejše datiranje vse najde- nine. Zidovje je tukaj boljše ohranjeno kot ono pod cesto. Prav posebno je zanimiv tlak rimske hiše, ki je bil na zgornji strani rdeče barvan in je bila konstrukcija tlaka še dobro vidna. Na žalost ga nismo mogli prenesti v Mest- ni muzej, ker je od preperelosti pri dviganju takoj razpadel. Tudi celotno površino tlaka nismo mogli ugotoviti, ker je buldožer en del odtrgal, drugi del i>a leži -pod vrtovi, ki se jih letos nismo mogli dotakniti zaradi posevkov. Mesti muzej ima v načrtu, da se teren prihodnje leto sistematično preišče, ker bomo le na ta način prišli do jasnejše slike o številu in tlorisih hiš. Spomladi je bUa javnost obveščena o rimskih grobovih, najdenih prav tako na Bregu. Sedaj smo odkrili še en skeletni grob. Skelet je ležal nekoliko oddaljen od ostalih grobov, vendar po pridatkih časovno odgovarja ostalim skeletom. Ob lobanji smo našli poleg fragmentov keramike in žebljev še dve precej dobro ohranjeni steklenički in fragment medicinskega orodja. Vsi najdeni predmeti so bili preneseni v Mestni muzej v Celju, kjer jih čaka druga in glavna faza arheološkega dela. Predmeti bodo px)drobno proučeni, kon- servirani in keramiki bomo skušali dati prvotno obliko s tem, da bomo črepinje sestavili. Kmalu si bodo obiskovalci muzeja lahko ogledali najdene pred- mete v razstavnih prostorih, V. Beroe IZ ALBUMOV NAŠIH UMETNIKOV Akad. slikar Lavrenčič: Motiv ob Neretvi (risba) Odkod ime Trbiška zijalka? Bilo je v tistih časih,, ko so še bUi graščaki. Kmetje so takrat trpeli, a malo imeli. Tudi v Lučah, kakor pravi pripo- vedka, je živel graščak hudobnega srca. Kmete je priganjal na tlako, jim jemal posestva, jih izganjal iz vasi, ali p>a jih metal v luknje^ da so umirali od lakote. Dolgo, dolgo je čakal graščak nekega kmeta, da bi prišel na tlako, a zaman. Razjezil se je in dal kmeta vreči v luknjo. Posestvo mu je zaplenil. Ugodil pa je edini njegovi želji, da je lahko s seboj vzel ovco. Rov, v katerem je bilo kmetu usojeno prebiti, se je na- daljeval in zato je kmetu ovca kmalu ušla. Prišli so časi, ko je mcMral graSfiak poslati vojake za obrambo proti Ava- rom in takrat se je graščak spx)mnil kmeta v luknji, ki je že skoraj od lakote umrl. Obljubil mu je, da ga iz- pusti, če mu bo služil v vojski. Kmet je ušel iz vojske in hodil od vasi do vasi in prosil miloščine. Tako je prišel tudi v vas Trbiž in kaj je videl. Na trgu je bUa zbrana množica okrog neke ovce. Razveselil se je kmet^ še bolj pa začudil, ko je videl svojo ovco. Tisti rov se je nam- reč nadaljeval in vezal Luče in vas Trbiž. Pozneje, ko je graščaku trda predla, se je tudi on pKtdal skozi rov, misleč, da se bo rešU, a prav gotovo ni prišel v Trbiž, kajti glasu ot. Nekai iveri z ..Veselega kmečkega večera,, v Laškem »Veseli večer« v Laškem je bil zelo posrečen. Napovedovalec in Hrastelj sta razsula nekaj okroglih, ki jih je škoda, da bi se samo Laščanom stresli trebuhi t emehu. »PAMETEN« NASVET ZOPER KRTE... Neki kmet na Smohorju se je pritožil kmetijskim strokovnjakom, češ, najlep>- šo njiivo mu vsako leto neusm'iijeno razrije jo krti, tako da od pridelka sko- raj nič ne ostane. Prosil je strokovnjake aaj mu svetujejo kaj naj stori. Strokovnjaki so mu takole odgovo- rili: Prva možnost je, da se povežete z laškimi lovci in j^ih naiprosiite, naj na- redijo »hajko« na krte s svojimi pihal- niki. Ce to ne bo uspelo, se obrnite na Cestno upravo. Njena usluga bo sicer precej draga, toda učinkovita. Vašo nj'ivo naj vam asfaltirajo in stavimo, da ni takega krta,, ki bi se še px>tlej pri- ril na beli dan. PRAVNIŠKI NASVET Kmet na Smohorju se je pritožil, da laški lovoi na njegovih njivah pasejo divje prašiče. Kaj naj stori? Odgovor: Nikar ne rešujte stvari z laškimi lovci, pomenite se raje kar z divjimi prašiči. PRAZNIČNE Čestitke — Ob »Tednu kmetijskega zadružni- štva v Laškem« pošiljamo tople p>o- z'jrave in čestitamo vsem kravam v občini Laško! Podpisani štirje občinski biki — v zadnjem hipu še dr. Malenšek 1. Koliko žuželk uniči lastovka. 2. Kaj je gemologija. 3. Za gumijaste ceste. 1. Na Švedskem imajo izraču- nano, da prinese lastovka svojim mladičem hrano dvajsetkrat v eni minuti, to je dnevno okoli 640 komarjev ali muh. Strokovnjaki smatrajo, da bi 10 parov lastovk v eni sezoni uničilo 16 milijonov žuželk. 2. Gemologija je najmlajša ve- da, ki proučuje pristnost dragih kamnov. Pride od besede gema. ki pomeni drag ali poldrag ka- men, okrašen z vrezanim relie- fom, ki ga lahko uporabljamo kgt pečatn k, dočim se kamen z vzboklimi reliefi imenuje kame- ja. Ta umetnost je cvetela poseb- no v starih grških in rimskih ča- sih. 3. V Angliji so iz neke katran- ske zmesi izdelali gumijasto pre- vleko za ceste. Zmes, ki velja doslej za najcenejše tovrstno sredstvo, še vrelo polivajo po ce- stah. Baje se odlično veže z osnovnim materialom in prenese tudi najhujši promet. V TEDNU OTROKA — ALI »GRENKEM TEDNU OCETA« — Oče, zadnjikrat te opozarjam, če pride mama boš revež! MOJ TEDEN Otroka teden srečno je minil in teden ta je tudi moj bil teden. Več tednov sem se ga že veselil, ker priden sem otrok in tedna vreden. Ves teden sonce nam žarelo je, škrncelj sadja mi je kupil oče, v njem nekaj črvov mrgolelo je, a moja mati pravi: »Kaj se hoče!« Se opice in sloni so prišli in ps.čki in umetniki na drogu, presrečni v cirkusu smo res bili, ko smo uživali v čarobnem krogu. V tem našem tednu je pritisnil mraz, vrt osmodila nam je slana prva. Očetu skrb zmračila je obraz kako bo kupil premog in pa drva. A mamica tolaži ga lepo: »Za cirkusom še pride standard tudi!« Sicer ga ne poznam, kdo bil bi to, nemara pa kaj dobrega nam nudi. Minil otroka teden je tako, izkazal deci čast je in veselje. Ko pride drugo leto, pa lahko izpolni nam še kakšne nove želje! SONET O BODICARJIH Zgodi se večkrat rado, da se kdo v nesrečnega bodičarja obregne: »Okrcnil si me, zlobnež, prehudd, kar zdravo kožo stati te utegne!« Bodičar grožnje se zboji tako, da kar na mah v redakcijo pobegne in skrije v uredniški koš glavo, a vanj noge še za seboj potegne. Pri tem pa dostikrat se pripeti, da vmes pomota je, ki ni je treba, ko srd na napačni naslov leti. Bodičar ena sama ni oseba! Trije so, ki si silijo osti in kdaj zadenejo kot strela z neba. OKROGLE POVESTI Iz okna pomežikne mi Balzac: »Daj štiri jurčke, pa bom tvoja last in skozi mesec ves za dan ti vsak povest okrogla moja bodi v slast!« »Potrošnik sem dežele, kjer prostd formirajo si cene gibčno rast, zato ima moj žep kaj plitvo dno. Prav zdaj draži se spet domača mast...« >Ce gre za mast, potem nikar skrbi! Glej, moja knjiga mastna je dovolj, maščob zaloga njena ne skopni, kar z njo življenje si zabeli bolj! Tako mi pamet zmešal je Balzac in jaz sem mu do kraja vse verjel. Nameril sem v knjigarno svoj korak in se na slaxiko galsko mast ujel. Zgodba o krompirju Na rumenih listih umira poletje. Umira in se odeva v bogate barve je- senskega listja. Tu in tam ga dvigne božajoči veterc, da zaječi in zapleše v tisočih barvah... Kako razkošje! Paša, ki se je oko zlep>a ne nasiti. Vzitrepetava listje in med njim se pobliskavajo rdečerumeni plodovi. Dolga bela cesta. Oblaki prahu se dvigajo za kovinastimi vozili. Stopim na stezo. Kot da stopaš po mehki ža- metni preprogi. Levo in desno njive, travniki, polni sladkobnega dima pastirskih ognjev, ki te spominjajo na nežno mladost. Mu- kanje živine, vesela popevka malih p>a- stirčkov — vse, prav vse kot nekdaj, ko sem bil mlad ... Ali naj se p>ovrnem? Kostanji v Žer- javici, lepo zapečeni krompirčki. Poleg prostranega pkašnika lena struga in lov na ribe, rake ... Z azurnojasnega neba razliva zlato nasmejano sonce. Misli — o daljna pravljična dežela, dežela sanj! »Hiiii!« Nasmejan obraz, zatopljen v preteklost, se hipoma zresni. »Hiiii!« Dva rjavca z mogočnimi oprsji naglo stopata proti meni. V velikem zaboju sta pripeljala ljudi,, košare, vreče in plug in vanj vpreže iskrega rjavca. Vse v jesenski svetlobi. Stojim in gledam. Konji, iskri in spo- čiti, so obstali. Z voza so naglo poska- kali pobiralci, kot bi se bali, da jim nekaj ne prekriža poti. Gospodar Janez privleče za ročice plug in vanj vpreže iskra rjavca. Vse je storjeno, točno in odmerjeno. »Hi!« Ostro kovinsko rezilo se zasadi in zagrize v rjavo in mehko prst. Ko- nji napnejo jermenje,, da trzne, toda že čez nekaj sekund vlečejo enakomerno kakor bi tako delo opravljali že sto let... Gospodarjeve mišice so rahlo na- brekle in spretno uravnavajo lemež. Njegov obraz kaže znake negotovosti in bojazni. Po petdesetih metrih se sunkoma ustavi in se ozre. Kar sam obraz se široko razleze in očitno zadovoljen, de: »Hvala bogu, dosti ga je!« Za njim se na črni podlagi rumenkasto svetlikajo veliki gomolji. Vedno več jih je in več. V dolgi ravni vrsti se enakomerno razvrstijo pobiralci, globoko sklonjeni, s košarami v levicah. Vedno živa mla- dež se kaj rada tudi pri delu poigra. Ali ni zgrabil blondinec, visokih nog in kratkih hlač prav majhen krompir- ček in ga skrivaj zalučal modrooki Ma- riji, ki so ji pri pobiranju venomer padali gosti in črni lasje na oči. »Au!« »Dobitek, številka ena!« Se naglo oglasi plavi fant. Prijetno prerekanje — uvod v nekaj lepega,, a še zmeraj zavitega v neprozorno tančico. Morda ... Hrbti se enakomerno upogibajo, roke šarijo po rjavi prsti. Nohti so počrnelL Globoko vanje se zadere košček od- krhnjenega krompirja in tokrat skeU, skeU,... Med vse to se meša znoj, ki lepi lase na čela, se zbira po gubicah in gubah ter odteka po vnetih licih ob koncu brade v črnino. Vsega tega telo ne občuti. Od prsti se rahlo in leno dviga nevidna dišeča milnica in te vsega opoji in priklene. Kot pijanec bi se dolgo dolgo sklanjal nad puhlico in vpijal njen dišeč bla- goslov. Bela srajca se je popolnoma spri jela s potnim telesom. Toda rumenih štruc je vedno več in več. Od časa do časa zaveje rahel južno- vzhodnik in neslišno poboža razgrete obraze. Rdečkasto sonce je zarisalo skoraj cel velik polkrog. Glej! Njegov sij že i>o- 1 j ubija vrhove temnozelenih gora. »Hihot, hi« se oglaša vedno glasneje in silneje. Z bližnje njive udarja na uho niočno brnenje jeklenega robota, ki z lopa- tastimi rokami, hitro^in vsevprek, meče gomolje in prst. Da, vsepovsod nenehen in utripajoč ritem dela. V zahajajočem soncu vsepovsod ne- nehno in pritajeno šelesti.. . »Še malo, še dve vrsti!« Kupi na meji so neznansko narasli. Roke še hitreje grebejo po prsti. Saj je cilj že dosežen! Nad njivo, iz katere se še vedno rahlo kadi, se že useda hladna in rezka belina. »Oooo!« se zaleglo razlega v večerni polmrak. Gospodar rahlo požgečka z bičem potne konje, ki takoj hitreje stopijo, in se ustavijo pred veliko le- seno kripo. Kmalu bo hranila celo- dnevni trud pobiralcev. Blondinec, ki mu šop skodranih las nenehno poigrava v jesenskem vetru, se približa temnolasi. Hitro ji polni košare in jih odnaša v leseno kripo. Zdi se ti, da se je prav tu zbral cvet vaške mladine,, ki tako prijetno dopol- njuje harmonijo starejših. »Marija, ali greš jutri na ples?« de pritajeno. »Še ne vem, kaj bo manaa rekla. Rada bi!« Dvoje oči se bežno sreča v tistem čudnem vabljivem ognju, nikoli ugaslem. Krompir naglo izginja in na meji je ostala le še velika črna lisa. »Hiii!« Konjiča sta veselo zahrzala. Široka kolesa, obdana z jeklom, so se globoko zarezala v mokro travo. Toda šlo je. Noč je kot v večno črno odeta kra- ljica razširila svoje dolge, nevidne prste... Pisana družba je krenila za škripa- jočim vozom. Pesem z njenih ust je polno odmevala v bogati krajolik Sa- vinjske doline. Misli so se utrinjale bolj naglo kot motne zvezde na plavem nebu. »Ne,, ne bo nam treba stradati! Krom- pirja bo dovolj. Le-ta je naša glavna in nepogrešljiva hrana.« V tako sladki pesmi so se premikale ustnice — odgovora pa niso našle. V. ŠMAJS gorCiCna zrnca Posebna usposobljenost Personalni: »Morda pa razpolagate s kakšno posebnostjo, s katero bi koristili podjetju.« Nova nameščenka: »Hm, skoraj bi rekla, da. Zelo rada se vozim z avto- mobilom.« Celjsko jezero Se jezero nam obeta v Košnici, da 6p>et denarja manj bo v mošnjici. Oj, ta piroračun Pritrčal naposled je v muzej — če le tukaj zanj bo gaze kej! Kora^unine skrbi v Šentjurju — Kako se je p)a kaj znašla vaša ko- mima? — Brez kvartirja. — Celjski grofje Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 139 Ulrik je prispel prepozno. Vladislav je bil žo v Budimu. Imel je povrhu še to nesrečo, dn ga je prevarani Vladislav zajol in vtaknil v ječo. Kljub temu, da je Ulrik zdel za zapahi, boj za prvenstvo Ladislava Posmrtnika, ki je ležal v zibelki, ni prenehal. Na Slovaškem se JG zanj bil Jan J iskra, na jugu pa pogumni Jan Vitovec. Med tem je postal Friderik nemški cesar. Postal jo varuh kronanega dojenčka in iz- posloval izpustitev Ulrika. Ulrik se ni pomiril. Se naprej je tolkel četo poljaka Vladislava. Jan Vitovec jih je leta 1441 pri Somboru strahovito potolkel, da if' na bojnem polju oMeJalo na tisoče Vla- ^islavovih vojščakov. Sklenil je premirje. 140 Premirje sta v Ulrikovem imenu sklenila neki Martin iz Laškega in neki plemič iz Pake. Ulrik je spoznal, da Vladislava priznavajo že v večini deiel za vladarja, zato ni več vztra- jal, ker bi s pomočjo drugih lahko kaj kmalu na silo zavzel tudi uporniški jug. Priznal je Vladislavovo nadoblast, mladega kralja La- dislava Posmrtnika pa izročil v varstvo nem- škemu cesarju Frideriku. Svečano premirje so podpisali naslednje leto v Pragi, ko je bil končno Vladislav ime- novan za kralja. Sredi teh svečanosti pa je nenadoma umrla Elizabeta, ki ni dočakala, da bi njen sin postal vladar. Ulrik je spoznal, da z Ladislavom Posmrt- nikom zaenkrat ne more računati, zato se je obrnil dr«£fam. 141 Začasno premirje med Celjanoma in Fri- derikom, nemškim cesarjem, se je leta 1442 spet skalilo. Ulrik se je povezal z njegovim bratom Albrehtom. Oba zaveznika sta iz Celja krenila na Gorenjsko, zavzela Kranj, od tu pa pustošila naprej proti Ljubljani. Cesar Friderik je nemudoma poslal svojim pajdašem pomoč. Cesarska vojska je šla čez Savinjsko dolino, spotoma oropala voz, ki je peljal Ulrikove zaklade na varnejše mesto in ponovno osvojila Kranj. Pri Ljubljani so se cesarski vojaki udarili z vojsko Jana Vitovca, ki se je spretno in junaško bojeval. Ljubljana so je dobro držala, zato sta Ulrik in Vitovec napadla Novo mesto, kjer tudi nista imela sreče. Morala sta prenehati z vojno, pa tudi cesarjev brat Albreht ni imel več toliko moči. 142 Prišlo je do pomirjenja. Najprej sta se po- botala oba brata, potem pa tudi cesar Fride- rik s Celjani. Leta 1443 je bila v Dunajskem novem mestu podpisana zveza in dedna pogodba, ki je poz- neje postala usodna za Celje. Celjana sta podpisala pogodbo, da postanejo Habsburžani dediči Celja in pripadajočih posestev če iz- umre celjski rod, narobe pa postanejo Celjani dediči Habsburške posesti, če le-ti ne bodo imeli dedičev. Friderik je znova priznal Celjanom knežji naslov. Ulrik je bil prepričan, da celjski rod ne bo izumrl. Usoda pa se je grenko ponorčevala iz njega. Še tisto leto je umrl sin Jurij v cvetu mla- dosti. Stev. 40 — itmn 8 CELJSKI TEDNIK. 7. oktobra 1953 ŠPORT OB soLETNiciSporta vgaberju Teden dni jc bila y industrijskem predelu mestu Celja živahna športna aktivnost. Mlado delavsko športno društvo Svoboda je z internimi iportnitni tekmovanji med celjskimi delovnimi kolektivi počastila velike mejnike t razvoju celjskega športa — 30-letnico športnega dela t Gaberju in 10-letnico športnega udejstvovanja t svobodi. Pred 30 leti je bilo v Gaberju ustanovljeno delavsko športno društvo Olimp, t katerega se je zbirala vsa predvojna leta na- predna delavska mladina Celja. V športni aktiv- nosti si je krepila zdravje in jeklcnila značaj. Borbeni duh, pridobljen na športnih igriščih in tekmovanjih, je vnašala v tovarne med delav- stvo. Veliki dogodki v letu 1941 'športnike niso presenetili. Pretežna večina je aktivno sodelovala t ljudski revoluciji in oboroženi vstaji sloven- skega naroda. Prav v tem je šport v delavskem predelu našega mesta odigral izredno pozitivno vlogo v svoji kratki dobi obstoja. In prav na teh tradicijah, na bogati vsebini je treba raz- vijati šport tudi danes med vso celjsko mla- dino. Sociali>itični šnort se prav v teh principih razlikuje od kapitalističnega, ker je sestavni del našega družbenega življenja in služi le raz- voju in krepitvi socialistične družbe. Mladina se naj tudi danes izživlja na zelenih igriščih in v tolovndnirnh, tu si naj nabira svežih sil in zdravja za premagovanje poklicnega dela, v ra/nih športnih igrah in tekmovanjih si naj jekleni svoj značaj in borbenost in vnaša te pridobljene lastnosti nn svora delovna mesta, Kjer so naj bori za večjo produktivnost dela, za boljše in lepše življenje delavskega razreda. Tnkešn pomen je imel tudi prvi športni teden SD Svobode in v tem smislu ga je tudi pozdra- vil na sobotni svečani akademiji v Narodnem domu nredscdnik T,0>tO Celje in predsednik SD Svn'-iod(> fov. Andrej Svetek. Vsa tekmovanja v tem tednu so zajela v raz- nih športnih irrrah nad 300 šnortnikov — delav- cev iz celjskih delovnih kolektivov, ki so se pnmorllj iTiod soboi v raznih športnih igrah. V namiznem tenisu ie naslonilo 8 moštev. Vr<+ni red pa je bil naslednii: Svoboda, Grafičar, TEP, Tovarna tehtnic itd. V odbojki je v moški kon- kurenci na-^tonilo 8 moštev, v ženski pa le 2 ekipi. Pri moških je zmagala ekipa Betona pred GraTičariem. Metko in TEP, pri ženskah pa Beton pred Metko. Nnjvečie zanimanje in udeležba ie bila v no- gometu, k'cr ie nnstonilo kar 10 ekip. V finalu sta so srečali ekini Metke in Rudnika Pečovnik, rezultat pa je bil 1:0 za Metko. Atletika VTISI INOZEMSKTH att.eTOV O NAŠEM MESTU Največja Športna prireditev v Sloveniji >Me- DioT-iil Forf^a SkoVa< ie za nami. Celje je v teh dneh imelo v gosteh izbrane atlete iz SZ, Bolga- rije, Romunije in Turčiie, ki so preživeli v tem mectu rlobra dva in. pol dni. V tem času so si osrlednli vse celjske znamenitosti in posebnosti. Kot športnike so jih brez dvoma naibolj zani- male celiske športne naprave, Nafhnlj so bili seveda navdušeni nad vzorno urejenim in oskr- bovanim atletskim stadionom, kamor so najraje zahaiali. Prav vsi so se čudili, da imamo v tako majhnem mestu poseben športni prostor za atle- tiko, saj v njihovih državah nimajo takšnega igrišča zgolr za atletiko. Prav v tej posebnosti so videli, da ie možen velik razvoj atletskega Žporta. če se lahko razvija neovirano od drugih žportnih iger. Nič manj navdušeni niso bili nad lepotami celjskega parka. Športniki iz SZ, obo- roženi vsak s svojim fotoaparatom, so kar tek- movali mcdseboj v fotografiranju prelepih cvet- ličnih nasadov. »Krasivo. krasivo . . .< le te besedice si slišal iz ust slehernega. No, vsekakor se Celjani v premajhni mori zavedamo, kn} ininmo sredi našoira mesta! Presenečeni so bili da smo v Celju tako smotrno izkoristili naraven proctnr /a sronfarsVo skakalnico in drsališče v mestnem parku. Obe športni napravi po nji- hnv,^T.^ pinon fii kar iznopoln jii jota prirodni park. Ali bi bilo potrebno še govoriti o lepotah sa- mega mesta? Čistoča ulic, lepe fasade vseh stavb, urejene izložbe, razkošna večerna razsvetljava ulic, zelenila v mestu itd. — vse to je zopet nfir^r.T ilo "n ino70Tuske športnike mogočen vtis. »Nismo videli tako majhnega, pa vendarle tako tirejcnega in lepega mesta !<, to so bile zopet izjave o zunanjem izgledu mesta samega. Ko so si gostje še ogledali muzei, kjer so se največ Časa zadržali v oddelku NOV in si pazljivo ogle- dali vse dokumente, nato Celjsko gledališče, gle- dališki muzej in zsradbo TOMO Gelje, kjer jih je sprejel predsednik LOMO tov. Andrej Svetek, se niso mogli načuditi urejenosti in bogastvu teh ustanov. NI prostora, da bi opisovali vtise posamezni- kov. V teh dneh je bilo med nami okoli 30 ino- zemskih atletov, različnih poklicev in izobrazbe. Vsi, brez izjeme, so bili navdušeni nad vsem, kar so doživeli in videli v našem mestu. S se- boj so ponesli vse prospekte našega mesta in bližnje okolice, ki jih bodo še dolga leta spo- minjali na kratko bivanje v prijaznem, mestu ob Savinji, katerega po njihovih izjavah sodeč zlepa ne bodo pozabili. In prav v tem ie >Me- morial Fcrda Skokac v svoji prvi izvedbi imel ogromen pomen za naše mesto. Danes bodo o našem mestecu po zaslugi ie športne prireditve povnrili o ni^m V dnini Moskvi, Stalingradu, Leningradu, Kijevu, Minsku, Lwovu, Ankari, Bu- karešti in po vsej Bolgariji. Tn kar je še naj- važnejše — prav vsi se bodo še prav radi ogla- sili v našem mestu, kadar jih bo pot zanesla v našo državo! Atletsko društvo Kladivar je po prireditvi prejelo polno zahvalnih pisem od vseh vodij ino- zemskih delegacij. Ne bo odveč, ee jih ome- nimo v nekaj stavkih. Tovariš Nikitin iz SZ: >Ko zapuščamo soviotski športniki mesto Celje želimo športnikom Vašega mesta velikih šport- nih rezultatov in uspehov na delovnih mestih.« Tovariš Damjanov iz NR.R: »Celje je maihno me- sto, ima pa veliko raz\imevanje za atletiko. Ma- lo časa smo bili tu, zapuščamo pa to mesto z velikimi vtisi na prisrčno gostoljubnost in to- varištvo. Odhajamo z željo in upanjem, da se ponovno srečamo.< Tovariš Soeter, Romunija: >Prvo srefanie v mestu Celju je bilo za nas ve- liko presenečenje zaradi izrednega interesa Va- šega prebivalstva za atletiko. Zahvaljujemo se Vam za prisrčen spreiem in za prijateljsko vzdušje, ki smo ga čutili na vsakem koraku za Časa našega bivanja v Vašem mestu.c V istem smislu jc poslal svoje pozdrave tudi simpa- tični turški gradbeni inženir, atlet Onel. Pred odhodom atletske delegacije SZ iz Ju- goslavije pa je A D Kladivar sprejelo iz Beo- grada iz veleposlaništva SZ še tole pismo: »Spoštovani tovariši, dovolite, da Vam izrazim hvaležnost za topel in tovariški sprejem, ki ste ga izkazali naši športni delegaciji, kakor tudi Čestitke za vzorno organizacijo tekmovanja v Celju. Prepričan sem, da je to tekmovanre ko- ristilo utrditvi športnih zvez med SZ in FLR J, kakor tudi okrepitvi tesnih prijateljskih od- nosov med našimi narodi. Želim Vam in vsem športnikom društva Kladivar novih uspehov v delu in športu. Veleposlanik SZ v FLR J N. Fir- jubin. SLAB USPEH CELJSKIH ATLETOV V BUKAREŠTI Velikega mednarodnega atletskega tekmovanja * Bukarešti, ki je bilo v preteklem tednu, so se udeležili tudi trije zastopniki celjskega Kladi- varja. Obe atletinji Šikovčcva in Celesnikova pa nista imeli sreče v prvem nastopu v inozemstvu. Sikovčeva je zamudila dragocene sekunde na startu in se s časom 12,7 ni uvrstila v finale na 100 metrov, Celesnikova pa je prav tako od- povedala v metu diska, saj je bil njen met le 33 25 metra, kar je za dobrih 9 metrov slabše Od njenega lekorda. V kegljanju je bilo 8 tekmovalnih ekip, ima- goy^lci pa so bili kegljači Beton« pred kegljači V štafetnem teku po celjskih ulicah je pri moških zmagala Cinkarna, katere tekači so pre- tekli progo v novem rekordnem času 4,59. Med ženskami je bila najboljša ekipa Metke. športni leden SD Svobode je zaključen. So- botna večerna akademija t Narodnem domu je pokazala tesno povezanost tega društva z ljud- sko oblastjo, delovnimi kolektivi Celja, OSS, de- lavskim kulturno-prosvetnim društvo Svoboda in društvom za telesno vzgojo Partizan Cclje-Ga- berje. V nedeljo popoldne so bile zaključne pri- reditve na novem igrišču Svobode v GalDcrju, kjer so organizatorji podelili zmagovalnim eki- pam priznanja in pokale. __Nogomet ALI JE TO SE ŠPORT V mislih imam zadnje srečanje t Varaždinu, kjer je celjski Kladivar doživel katastrofalni po- raz proti Tekstilcu — 0:8! Pesimističen naslov mi jc narekoval sodnik Muravs iz Maribora, ki je vodil to srečanje v Varaždinu in dogodki na igrišču, ki so se odigrali v 90-minutah igre. Celjani so bili presenečeni nad takim pora- zom in prav vsi se vprašujejo, če visoka šte- vilka drži! Pa bo kai držala, saj Kladivar ni vložil protesta in je vzdržal kljub slabemu sod- niku, pretepu na igrišču, le devetim igralcem na igrišču vse tja do zaključnega žvižga tega težkega srečanja. Kaj bi se samo opravičeval. Kladivar je zaslužil v tem srečanju poraz. Na- sprotnik je bil boljši in močnejši, Kladivar pa izredno slab . . . Ncobjektiven sodnik, tovariš Mu- ravs iz Maribora, je kaj kmalu razbil ekipo Kladivarja in jo vrgel iz ravnotežja. Ze kar v 3. min. igre je dosodil dvomljivo enajstmetrovko v korist gostov, ki je pa po vsej sreči ostala za Kladivarja neizkoriščena. Močnega pritiska do- mnčinov se je Klnflivar iznebil šele v 17. mi- nuti, ko so nnpadlaci prihaiali pred gol Tek- stilca in imeli idealne priložnosti. Vsi streli pa so bili namerjeni v avt . . . Tekstilac je kmalu prišel v vodstvo, drugemu golu pa je pomagal sodnik, saj je napadalec Tekstilca kar z roko ustavil žoeo in jo poslal v mrežo. Ze v začetku igre je bil težje poškodovan Piki, ka- terega je obrambni igralec Tekstilca v grobem naletu zrušil na tla. Sodnik na ta prekršek ni reagiral,* Piki na je od tega trenutka dalje le statiral na krilu, dokler zaradi bolečin v za- četku. drugega polčasa ni zapustil igrišča. Kar v prvi minuti drugega polčasa je Tekstilac do- segel tretji gol, le nekar minut za tem pa je Pavlic v naletu na napadalca Tekstilca napravil prekršek. Publika je vdrla neovirano na igrišče in že jo bil v pesteh prenapetežev. Eni so ga da- vili, drugi pa udarjali po glavi s pestmi. Ko- maj je Cater napravil red in ga zaščitil. Sod- nik ga je takoj izključil brez predhodnega opo- mina. Ze v prvem delu igre pa je bil nad sred- njim napadalcem Kladivarja napravljen še bolj grob prekršek. Dobil je, pred očmi sodnika in brez posesti žoge, tako krepko brco v telo, da jc kar zavriskal. Po odhodu Pavlica in Pikla domačini niso imeli več težkega dela. Mladi itrrnbi Kladivarja so imeli dovol.j strahu v kosteh . . . Tekma se jc do konca igrala le na Kladivarjevi polovici in domačini so v neiz- prosnem streljanju na gol še petkrat zadeli v mrežo ter s tem »slavili« veliko zmago . . . Go- lov pa bi lahko bilo še več. Vsa zasluga gre požrtvovalnemu Veličkoviču, ki je branil včasih že nemogoče stvari. Po vsem tem se človek res vprašuje — ali se še izplača tak šport? Komu le koristi? Cemu zapravliati tako lepe jesenske nedelje _ 11 ur na vlaku, med tekmo doživljati surovosti, se vračati domov polomlien in poškodovan ... To so sladkosti današnjih nogometašev! Vsak na- daljnii komentar ie odveč . . . Brežice : ZSD Celje — 5:0! IZREDNA SKUPŠČINA ATLETSKEGA DRUŠTVA KLADIVAR Po odhodu tov. Fedorja Gradišnika na novo službeno mesto v Ljubljano, je AD Kladivar- ostal brez predsednika. Pri vseh zadnjih uspe- lih prireditvah v Celju je tovariš Fedor Gra- dišnik zopet pokazal vse svoje organizacijske sposobnosti, saj so vse te prireditve prav po nje- govi zaslugi napravile na vse udeležence nepo- zaben vtis. Na zadnji seji upravnega odbora AD Kladivar jc bilo sklenjeno, da bo sklicana iz- redna skupščina društva že konec tega mese- ca z dnevnim redom — poročilo o letošnjem delu in volitve novega upravnega odbora. _Mgli rokomet_ BRANIK (Mrb) : RUDAR (Velenje) 15:28 Na novem ig:riSču v Ljudskem vrtu v Mariboru sta se v nedeljo srečali moštvi iz Velenja in ma- riborskega Branika. Igra je bila hitra, ostra in zanimiva. Zmagali pa so s precejšnjim prese- nečenjem Velenjčani z visokim rezultatom 28:15 (18:11). ATLETSKO TEKMOVANJE NA VRANSKEM TVD Partizan Vransko je preteklo nedeljo pri- redilo društveno prvenstvo v atletiki. Zal so tek- movali le pionirji in mladinci, vendar je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov. ATLETSKI DVOBOI NA GOMILSKEM V soboto jp bil na Gnnlilskem mladinski atletski dvnboi med j.^tudentonii; iz Prebolda in domačim »Pa-lizaiinm« Tr- tekmovanje, ki je biJo letos edino v tej panoiri na Gomil- skein, ie ucncvno dcka^alo. da na f^omilskem raste mladi allelski r povrnitev stroškov kazenskega postop- ka, jjosestvu OZZ Vojnik pa mora po- ravnati 20.930 dinarjev. Pri odmeri kazni je sodišče ui>ošte- valo kot obtežilno, da je predmet kaz- nivih dejanj družbeno premoženje. Na podlagi določil Odloka o evidenci zdravstenega osebja, objav- Ijenega v Uradnem listu FLRJ štev. 37 z dne 17. avgusta 1955 pozivamo vse zdravstveno osebje s srednjo in višjo strokovno izobrazbo, zaposlene v zdravstvenih zavodih in ustanovah ter osebe, ki so dokončale medi- cinsko, stomatološko ali farmacevtsko fakulteto oziroma srednjo medi- cinsko šolo, ki prebivajo na območju občine Celje, da se takoj pri- javijo k obveznemu popisu zdravstvenega osebja. Zaposleno zdravstveno osebje se prijavi za popis pri svojih ustano- vah. Nezaposleno zdravstveno osebje oziroma tisti, ki niso v delovnem razmerju, pa se prijavijo v dneh 12., 18. in 21. oktobra 1955 v dopoldan- skih urah pri Okrožnemu higienskemu zavodu v Celju, Gregorčičeva ulica 4/I-levo. Pod nezaposlenim zdravstvenim osebjem so mišljeni upo- kojeni zdravniki, farmacevti, zobarji in medicinske sestre, osebe, ki zaradi invalidnosti ali iz drugih vzrokov niso v delovnem razmerju ter osebje, ki vrši privatno prakso. Ta popis kadra zajema zaradi važnosti njihove službe tudi ba- bice; prijaviti se morajo k popisu torej zaposlene babice in tiste, ki niso v delovnem razmerju. Ob popisu je treba predložiti diplomo, dekret in zadnjo prevedbeno odločbo. Celje, dne 5. oktobra 1955 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR CELJE Svet za ljudsko zdravstvo TEČAJ ESPERANTA DUDEKTRIA LECIONO J Saluton, karaj gekursanoj! En esperanto ni havas aktivajn kaj pasivajn participojn de estanta, pasinta kaj venonta tempo. Estanta tempo havas finajojn -ANTA en aktiva kaj ATA en pasiva parti- cipoj. Pasinta tempo havas finajojn -INTA v tvornem in -ITA v trpnem deležniku. Venonta tempo havas fina- jojn -ONTA en aktiva kaj -OTA en pasiva participoj. To so osnovne oblike del^nikov, ki si jih dobro zapomnite! V pretekli lek- ciji smo obdelali tudi sestavljeni čas v sedanj iku, ki ga tvorimo tako, da ustrezni obliki deležnika dodamo po- možni glagol -estas, kar označuje isto- dobnost. Imamo pa še preddobnost s pomožnim glagolom v preteklem času -estis in zadobnost s pomožnim glago- lom v prihodnjem času -estos. Te oblike bomo obdelali še med tekstom, ko se bodo pojavile. Kun alproksimiganta autuno venos ankau pli malbela vetero. Al-proksim-i|[-anta, alproksimiganta — približajoč. Al- je predlog, ki pomeni k, h, pro- ksim-, proksima — bližnji, pripona iž- — postati, torej je nedoločnik tega gla- gola alprokslmigi. ANTA je oblika deležnika sedanjega časa: Alproksimiganta. Autuno — jesen. Kia estas la vetero en autuno? En autuno estas la vetero ofte ka- prica. Kaprica — hudomušen; muhast. Jcs, povas esti, ke antauhierau estis nuboj kun venteto, hieraii pluvis, ho- diau jam brilas la suno, morgaii povas veni denove pluvo kun ventego, kiu postmorgau mildigos al vento. Da, možno je, da je bilo predvčerajš- njim oblačno z vetričem, včeraj je de- ževalo, danes že sije sonce, jutri bo lahko zopet dež z viharjem, ki se bo pojutrišnjem polegel v veter, Hierau — včeraj, antauhierau — pred- včerajšnjim vento. venteto, ventego — veter, vetrič, vihar morgau, postmorgau — jutri, po- jutrišnjem milda — mil -a, -o, mildigi — omiliti se. Cu ankaii la homo estas kaprica? Jes, ni ridas, ridetas kaj ridegas au ploras, ploretas kaj ploregas, lau la stato de nia animo, sed ofte ankati lau la kaprico. Lau — po (predlog) stato — stanje -(ne zamenjajte s>tato z besedo štato — država) animo — duša kutimo — navada, kutime — po na- vadi, navadno. Kiam ni kutime ridas? Ni ridas, se gojo estas en nia koro, aii se ni audas bonajn informojn. Koro — srce. Kelkaj personoj nur ridetas, aliaj ridas laiite, ili ridegas. Ankau doloro kaj malfojo povas kapti nian koron. Doloro — bol, bolečina gojo, malgojo — veselje, žalost kapti — uloviti, zagrabiti diversa — različen. Ploro, ploreto kaj plorego estas tri diversaj gradoj de la malgojo. Grado — stopnja. Kio informas ni pri la temperaturo? Kaj nas obvešča o temperaturi? Pri la temperaturo informas nin la termometre. Kion montras la termo- metre. La termometre montras gradojn de varmo au malvarmo. Kia estas la vetero dum somero. Dum somero la vetro estas varma au eč var- mega. Eč — celo. Nun ni faru promenon al la merkato. Kio estas merkato? Merkato estas plačo, kie C'ni vendas kaj ačetas. Kutime estas standoj sur kiuj estas vendotaj legomoj kaj fruktoj. Stando — stojnica legomo — sočivje papriko — paprika tomato — paradižnik terpomo — krompir spinato — špinača. Cu vi konas kelkajn legomojn? Jes ili estas papriko, tomato, terpomo, spi- nato ktp — (kaj tiel plu) — itd. (in tako dalje). ^ Gis la revido, karaj gekamaradoj! VPISOVANJE V ESPERANTSKE TECAJE JE NA UCiTELJiSCU, V LJUDSKI KNJIŽNICI IN V KLUBU ESPERANTISTOV, ŠLANDROV TRG 5, I. NADST. OBJAVE IN OGLASI DRUŠTVO EKONOMISTOV V CELJU pričenja z rednimi diskusijskimi večeri v novem Gospodarskem klubu Trgovinske zbornice za okraj Celje v Miklošičevi ulici 3. Prvi tak večer bo vodil tov. Ivan Jakop v sredo, dne 12. t. m. ob 19. uri. Tema: Perspektive naše zunanje trgovine. Udeležba za člane obvezna. Vabimo vse, ki se zanimajo za ekonomska vprašanja. PUTNIK SLOVENIJA POSLOVALNICA CELJE V mesecu novembru,prirejamo petdnev- ni izlet v Riiu in Benetke. Vse informa- cije in prijave' v naši poslovalnici do 20. oktobra. Preskrbimo Vam vse potrebne potne liste in vizume za potovanje v inozem- stvo. Izognite se gneči in kupite vozni listek v naši poslovalnici. Prodajamo vozne karte za tu in inozemstvo. Predvsem opo- zarjamo društva in ustanove, da kupijo vozne listke za skupinska potovanja pri Putniku vsaj en dan pred odhodom. OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNEGA TOKA V MESTU CELJU Zaradi nizkega vodostaja pri elektrarnah je nastopila redukcija električnega toka od 5. ok- tobra 1955 dalje za 1 uro od 9. do 11. ure do- poldne in za 1 uro od 15. do 17. ure popoldne. V nedeljo, dne 9. oktobra 1955 bo prekinjen električni tok od 7. do 11. ure dopoldne na Te- harski cesti. Pod Kalvarije, Jožefovem hribu in Skalni kleti zaradi vzdrževalnih naprav. Zaradi predelave nanetosti bo v ponedeljek, 10. oktobra prekinjen električni tok od 13. do 14. ure v Aškerčevi ulici, Cankarjevi ulici, Gubčcvi ulici, Lilckovi ulici, Stanelovi ulici, Prešernovi ulici, Vodnikovi ulici, Jetniški ulici in na Trgu Mučenikov. V zgradbah Titov trg št. 4 in 5; Pre- šernovi ulici št. 2, 4, 6 in 8; Cankarjevi ulici št. 8; Gubčcvi ulici št. 2, 4, 6, 8 in 10 bo izvršena predelava napetosti od 210/110 V na 380/220 V od 13. do 14. ure. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse električne naprave pod napetostjo. Eelektro-Celje, Tehniška izpostava Celje-mcsto PRODAM več krav pomurske pasme — breje 2 mlekom. Naslov v Kmetijski zadrugi Celje. PRODAM dva nova hrastova (enkrat rabljena) soda. 740 in 670 litrov. Kosmač, Celje, Lopata 43. Ugodno PRODAM rabljeno pohištvo. Celje, Mu-,, zejski trg 3. j PRODAMO dobro ohranjene omare. Hotel >Sa-> vinja«, Celje. J PRODAM mlado kravo mlekarico. Rom, Celje,'^ Polule 19. j PRODAM ugodno novo kompletno spalnico (me-| hak les), imitacija oreha. Naslov v upravi lista.^ PRODAM dobro ohranjeno jedilnico. Naslov t':3 upravi lista. J PRODAM brzinometer. Naslov v upravi lista." PRODAM ugodno malo posestvo z vinogradom blizu Šmarja. Kari Pondelak, Zadrže, Šmarje pri Jelšah. KUPIM star radio, lahko zaplombiran ali pa t uekompletnem stanju. Naslov v upravi lista. KUPIM dobro ohranjen klavir. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje v Vodnikovi ulici za enako v bližnji okolici Celja. Naslov v upravi lista. MIRNA NAMEŠCENKA išče opremljeno ali praz- no sobo v mestu ali bližnji okolici. Kot proti- uslugo bi dala 2 prostorninska metra drv. Na- slov v upravi lista. INTELIGENTNEGA UPOKOJENCA nad 60 let starega, vsestransko solidnega, sprejmem v oskrbo, morda tudi dosmrtno. Sem samostojna vdova z lepim stanovanjem. Dopise poslati na , upravo lista pod »dobra oskrba«. UPOKOJENKO z znanjem kuhe sprejme dvo- članska družiua k osemmesečnemu otroku od 7. Ho ure. Naslov v upravi lista. SPRE.TMEM starejšo žensko za dopoldne k 10 mesecev staremu fantku. Plačam ugodno. Pevc Marija, Celje, Mariborska 30 (nad gostilno Svetel). MIRNA ZENICA bi šla k manjši družini (naj- raje na manjše posestvo v bližini Celja). Pomagala bi pri lažjem delu (šivanju il(L). Ima mesečne dohodke iz prevžitka. Vprašati na uoravi lista. VZAMEM na dom vsakovrstno krpanje perila in nogavic. Naslov v upravi lista. SEM LASTNICA lepega posestva in se želim poročiti z solidnim in mirnim delavcem aH upokojencem od 52—58 let s primerno goto- vino. Dopisi na upravo Celjskega tednika. ZATEKLA SE je mlada črna psica. Nahaja se se pri Boc, Šempeter. ZAHVALA Za uspešno zdravljenje moje dolgoletne bo- lezni se iskreno zahvaljujem primariju bolnice dr. Flajsu in dr. Rojniku, posebno pa dr. Za- vrSniku. Eva Pajk PREKLICNA IZJAVA Podpisani Jazbec Franc, upokojenec v šmart- nem ob Paki št. 41, preklicujem in obžalujem vse žalitve in obdolžitve. ki sem iih izrekel o .Steblcvnik Fricu. kovaškem mojstru v Sniart- nem ob Paki ter se mu zahvaljujem, da ods(opi] od kazenske tr.zbe Šmartno ob Paki, dne 26. septembra 1955. la/bee Franc NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 9. 10. 1955: dr. Cerin Jože, Celje, Cankar- jeva 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. RAZPIS ABONMA KONCERTOV Glasbena šola razpisuje 8 abonma koncertov za sezono 1933-56. Prijave starih in novih aboncn- tov sprejema pisarna do 12. oktobra, dnevno od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Vsem, ki so spremili na njegovi zad- nji pot mojega moža in očeta Siraiher Aniona se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se železnčarski godbi in za ganljivi govor. Zahvaljujemo se vsem daroval- cem cvetja in vencev, kakor tudi čč. duhovščini. Celje, Maribor, Vransko, Koper, Hrastnik Zalnjoča žena Marija, otroci in ostalo sorodstvo. RADIO CELJE Nedelja, 9. oktobra 10,00 Toti Teater iz Maribora v Celju. Magnetofonski posnetki iz prire- ditve 17. septembra 10,50 Radijska kronika 11.00 Kar ste želeli_to bomo zavrteli! 11.4> Oddaja za žene lf,50 Fantazije P. I. Cajkovskega 12,15 Zaključek Ponedeljek, 10. oktobra 18.00 Poročila 18.03 Si)ortni tednik 18,30 Prenos iz Ljubljane Torek, 11. oktobra 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Schumannove fantazije 18,30 Prenos iz Ljubljane Sreda, 12. oktobra 18.10 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 18,00 Poročila 18,30 Partizanske in borbene pesmi 19,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek. 13. oktobra 1955 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Predstavljamo vam nekaj melodij za želje 18,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 14. oktobra 18,00 Poročila, pregled Celjskega tednika 18,10 Glasbo iz Hollvvvooda izvaja orke- .ster Persy Failh 18,30 Prenos iz Ljubljane Sobota, 15. oktobra 18,00 Poiočila 18.10 Kar ste želeli — to bom« zavrteli! 18,30 Prenos iz Ljubljane MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 8. oktobra 1955 ob 20: Shakespeare: OTHELLO — sobotni abonma i« izven ' Nedelja, 9. oktobra 1955 ob 10: Vodstvo razstave »Sodobne slovenske grafike« v foycru gledališča ob 15,30: Shakespeare: OTHELLO — izven abonmaja Torek, 11. oktobra 1955 ob 11: Shakespeare: OTHELLO — zaključena pred- stava za učiteljstvo Sreda, 12. oktobra i955 ob 19,30: Shakespeare: OTHELLO — gostovanja ▼ Vo^ niku Četrtek, 13. oktobra ob 15,30: Shakespeare: OTHELLO — zaključna predsta- va za 1. gimnazijo Petek, 14. oktobra 1955 ob 15: Shakespeare: OTHELLO — II. srednješolski abonma KINO KINO UNION. CELJE Od 7. do 12. 10. 1955: »Imel sem sedem hčera* ameriški barvni film Od 13. do 18. 10. 1955: »Osamljeni revolver«, ameriški barvni film i Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ob nedr Ijah ob 16.. 18., in 20. uri. KINO DOM. CELJE Od 3. do 8. 10. 1955: »Kalifov zaklad«. ameriški film Od 9. do 13. 10. 1935: »Karneval«, francoski film Predstave dnevno ob 18,15 in 20,15 url. Ob deljah ob 16,15, 18.15 in 20,15 uri.