PODELJENE LETOŠNJE PLAKETE KAMNIKA OBČINSKA SKUPŠČINA JE NA JULIJSKI SEJI SPREJELA PREDLOG KOMISIJE ZA ODLIKOVANJA IN SKLENILA PODELITI LETOŠNJE PLAKETE KAMNIKA IN JAVNA PRIZNANJA VOJNOREVOLUCIONARNEMU KOMITEJU ZA KAMNIŠKO OKROŽJE, ZVEZI ZDRUŽENJ BORCEV NOV IN ENAJSTIM POSAMEZNIKOM ZA NJIHOVO DELO IN DOSEŽKE NA PODROČJU GOSPODARSTVA, KULTURE, PROSVETE IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELOVANJA. PRIZNANJA JE NAGRAJENCEM IZROČIL VINKO GOBEC, PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE NA SLAVNOSTNI SEJI SKUPŠČINE V RADOMLJAH. -AKETE IN PRIZNANJA SO PREJELI: ZLATA PLAKETA KAMNIKA VOJNOREVOLUCIONARNI KOMITE ZA KAMNIŠKO OKROŽJE, v terem so sodelovali tovariši: dr. Marjan DERMASTIA, Anton ŠTURM in ane ŽEROVNIK. Že v maju mesecu 1941, neposredno po okupaciji, je bil ustanovljen jnorevolucionarni komite za kamniško okrožje, ki je deloval in pripravljal or proti okupatorju. Sodeloval je z najzanesljivejšimi člani KPS in zavedni občani ter jih povezoval v borbene skupine. Zaradi dobre organiziranosti vojnorevolucionarnega komiteja in njegove vezanosti z zanesljivimi občani je že 27. julija 1941 razplamtela organizi-la vstaja na kamniškem območju. Akcijo so pripravile in izvedle: Rado-iljska grupa, Kamniška grupa, Dupliška grupa, Mengeška grupa, Domžalska Jpa in grupa v Čmi. Iz navedenih skupin se je formiral Kamniški bataljon. rt> bataljona je v Radomljah svečano zaprisegel pred pokojnim tovarišem >mom BREJCEM. siji, v občinski statutarni komisiji in drugih dejavnostih družbenega življenja v občini. Imenovani praznuje letošnje leto 60. življenjski jubilej. Dr. Svetozar FRANTAR, diplomirani pravnik, odvetnik že več kot dvajset let, vodi turistično društvo Kamnik, ki se zavzema za poživitev turističnega prometa v naši občini. Njegova aktivnost sega od organiziranja raznih prireditev do akcij za ureditev in lepši videz mesta Kamnik in drugih krajev v občini. V zadnjih letih se dr. Frantar polno udejstvuje pri organiziranju dneva narodnih noš v Kamniku, ki je postala pomembna in originalna prireditev v Sloveniji. S svojimi osebnimi stiki je zagotovil udeležbo zamejskih Slovencev na te prireditve, ki so tako dobile mnogo širši narodnostni pomen. V okviru organizacije dneva narodnih noš v Kamniku organizira izlete in obiske slovenskih krajev in ljudi na Koroškem, v Reziji in drugih krajih. Tako turistično društvo prispeva k vzdrževanju stikov v Sloveniji izven matične domovine. Tovariš dr. Frantar sodeluje tudi v mnogih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Tudi dr. Frantarju pomeni plaketa Kamnika še posebno priznanje ob njegovi 60-letnici. [TITAN i f KAM N I K I »»»<<<«| ime Graben in kjer je bil graben ali struga poteka zdaj Medvedova cestah po letu 1852 je Bistrica odplavila mlin in hišo, ki sta stala v bližini seda' hiše Fužine št. 8. T- S KAMERO NA DNEVU NARODNIH NOŠ VESELO J V KAM NIK.. Ponosno so jezdili konjeniki na čelu dolgega sprevoda narodnih noš Slavonski plesalci iz Požege so bili letos prvič naši gostje. Toplo pozdravljeni v Kamniku! Dobrodošlica predsednika TD Kamnik in organizatorja te edinstvene prireditve dr. Svetozarja Frantarja i! W Jedi na žaru ne bo zmanjkalo, je dejal kuhar, kije imel ves večer dela čez glavo Stari znanci in novi prijatelji so se na zapriškem hribu veselili še pozno v noč ... Z OBISKA V LJUDSKI KNJIŽNICI KAMNIK Ljudska knjižnica obstaja v Kamniku že od leta 1949. Od tedaj do danes se je v njej že marsikaj spremenilo. Tovariš profesor Srečko Zabrič, ki knjižnico zelo uspešno vodi že sedem let, mi je rad povedal, kar meje zanimalo. Najprej nekaj številk. Knjižnica vsebuje približno 16.000 knjig, največ leposlovnih, ostalo so strokovne knjige in revije. Trenutno je vpisanih okoli 3000 bralcev. Letno se jih zvrsti 7000 do 8000 in si izposodijo približno 19.500 knjig. Največ je mladine: okoli 60 %. • Knjižnica nabavlja knjige in revije pri vseh slovenskih založbah. Za srbohrvaške in tuje jezične knjige ni sredstev, čeprav bi jih strokovni oddelek še posebno potreboval. Imajo sicer nekaj angleških knjig, ki so jih dobili večinoma kot darilo od konzulata v Zagrebu, vendar je to fes odločno premalo. Letos je bila v Kamniku ustanovljena kulturna skupnost, ki bo knjižnici lahko zagotovila več sredstev, kot jih je ta doslej mogla dobiti iz občinskega proračuna. Zanimalo me je, ali knjižnica zadostuje potrebam. Profesor Zabrič: ..Mestnim — da, občinskim pa nikakor ne. Dobro bi bilo ustanoviti tri ali štiri močne področne knjižnice v Tuhinju, Stahovici, Komendi in na Duplici. Vse bi bile podružnice matične knjižnice v Kamniku, ki bi skrbela tudi za nabavo knjig in sprejemanje uslužbencev." »Prostori kar ustrezajo. Sicer so razdrobljeni, vendar to omogoča oddelčno razpo- reditev. V načrtu imamo tri nove prostore v pritličju, kamor se bo preselil pionirski oddelek. Tako bomo dobili več prostora za beletristiko, namenjeno odraslim in starejši mladini. Pritličje bi potem uporabljali tudi za različne kulturne prireditve, kot so razstave, literarni večeri ipd., ki bi jih pripravljali predvsem mladi ustvarjalci. Radi bi uredili še čitalnico na prostem, vendar je ta načrt že dvakrat padel v vodo." Po uresničitvi teh načrtov pa bodo težave z osebjem, katerega pomanjkanje je čutiti že zdaj. Letos si niso upali namestiti nikogar več, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev. Drugo leto bo to neobhodno potrebno. Na vprašanje, ali knjižničarjev pri nas primanjkuje, mi je tovariš profesor odgovoril takole: »Pravzaprav, ne. Iz kamniškega področja se je za kombinacijo slavistika - knjižničarstvo odločilo precej študentov. Je pa vprašanje odziva, saj vsakogar mika delo v večji knjižnici, kot je naša." Že prej sem omenil oddelčno razporeditev. Kamniška knjižnica ima več oddelkov: strokovni in revijski oddelek, čitalnico, največ prostora pa obsega leposlovna literatura z oddelkom za pionirje ter starejšo mladino in odrasle. Strokovna knjižnica ima 2000 do 2500 knjig in je sorazmerno dobro obiskana. Največ bralcev ima seveda med študirajočo mladino in prosvetnimi delavci. Tu lahko najdete knjige z različnih področij, kot so zgodovina, zemljepis, filozofija, psihologija, zdravstvo, matematika, fizika idr. Zaradi pomanjkanja prostora je literatura za slaviste v leposlovnem oddelku. Prav v strokovnem oddelku je najbolj občutno pomanjkanje tuje jezične literature. V revijskem oddelku je na voljo približno isto število izvodov. Knjižnica naroča 56 revij in časopisov, seveda spet samo slovenskih. Čitalnica je komaj zadovoljivo obiskana. V začetku leta je bil menda pravi naval, j je navdušenje hitro splahnelo. „Z dejstvom, da imamo poprečno enega obiskovalca dnevno, včasih ni celo nikogar, nikakor nismo zadovoljni," je povedal profesor Zabrič. Seveda največ obiska beleži leposlovni oddelek. »Tovariš profesor, kaj ljudje najraje berejo? " »Najbolj priljubljene so izrazito družabne knjige. Večina teh je srednje kakovosti, s tako imenovanim hapy-endom. Radi pa imajo tudi biografska in zgodovinska dela. Sicer pa je izbira odvisna od starosti in izobrazbe. Mladina rada sprejema tudi sodobne slovenske avtorje, medtem ko so starejši do njih precej skeptični. Pri mladih se pozna tudi pritisk ali mentorstvo šole, kakor pač kdo to jemlje. Vendar pa jih mika to, da si knjige sami izbirajo. No, včasih je treba kakšno delo tudi odsvetovati, toda človek, ki veliko bere, si sčasoma sam izšola okus. Ženske berejo večinoma družabna dela, moški segajo po poljubno strokovnih. Seveda so tudi izjeme. Značilno pa je, da je med našimi rednimi obiskovalci večina žensk." V knjižnici je tudi oddelek za najmlajše. Profesor Zabrič meni, da je treba že cicibane navajati k ljubezni do knjige. »Tisti, ki so že kot malčki zahajali v knjižnico, običajno postanejo naši redni obiskovalci. Največ berejo kot pionirji in dijaki srednjih šol, ko pa odidejo med študente, se vedno redkeje oglašajo." Kot so različni ljudje, tako je različen tudi njihov odnos do knjig. Tak je bil tudi profesorjev odgovor na moje vprašanje , ali ljudje pazijo na knjige. »Seveda pa je tudi obraba velika. Posebno pri mladinskih knjigah so težave z vezavo, kije precej krhka. Bralci knjige še dovolj redno vračajo. Včasih se sicer zatakne, zlasti pri obvezruh čtivih, za kar pa je pogosto krivo tudi pomanjkanje knjig. Vsako bi morali imeti vsaj v treh ali štirih izvodih. Sicer pa moram reči, da je šolska mladina najbolj disciplinirana od vseh naših obiskovalcev." »Tovariš profesor, kaj bi hoteli povedati ljubiteljem knjig, kaj tistim ki bi to šele morali postati? " »Predvsem bi rad, da bi se povečal obisk v knjižnici, saj glede nanj ljudje premalo berejo. Želim si, da bi mogli ustreči željam vseh bralcev, čeprav je to težko, včasih celo nemogoče." Tovarišu profesorju Zabri-ču se za odgovore najlepše zahvaljujem in se pridružujem njegovim željam. MOJCA ZALOŽNIK STO LET STARA PESEM O IMEVELJSKEM JEZERU Balado o neveljskem jezeru je po narodni bajki napisal pisatelj Josip Ogrinc iz Podgorja pri Kamniku. Objavil jo je almanah -zbirka povesti in pesmi - »Pomladansko cvetje" v Trstu leta 1871, torej točno pred sto leti. Bergantova gora, ki jo imenuje pesnik, je bil takrat običajen naziv za današnji Stari grad z razvalinami. IZTEKLO JEZERO Josip Ogrinec Zakaj li v Nevljah vsaki popoldan tri zvoni? Zakaj pač tako zalo takrat se zvon glasi? Pravljica starodavna pripoveduje kaj da tod reči se čudnih godilo je nekdaj. Nevaljska vsa ravnina, pa velik delMekin, in kar je tam nižave ter bližnih še dolin: To vse je nekdaj bilo globoko, temno dno, Nad kterim pač je stalo široko jezero. Bergantove od gore do malega gradu ni Bistrica imela današnjega žlebu; Alj stal mogočno skalnat je med obema jez, le penast slap poganjal iz jezera je čez. Na malem gradu bival pa bogat je graščak, na starem njemu sosed, bilpdk je siromak. Ta gori imel je sina, on doli hčer mlado, kot krotko golobico, nedolžno in ljubo. In zgodilo seje, da - Bog ve, kako in kje? -Ta mlada sta človeka ljubiti jela se. In pač gotovo bil bi iz nju prav srečen par, da ni že tudi takrat zakonov sklepal dnar! Ker glej, graščak bogati, ko to je izvedel Ul, majal je čudno z glavo, ter hčeri se grozil: Kaj misliš dete moje, da tega ljubit greš? Kdor mernik zlatov nima, ne bo moj zet, da veš! Mladeniču pa z gore to ne podre serca: Ljubezen prava okovov nobenih ne pozna! Po noči toraj hodi zdaj v vas na mali grad, predragi zagotavljat kako ima jo rad! In priča tihe sreče ljubečih se ljudi, nju nežnega šepeta pa sladkih besedi; le valjčki v jezeru šumljajo med sabo in mečejo se ribe vesele nad vodo. Tako tam doživita že blizo let'in dan. Kot da je njima ta čas le kak prijeten san, Ljubečima se iskreno pa čisto in zvesto: Čez konca njune sreče - da nikdar ga ne bo! Alj glej, enkrat je pozno, ko hči graščakova Tik jezera po bregu samo pohajkova, Pa proti njej po vodi doprivesla junak, Zapelje čolnič h kraju, ter skoči k njej na tlak. Nad jezerom utrga se hudourni oblak; Od vseh strani potoci, in pišprihruje tak, Da zburjeni valovi divjajo sem ter tja, Da jezera oklep se kar maja notri v tla. In tisti mah razpočise kamniti jez. In jezera vsa voda srdito plane vmes: Pa trga pred seboj vse, pa vre naprej lijak. Dotle, da čoln z nevesto se vanj prekucne znak! Tako je sreča sladka po vodi splavala, In jezero zatorej izteklo se do dna. Pri narodu na nju le spomin se je o tel. Dokler le ob treh popoldan bo v Nevljah zvonec pel! INDUSTRIJA POHIŠTVA DtOb priporoča svoje izdelke Izdelujemo razne vrste kompletne pisarniške opreme za sodobno pisarniško poslovanje, vse vrste kvalitetnega sedežnega pohištva, klubskih, restavracijskih, jedilnih garnitur in kino foteljev RAZSTAVA FRESK IZ SLAVONSKE POŽEGE Ob dnevu narodnih noš in Karavane delavske solidarnosti 1971 so v kamniškem Muzeju odprli razstavo starih fresk, ki so jih restavrirali v slavonskopožeških cerkvah. Zanimiva razstava prikazuje tudi postopke, ki so jih morali opraviti pri odkrivanju teh pomembnih umetnin. Ob otvoritvi razstave je poleg predstavnikov Muzeja iz Požege sodelovala tudi njihova folklorna skupina, ki je nastopila ob Dnevu narodnih noš v Kamniku. Dogovorili so se, da bo kamniški Muzej z nekaterimi pomembnejšimi eksponati iz svoje zbirke v kratkem gostoval v Požegi. S.. I MLADI ZGODOVINARJI IZ STRANJ OB 30-LETNICI VSTAJE > VSTAJA V DOMAČEM KRAJU 2 NEMCI V STRANJAH Teden dni po zlomu stare Jugoslavije so se Nemci pojavili tudi v Stranjah. Zasedli so občinski urad, namestili svoje orožnike in vojaštvo. Učitelje je skrbelo, kaj bo z mladino, kajti kmetje in delavci so se skoraj vsi veselili prihoda Nemcev, saj o njihovih zverinstvih, ki so jih počenjali drugod po svetu, niso vedeli. A to mišljenje je trajalo le kratek čas. Nemci so začeli takoj zelo ostro postopati z ljudmi. Po eni strani je bilo to dobro, saj so le tako ljudje lahko spoznali, kakšni so. Zedinili so se v odpor in še danes ponosno pripovedujejo, da ni bilo izdajalcev med njimi. Prva žrtev Nemcev je bil veroučitelj Janez Langerholz, ki so ga med veroukom vrgli iz šole, kmalu za tem pa izgnali. Zup-nišče so izropali, vse, kar je bilo v njeni vrednega pa odpeljali. 8. maja 1941 so prišli v šolo vojaki in zahtevali, da slovenski učitelji takoj prenehajo s poukom in da takoj zapuste šolske prostore. Komaj so učitelji utegnili pobrati svoje stvari, so že Nemci zapečatili vsa vrata. Učitelji so ostali na cesti. ZAČETKI VSTAJE NA GORENJSKEM Na Gorenjskem so bili spričo nemškega začetnega terorja in močnih partijskih organizacij najboljši pogoji za začetek oborožene vstaje. Ze do 22. junija so bile pri vseh okrožnih komitejih ustanovljene vojaške komisije, zelo zgodnji okupatorjev teror je povzročil nastanek vrste ilegalnih skupinic, sestavljenih predvsem iz komunistov, ki so se zadrževale pod Stolom, na Me-žaklji, nad Nomenjem, Kuplenikom in Kropo ter nad Tržičem in pod Storžičeni. Tudi v kamniškem okrožju so nastajale takšne skupine v okolici Mengša, Domžal, Duplice, Radomelj in Šmarne gore. Prva naloga je bila torej za gorenjske komuniste ta, da iz teh ilegalnih, med seboj nepovezanih edinic, organizirajo jedro bodočih partizanskih čet in da istočasno izvedejo mobilizacijo novih prostovoljcev. Prav o tem je na primer sklepala kmalu po 22. juniju vojna komisija kamniškega in kranjskega okrožja, in sicer na sestanku na Kokrici in na Gozdu nad Stranjami. Sredi julija je bilo na sestanku Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet sklenjeno, naj se preide iz priprav v dejansko oboroženo vstajo. Te direktive je prinesel na Gorenjsko član Glavnega poveljstva in inštruktor pri CK KPS Stane Žagar, in jih gorenjskim vodilnim komunistom pojasnil na dveh sestankih, 17. in 20. julija na Jelovici. Na teh sestankih je bilo sklenjeno: 1. da se oborožena vstaja prične čimprej, 2. določi se vodstvo vstaje za jeseniško, kranjsko in kamniško okrožje, 3. da se organizira jeseniška četa iz ilegalnih skupin na Mežaklji in pod Stolom, jelovška, kranjska ter tržiška četa in se formira iz vseh teh čet Gorenjski bataljon, ki bo vodil dejavnost teh čet. Po drugi verziji je bilo na teh sestankih sklenjeno, da se organizirata dva bataljona. Najbolj je bilo razgibano kamniško okrožje. Tod so se konec junija začeli zbirati komunisti na Rašici in Dobenem in do 27. julija je obstajalo že pet borbenih skupin: Kamniška, Dupliška, Radomeljska, Mengeška in Domžalska. Značilnost teh gorenjskih priprav na oboroženo vstajo je hitro združevanje doslej razkropljenih ilegalnih skupin, zaprisega prvih čet in združevanje teh čet v bataljone ter skrbna izdelava načrtov za prve akcije po direktivah, danih na Jelovici. Pri vseh teh pripravah prednjačijo zopet partizani v kamniškem okrožju, kjer je 22. julija 1941 na osnovi predhodnih priprav in naredb Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet izvršena prva partizanska akcija. Ta prva akcija - streli rašiških partizanov 22. julija v Tacnu, so signal za ljudsko vstajo ne samo na Gorenjskem, temveč v vsej Sloveniji in zato praznujemo 22. julij kot dan začetka oborožene vstaje. Po teh strelih v Tacnu je 25. julija sklenjeno na sestanku Vojnega komiteja kamniškega okrožja pri Volčjem potoku, da se iz partizanskih edinic formira kamniški partizanski bataljon in da se v vsem okraju dvigne vstaja v noči od 27. na 28. julij. Vse skupine, razen Kamniške, kjer je bila posredi izdaja, so svojo nalogo v tej noči dobro izvršile in okupator sije tisto noč dobro zapomnil. Porušeni so bili mostovi in cestni nasipi, uničene telefonske napeljave itd. Komandant žandarme-rijskega okraja Kamnik je poročal 29. julija svojim nadrejenim, da je politični položaj v okraju slab in da seje 27. julija začelo uporniško gibanje - sabotaže, ropi, napadi na varnostne organe in folksdojčerje - katero ne sestavljajo samo komunisti, temveč tudi nacionalisti. Dalje je poročal, daje to uporno gibanje zajelo občine Kamnik, Homec, Radomlje, Domžale, Mengeš, Trzin, Ihan, Dob in Moravče. VSTAJA V DOMAČEM KRAJU Franc Podstudenšek-Rok, nam je povedal: „Kakor v drugih krajih na Kamniškem, tako je bilo tudi v Črni leta 1941 čutiti dejavnost komunistične partije in vojnega komiteja v pripravah na oboroženi odpor proti okupatorju. Prvi sestanek s članom Vojnega komiteja Romanom Potočnikom je bil 17. junija 1941 v Potoškem gozdu na zahodni strani za reko Črno, kakih 300 m od mostu. Tam smo se prvič sešli: Karol Logar iz rudnika kaolina v Črni, rudarja Franc Žagar, Karlo Logar, Janez Sušnik ml., čevljar Jože Vider in jaz. Povečini smo se poznali med seboj in smo torej vedeli, komu lahko zaupamo. Na sestanek so prišli vsi povabljeni - bilje zelo lep, topel večer, čakali smo le še na Romana Potočnika. Kar zaslišimo dogovorjeni znak, tri žvižge. Pogovor je utihnil. Odgovorili smo z našim znakom. Tako smo se sešli. Roman Potočnik je pozdravil: „Delu čast!" mi pa smo odgovorili: ,Jn oblast!" Govoril nam je o namerah Hitlerjevskega režima, o tem, kako se pojavljajo prvi izdajalci in da bo v odgovor na okupatorjeve namere treba začeti s pripravami na oborožen boj. S pripravami in akcijami je treba začeti takoj, in sicer: pri vsakem delu, ki koristi ciljem okupatorjevega režima, s sabotažami, z napisanimi parolami itd. Take parole so se brž zatem pojavile v večjih krajih in na vidnih mestih. Tretja naloga je bila zbrati orožje, strelivo in ostali vojni material. Roman Potočnik je razložil več važnih nalog, ki jih je dobil Vojni komite okrožja po proglasu KPS meseca aprila 1941, nato pa nam svetoval, kako naj se tega lotimo v Črni. Ura se je kmalu nagnila čez polnoč, toda nam se ni mudilo, ker nas je Romanova beseda hrabrila in nam vlivala zaupanje v lastne moči. Priprave so potlej tekle ne glede na to, da so se mnogi tovariši ustrašili okupatorjevega terorja in odnehali. K pripravam za sa-botažne akcije smo pritegnili številne nove tovariše, zbrali veliko razstreliva, minerskega materiala in orožja za obrambo pri akciji. V noči med 27. in 28. julijem so na cesti Kamnik-Gornji grad zagrmele močne detonacije, od katerih je odmevala vsa dolina. Porušena je bila cesta v Pirčevih ridah v Črni, zaminirana sta bila tudi Potoški in Laniškov most. Oba omenjena mosta vodita preko Črne in vezeta cesto, ki pelje v smeri Kamnik-Gornji grad. Izpod Črnivca je bila v serpentinah zaseka preko ceste, na cesto pa navaljene velike skale. To je bil jasen, odločen in nedvoumen odgovor nemški fašistični oblasti, da prebivalstvo ne mara Nemcev in da se odločno upira germanizaciji. Če hočemo doumeti razplet medvojnih dogodkov v Črni in drugih krajih kamniškega področja, bomo vzroke in pojasnilo našli v večletni politični borbi s starim buržoaznim režimom, v stavkah in demonstracijah proti draginji, odpuščanju delavcev in. podobno. V večletnem intenzivnem delu s proletariatom je Komunistična partija pod vodstvom Toma Brejca-Pavla in Štur-ma na Kamniškem ustvarila jedro zanesljivih mož, ki so tudi leta 1941 bili v prvih vrstah, ker so dali pobudo za ustanovitev Vojnega komiteja. Vso težo priprav za oborožen upor so nosili: Roman Potočnik, Stane Zirovnik, Alojz Kebe, Vlasta Jakob Molk, Štefan Gruden, Marjan Dermastia, Alojz Bergant, Franc Poznik, Roži Sitar in drugi. (Se nadaljuje). NEMCI SO DALI NAŠIM LJUDEM OSEBNE IZKAZNICE, KI PA NISO BILE ENAKE. ŽE PO NJIH SE JE DALO PREPOZNATI NEVARNE" LJUDI. IZ NAŠIH KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Nove knjige BEG Z MORIŠČA KAMNIŠKA BISTRICA Na 1. seji novega odbora krajevne organizacije SZDL so za predsednika izvolili Slavka Štablaja, ravnatelja osnovne šole v Stranjah. Pričakujejo, da bo novo vodstvo krajevne organizacije poživilo delo organizacij in društev na območju te krajevne skupnosti. Dogovorili so se, da bodo sodelovali pri izdelavi programa Turističnega društva, ki naj bi spet obnovilo znano turistično prireditev Pastirski praznik na Veliki planini. Odborniki SZDL se bodo zavzeli za hitrejše reševanje nekaterih perečih problemov na področju krajevne skupnosti. Med problemi, ki jih bo treba najprejj rešiti je predvsem gradnja sodobne trgovine, ki jo v Stahovici in okoliških vaseh zelo pogrešajo. KRIŽ Odbor krajevne organizacije SZDL je razpravljal o gradnji asfaltirane ceste Križ-Komenda. Ugotovili so, da je nabiralna akcija med občani uspela, čeprav so ponekod naleteli na težave prav pri tistih ljudeh, ki imajo največje dohodke. Odbor krajevne organizacije je sklenil ob zaključku akcije objaviti spisek prispevkov občanov. Na seji so razpravljali tudi o odnosih nekaterih posameznikov do gradnje te ceste. Ponekod je namreč treba posekati razne žive meje in podobno, kar zahteva varen promet. Ker je želja večine občanov, da bi bila ta cesta čim prej urejena, posamezniki ne bi smeli ovirati zastavljenih načrtov. VOVČJI POTOK Odbor krajevne organizacije SZDL je evidentiral možne kandidate za občinske odbornike, ki bodo prišli v poštev ob volitvah leta 1973. Predlagali so Vinka Žebovca, kmeta iz Rudnika in Franca Slugo, kmeta iz Volčjega potoka. Odborniki so bili mnenja, naj bi na prihodnjih volitvah kandidiral tudi kandidat z območja Rudnika, saj ta znana partizanska vas že nekaj let ni imela odbornika v občinski skupščini. Predlagajo, da bi razmislili tudi o tem, da bi krajevne skupnosti Vranja peč in Volčji potok imeli vsaka svojega odbornika. Menijo namreč, da se odbornik bodisi iz ene ali druge krajevne skupnosti, težko vključi v delo in razmere drugega kraja, saj sta obe krajevni skupnosti precej oddaljeni. Na seji so govorili tudi o želji občanov, da bi skozi vas, sedaj ko je cesta asfaltirana, vozil tudi avtobus. Ta predlog so že sporočili avtobusnemu podjetju, vendar doslej še niso dobili odgovora. Občani menijo, da bi avtobus, ki pelje skozi Radomlje, peljal namesto proti Preserjem, skozi Volčji potok in na Duplico. Avtobusno zvezo z Volčjim potokom bi zlasti v sobotah in nedeljah pozdravili tudi številni obiskovalci Arboretuma, ki nimajo lastnih avtomobilov. ČRNA KAOLIN Na pobudo odbora krajevne organizacije SZDL Črna kaolin je bil lina. Na sestanek so povabili tudi zastopnika Stanovanjskega podjetja v Kamtiku, ki gospodari z zgradbami v rudniškem naselju, vendar se vabilu ni nihče odzval. V zadnjem času, še posebno pa v sušnih obdobjih, prebivalci tega naselja čutijo precejšnje pomanjkanje vode. V razpravi so govorilio več možnih rešitvah in se končno odločili, da bodo iz leta v leto se ponavljajočemu pomanjkanju vode napravili konec le na ta način, če bodo pripeljali vodo iz izvira „Šomešča" v rezervoar Rudnika. Seveda pa bodo za to potrebna sredstva, ki naj bi jih prispevali predvsem Rudrjik kaolina, krajevna skupnost Črna in Stanovanjsko podjetje Kamnik. Uporabniki vode pa so se obvezali, da bodo s prostovoljnim deloin izkopali rove za cevi. Imenovali so tudi tričlanski odbor, v katfrem so: Roman Žagar, Stane Osolnik in Franc Grkman. Predsedniku krajevne skupnosti so naročili, naj takoj skliče omenjene investitorje, da bo zadeva čimprej rešena. Kamniška kronika POROKE: Alojz BURGAR iz Cerklj. Dobrave, delavec, star 27 let in Frančiška BRNOT, iz Mekinj, gospodinja, stara 31 let - Miroslav CIM-ŽAR iz Županjih njiv, orodjar, star 25 let in Milena MALI iz Mekinj, dijakinja, stara 20 let - Jernej Hribar iz Kamnika, avtomehanik, star 21 let in Cirila Golob iz Jeranovega, šivilja, stara 19 let - — Srečko Janel iz Žirovnice, zidar, star 42 let in Ivanka LEGAT iz Jesenic, uslužbenka, stara 32 let - Rajmund KOSNIK iz Šenčurja, delavec, star 28 let in Danijela KERK iz Gmajnice, delavka, stara 23 let -Janez Leban iz Godiča, sprevodnik, star 25 let in Milena VEROV-ŠEK iz Godiča, delavka, stara 26 let - Anton MAJCEN iz Lukavci -Ljutomer, delavec LM, star 25 let in Ivana VRHOVNIK, delavka, stara 19 let - Miroslav PETEK iz Mekinj, mizar, star 28 let in Zdenka PETACI iz Mekinj, uslužbenka, stara 20 let - Mihael PROSEN iz Kamnika, strok, učitelj, star 26 let in Viktorija POPIT iz Duplice, strok, učiteljica, stara 22 let - Anton SPRUK iz Gozda, delavec, star 25 let in Mihaela KUHAR iz Krivčevega, delavka, stara 23 let -Martin STEINER iz Celja, učitelj, star 28 let in Zlatka STEINER iz Celja, uslužbenka, stara 24 let - Ciril STRGAR iz Komende, gradb. tehnik, star 23 let in Štefka JUHANT iz Komend. Dobrave, delavka, stara 22 let. SMRTI: Vincenc LAKNER iz Vrhpolja, vrtnar, star 83 let - Miha LEBAN iz Podloma, inv. upok., star 52 let - Marko KONCILJA iz Zg. Tuhinja, kmet. delavec, star 23 let - Ana KOPITAR iz Most, kmetica, stara 67 let - Frančiška KORBAR iz Klanca, preužitkarica, stara 79 let - Angela KOŽELJ iz Mlake, gospodinja, stara 74 let - Ana MARIN iz Komende, gospodinja, stara 60 let. Jože Vidic, znan dopisnik Glasa, Dnevnika in „TV-15" je letos za s prvo knjigo Beg z morišča dobil Kajuhovo nagrado. V knjigi je vreporta obliki objavljeno 41 resničnih partizanskih dogodkov z Gorenjske. Več 1 je zbiral gradivo in z vztrajnimi razgovori s pričami prepričljivo razkril neK tera dogajanja, ki doslej še niso bila tako skrbno opisana. V prvi zgodbi Beg z morišča pripoveduje o talcu, kije 1942. leta pobegi z morišča v Mostah pri Žirovnici. Pretresljive so zgodbe v knjigi: Skrivnosti smrt Staneta Sekardije, Smrt kurirjev na Zabreški planini, Na ukaz gestap* partizane, Prešernova Vrba med NOB, Kaj se je zgodilo na Kraljevem poljj Samomorilec pripoveduje, Truplo ob progi, Atentat na Lukmana, Obsoj' na giljotino, Poskus upora v begunjskem zaporu, Akcija za rešitev ranjei partizanke iz golniške bolnišnice, Življenje in smrt Julija Ocepka iz Volčj< potoka, poleg tega pa so v knjigi opisani zadnji trenutki življenja kamnišk zdravnika dr. Julija Polca in še več drugih zanimivih zgodb. V knjigi je na 470 straneh objavljenih 136 fotografij padlih in živih bor ter drugih dokumentov. Cena knjige je 92 din in jo lahko dobite v v: knjigarnah. Lahko pa jo tudi naročite na navadni dopisnici na naslov: Zav< Borec, 61000 Ljubljana, Beethovnova 10. {- ZLATA POROKA POD KAMNIŠKIMI PLANINAMI J V Črni nad Kamnikom sta v krogu številne družine praznovala zlato poroko Franc in Marjeta Romšak. Zlatoporočenec je doma iz vasi Žaga, kjer se je rodil 8. novembra 1895. 1. avgusta 1921 sta se vzela s Kuhar-jevo Marjeto iz sosednje vasi Krivčevo, ki je prav takrat dopolnila 21 let. Mlademu paru v zakonu ni bilo postlano z rožicami, saj je moral mož trdo delati, da je preživel številno družino, ki se je vsako leto povečala za novega člana. V prvih 13 letih zakona se je Romšakovima rodilo 12 otrok. Oče Franc je bil najprej zaposlen na domačiji pri Jurčku, od leta 1929 pa je delal kot kopač v rudniku kaolina, kjer je 20. sep- Zlatoporočenca s pričami tembra 1932 doživel težko nesrečo, zaradi katere je postal 40 odstotni invalid: Zemeljski vdor ga je v rovu zasul do pasu in mu dvakrat zlomil desno nogo. Ko je okreval, je delal pri trgovcu Jožetu Petku v Črni, od leta 1938 naprej pa v smodniš-nici v Kamniku. Po osvoboditvi si je omislil lastno žago v domačem kraju in ko je leta 1960 vrnil obrtno dovoljenje, sta bila z ženo že rešena skrbi za družino, saj so bili vsi otroci, 4 sinovi in 5 hčera že osnovali svoje družine. Ob zlati poroki roditeljev so se zbrali v Krivčevem št. 1 vsi otroci s 27 vnuki in tremi pravnuki, ki so slavljen-cema v največje veselje. Vesela sta, da sta dočakala redko slavje pri tako dobrem zdravju in da so vsi otroci dobro preskrbljeni, Jurij je drž. lovec v Kamniški Bistrici, Francka je poročena v Lučah v Savinjski dolini, Marija, Pavla in Slava so zaposlene v kamniških tovarnah, Terezija pa v Ljubljani. Trije sinovi so sodelovali v NOB, od koder so se vsi srečno vrnili, le Blaž trpi za posledicami vojnih naporov, saj je že 14 let star odšel v panizutie. Najbolj žalosten dogodek v življenju zlatoporočencev je bila smrt sina Florjana, ki je na paši, 9 let star, tekel z odprtim nožem, pa se mu je pri nesrečnem padcu noževo rezilo zasadilo naravnost v srce. Za najsrečnejši dan v življenju pa menita jubilanta, da je trenutek, ko sta pred matičarjem v Kamniku ponovno po 50 letih potrdila zakonsko zvezo. Želimo jima še mnogo zdravih in zadovoljnih let! i Prihodnjič nas bo več V okviru praznovanj občinskega praznika je občinska konferenca ZMS Kamnik 25. 7. t*917 organizirala tekmovanje v ivc|°rientacijskem teku. m Na približno 3.500 m dolgi ^^JProgi se je v tej pestri in zanimivi tekmovalni zvrsti pomerilo eg