Slavko Kremenšek
IZVIRI IN POBUDE
IZVIRNO ZNANSTVENO DRO ■ SPREJETO: 30.06.1994
DDK 3!>; 527.026
Etnologija - antropologija 3
Teoretična podlaga slovenske etnologije, ¡¿oblikovana po spojitvi etnografije in etnologije v eno vedo, je izredno široka. Zato ni bilo nikakršne nuje, ki bi narekovala uvoz slabo opredeljene kulturne antropologije med humanistične discipline, uveljavljene na Slovenskem. Vprašanja, ki bi jih mogli prišteti takšni ali drugačni kulturni antropologiji, smo na Slovenskem v preteklosti brez težav uokvirjali v etnologijo. Razloge in pobude za uveljavljanje kulturne antropologije kaže zato iskati zunaj domačih potreb. Sicer pa se bosta upravičenost ali odvečnost tega dejanja pokazali sami. Vsekakor pa kaže takoj preprečiti in zmanjšati škodo, ki jo je zanimanje za domačo problematiko, za način življenja in ljudsko kulturo Slovencev doma in na tujem, v procesu omenjenega uveljavljanja že utrpelo.
Z našega vidika, v enciklopedičnem slogu in za splošno rabo je bila pred nekaj leti etnologija opredeljena kol "veda, ki preučuje ljudsko kulturo in naČip življenja etničnih skupin na vseh stopnjah njihovega razvoja ler na ravni vsakdanjosti še posebej". Rečeno je bilo, da je etnologija, ki je bila prej imenovana tudi etnografija ali narodopisje, v svojem razvOju spreminjala poudarek svojega zanimanja, pri čemer je šlo in gre za preučevanje ljudsko-kulturnih sestavin in načina življenja Ob opredelitvah ljudske kulture in načina življenja na drugih mestih in naštel ju tematskih sklopov s področja gmotne, družbene in duhovne kulture je sledil sklep: "Posamezne kulturne sestavine in njihovi sklopi omogočajo razkrivanje načina življenja pripadnikov etničnih skupin v posamičnih obdobjih. Gre predvsem za raziskovanje značilnih vsakokratnih kulturnih oblik in vsebine vsakdanjega in prazničnega življenja družbenih slojev in skupin, ki dajejo posamezni etnični enoti bolj aH manj specifičen značaj" Navedeni opredelitvi ustrezno je bil predstavljen zgodovinski razvoj etnološke misli in et nološke vede na Slovenskem Upoštevane so bile obravnave domačih in tujih piscev o Slovencih in Slovencev oziroma s slovenskim ozemljem tako ali drugače povezanih avtorjev o tujih etničnih skupinah.
Podobno nakazani opredelitvi je bila etnološka veda predstavljena v učbeniku Obča etnologija." Žal je iz prakli-cistionih razlogov v učbeniku izostala podoba razvoja etnoloških ved, ki so preučevale Evropce, tako tudi naše etnologije z njenim zanimanjem za domačo problematiko, za Slovence. V učbeniku je iz tega sklopa upoštevan le Johann Gottfried Herder, je pa posebej govor o "današnjih teoretičnih vodilih" tudi za to področje. V razmeroma obsežnem poglavju o razvoju etnologije4 je tako v daleč največji meri govoi o razvoju etnološkega preučevanja zunaj Evrope in metodoloških usmeritvah, ki so bile povezane s tem delom etnološkega raziskovalnega prizadevanja.
1) Slat in Kremenšek, Kinohinijti. K rjnciklopfiiUja Slotvnije J, Ljubljana 19X9. sir. 6 T !) /V. d„ sir. 64.
i)SlavkoKrenieiišek Obča etnologija Ljubljana i97J (2., nespremenjena izdaja 1978). J) N. (/.. str ¡9-109.
Učbenik Obča etnologija je študentom etnologije na voljo že dobri dve desetletji. Bil je tudi med temeljnimi študijskimi pripomočki vse do ukinitve predmeta Obča et nologija ob uveljavljanju kulturne antropologije v študijski načrt in predmetnik Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Pomenska zveza obča etnologija je tako danes pričujoča le še v nazivih univerzitetnega učitelja in asistentke, izvoljenih za ta predmet, in bržčas tudi v poimenovanju ustrezne katedre. Vendar lahko predpostavljamo, da je bila nakazana širina pojmovanja etnologije na Slovenskem v.saj na univerzitetni ravni uveljavljena že pred izidom omenjenega učbenika, tudi tedaj, ko je še šlo za Oddelek za etnologijo z etnograiijo, in je v veljavi še danes. Zato je nerazumljivo, kako sta mogla univerzitetna učitelja Zmago Šmitek in Božidar Jezernik v razpravi Antropološka tradicija na Slovenskem povsem spregledati omenjena stališča. Ob dosedanjih kritičnih pripombah na račun omenjenega izvajanja sta morala - v skladu z njuno razpravljalno metodo pač molče - priznati, da sta se s trditvijo, kako "v vseh obstoječih pregledih zgodovine slovenske etnologije... zaman iščemo imena mscev. ki obravnavajo neslovenska ljudstva in kulture." uštela. Zavrnila sta le nasvet," da si kaže Kotnikov pregled slovenskega narodopisja v Narodopisju Slovencev še enkrat ogledati, kajti "v Narodopisju Slovencev ne gre za takšen koncept etnologije, kot bi ga rad prikazal Kremenšek. ampak prej velja nasprotno"
Koncept etnologije, ki ga že dalj časa branim, sem pri kazal v omenjenih dveh delih, v učbeniku Obča etnologija in geslu Etnologija v Enciklopediji Slovenije, po delih pa seveda tudi drugje. V pripombi, povezani s Francetom Kotnikom, nisem prikazal ne takšnega in ne drugačnega kon cepta etnologije, pač pa sem ie opozoril na nenatančno izvajanje omenjenih dveh piscev, ki šele v odgovoru govorita "o neslovenskih, zlasti neevropskih kulturah"- Pri obravnavi "antropološke tradicije" sta namreč govorila le o "neslovenskih ljudstvih in kulturah" brez izpostave neevropske problematike. Zato je bilo potrebno opozorilo, da je Kotnik v pregledu slovenskega narodopisja upošteval tudi pisanje "o etnoloških (narodopisnih) vprašanjih Evrop-cev, Slovanov, Jugoslovanov...", kar je z metodološkega vidika vsekakor pomembno. To zato, ker so se določeni pisci, ki jih je Kotnik obravnaval, trudili, da bi etnološko (narodopisno) gradivo o Slovencih primerjalno umestili v tiste širše kulturne celote, v katere naj bi po njihovih nabiranjih Slovenci v prvi vrsti sodili. Neevropske kulture pri tem seveda niso mogle imeti posebne vloge.
Vprašanje Kotnikovega pregleda razvoja slovenskega narodopisja v Narodopisju Slovencev pogrevam na tem
s) Zmago S »n tek - BožidarJežernik. Antropološka tradicija na Slaivnsh-m. V; titnolOji 2/2(LM)/1992, str. 259-266.
6)	/V ti. str 259.
7)	Primi: Starko Kremenšek, Napake in mdogrutna stališču. V. Klnnloji, 3(1,1 VI/1993, Str- 26H-269.
8)	Zmago Šmitek - Božidar Jezernik. *Življenje /a kaos" Ktnt>h>!( 3(UV)/1993str. 274.
9)	l'nir Mm
10)	¡•'ranče Kotnik, Prevleči sloteiiskega narodopisja V: Narodopisji-' Slaivncev 1. Ljubljana 19'<i str 21 - 52.
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3
RAZPRAVE
mesta zato, da bi se s povednjm, ilustrativnim primerom povrnil k problematiki, o kateri je bil govor v prejšnji .Številki Glasnika. Gre za razmerje med etnologijo in etnografijo, ki sta na Slovenskem do druge polovice petdesetih let veljali za dve ločeni disciplini, kar se kaže Se danes v poimenovanju osrednjih strokovnih ustanov, Instituta za slovensko narodopisje, Slovenskega etnografskega muzeja - pri obeli gre za etnografijo oziroma narodopisje - in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, kjer je naziv etnologija posledica spojitve etnologije in emografije v eno disciplino. O pobudah in razlogih za to stapljanje smo več govorili na omenjenem mestu.
Iz naslova Kotnikove razprave ("Pregled slovenskega narodopisja") in naslova knjige, v kateri je razprava izšla ("Narodopisje Slovencev"), je jasno razvidno, da je pri njiju šlo za etnografski in ne etnološki deli, Pač v slogu tedanje razdeljenosti etnologije in etnografijo (narodopisja), predpostavljamo, da bo bodoča retrospektivna bibliografija slovenske etnologije (v smislu omenjene fuzije) v daleč največji meri vsebovala spise, ki bi jim pred spojitvijo etnologije in etnografije nedvoumno pripisali etnografski, se pravi narodopisni značaj. Med njimi bodo seveda tudi dela, ki ne bodo obravnavala Slovencev, ampak kako drugo etnično skupino, kajpak tudi neevropsko. Med vprašanji, ki si jih bomo na podlagi te potencialne retrospektivne bibliografije zastavljali, bodo taka, ki bodo želela odgovor, zakaj sitio se na .Slovenskem toliko zanimali za druge etnične skupine, kot smo se ali se nismo, zakaj sino se bolj ogrevali za Slovane koi za Germane in podobno. Eno temeljnih, čeprav ne najbolj globokoumnih vprašanj bo prav gotovo, zakaj smo se bolj zanimali za sebe kot za druge.
Kol je poznano, retrospektivne etnološke bibliografije Slovenci še nimamo. Kljub temu smo že odpirali nekatera vprašanja v omenjenem smislu, na primer o družbenozgo-do vinski podlagi razvoja slovenske etnološke misli. Pobude, ki so vidne pri posameznih piscih, so raznolične. 1'akd je bil v zvezi z Valvasorjem govor o izpopolnjevanju podobe o rodni deželi, katere slavo je hotel s svojim delom čimbolj povzdigniti, Valvasorjevo rodoljubno slavljenje naj bi temeljilo predvsem na ljubezni do domovine. Bistveno bolj konkretne družbenopolitične naloge so spodbujale dejavnost razsvetljencev. Etnološka misel je bila nadalje najtesneje povezana z narodno preiodnim gibanjem. V lej zvezi je bilo zastavljeno retorično vprašanje: Kaj je bilo v času prebujene narodne zavesti lahko bolj zanimivo kot čisti in pristni dokazi in izrazi narodne samobitnosti, za kar je na primer veljala ljudska pesem? Komur je bila narodna ideja blizu, je spoštoval tako imenovano narodno blago in se je po možnosti soudeleževal zbiranja in zapisovanja njegovih sestavin. Narod noebrambna in na ro dno p ros ve tna prizadevanja so bila stožer narodopisne dejavnosti. Proti koncu prejšnjega stoletja je sicer poprejšnja romantična navdušenost za tako imenovane narodne svetinje plahnela, toda tudi po "realistu" Matiji Murku sta narodna navdušenost in 1'esnobna znanost združljivi. Murko pravi, da lahko "tudi naroclopis v novem naiavoznanskem in kulturnozgodovinskem smislu... dovolj sluzi narodnemu ponosu in narodni "dgoji v korist lepše bodočnosti, tembolj ker se ne navdušuje slepo za vse, kar se nam zdi narodno, ampak nas uei resnice, ki je vendar povsod ne samo smoter znanosti, ampak tudi najboljši temelj vsakemu početju". In nasvetuje: ¿birajmo in hranimo torej svoje starine, samobitne in pris-
11J Sfo I-ko K/vmimXié, Nazaj k mimciopLcju> i: Glasnik SKD i4/1994 št ' 4 str. 2-9.
'J'Prtm sla, h, Kremenih. Družbeni temelji rasi A slaa-nsko etnološki-1" Pogledi na etnologijo, Ljubljana /97« str 9-65
vojene, kolikor moremo, ker človeka, kini barbar, bo vedno zanimalo, kako so živeli njegovi predniki."13'
Na rod nopo lirične pobude etnološkega strokovnega dela niso zanemarljive tudi v našem stoletju. To pač takrat, ko gre za domača vprašanja, v našem primeru slovenstva Tudi zanimanje za tuje kulture je lahko povezano z omenjenimi motivi, vendar v osnovi le posredno Prav spričo pomanjkanja na rodo pol i ličnega netiva in iz praktičnih razlogov je etnološko slovstvo, ki je domačega izvira in se nanaša na tuje etnične skupine, v kvantitativnem smislu težko primerljivo z deli, ki se lotevajo slovenske tematike (včasih tudi s primerjalnimi ambicijami). Pri zanimanju za Neslo vence je tako treba računati z drugačnimi pobudami, bržkone v nekoliko večji meri s čisto strokovnimi razlogi kot pri obravnavah domače tematike.
Doslej smo v več primerih, koncepcijam posameznih knjižnih del ustrezno, predstavili razvoj etnološkega zanimanja za slovensko ljudsko kulturo in za način življenja Slovencev. Kot je bilo povedano, smo se posebej lotili tudi razkrivanja pobud za ta interes. Dovolj nadrobno nam je bilo predstavljeno tudi zanimanje za neevropska ljudstva in njihove kulture, v kolikor in kakor se je do druge svetovne vojne pojavljalo na Slovenskem. 14i Isti avtor, Zmago Šmitek, je pisal o slovenskih pogledih iz 18, in 19. stoletja na kulturni razvoj Človeštva. Čeprav pobude za tovrstno zanimanje in dejavnost niso bile obravnavane posebej, je mogoče vendarle ugotoviti, da gre pri lej problematiki v poglavitnem za poseben problemski sklop, ki je pogostoma pritegoval druge ljudi kot etnološka podoba Slovencev. Da je med zanimanjem za domačo ljudsko kulturo in zanimanjem za tuja ljudstva, posebej za neevropske etnične skupine, obstajala razlika, kaže po svoje občasno različen odnos javnosti do ene ali druge usmeritve. Večja usmerjenost v seznanjanje s tujimi kulturami je pogajala celo nasprotovanja z narod-nopolitično vsebino.1
Zanimanje za domačo ljudsko kulturo na eni strani in za tuje etnične skupine, posebej za neevropska, v kulturnem razvoju zaostala, "naravna", "primitivna" ljudstva na drugi strani, sla bili v preteklosti, kol vemo, navadno različno poimenovani, V prvem primeru je šlo za etnografijo (narodopisje) in v drugem za etnologijo. "Etnografija in etnologija, narodopisje in narodoslovje, se v predstavi preprostega človeka, pa tudi izobraženega bralca, da, celo strokovnjaka, pogosto mešata in njuna medsebojna razmejitev za marsikoga ni popolnoma določna", tigotavlja leta 1944 v Narodopisju Slovencev Hajko kožar Spričo svoje metodološke usmeritve se je Ložar zavzemal za najtesnejše stike med obema vedama Odpiral je vprašanje samostojnosti etnogiafije nasproti etnologiji in govoril o opisovanju in popisovanju v zvezi s prvo in o razlagi, analizi in sintezi v zvezi z drugo. "Toda tu je treba deloma upoštevati tradicijo ter tradicijsko rabo izraza etnografija in v tem smislu vedo primerno omejiti in opredeliti od etnologije", nadaljuje Ložar svoje izvajanje. "Tu namreč ne gre, tla bi kratko in malo zavrgli vedo, ki je opravila že toliko koristnega dela in ki je v okviru svojih metodičnih in teoretičnih sredstev popolnoma samostojna. Narodopisje je veda, ki popisuje, analizira in gradi sintezo o ljudski kulturi določenega terito-
13)	Dr. Al Mmiii, Nartiilopistui razstava češkoslouanska v Pra!>i I, IS95 V: LUIS 1H69, Str. 80-31, 115.
14)	Zmago Šmitek KHc daljnih svetov. Ljubljana 1986
Í5) Zmago Šmitek Sloivnski pogledi iz IX. in 19, stoletja na kulturni razmj ¿hweütw V; Traditinnes 15/1986, str. 5-18.
10) Prim., Z, Šmitek, Klic ¿¡oljnih stvtóv, str. 222-226,
17) Rajki) Uižar, Nanuloplsje, njegova bistva, naloge in pomen, t: Nanj. d<>piye'£l<Hvrict;i' 1, Ljubljana 1944, str. 7
Gl ASNIKSCD 34/1994, št. 3
9

rija zgolj z njej lastnimi, metodičnimi in teoretičnimi sredstvi". Btnografija raziskuje lastno okolje, toda clnografi|a je, po Ložarju, tudi "sleherno obravnavanje primitivnih divjih ljudstev, ki se vrši v mejah pristojnih melodičnih In teoretičnih načel". Tudi pri etnografiji gre za sintezo. Toda "sinteza narodopisja je sinteza posameznih dejstev, odnosov, ne pa sinteza, ki bi dajala vsem tem oblikam že končni smisel in nam prikazovala bistvo in osnovne zakone človeške kulture, njih razvoj po zemeljski površini ter njihovo zamotano usodo. Vse te naloge so pridržane etnološki sintezi..A Tako naj bi etnologija dajala "smisel in zaključek vsemu etnografskemu delu", etnografska metoda naj bi bila možna "šele na podlagi etnološke metode in problematike", etnologija nai bi tako imela nadrejeni značaj v odnosu do etnografije.18 Govor pa je bil tudi o "narodosiovnih ciljih narodopisja".
Nobenega dvoma ni, da soLožarjevi pogledi na predmet narodopisja botrovali nakazanemu poudarjanju pomena etnologije za etnografijo Sicer pa je odprtost etnografije za pobude etnologov mimogrede nakazoval tudi že Matija Murko. Problematiki bivše etnologije smo dajali ustrezno mesto v etnoloških okvirih tudi potem, ko je bila izvedena združitev etnologije in etnografije. O tem pričajo po svoje tudi pogledi in terminologija Zmaga Smitka, ki je v omenjenih delih, objavljenih leta 1986, vseskozi govoril oetnolo-
IfiJ N. d . 17.
19)	N. d. str 19-20.
20)	M Murko. Nctrudopisria rcizslai'u. .. sir. 75- 77.
giji. Tudi za poglede na kulturni razvoj človeštva oziroma teoretične sklepe o razvoju kultur je hrez nadaljnjega našel mesto v etnoloških okvirih, o kakršnih je bil tedaj v naši etnološki leoriji govor. O kaki kulturni antropologiji pred leti pri Smitku ni bilo besede. Spričo širine našega pojmovanja predmeta etnologije za to tudi ni bilo pravih razlogov. Izvire in pobude za uveljavljanje antropologije, o kakršni govorita Zmago Smitek in Božidar Jezernik v prispevku Antropološka tradicija na Slovenskem, je torej treba iskati drugje. Ozkost dosedanje slovenske etnologije je lahko le prazen izgovor. O kulturni antropologiji na Slovenskem lahko govorimo pač kot o importu. Če je bil in v kolikšni meri je bil uvoz kulturne antropologije kot posebne vede upravičen, se bo šele pokazalo. Za sedaj pa moremo in moramo ugotoviti.
1.	(iveljavljanje kulturne antropologije na Slovenskem je povzročilo več nepotrebnih in nevšečnih zapletov. Z nekaterimi bolj ali manj nasilnimi postopki je bilo oškodovano raziskovalno področje, ki je sodilo v okvire bivše etnografije. Čire za preučevanje domače problematike, načina življenja in ljudske kulture slovenskega etničnega ozemlja in Slovencev po svetu, kar bi moralo imeti na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo FF brezpogojno prvenstvo tudi v bodoče. Razlogi so jasni.
2.	Ob uvajanju kulturne antropologije so bile uporabljene nekatere metode, ki naj bi ne imele zveze ne s kulturo in kajpak ludi ne z znanostjo. Zato se |im je treba brezpogojno upreti. Izkušnje iz preteklosti, ki jih med et nologi ni tako malo, bodo pri leni kajpak dobrodošle.
Prihodnjič: Misterioi.na etnograjija; ali res?
SUMMARY
Origins and Initiatives
Slavko Kremensek
Theoretical basis of Slovene ethnology, formed after the fusion of ethnography and elhnology into a single discipline, is extremely broad. There was therefore no pressing need to import an insufficiently defined cultural anthropology amidst humanistic disciplines established in Slovenia Different questions in Slovenia, which could be
attributed to one or another kind of anthropology, had been in the past without any difficulty incorporated into ethnology. It is therefore necessary to look for reasons and initiatives for the establishment of cultural anthropology beyond domestic needs. Whether this action was justifiable or nol will become apparent in the future, but it is by all means urgent to prevent or to diminish the damage which has been done in the process of the above-men-(ioned changes, and which concerns an interest in domestic themes, in (he way of life and in folk cull ure of Slovenes ai home and abroad.
PRIHODNJA ŠTEVILKA:	ETNOLOGIJA V OSNOVNI ŠOLI
počakajte no,
tudi jaz hočem biti na fotografiji! Otroci z učiteljem in učiteljico v Petešovcih, leta 1920.
Iz dokumentacije OEIKA.
10
Gl ASNIK SE D 34/1994, št. 3
L