TEHARJE NOVAmDOBA MALI OGLASI ZASTONJ } Ji /. m ■ , --sslfllSlillillli Za žogo na Island jggj. Smrt med hrasti Nogometaš, ki se je uveljavil v daljni deželi ' Mladeničeva zadnja % igra z bombo SESTRE NUKLEARNEGA ODDI ZA VSELEJ BRE LKA PROTESTIRAJO: OTROKA?^" Ali Slovenija v Jugoslaviji res nima kaj isl iti št. 6 - leto XXV Pučnik zatrobi Ekološka bomba nad Žirmi j' * ~ '■%* fr ■fr 4 1 4. . 9 **r MREŽE EKSTA: VODA PRINESLA GORENJU DENAR PREPIRI SITIH v PROSTITUCIJA: Resnične zgodbe o preživetju VOJNA TAM IN TU Vojna v Zalivu je vse bolj takšna kot so vse vojne: nesmiselna, krvava, ki ne izbira žrtev. Vojaški vrh ZDA je že najavil »izvirno« zamisel. Piščance bodo poslali v prve bojne vrste, da bodo ugotovili, če je Sadam Husein spustil bojne ali druge strupe. Za piščanci pridejo ljudje, tudi otroci. Ne rozabimo, da smo takšne strahote v zgodovini svetovne civilizacije že beležili! sindikalni konzum sindikalni konzum 1 d.o.o. Ugodno: CASTROL OLJE Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO \/lP10 ŠMARTNO ’ ŠmartnoV^^/ob Paki 134 P. E. CELJE SINDI Trgovina posebne vrste v Celju, cenejša od diskontov, ki je namenjena vsem potrošnikom. Telefon: (063) 37-945 SEP & SINDI Smrt Jugoslavije nočemo samostojne Slovenije nimamo Sodn FOTODOGODRI Gospodarstveniki celjske regije se morajo čvrsto povezati in si pomagati, pri čemer potrebujejo tudi nasvete strokovnih organizacij, SDK in bank. To je še zlasti pomembno pred zasedanji republiškega parlamenta, kadar ima ta namen sprejemati strateške gospodarske rešitve, so na razširjeni seji odbora območne zbornice Celje sklenili udeleženci. Na celjski Gimnaziji so se pričeli kulturni dnevni gimnazijskih kulturnih ustvarjalcev oziroma njihovega kulturnega društva Anton Aškerc, ki jih bodo zaključili s kulturnimi maratonom. S tiskovno konferenco so prejšnji teden celjski prenovitelji želeli podkrepiti svoje zahteve po nezaupnici članu celjskega izvršnega sveta, Silvestru Drevenšku. Novinarjem so dejali tudi, da po njihovem ne celjska vlada ne parlament nimata vsebinskega programa za celjsko gospodarstvo, tisto malo kar imata, pa ne izvajata. V imenu stranke so govorili Janez Domitrovič, Željko Cigler in Janja Romih. MED NAMI Brez pravil Ta planet, predvsem pa njegov košček, ki mu geografi rečejo Slovenija, je zmešan. Na tem delčku zemljine površine se ni mogoče zanesti ne samo na statistiko, temveč tudi na tuje izkušnje ne. Medtem, ko se je vzhodnonemški šport ob združitvi z Zahodno Nemčijo večinoma zlil v nemško sivino, slovenski športniki ob vse težji situaciji v domovini dosegajo vse večje uspehe. Ob tem, ko smo z lanskimi volitvami dobili večstrankarski parlament in ko naj bi javnost postala bolje obveščena in kritičnejša, se dan na dan kopičijo simptomi, ki obetajo porazno diagnozo: v oblastnih krogih je vse več stvari, ki se urejajo mimo vednosti javnosti. Ob tem, ko vladajoča koalicija očita slovenskim medijem pretrdno vez z bivšimi oblastniki, propade časopis, ki so ga kot prvega glasnika zdajšnje večine na oblasti pričeli izdajati veljaki novih strank. Frenk Petek je v nedeljo postal svetovni prvak. Slovenci kot narod vse bolj odlagamo možnost, da bi v svetu pristali vsaj nekje sredi lestvice narodov, ki prispevajo k razvoju svetovne civilizacije. Trend Milijarde iz v Zagrebu Vatikana Zloglasni Grubelič je dve svoji firmi preselil iz Grosupljega v Zagreb, v Radičevo ulico 14. V pičlih 12 dneh je dobil potrdilo o vpisu v gospodarski register. Kaj bo slovensko pravosodje sedaj, ni znano. Predstavnik zagrebškega okrožnega sodišča je povedal, da je takšna selitev povsem zakonita. Očitno bodo morali Slovenci zdaj prositi za pomoč Hrvate, če ne bo Grubelič spet preselil firme v Srbijo ali kam drugam. V Zagrebu sicer o Grubeliču še veliko govorijo, menijo, da je nekje blizu Ljubljane, da je povezan s slovensko oblastjo, kar z vlado. Beograjska »Politika« je poskrbela za novo zanimivost, objavlja vrsto »vohunskih« dokumentov o tem, da bo Vatikan odobril Hrvaški 4 milijarde dolarjev. Hrvaška vlada ne zanika, govori o pol manjši vsoti in zgolj o dogovorih. Sicer pa, ko gre za »kšeft«, je razumljivo, da gre Srbom na živce, čeprav sami iz dneva v dan objavljajo, kako so pridobili milijone in milijone dolarjev iz tujine. Stop za orožje I NOVA W DOBA ■see AKVIZITERJE Interesenti naj se oglasijo v uredništvo Nove dobe v Aškerčevi 15 v Celju -X -X -X -X -X X X X X X X -X X X X X x X X X X X X X TRGOVINA JASMIN IZDELOVANJE IN PRODAJA NABOŽNIH PREDMETOV Šlandrov trg 6, Žalec BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI, ZATO NAS OBIŠČITE IN Sl OGLEJTE NAŠO ŠIROKO PONUDBO - Verski tisk, SVETO PISMO, pesmarice, MOLITVENIKI, nabožni okraski, SLIKE IN KIPI, rožni venci - VIDEO KASETE, DISKETE ZA RAČUNALNIK - oblačila za SVETI KRST (s svečo in platnom), OBHAJILO in BIRMO- CVETLIČARNA za nakup nad 200,00 din - PRESENEČENJE Sprejemamo tudi naročila za kipe nad 1 meter. Odprto vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure. VABLJENI! X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X N0VAD0BA Pooblaščen za vsa garancijska in izvengarancijska dela SERVIS ŽGAJNER AVTOMEHANIKA AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO PRODAJA REZERVNIH DELOV Spodnje Sečovo 14 ^ ROGAŠKA SLATINA « Tel. (063) 816-676 Nova doba - izdaja podjetje Preše d.o.o., tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. • Naslov uredništva: Celje, Aškerčeva 15, tel. (063) 27-606, 25-331 • Glavni urednik Srečko Šrot, odgovorni urednik Brane Piano • Cena 17 din, mesečna naročnina 65 din • Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455 • Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje • Izhaja ob sredah • Rokopisov ne vračamo Stran 6 IZPADI Za vselej brez otroka? NEGOSPODARSTVO Voda prinesla Gorenju denar Stran 7 OBLAST Pučnik zatrobil odhod Je pilot v letalu? Oblast za vsako ceno Stran 3 Stran 7 Stran 11 Zvezna vlada se je le zmigala in bo uredila uvoz orožja. Uvažale ga bodo lahko samo pooblaščene firme, zasebniki pa ga ne bodo mogli več sami prinesti iz tujine, kljub orožnemu dovoljenju. Vlada se je tudi odzvala na nekatere podražitve, ki bi morale biti zaradi zmanjšanega prometnega davka pocenitve. Uvozila bo kavo in pivo. Kaj pa kokakola, kisla voda? Kaj pa predmeti za otroke, ki jih je podražila prav ona? FOTOREPORTAŽE čigav je mikrofon Panthera Grisea Smrt še grozi Tudi sneg se bo stopil Stran 3 Stran 11 Strane Stran 13 ♦ i 19 Stopite na trdna tla! Stopite na trdna tla! Na Ljubečni odslej tudi kompletna ponudba gradbenega materiala: - ugodne cene za PARKET in NOSILCE - še vedno do 20% popusta za klinker keramične ploščice samo še do 20.2.1991 Stopile na trdna tla! M Tel. (063) 33-421 Ljubečna Celje PRORAČUN KOT NOGOMET Na četrtine Končno predstavljeni osnutek slovenskega republiškega proračuna daje nekaj zagotovil, da slovenska vlada vendarle skuša pogumneje pričeti izpolnjevati pooblastila dana na decemberskem plebiscitu, po drugi strani pa osnutek zastavlja toliko če-jev, da bo takšen proračun — če bo v skupščini sprejet — veljal le kratek čas. Proračun je zastavljen precej »neodvisno« in »samostojno«, seveda pa ga lahko zrušijo in razvrednotijo že znane razmere: jugoslovanska politična realnost in razmerje moči v Jugoslaviji ter po kolenih plazeče se slovensko gospodarstvo. Kot nekakšno pomenljivo naključje je bil v ponedeljek v slovenskih časnikih objavljen tudi izbor slovenske nogometne reprezentance. V njej je 20 nogometašev. Četrtina izmed njih jih igra v »južnih« jugoslovanskih nogometnih klubih, četrtina v bolj ali manj povprečnih evropskih moštvih, dve četrtine pa v Sloveniji, za katero vemo, da nima bogvedi kako kakovostnega klubskega nogometa. Če primerjamo športne možnosti slovenske nogometne reprezentance z možnostmi izvedbe predlaganega osnutka republiškega proračuna, pridemo do približno enakega verjetnostnega izračuna realizacije ambicij. Tudi proračun ostaja predvsem papirnat favorit, tako kot naši nogometaši. Sicer pa je ob predstavitvi osnutka proračuna republiški sekretar za finance dr. Marko Kranjec že pred prihodom proračuna v skupščino napovedal, da ga bo kmalu treba »rebalansirati«. Tudi okoli nogometne reprezentance bo še veliko prepirov. SLOVENIJA NIMA V JUGOSLAVIJI KAJ ISKATI? Pučnik zatrobil odhod Prav nobeno presenečenje ni, da je gospod Pučnik najavil, kako bo Slovenija še pred junijem zapustila Jugoslavijo. Ni sporno, da je tak korak pravzaprav vse bolj edina možnost. To, daje g. Pučnik, ki v slovenski uradni oblasti ni drugega kot volilec, to najprej povedal v tujem jeziku nemškemu novinarju, je seveda druga zgodba. Ker g. Pučnika poznamo, bo zadevo skoraj zagotovo speljal. Najprej pridejo na vrsto Poljče, kjer se bo za zaprtimi vrati sestal svet Demosa. Tam bodo razdeljene naloge, ovni vodniki bodo zadolženi za posamezne ukrepe, ovce — torej večina Slovencev — bomo poslušno sprejeli tisto, kar se ima zgoditi. To, da so se vse slovenske stranke odrekle konfederaciji, seveda ni res, zagotovo pa to ni stališče ZK-Gibanja za Jugoslavijo, ki se je predstavilo v Ljubljani prav z ohranitvijo marksistične. Jugoslavije in ki najbolj igra na karto, da je partija delavskih množic. Bi pa bilo prav, če bi g. Pučnik hkrati, ko napoveduje nov pravni sistem, v katerem bo slovenska vojska branila ustavno ureditev Slovenije to kar zdaj najbolj očita JLA v odnosu do Jugoslavije in njenih republik, ko napove duje lastno emisijsko banko in denar, povedal tudi kaj praktičnega. Na primer, kje bomo dobili pšenico, za katero imamo dovolj skladišč, kje na primer bencin, za katerega pa skladišč nimamo in podobne praktične stvari; tudi evropske plače ob evropskih davkih. Najbrž bomo tudi v Sloveniji, tako kot na Hrvaškem, dobili žrtvoslovno društvo. Obeta se mu veliko dela. Veliko prestopanje iz prejšnje vere v novo se namreč nadaljuje. JLA še vedno ne ve, kaj bo z njo. Očitno je dojela, da v bistvu razpada. Postala je ranjen lev, ki globoko komunistična kot je, še lahko kako grize in napada. Prav bi bilo, da bi vsaj v Sloveniji jasno povedali, kaj bo z oficirji, uslužbenci, kasarnami, tanki, letali, vojaškimi stanovanji, zemljo, ki jo tudi ima JLA ... Da ima Pučnik prav, sicer pove tudi zadnji beograjski sestanek poskusa krpanja Jugoslavije, ko so ugotovili, da sestanka sploh ni bilo. Edini svetel žarek v tej balkanski temi je pravzaprav Kiro Gligorov, ki je jasno povedal, da so tudi Makedonci za samostojnost, za Jugoslavijo, kar bi radi, pa le, če se uspešno dogovorimo. No, zdaj to ni več bistveno, saj bomo v Sloveniji ravnali tako, kot si je zamislil Pučnik. To, da v naši ljubi deželi ravnamo drugače, kot smo obljubljali, pa kažejo v zadnjem času tudi obrtniki. V bistvu pripravljajo splošni upor, neplačevanje davkov, zapiranje delavnic, odpuščanje delavcev. Zakaj? Zaradi davkov seveda. Kulturni minister pa se še kar drži, na kulturnem prazniku Slovencev je celo govoril. Že samo dejstvo, da je bil on slavnostni govornik, je precej cinično. To, da nikakor ne more pozabiti preteklosti, pa seveda pomeni, da bomo o spravi govorili še leta in leta, še kar nekaj generacij. Najbrž bo prej prišlo do novih dogodkov, ki bodo zahtevali nove spravne dogovore. No, k sreči so se oglasili v zvezi z osamosvojitvijo tudi tisti, ki imajo pravi mandat in zdaj smo lahko bolj mirni: zadeva bo prišla v parlament, kamor sicer sodi. FOTOREPORTAŽA Zlato in kristal za visoke gospe Članice beograjske družbe International Women’s Association so se na svojem obisku po Sloveniji v ponedeljek dopoldne mudile tudi v celjski regiji, ogledale so si dragocen kristal v Steklarni v Rogaški Slatini in nato še mikaven nakit v celjski Zlatarni. V goste je prišlo približno šestedeset v glavnem tujih diplomatskih in trgovinskih predstavnic, soprog tujih diplomatskih in trgovinskih predstavnikov, tujih novinark in nekaj jugoslovanskih intelektualk, ki sta jih v celjski Zlatarni sprejela glavni direktor Stane Seničar in izvršna direktorica Anica Berglez. Po ogledu delov proizvodnje in njunem nagovoru so se gosti z dvema avtobusoma odpeljali proti Ljubljani. Stane Seničar je visoke goste prisrčno pozdravil v enem najstarejših evropskih mest in v eni najstarejših in največjih evropskih zlatarn. Dejal je, da so v Celju vedno dobrodošli in poudaril, da je ponosna, ker v svoji firmi, katere cilj je svetu predstavljati ustvarjalnost slovenskega naroda in zlatarstva, lahko gosti tolikšen del sveta. O tesnih vezeh s tujino je govorila tudi Anica Berglez, orisala je obseg proizvodnje, katere 70 odstotkov gre na tuje trge, predvsem v ZDA, na Japonsko, v Nemčijo in v Skandinavijo. ENA LASTOVKA ŠE NE PRINESE POMLADI IZLETNIK: ANA JOVANOVIČ IMA PRIŽGANO ZELENO LUČ Direktorica je naša mama Na članek »Suženjčki v Izletniku«, ki je bil objavljen v vašem časopisu 23. 1. 1991 sem pripravila obširen odgovor na vse očitke in zahtevala, da moj odgovor objavite v prejšnji številki. Izgovorili ste se, da ni dovolj prostora za tako obširen odgovor. Hkrati pa ste veliko prostora namenili svojemu drugemu članku o Izletniku, v katerem bi naj sporočili javnosti naše odgovore, ki ste jih slišali od članov Upravnega odbora in drugih odgovornih delavcev na razgovoru, dne 25. januarja. Ker torej kot urednik žal niste spoznali, da bi bilo za vas skromno opravičilo bolj primerno kot ponovno obrekovanje, ugotavljam, da z vašim listom nima smisla polemizirati. Povsem jasno mi je, da vam gre zgolj za atrakcije, ki povečujejo radovednost ljudi in zagotavljajo veliko število prodanih izvodov časopisa ter vam prinašajo dobiček. Moj odgovor na oba članka bo zato tokrat kratek in glasi: Vse, ker ste napisali o Izletniku in meni, je obrekovanje, laž in podtikanje. Zato nasvidenje na sodišču! V Celju, 4. 2. 1991 ANA JOVANOVIČ, Izletnik Celje IZLETNIK: ANA JOVANOVIČ IMA PRIŽGANO ZELENO LUČ Direktorica je naša mama Končno ste mi dala besedo! Preko časopisa »Nova doba«, kjer ste me obsodila kot glavno obrekovalko, užaljeno, ker nisem dobila direktorskega stolčka, Vam sporočam sledeče; sem res »mali človek«, a nisem avtor prvega članka v omenjenem časopisu, kot trdite Vi, o sposobnostih pa se lahko prepričate na vratih Hotela Čeleia, saj je lepo vidna nalepka s štirimi zvezdicami, kamor sem jo pripomogla v veliki meri prilepiti jaz, s pomočjo takratnih delacev hotela oz. restavracije in kuhinje. Ne vem, zakaj me niste mogla poklicati na razgovor z novinarji, če ste na tako trdnih tleh? Niti v sanjah se mi ni nikoli porodila misel, da bi bila zasedla kakšen stolček — poklonjenih ne maram, ker nisem sposobna trobiti v isti rog z Vami ? Veste, osebno imam dovolj izkušenj iz Vašega di-rektorjevanja preko moža, ki je »hvala bogu« že upokojen, sicer pa bi ga ob Vašem početju zadela kap. Tudi on se ni mogel naučiti poslovati po Vaših predlogih. Nisem pa nepismena, kot ste mi očitala pred nekaj meseci, in me dobesedno vrgla čez preg »Vaše« pisarne. Baje tega nisem doživela samo jaz — mimogrede. Omenjenega dne Vas je zbodlo pri srcu, ko sem Vas vprašala, ali šoferji vedo, kako spretno jih že lep čas obirate za najemnino bifejev, ki so Vaši spomeniki. Utrgal se Vam je trak jaz pa čez prag. Posledica tega pa je bila moja grožnja, da bom dala vse skupaj v časopis, tega se dobro spomnite, kajne! Se svojih besed tudi! Rajši ne navajam Vašega besednega zaklada. Kar na lepem sem izvedela, da imajo vsi bifeji na AP enake pogoje za delo. Tudi to ste sposobna trditi edino Vi, ker Vam Vaš zakon in miselnost vse dopuščata. Na moje vprašanje, kdaj ste nazadnje videla bife na AP v Žalcu, mi niste mogla odgovoriti. gaška Slatina, Krško in Sevnica z denarjem EE Potniški promet — Gostinstvo tega denarja namreč ni imelo. Za stare, dotrajane in tako rekoč že zdavnaj amortizirane obrate pa se pri Vas nikoli ni dalo dobiti denarja - ali pa nič več ne rabite... Inventar je resnično že dotrajan; hvala inšpektorjem, ker v Žalcu še niso zaprli lokala zaradi nikakršne ventilacije. V Rogaški Slatini ste investirali v marmor. Dobro se obrestuje, saj je v 11 mesecih preteklega leta pridelal »marmornih« 98.061.00 din izgube, bife v Žalcu, star je 16 let, pa 98.521.00 din dobička. Gorje meni, če bi bilo obratno. Ob finančnem rezultatu, kakršen je za preteklo leto oz. 11 mesecev, potrebujeta skupaj z vodjem gostinstva veliko, veliko kvalificiranih natakarjev in ne le gostinskega poslovodjo, ki je pripravljen trobiti v isti rog v Vami. Že ve zakaj. Usluge je namreč treba vračati. Niti Vi, niti kdorkoli mi ne more prepovedati, da si o likvidaciji gostišča Kladivar mislim svoje. Svoje si lahko mislim tudi o prodaji opreme mimo licitacije in o nenadnem premiku le-te. Pa ne v Krško ali Sevnico, ali kamorkoli drugam, v kak starejši obrat, lahko bi se jo uporabilo, v to sem prepričana. Res mi ni jasno, ali je bilo res tako neuporabno, če pa ste bila Vi tako zainteresirana zanjo. Hvala Vam in še komu za tako sodelovanje in mahinacije. Bife na AP v Žalcu ni sramota za Turnška, kot bo sedaj sledila Vaša izjava, to je Vaša, vzemite jo za svojo, saj ste napela vse sile in postavila in opremila bifeje na AP Ro- Za mesec marec 1990 ste mi dobesedno zaplenila del že izplačanega OD za že opravljeno delo. Torej Vas niti slučajno ne morem smatrati za »našo mamo«, to lah- ko počno samo nekateri, vemo tudi, da se z menoj strinjajo še mnogi »Vaši otroci«, sicer zaposleni pri Izletniku. Resnično Vam priporočam, da tožite časopis »Nova doba«, le-ta bo imela dovolj gradiva, morda bodo nekoč spregovorili tudi tisti, ki ob razgovoru z novinarji modro molčijo, tisti, ki glasno govorijo, morda tudi tisti, ki celo spijo. .. Vem kaj je narobe z menoj, saj me že osem let obglavljate; ne znam misliti po Vaše, ne znam biti tiho, boli me krivica, niti slučajno pa se v mnogih pogledih ne strinjam z Vami, tudi v tistem delu bilance za EE Gostinstvo za obdobje I - X 1990, kjer je bila amortizacija za nek obrat že obračunana, a kasneje zradirana (ni šlo za kak 10 ali 16 let star bife). Ker že imam priložnost, dovolite, da Vas še vprašam sledeče; ZAKAJ mora kolektiv bifeja na AP Žalec prodajati AOV vozovnice popolnoma brez plačila. Znano mi je namreč, da vozniki (naj mi oprostijo — ne oponašam jim) dobijo 5% od inkasa vozovnic, nam pa ne blagovolite inkasa šteti niti v promet, niti izplačati 3%, kot piše v pogodbi (rada bi vedela, kdo jo je sestavil, o joj!). V prvi polovici preteklega leta ste mi po telefonu odobrila, da lahko obračunam 3% (dvomim, da se boste opogumila tega spomniti), ob zadnjem srečanju z Vami, pa ste mi s tem v zvezi zagrozila z disciplinskim postopkom, torej smo res »suženjčki«, ampak brez »naše mame«! Ob koncu mojega pisanja želim povedati še to: ponosna sem, da sem v delovnem razmerju kolektiva Izletnika že 18 let, ponosna na to, da lahko vsakomur pogledam v oči, kolektiv sam pa zelo, zelo cenim in spoštujem, pomilujem pa ljudi, ki si ne upajo povedati resnice. Tudi tisti, ki so bliže Vas, mnogo vedo, a iz strahu molčijo. Dobro vem tudi, da se v analizah in knjigovodstvu zelo trudijo, da je njihovo delo čim bolje in čim-prej opravljeno, a žal izdelki (beri bilance) ne »zagledajo luč sveta«, kot pravi Nova doba, preden jih Vi temeljito ne prečistite. Žavedam se, da se zaradi mojega pisanja, poudarjam tokrat prvič, lahko znajdem jutri na cesti kot tehnološki višek (s tem ste mi baje že zagrozila). Ob dejstvu, da imam tudi jaz trdo kožo in dolg jezik in ob dejstvu, da se ne morem strinjati z nekaterimi Vašimi potezami, Vam še enkrat glasno in jasno sporočam, da nikdar nisem razmišljala o kakšnem stolčku, saj se predore zavedam, da je za vodenje EE s cca sto zaposlenimi, potrebno več znanja in sposobnosti, kot ga ima gostinski poslovodja, ki Vam je pripravljen samo kimati. Jaz nisem za tak »biznis«. Se to; če bosta skupaj tako »uspešno« nadaljevala, bomo tako kmalu vsi gostinci na cesti, saj bo šlo vse skupaj po poti gostišča Kladivar, Trebč in še česa... S pozdravi zdravemu, poštenemu in pogumnemu delu kolektiva! MARIJA TURNŠEK, Vodja bifeja na AP Žalec, Izletnik STANISLAVA KARLATEC: JAZ NISEM LB1LA MOŽA, KARLATEC JE 28 LET UBIJAL MENfc IN OTROKE Pričevanje nesrečne mesarjeve žene Takoj na začetku naj povem, da je to pismo poslano ilegalno, kajti prvega oddanega uradno preko sodišča očitno niste dobili. To je verjetno končalo v plamenih ali pa v kakšni napravi za uničevanje dokumentacije. 16. 1. 1991 sem napisal in oddal pismo z naslednjo vsebino: Najprej se vam zahvaljujem, ker ste objavili moje pismo in vam hkrati želim srečno in uspešno novo leto. Pregovor, da resnica boli, še kako drži, saj sem takoj po objavi izgubil pravico do enournega obiska. Verjetno si ni težko predstavljati, kaj pomeni obisk matere ali sestre vsak teden, pa čeprav samo eno uro, človeku, ki štiriindvajset ur na dan prebije med štirimi stenami. Seveda pa to nikogar ne briga, saj je tistemu, ki to odreja pač kaj malo mar za nas, naše probleme in krivice, ki se nam godijo. Naj povem še to, da v sedmih mesecih, kolikor sem v priporu, nisem smel videti svojega dekleta niti za pet minut. Na vse prošnje je bil odgovor: ne moreš je videti in nikakršne obrazložitve, zakaj ne. Tudi vse prošnje moje mame so naletele na gluha ušesa, sodnik Žugelj jo je odslovil z Ne se »handlat«, gospa. Prosim, da mi razloži, kaj to pomeni! Delo, ja, nekateri ga dobijo prej kot v enem mesecu. Jaz pa po vsem tem času nič, čeprav ni ne za eno ne za drugo od zaključka preiskave nikakršne zakonske ovire in je to samo samovolja sodnika. Zakon pač ni za vse enak, kaj hočemo? To je pač Celjsko temeljno sodišče, ki si išče žrtve med majhnimi ljudmi. Ali se je kdo sploh vprašal, kako bo popravil ogromno napako storjeno mojemu dekletu in moji teti, ki so že več kot sedem mesecev pod ključem po nedolžnem. Jaz imam tako celo življenje uničeno, vendar mi to ne bo preprečilo, da se borim za svoje pravice in pravice mojih najbližjih, pa če bo to zadnje, kar bom storil v življenju, kajti šele sedaj se zavedam, kako je naša družba umazana in je še dolgo ne bo nihče opral. Za objavo se vam vnaprej zahvaljujem. SANDI KARLATEC, Celje 1. ODGOVORNI UREDNIK časopisa NOVA DOBA CELJE GUBČEVA 4 Gospod Janez SEVER Spoštovani urednik! odgovorni Smrt ob Vrunčevi Na podlagi članka »Smrt ob Vrunčevi« objavljenega dne 6. 2. 1991 v časopisu NOVA DOBA (pisma), želimo pojasniti avtorju BRANKU BREZNIKU iz Celja, da če že hodi preko Vrunčeve in opazuje igre otrok, bi bilo normalno, da bi si tudi dobro pogledal katera firma ima tu skladiščena vozila in prebral napisno ploščo, na kateri vse piše. Podjetje AVTO CEUE, Celje nima in tudi ni imelo na tej lokaciji svojih poslovnih prostorov. STANE LESKOVŠEK, Avto Celje V zastopstvu KONCERNA GORENJE VELENJE, ki ga zastopa predsednik Herman Rigelnik, vas vljudno prosim, da mi v roku 5 dni sporočite ime in priimek in naslov avtorja ali avtorjev članka »GORENJE PRED SAMOUKI-NITVIJO« objavljenega v št. 6 z dne 19. 12. 1990 na strani 6 vašega časopisa in vesti »RIGELNIKOVI NA REŠETU« objavljene v št. 3 z dne 29. 1. 1991 na strani 16. Koncern GORENJE bo zoper avtorja navedenih prispevkov vložil kazensko zasebno tožbo. V kolikor mi že-Ijenih podatkov ne boste sporočili, potem bom tožbo vložila zoper vas kot odgovornega urednika. Če pa se želite ogniti tožbi se je vseeno KONCERN GORENJE pripravljeno dogovoriti za objavo opravičila za vse neresnične trditve, zlasti o »popravljanju bilanc itd.«. Slovenj Gradec, 4. 2. 1991 JOŽA KONEČNIK, odvetnica, Slovenj Gradec Odgovor dipl ing. Janku Ručigaju K pisanju gospe Marije Bitenc - Samčeve mm je gospod Janko Ručigaj poslal spodnji dokument: Sp0.;t,vS1, gospod dipl. PO,. .-a^ Euoigaji p;:- »sr....... 2. NOVA DOBA Gubčeva 4 CELJE V kazenski zadevi zoper obd. SEVER Janeza, zaposlenega pri vas, vas prosimo, da nam sporočite kakšen osebni dohodek je prejel imenovani v zadnjih treh mesecih, z vsemi morebitnimi odbitki in dodatki, specificirano za vsak mesec posebej. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo in vas prosimo, da nam to sporočite do 21. 2. 1991. DARKO REPENŠEK, predsednik senata, T. Sodišče Celje, enota v Velenju Zapleti z Gorenjem Koncern Gorenje smo zaprosili, da svoj obširni odgovor na štiri naše članke skraj- | I MESAS |COMERCE I d.o.o. e | Lokovica 15 c, Šoštanj e telefon: (083) 854-233 S 0 0 0 0 f Po konkurenčnih cenah • saj o ali pa ga dovolijo objavili v nadaljevanjih. Prejeli pa smo spodnji odgovor: »Prejeli smo vaš dopis, s katerim ste zavrnili objavo našega odgovora. Sporočamo vam, da glede na vašo nepripravljenost za objavo ne želimo, da se odgovor sploh objavi. Pozdrav!« SONJA KLEMENC, za poslovni sekretariat Gorenje Koncern ^OOCOGOCOOOS to IVAN HRIBERNIK £j&/u£4/7/W/67/^7 popravilo in prodaja BELE TEHNIKE IZKORISTITE PRODAJO PO UGODNIH CENAH - pralni stroji GORENJE - akustika TV, VIDEOREKORDERJI, GLASBENI STOLPI... Mariborska 2, SLOVENSKE KONJICE tel. (063) 755-207 SERVIS CANDY, GORENJE INDESIT pa je v PE CELJE na Partizanski 20 v Celju, tel. (063) 21-673 ■oeooooooooooooooooooosoooosoooo&cocooooo&soooosoooo: HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ŽALEC o. sub. o. - 110-letna tradicija - varno naloženi prihranki - 35% letna obrestna mera za avista hranilne vloge - 43% letna obrestna mera za enomesečne depozite - 50% letna obrestna mera za enomesečne depozite za zneske do 50.000 din dalje - jamstvo Republike Slovenije za hranilne vloge - možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah - opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike - vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 35% letni obrestni meri - možnost nakazila pokojnina na naše hranilne knjige Poslovne enote: Kovinotehna - Prodajalna Srce (popoldne), KZ Celje, Miklošičeva 7 (dopoldne), Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje), Nama Levec o Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 ^ S Telefon: (063) 714-251 Telex: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-601- 19275 ^ ^aOOOOOOOOOCOOOOSOOeCCOOOOOOOCOGOOOOOOOOSCOOOOCr&SrOOOOCOOOOO&C^ f fšm) Savinjski magazin Žaiee Najugodnejši kreditni pogoji ta hip Tekstil: Teksti!: - brez pologa ali s pologom - pri nakupu z gotovino nad 2.000,00 din 10% popusta Pohištvo: - brez pologa - pri nakupu z gotovino nad 10.000 din 10% popusta Akustika, bela tehnika - 20% polog Gradbeni material - 25% pologh Obiščite nas, ko se odločite za NAKUPI i i j te!.: (063) 28-624 Namizno založništvo - računalniško oblikovanje knjig, časopisov, diplom, cenikov, plakatov, ... Od rokopisa do predloge za tisk. Nudimo tudi celoten računalniški inženiring. Naše storitve so hitre, kvalitetne in konkurenčne. Dtra@[raj(o|3RAF^ Celestinova 19r 63000 Celje i I Komisijska prodajalna in prodaja na drobno nudimo: e 0 0 - karoserijske dele zat vse tipe osebnih vozil | - barve iz programa* MAX MAYER in HELIOS S - avtomobile iz progra- f $000000000000000000$ 1 ! VIKY Celjska c. 18 VOJNIK NOVO NOVO NOVO NOVO MOŽNOST NAKUPA AKUSTIKE PO SISTEMU LEASING TUDI RRI NAS - AVTO RADIJI, - GLASBENI STOLPI, - ZVOČNIKI. V PRIHODNJEM MESECU TUDI BARVNI TV SONY VIDEOREKORDERJI - PLAYERJI IN ŠE IN ŠE... ma FORD in HONDA'' PRILOŽNOST JE ZELO UGODNA - ZATO JE NE ZAMUDITE! "I 8 I I I H 8 8 8 FOTOREPORTAŽA Smrt še grozi Celje, 5. februar 1991 Več kot tri mesece po lanski novembrski poplavi smo ob Vrunčevi ulici v Celju odkrili odplavljena zdravila iz celjske bolnišnice. Kot nam je pisal bralec, so jih ie nekaj časa s kraja odnašali šolarji, po našem obvestilu pa je v akcijo stopila tudi celjska inšpekcija. O najdbi so obvestili celjsko bolnišnico, republiško inšpektorico, občinsko sanitarno inšpekcijo, obenem pa Komunali- zapadel sneg.,, SESTRE NUKLEARNEGA ODDELKA PROTESTIRAJO Za vselej brez otroka? Vodstvo celjske bolnišnice, prim. dr. Franc Fazannc m republiška sanitarna inšpektorica dr. Metka Hiti - Macarol so na tiskovni konferenci slovenski javnosti sicer zatrjevali, da je na nefrološko endrokrinološkem oddelku, bivšem internem nuklearnem oddelku, vse v najlepšem redu in da dvomi v tamkajšnjo početje nimajo niti najmanjše osnove, vendar je resnica videti precej drugačna. Tako v svojem na nedavni celjski skupščini postavljenem poslanskem vprašaju trdijo sestre nuklearnega oddelka, neposredno prizadeta dekleta, med katerimi ima pet (in ne samo tri, kot so zagotavljali novinarjem) velike težave z zano- sitvijo. Na skupščini hočejo odgovore na več vprašanj. Vedeti želi-, jo, koliko ležečim bolnikom so opravili radioizotopsko preiskavo tisti dan ali nekaj ur prej, preden je nadzorna komisija (ta je opravljala meritve v poletnih mesecih, v času dopustov in konec januarja, ko so bili republiški poslanci že seznanjeni s poslansko zahtevo Janeza Černeja) izvajala na oddelku meritve. Koliko takšnih preiskav so opravili v preteklih petih letih in kolikokrat so ra-dioizotope uporabili v terapevtske namene, katere izotope so uporabljali in kakšna je njihova razpolovna doba, koliko stane takšna preiskava in kaj so doslej napravili za zaščito sobolnikov, medicinskih delavcev, otrok in nosečnic, ki hodijo na obiske k hospiralizi-ranim sorodnikom. Radioizotopi so po mnenju vodstva oddelka za ene škodljivi, za druge neškodljivi. Delavci v radioizotopskem laboratoriju so deležni določenih prednosti, imajo beneficiran delovni staž, po plačah sodijo v višji plačilni razred in imajo več dni letnega dopusta. Medicinskim sestram, ki so v stiku z obsevanim bolnikom po opravljeni preiskavi na oddelku, to ne pripada in jim brez kakršnihkoli zaščitnih sredstev - zdaj so jim svetovali edino to, naj bolnike negujejo z razdalje pol metra — po zagotovilih prim. dr. Franca Fazarinca ne grozi niti najmanjša nevarnost. ki so jih zmanjšali le tedaj, ko je predstojnik pričakoval prihod republiške komisije. V času pregleda so namreč opravili le eno radioizotopsko preiskavo in obsevani bolnik 31. januarja je takoj odšel domov. V primerjavi z decembrom, ko so dnevno obsevali od pet do sedem bolnikov, so od 28. januarja do 1. februarja, ko so imeli v gosteh na oddelku republiško komisijo, opravili en sam scintigram ledvic z DTP A. Sestre so zgrožene in ogorčene, ker njihova osebna tragedija ne zanima niti predpostavljenih, niti vodstva bolniške in je bila očitno prav malo mar članom republiške komisije, ki se jim ni zdelo vredno, da bi zaposlene povprašali o početju na oddelku. Zapisnik ne laže Na tiskovni konferecni 1. februarja je dr. Franc Fazarinc, predstojnik oddelka, na novinarsko vprašanje odločno zanikal, da so imeli probleme s shranjevanjem uporabljenih radiofarmacevtikov. Glede uporabe joda 131 pa je dejal, da uporabljajo le nizke doze, za večje pošljejo paciente v Ljubljano. Objavljamo dva primera, ki govorita povsem nasprotno. Dne 19. 1. 1989 je bil v celjski bolišnici sanitarno higienski pregled. Pregled je opravila republiška sanitarna inšpektorica Zbiranje odpadkov iz odd, za nuklearno medicino Prostor za zbiranje c&padkov iz tega oddelka je v kleti , velik okrog 1C z manjšim oknom , ki vodi v jašek. Stene orostora in tla so umazana, prostor je nevzdrževana, ker se v njem nahajajo tudi predmeti, ki ne spadajo v ta prostor, (obešalniki, lesene deske, neuporabni stroji oz. naorave). Radioaktivni odoadki so nameščeni delno na leseni že dotrajani oolici oz. na tleh. Skladišče locirano v kletnih prostorih stare bolnice. Del zapisnika republiške sanitarne inšpekcije, ki dokazuje, da je dr. Fazarinc na tiskovni konferenci govoril neresnico, ko je trdil, da imajo urejeno odlaganje radioaktivnih odpadkov Enako je gospod doktor trdil, ko je leta 1989 (od 4. avgusta do 8. novembra) na oddelku ležala bolnica Marija Medved z ogromno terapevtsko ablacijsko dozo radiojoda 131-194 milikirija. Prizadeto pacientko so morale obračati vsako uro, imela je uveden urinski kateter, zaradi inkoti-nence so vršile redno higieno blata. Če je sevanje, in obsevanje, tako nedolžno, zakaj so potlej na nuklearnem oddelku v pričakovanju republiške komisije in med njenim obiskom bistveno zmanjšali število preiskav? Bolniki so, kot trdijo medicinske sestre nuklearnega oddelka, nevarni tudi za druge zaposlene. Sevanje zaradi narave medicinskih preiskav prenašajo v izpiralnico, obstaja pa tudi sum, da se širi skozi stene in ogroža medicinsko osebje v fizioterapiji nad nuklearnim oddelkom. Se zlasti zaradi pogostnosti izotopskih preiskav. dr. Marija Vida Bizovičar, pri pregledu skladišča radioaktivnih odpadkov je sodeloval tudi dr. Peter Predič, po pooblastilu vodstva zdravstvenega centra in dr. Fazarinca. V zapisniku med drugim piše: »Prostor za zbiranje odpadkov iz tega oddelka je v kleti, veliki okrog 16 kvadratnih metrov z manjšim oknom, ki vodi v jašek. Stene prostora in tla so umazana, prostor je nevzdrže-van, ker se v njem nahajajo tudi predmeti, ki ne spadajo v ta prostor (obešalniki, lesene deske, neuporabni stroji oz. naprave). Radioaktivni odpadki so nameščeni delno na leseni že dotrajani polici oz. na tleh. Skladišče je locirano v kletnih prostorih stare bolnišnice. Republiški inšpekciji je treba do 20. 2. 1989 predložiti nalednje podatke: 1. vrste izotopov in kvaliteta, letne količine 2. način zbiranja in odstranjevanja 3. evidenco 4. dostaviti strokovno mnenje ustanove o ustreznosti prostora od pooblaščenega zavoda Število preiskav po datumih 3. 12. 1990 scintigram pljuč ventnkulografija v mini ^n,I2'StiŠmŠeitnk'e inssB scintigram kosti S™Sam,e,cr 18. 12. scintigram pljuč In ščitnice 20. 12. renografija z DTP A 2Xitfgran trebuhr1"1^ mas™ liP 31, 1. scmt. s Talijem za varstvo pri delu, Center za varstvo sevanja.« Glede na to, da je dr. Fazarinc zagotovil, da tudi strokovi pregled nadrejene inštitucije ni ugotovil nepravilnosti v zadnjih letih, torej tudi leta 1989 ne, se postavlja vprašanje, zakaj pri pregledu niso upoštevali ugotovitev republiške sanitarne inšpektorice. Glede uporabe joda 131 pa še naslednje: Pacientka A. P., naslov v uredništvu, je bila slikana z jodom 131. Po slikanju so ji naročili, naj tisti dan in tudi zvečer nima stika z otroci. Pacientka je naredila tako in po- skrbela, da tisti večer ni spala skupaj z otroci. Naročili so ji tudi, naj prihodnjič, če bo še kdaj slikana, pove, da je že bila slikana.« Dr. Fazarinca prosimo, naj pove, zakaj ob nizki dozi takšna navodila? Zagotovo bi bili otroci ogroženi, če bi bili po slikanju v stiku z materjo. In še eno vprašanje. Bralci so nas po telefonu opozorili, da oceno o vplivih na osebje, ki je zapletena in še traja, pripravlja Univerzetni zavod za zdravstveno varstvo, ki ga je prej vodil brat dr. Fazarinca, zdaj svetovalec. Bralci sprašujejo, če bo ocena, zaradi sorodstvene vezi, res objektivna? Prim. mr. sc. Tone Košir, dr. med., namestnik republiške sekretarke za zdravstveno in socialno varstvo in prim. Jože Arzenšek, dr. med., spec. akad. stopnje, v. d. direktorja celjske bolnišnice: ali vesta kaj več ali ne? Razpis Dobre, pogumne in drzne novinarje redno ali pogodbeno zaposlimo. Uredništvo Nove dobe, Aškerčeva 15, Celje BARIKADE V CELJSKI SKUPŠČINI Je pilot v letalu? Človek bi se muzal in hihital, če ga ne bi po vsakem zasedanju zborov celjske občinske skupščine postajalo bolj strah. Ure in ure brezplodnih natezanj, samozado-voljnih-nastopaških priporov, teatrskih bravur za prazno figo, medtem ko gospodarstvo po dolgem in počez črkuje, delavci ostajajo na cesti, družine vegetirajo z nekaj mesečnimi negotovimi tisočaki. Celjska skupščina postaja sama sebi namen, arena političnega obračunavanja, ali, kakor je rekel eden od poslancev Marko Brezigar, pokvarjen glasovalni stroj, ki se je odločil za kaj čudno pot, za umikanje točk z zasedanj poslanskih zborov. Predtem pa dolgovezno prepričevanje po načelu, ali je odlok nad statutom ali statut nad odlokom, ali je naprej jajce ali kura. Gospodje poslanci, predstava, ki ste jo odigrali na zadnjem, februarskem zasedanju skupščine, je bila več kot neokusna tudi brez epiloga, ko so po Demosovi zavrnitvi splošnega akta, s katerim bi uzakonili glasovanje o nezaupnici članom izvršnega sveta, predstavniki Stanke demokratične prenove protestno zapustili sejo. Mar je tako zapleteno sestaviti dnevni red, po katerem bi skupščina lahko normalno delala? Začetniška nerodnost in politično neznanje sedaj ne moreta več biti opravičilo. Kaj je prenatrpan dnevni red in kateri vsebinski sklopi sodijo skupaj, kaj so ključna vprašanja in kaj formalne obrobnosti, bi morali pravočasno presoditi, ne pa se na sami skupščini več kot uro prepričevati, o čem boste razpravljali in kaj opustili. Razprava o uresničevanju programa četrtega celjskega samoprispevka je bila poslastica svoje vrste. Večina odbornikov sploh ni vedela, iz katerih virov Celjani financirajo posodabljanje svoje bolnišnice. Še sanjalo se jim ni o strogo ločenih odborih za posodabljanje celjske bolnišnice in programu četrtega, za zdravstvo namenjenega samoprispevka. Poslanci so s kanoni udarili po Ediju Ste- pišniku, predsedniku odbora za uresničevanje četrtega samoprispevka, ki mu, enemu redkih, ki ima opravka z naložbami v celjski bolnišnici, ni kaj očitati in več kot dobro opravlja svoje delo brez dinarja plačila. Hkrati pa je vendarle treba priznati, da je tole nepoznavanje problematike in vrtanje po naložbah v celjski bolnišnici, imelo tudi svojo dobro plat. Prvikrat so poslanci resno dregnili v prestižne zdravniške ambicije, v predimenzionirane želje in postavili pod vprašaj strokovne odločitve medicinskih komisij, ki so odločale, kje in kaj v bolnišnici najbolj potrebujejo. Opozorili so na pretirano bohotenje hospitalnega dela in na podcenjevanje ambulantnih kapacitet, na dejstvo, da bolnike med večmesečnim čakanjem na pogled spravijo pod rušo. Žal pa je pri tem na obrobju ostal drug, nič manj pereč problem, dejstvo, da je z začetkom novega leta povsem izostal zajeten vir financiranje celjske bolnišnice po družbenem dogovoru, kar so odgovorni v občini vedeli več mesecev in čemur so spričo zaostajajoče naložbe nedvomno posvetili premajhno pozornost. Bog ve, če je v občini sploh komu jasno, do kdaj in na kakšen način, s kolikšnimi pritiski na republiški proračun, ki je vse prej kot velikodušen, bodo v Celju v povsem centralizirani državi uspeli zaokrožiti to gromozansko investicijo, ki jo zdaj že tudi glasno označujejo kot predimenzionirano. Kot je znano, so celjski poslanci problematiko bolnišnice prestavili na enega naslednjih zasedanj, potlej pa so se Iptili predloga sprememb občinskih splošnih aktov, ki naj bi skupščinskim zborom omogočile glasovati o zaupnici ali nezaupnici posameznemu članu izvršnega sveta. Po nastopu dveh Demosovih veljakov, Lampreta in Gradiča, je bilo opazovalcem jasno, da so si v času med pripravo osnutka in pripravo predloga Demosovi poslanci premislili in bodo glasovali zoper pred- lagane spremembe. Zaupnica ali nezaupnica celotnemu izvršnemu svetu ali pa nič, so sklenili in glasovali proti ponujenemu predlogu. Prenovitelji so užaljeno zapustili sejo in sestavili protestno poslanico, zgroženi zaradi nedemokratičnih obnašanj v skupščinskih klopeh. In na vidiku je nova poslanska igra: kdo bo koga. Bi se poslanci obnašali drugače, če bi jim v aktualnih informacijah, ki jih preprosto ni bilo, povedali, kje je tačas celjsko gospodarstvo in gospodarstvo regije, katere središče so, če bi jim pojasnili, da ni nič bolje kot v mariborskem bazenu, v katerem bijejo plat zvona, če bi vedeli, da znaša znesek blokad prav toliko kot je vsega denarja na žiro računih in da so na beraški palici? Bojimo se, da ne in to je tisto najbolj zastrašujoče. ♦** gostibdca (FRIDERIK! CELJE, Zidanškova la ® 063/25-888 Vam nudi: bikove prašnike in puranje zrezke, kalamare, ameriške postrvi, sladice, palačinke in sadne kupe. Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! ŠS Popr?ZTVeleja milijone dolarjev izdelkov, svojemu podjetju pa ne more ah noče pomagati s 150 tisoč dolarji za plače delavcev. »Zdravi« del Gorenja menda mem, da Procesna oprema Zadeva pa je sporna vsaj zato, ker naj hi vodilni Gorenj-čani na omenjeni tiskowi konferenci 25. januarja govoril) v\\\\\XXXX\NXX\XXXXKX\\VvXXXX\N\XXXX\XXS\XXXKXXXX\XX\\\XXXXX\\\\\\\\XXX\X\V'X\X\V Anton Rojec: gospodje, zna kdo morda pilotirati bombnik? Sodni mlini meljejo (pre)počasi bomba nad V : Zirmi Zaradi odlagališča odpadkov v Raskovcu prihaja v zadnjem času do vse bolj zaostrenih odnosov med škofjeloško m idrijsko občino, idrijsko odlagališče komunalnih odpadkov je namreč nad Zirmi ter s tem ogroža pitno vodo. Raziskave so namreč pokazale, da talne vode iz odlagališča vsebujejo strupene snovi. Spor med občinama se vleče nekako odleta 1985. Ločani že v začetku niso mogli razumeti stališč nekaterih republiških in sekcijskih organov. S svojim milim stališčem do ekološke bombe nad Zirmi so praktično dovoljevali čakanje na možno katastrofo. V Škofji Loki so dolgo poskušali razumeti, da pač ni mogoče urediti novega smetišča m sanirati starega »čez noč«, vendar jim je, ob vseh odlaganjih le prekipelo. Ko so poskušali stvari dognati, so se lahko samo prepričali o neučinkovitosti našega sodnega sistema. Občinski izvršni svet je 20. avgusta lani vložil tožbo zoper odločbo republiškega urbanističnega inšpektorata, s katero je ta zavrni! maja vloženo pritožbo škofjeloške občine zoper odločbo medobčinskega inšpektorata jSpS&srir'—roi o-* ” Seveda so sodni mlini odločili šele po poteku spornega roka! Vrhovno sodišče je namreč 13. decembra lani odločilo, da tožbi ugodi in odpravi odločbo republiškega urbanističnega inšpektorata. Inšpektorat bi moral pritožbo ponovno obravnavati, čeprav je čas tekel in je šlo v bistvu za nekakšno pravdanje za oslovo senco. Splet dogodkov je postavljal škofjeloško občino v naravnost bedast položaj. Isti inšpektorati so namreč dodatno podaljšali dovoljenje za odlaganje odpadkov na Raskovcu do 15. maja letošnjega leta. Izvršni svet je moral ponovno vložiti tožbo. Tokrat za to odločbo. Bolj ali manj jim je jasno, da tudi sedaj iskanje: pravice po sodni proti ne bo učinkovito, da pa bo dolgotrajno, tako dolgo, da bodo zopet odločili o nekem dogodku, ki se je že zgodil. Zanimivo je, kaj v tej naši sodni praksi lahko pričakuje škofjeloška občina od spora. Ko bi ji, npr., uspelo po več letih dobiti sodni spor, bi najverjetne prišlo do tega, da sodne odločbe ne bi bile izvršene. Praktično bi to pomenilo, da bi občina morala predlagati izvršbo. Tu pa tiči kavelj! Predlagatelj izvršbe mora namreč založiti denar, če se izvršba izvaja na prisilni način po uradni dolžnosti. Ko je stvar opravljena, čakajo predlagatelja izvršbe nove sitnosti. Svoj denar mora zopet po sodni poti zahtevati od povzročitelja problema. V konkretnem primeru bi tu šlo za Komunalo občine Idrija. Seveda med tem tečejo dnevi in minevajo leta. Žirovci pa čakajo, kdaj se bodo zastrupili z vodo, ki bo obogatena z dodatki iz Raskovca. IZ REGIJ LjubIjana:Na predlog Vitomirja Grosa, kranjskega župana, naj bi skupščinska komisija predlagala vladi, naj imenuje delovno skupino, ki bi preizkusila denacionalizacijo v dveh občinah. To naj bi bilo v kmetijski občini Lenart in industrijski Kranj. Jesenice: Na Jesenicah je vložilo zahteve po vrnitvi premoženja 12 oškodovancev. Ljubljana: Upniki Elana menijo, da njegovega razprodaja ni v njihovem interesu. Preoblikovali ga naj bi v delniško družbo, terjatve pa spremenili v delnice. Jesenice: Jeseniški Elim je v stečaju. Delavci so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, stečajni upravitelj pa bo določil, kaj bo s premoženjem. Jesenice: Na Jesenicah bodo združili muzejsko dejavnost pod eno streho. Do ustanovitve se imenuje Muzej Jesenice v ustanavljanju. Škofja Loka: Vozniki iz Škofje Loke bodo šele sedaj lahko opravljali tehnične preglede in registracije vozil v Alpetouro-vih Mehaničnih delavnicah v Škofji Loki. Doslej so morali v Kranj. Slovenska Bistrica: Zupana in vlado bodo dobili v teh dneh. Slovenj Gradec: Oman je obtožil gozdarje, da so krivi, da zakon o gozdovih še ni sprejet. Koper, Sežana: Na obali in Krasu je trikrat gorelo zaradi suhega in vetrovnega vremena, pa tudi zaradi malomarnosti. Maribor: Tragičen konec prepira med mariborskimi klošarji. Peterica se je sprla, eden pa je podtaknil požar, v katerem je umrl Milan Backovič. Ljubljana: Mednarodni biografski inštitut je Igorju Deklevi podelil naslov kulturnega ambasadorja. Maribor: Mariborski delegati se upirajo participacijam v zdravstvu. Bohinjska Bistrica: V Filbu so izdelali napravo za odpraše-vanje dimnih plinov. Zagotavljajo, daje njihov postopek tako učinkovit kot drugi, poleg tega pa je cenejši. Maribor: Mariborčani imajo novo banko. Med ustanovitelji Pro-Banke je 144 domačih in tujih delničarjev. Celje: Člani sindikatov so dobili trgovino. V konzumu Sindi v Gaberju bodo lahko kupovali hrano pod posebnimi ugodnostmi. Žalec: Zasebna pražarna kave že obratuje. Na dan je spraži do 200 kilogramov, dobavljajo pa jo naravnost iz Kopra. Ljubljana: Trendovi delavci so na prisilnem dopustu. Maribor: Henkel Zlatorog je najbolj uspešno mariborsko podjetje. Družba naj bi postala eden od treh evropskih centrov koncerna za proizvodnjo kozmetičnih preparatov. Celje: V prodajalnah je možen nakup zlatega nakita po novih cenah. In Zlatarn Celje je cenejši le nakit z dragim kamenjem. Velenje: Kulturni centri so za sedanjo organiziranost. Razdelitev centrov na posamezne zavode bi pomenila tudi dodatne stroške. Maribor: Za miličnike pripravnike je odslej šola tudi v Mariboru. Ljubljana: Koroški Slovenci iz Avstrije so za pomoč poplavljenim zbrali skupaj približno 1,5 milijarde avstrijskih šilingov. Celje: Cinkarni je spodletel poizkus, da bi legalizirala odlagališče. Namesto da bi rekultivirali območje množičnih grobišč na Teharjih, so cinkaiji na črno zgradili cevovod za odpadno sadro. Celje: Celjska skupščina je zavrnila poročilo o samoprispevku in zahtevala revizijo. Celje: Izplačevanja pomoči in nadomestil za brezposelne zamujajo. Na celjskem območju pa se bodo izplačila tudi nekoliko zavlekla, ker jih morajo na novo preračunati. Velenje: Velenjska skupščina in vlada se žogata z javnim podjetjem. Nobena noče biti pristojna za ustanovitev komunalnega podjetja, zato si bosta pomagali s kompromisno rešitvijo. Murska Sobota: V Pomurju so zazvonili novi telefoni. Nova glavna telefonska centrala ima več kot tri tisoč priključkov. Celje: Predelana šolska bomba ubila dijaka. Celje: Celjsko grafično podjetje Cetis je v Kapfenbergu že ustanovilo tiskarno, v kateri ima 51-odstotni delež. Celje: V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni je bil pomenek s Cirilom Zlobcem. Šentjur: Ob ustanovitvi novega Komunalnega podjetja so zagotovili, da delavcev ne nameravajo odpustiti kot tehnološki višek. Novo mesto: V trgovini Standard konfekcija je neznanec ukradel borih 120 dinarjev in zastrašil ljudi s strašilno pištolo. Krško: Del dogla za krško nuklearko je Slovenija že odplačala. Po podatkih LB smo odplačali že 95 milijonov dolarjev glavnice in za 162 milijonov dolarjev obresti. Portorož: Če ne bi bilo nenehne grožnje državljanske vojne v Jugoslaviji, bi bila letošnja turistična sezona verjetno rekordna. Kranj: Direktor Tekstilindusa je odstopil. Zaposleni niso dobili plač niti za mesec december, zato so še vedno doma. Tolmin: Cisterna s prikolico, polna bencina super, je zgrmela v potok Ušnico. V potok je steklo več kot 16 tisoč litrov bencina, nahajališča pitne vode pa zaenkrat niso ogrožena. Ljubljana: Pod Veliko planino so razbijali in vlamljali štirje mladoletniki. Trst: Dobrih 1000 Tržačanov je podpisalo ljudsko peticijo, s katero zahtevajo, da naj bi zaprli jedrsko elektrarno Krško. BLEJSKI SPOR: RAČUN BO TREBA PLAČATI Golf ali travnik Po naši (še vedno jugoslo- membnosti kmetijskega zem-vanski) navadi zagotavljamo, Ijišča. da slovi blejsko golf igrišče po Kaže, da gre za spor, kaj svetu. Drži, da gre za enega sploh sodi pod golf igrišče, lepših igrišč, očitno pa je oko- Ali gre za 132.000 kvadratnih li njega še nekaj nerazčišče- metrov površine, t. j. za vse nih odnosov. igrišče, razen za dostopne po- Tako je te dni stopilo ti in zelenice ali pa samo za v ospredje vprašanje zakaj 15.000 kvadratnih metrov, to HTP (Hotelsko turistično po- je samo za tisti manjši del, ki djetje) Bled ni plačalo pri- ga je kmetijstvo zaradi pozi-spevka za spremembo na- dav izgubilo za vse čase. Upravni organ radovljiške kajo. občine je izdal HTP Bled od- HTP Bled je prosil za po-ločbo, da morajo plačati spre- sredovanje radovljiški izvršni membo namembnosti za vse svet. Ta je decembra lani od-zemljišče, ki se dejansko upo- ločil, da naj plačajo odškod-rablja za golf namesto za nino za spremembo namemb-kmetijstvo, vendar so se ho- nosti za 15.000 kvadratnih telirji pritožili na republiški metrov, v kolikor bo v sporu sekretariat za varstvo okolja1 obveljala odločitev občinske in urejanje prostora. Ker1 uprave za urbanizem, pa bo-vladni mlini ne meljejo nič Bo morali do konca avgusta hitreje kot božji, sedaj ča- plačati še razliko. OGNJENI KRST »VTV« Naprej ne gre! No, pa se je uresničila dolgoletna želja Velenjčanom. Pred dvema mesecema so do- MURSKA SOBOTA-TRBOVLJE Blazna hitrost V času, ko drvijo vlaki po Evropi s hitrostjo tudi po 300 km na uro, potuje paket po naši slovenski pošti od Murske Sobote do Trbovelj, 6 dni. To razdaljo, ki je manjša od 200 km, bi v tem času človek prehodil peš brez napora, z osem kilogramskim paketom na rami in vsebina bi ostala na cilju takšna, kot je bila poslana. Poštna služba je pa vsebino paketa med 6 dnevnim potovanjem tako spremenila, da so bile pločevinke (konzerve) popolnoma deformirane, plastični posodi v kateri je bilo tekoče milo, je bil odbit vrh in vsebina se je razlila po rižu, ki je bil tudi raztresen po vsem paketu, potem, ko se je razsul iz kartonskih zavitkov, ki so se na »dolgem« in »hitrem« potovanju raztrgali. Celotna vsebina paketa je bila v škatli iz valovite lepenke, v taki, kot so včasih v Jugoslavijo po 2. svetovni vojni pošiljali iz Amerike UNRRA pakete. Razlika je le v tem, da so jih iz Amerike uspeli prepeljati k nam z uporabno vsebino. Ko je bila že med prvim delom poti vsebina predmetnega paketa dodobra deformirana, so v Ljubljani napravili zapisnik o poškodovani pošiljki, zaradi »nepravilnega pakiranja« in jo v polivinilasti vrečki, prelepljeni cca 50 m lepilnega traku, poslali v Trbovlje. Tu je pa celotna zadeva dobila piko na »i«. Namesto, da bi se naslovniku opravičili za nastalo škodo in predlagali, da mu plačajo odškodnino, so mu za plastično vrečko in lepilni trak zaračunali 35,00 din. V paketu je bilo tudi sedem sveč v plastičnih ohišjih. Tri so bile popolnoma razbite, štiri so ostale cele. Te bodo oškodovanci prižgati na grobu Pošte, ki bo nujno morala biti prej ko slej pokopana, kajti takšna, kakršna je, na poti v novo dobo ne bo mogla preživeti. bili »svojo« televizijo, menda kar magično orodje in orožje sodobnega sveta. Medijsko precej zaprti so si želeli svojo elektronsko kamero, svojega reporterja in enakopravno zastopanje na republiški televizijski mreži. Ni in ni uspelo, dokler ni v deželo vdrl duh podjetništva, ki je zamajal gradove konvencionalnega imperija. Velenjčanom so ponudili televizijo, podjetnik Rajko Džorževič in skupina strokovnjakov iz Gorenjevega servisa. Ob izdatni podpori TV strokovnjakov so pognali VTV Velenje še pred zgodovinskim datumom plebiscita. Z zanimivo strukturo eksperimentalnega programa so napolnili kabelsko omrežje, TV Slovenija pa prispevke iz velenjskega TV dopisništva. VTV Velenje je uspešno prestala »ognjeni krst«, preživeli so ga celo prvi gledalci in sodelavci, ki so bili ujeti v objektiv kamere Milana Mariča. Spregovorili so v barvah in ostali živi! Kaj se dogaja zdaj z velenjsko televizijo, ki že en mesec molči, pa ni jasno več nikomur. Nekateri natolcujejo, da bi se je želel polastiti domači Demos, drugi, da ni plačnika, tretji, da gre nekaterim za monopol. Le kaj se bo zgodilo v dneh, ko bo popustil mraz? Dejstvo je, da tako sodoben studio, kamere in tehnologija, ki jo premore Džorževičev in Gorenjeser-visni studio TV Velenje, ne sme propadati, pa naj si ne-katerniki še tako želijo imeti VTV v svoji oblasti. PISARNIŠKI SISTEMI IN STOLI STOL INTERIER CELJE d. o. o. © Titov trg 8 tel.: (063) 28-928 faks: (063) 25-420 RADIO KRANJ PA SE KAR USTANAVLJAJO Prepiri sitih trebuhov Odkrito ali prikrito, vendar so kranjske stranke trdo odločene, da si bodo zagotovile čim večji vpliv v lokalni radijski postaji. Glede Radia Kranj zbori SO Kranj na zadnjem skupnem zasedanju zopet niso nič odločili. Pravzaprav to ni povsem točno. Po usklajevalnem postopku, so bili soglasni, da točko dnevnega reda, v kateri naj bi imenovali organe upravljanja in programski svet, preložijo. Kdo bi vedel kolikokrat in po koliko ur so v kranjski občinski skupščini že razpravljali o Radiu Kranj, kdaj je imel kdo prav in kdaj ne. Morda so zanimive izjave (seveda gre samo za poskus smiselne vsebine) odbornikov. Zanimive, zabavne. Morda tudi poučne. Torkar: »Toliko sitnosti je že bilo z radiom. Prodajmo ga!« Slapar: »Ali lahko v Kranju rešimo problem tako, da nas ne bo sram, na časten način. Poskusimo s skupino ljudi, ki bi začela vse od začetka. Poskusimo, preden ga prodamo.« Ahačič: »Težko bi s prodajo, ker je radio last TV Slov-nije, čeprav je šlo za kranjski radio milijon mark iz kranjske sisovske cestne skupnosti. Zakaj bi morali imeti ob Radiu Slovenija, še Radio Kranj?« Verčič: »Kako naj na časten način rešimo stvar, ki je bila kupljena na nečasten način?« Kristan: »Od 30. 5. dajemo (op. p. SDP) uradne ustne in pismene pobude, da se sprejmejo akti.« Resman: »Pripravili smo tri možne variantne rešitve.« Hafner: »Zame je kranjski radio poznan po seksi kurbir-skih pesmicah. To je za neresne ljudi in ga ne poslušam več. Ali je res, da ima glavni in odgovorni urednik v Kranju občinsko stanovanje, v službo pa se vozi z Ljubljane in dobi to plačano?« Strniša: »Polemika v zvezi z radiom je povzročila samo velik kup škode. Predlagamo (op. p. — Liberalnodemokratska stranka) komisijo dobre volje.« Rauter: »Radio je tudi del zaslužka mladih. V tej skupščini smo sklenili, da radio ne bo strankarski, sedaj tudi mi (op. p.: Socialistična stranka) odstopamo do tega.« Pivk: »Nekdanji oblastniki znate lepo govoriti, žleht ste pa tako, da znate tako nagajat, da se nič ne uredi. Pravite, da je radio tudi zaslužek mladih, vendar je bilo zato vzeto delavcem milijon mark v času, ko nimajo niti za kruh.« Golorej: »Tako kot smo dali pred časom priložnost, da je povedal svoje prejšnji direktor radia Bajuk, jo dajmo sedaj še sedanjemu Tomazinu.« Zupanc: »Poslušajmo obe strani.« Gros: »Druga stran ni identificirana.« Strniša: »To je odbor 70-terice honorarnih sodelavcev. Podpisana je bila mlajša gospodična.« Brinovec: »Med usklajevanjem smo dobili informacijo, da je Radio Kranj že sprejel na referendumu status, ki pa ga še ni potrdil izvršni svet. Umaknimo točko z dnevnega reda, da se začnejo postopki za imenovanje direktorja.« (Z glasovanjem sprejeto, da točko umaknejo) Torkar: »Glasujmo o predlogu, da se radio proda.« Strniša: »Bila je še ena pobuda: imenujmo komisijo, da pripravi za radio akte.« Savič: »Pred glasovanjem o prodaji bi rad slišal kaj pravijo na radiu.« Mlakar: »Pobuda, da radio prodamo je takšna kot odločitev pri kmetu, ki je požgal hlev, ker mu je crknila krava. Zaprimo radio za mesec, šest. Dokler bo tulil, ne bomo nič rešili.« Tomazin: (v. d. direktor): »Nekateri honorarni sodelavci so se skupaj z Bajukom in Rogljem sestali v gostilni Krištof. Delajo na uničenju radia. Dokler bom jaz, ga lahko uničijo samo z macolo. Čim prej potrebujemo nove kadre, denar in programski svet. Krog je sklenjen. Če tega ne bo, bo kljub denarju, ki je bil vložen, radio ugasnili.« (Seveda je bil Peter Tomazin precej daljši.) V imenu »druge strani« je prišel v. d. glavnega in odgovornega urednika Dušan Rogelj- Gros: »Ste vi član odbora 70-terice?« Rogelj: »Ne.« (Dolg molk.) Rogelj: »Radio Kranj je bil moderno zastavljen. Z majhnim številom zaposlenih in velikim številom honorarnih sodelavcev. Do L 12. je bil uspešen, prodoren, kasneje ni bilo več tako. 23 sodelavcev je bilo odpuščenih, 11 brez vsakega razloga, 45 pa jih je bilo solidarnih. Trenutno delajo na radiu ljudje, ki ne smejo pred mikrofon, ker nimajo osnovnih kvalitet. Sprašujemo se, kaj smo naredili? Zakaj?« (Tudi Rogelj je bil precej daljši) Grims: »Imenovanje glavnega in odgovornega urednika je podpisal takratni v. d. direktor Edo Resman. Soglasje k imenovanju bi moral dati programski svet, ki ga ni. Gre za kršitev zakonov. Zanimivo bo počakati na poročilo SDK, ki je že pregledala poslovanje radia.« (Tudi Grims je bil veliko daljši pri naštevanju nepravilnosti) Golorej: »Zakaj je prišlo do protestnega programa ob ostavki Bajuka? Kot, da se mu je naredila kakšna krivica! Veliko ljudi je na cesti, kranjski radio pa izvaja protestni program zaradi človeka, ki je sam dal ostavko. Zakaj Rogelj ni izvajal protestnega programa ob večjih krivicah, ki se dogajajo delavcem?« Zevnik: »Za božjo voljo, naj se že pove, koliko ljudi je bilo zaposlenih!« Tomazin: »Sedem je redno zaposlenih. Od 80 honorarnih sodelavcev jih 25 ni bilo za red v hiši. Res je, da je bilo to jedro programa. Nikomur od honorarnih sodelavcev nisem dal odpovedi. Klical sem jih, vendar niso hoteli priti.« Petrič: »Ker je dobil Tomazin drugič besedo, jo dajmo tudi Roglju.« (Z glasovanjem predloga niso sprejeli. Predsednik Gros je pojasnil, da je dal besedo Tomazinu, ker je bil direktno vprašan.) Tepina: »Gospod predsednik! Upam, da boste dali besedo gospodu Roglju tako, kot ste jo dali gospodu Tomazinu - na direktno vprašanje: ,Gospod Rogelj1 ali so očitki na vaš rovaš upravičeni?« Dušan Rogelj ni dobil drugič besede, tako je bilo že pred tem izglasovano, tokratna razprava o Radiu Kranj pa se je zaključila s protestom. Zupanc: »Nimam besed, kako lahko predsedujoči po lastnem mnenju nekaterih predlogov ne daje na glasovanje!« Nadaljevanka o Radiu Kranj sledi. GVERILSKA STRATEGIJA skuiajo prepričati, oaj za intervju računa Radiu .Hjltičijo, Ja -.e sploh ne N-dn odzvali povabilu._____________j M m k„ o Prešernov proshvi,,« Z/ohcc ,«W. £*22=S=,s=rs nasmehnil Zlobec, ■ali bo voda topla ali mrz/a.« Hladen tuš smo Slovenci doživeli že / n.oiopom nagrad Ozna« kot feunc ali ljudi t upognjeno hrble- Po (kmh...) domovini Zagreb: Jovič grozi Hrvaški, da bo JLA šla do konca. Hrvaška stran komentira, da so v napadih na to republiko očitno dopustna vsa sredstva. Beograd: ZIS namerava v kratkem omejiti javno porabo in tudi pri zveznih organih korenito zmanjšati število zaposlenih. Reka: Pred bližnjim popisom prebivalstva je vse več dilem, kako se bodo tu rešili mednacionalni spori. Nacionalne stranke v Istri namreč trdijo, daje polotok hrvaški. Bled: Dosedanje prizadevanje Slovenije za konfederacijo ni obrodilo sadov, je dejal dr. Jože Pučnik na pogovoru o Sloveniji po plebiscitu. Slovenija se bo v federaciji pogovarjala le o ločevanju. Skopje: Makedonci so izvolili tudi svojega podpredsednika. Tudi Georgievski je moral pred izvolitvijo odgovoriti na vrsto zahtevnih poslanskih vprašanj. Ljubljana: Predsednik GZS Tomaž Košir je gospodarstvenikom dejal, da jih vlada ne upošteva. Beograd: Na zborovanju v dvorani Pinki je bilo 5 tisoč udeležencev, izrazili pa so podporo vsem Srbom po Jugoslaviji. Beograd: Če ZIS v petnajstih dneh ne bo spremenil monetarne politike in odnosov s tujino, bo Srbija prenehala plačevati obveznosti do zveznega proračuna. Beograd: Mednarodni denarni sklad bo sklenil nov sporazum v vrednosti približno milijarde dolarjev pod pogojem, da bo ZIS nadzoroval izvajanje. Split: Jat že od 1. februarja ne leti v Split. Polete so ustavili iz poslovnih razlogov. Beograd: Podpredsednik Srbskega gibanja za obnovo bi rad državo, ki bi imela severozahodno mejo na Kolpi. Ljubljana: LDS se ne strinja z vedno manjšo vlogo parlamenta. Jožef Školč nasprotuje težnjam, da se pomembne odločitve sprejemajo v ozkih krogih. Beograd: ZK-Gibanje za Jugoslavijo taji vsako povezavo z JLA. Predstavniki te stranke zatrjujejo, da so vse podobnosti njihovih stališč z ocenami politične uprave ZSLO zgolj naključne. Beograd: ZIS snuje razvoj kmetijstva. Skupaj s tujimi strokovnjaki pripravlja dolgoročno razvojno strategijo. Zagreb: Tudman zavrača očitke predsednika Joviča in ugotavlja, da si Jovič lasti pravice, ki jih nima, in da se spušča na raven poštarja ZSLO. Ljubljana: Z bančnimi knjižicami spet lahko na pošto. V krajih, kjer ima banka dovolj enot, pošta zaračunava 1-odstotno provizijo, ob plačilu računa pa provizije ne zaračunava. Zagreb: Na Hrvaškem opozarjajo, da se pripravlja vohunska nadaljevanka za Slovenijo. To sklepajo po pisanju in namigih beograjske Politike. Beograd: Predsedstvo SFRJ zahteva, da morajo subjekti političnega življenja dosledno spoštovati ustavni položaj in vlogo JLA. Beograd: Pogoj za vstop v Svet Evrope naj bi bile zvezne večstrankarske volitve kot preizkus demokratičnosti. Beograd: Gospodarska zbornica Jugoslavije zahteva, da se javna poraba zmanjša za 20 odstotkov, drugače bodo podjetja zaustavila plačila davščin. Skopje: Makedonci zahtevajo, da se po hitrem postopku vrnejo miličniki iz Kosova. Ljubljana: V javnomnenjski raziskavi se je 53,5 odstotkov anketiranih izreklo za razpustitev JLA. Maribor: Na slovenskem političnem prizorišču bo v kratkem zaživela nova politična stranka — Delavska stranka, Slovenije. Ljubljana: Slavnostni večer ob slovenskem kulturnem prazniku. Prešernovi nagrajenci so Jakob Jež, Zoran Mušič in Marjan Rožanc. Zagreb: Tudman predlaga, naj bi pogovore v prihodnje prenesli v Ljubljano ali v Sarajevo. Priština: Albancem na Kosovu jemljejo možnost šolanja v materinščini. Na srednje in visoke šole bodo vpisali le toliko Albancev kot Srbov in Črnogorcev. Zagreb: Beograd skuša dokazati, daje F. Tudman Paveličev naslednik. Hrvaški predsednik naj bi se sestal z nekakšnim naslednikom bolgarskega fašista Mihajlova Dimitrom Gocevom. Ljubljana: Z izenačitvijo davkov v zasebnih, mešanih in družbenih trgovinah so se davki povečali. Beograd: V palači federacije prepir, zunaj vpitje. Po štirih urah je predsedstvo SFRJ izglasovalo le to, da sestanka ne more biti, ker nista prišla predstavnika Hrvaške. Ljubljana:Zimski službi je spet spodrsnilo na snegu. Regionalne in magistralne ceste so bile splužene, lokalne pa ne. Ljubljana: Pokojnine bodo v Sloveniji izplačevali brez zamud. Za 14-odstotni poračun res ni denarja. Novi Sad:Kakih 200 delavcev iz 20 kikindskih tovarn je že četrto noč prespalo v poslopju vojvodinske skupščine. Protestirajo zaradi ignorantskega odnosa oblasti do njihovih zahtev po izplačilu plač. PETLETNE TEŽAVE DRUŽINE GERČAR, ZARADI NASILNE MELIORACIJE Otok sredi fekalij Življenje družine Gerčar se je pred petimi leti spremenilo zaradi nasilne in nestrokovno izvedene melioracije in regulacije potoka Sušnica. Njihovo bivališče je izpostavljeno poplavam, nasilno so jim spremenili pešpot, prestavili njihovo lastno brv in speljali cesto brez mostu, kjer je včasih bil, čez potok Sušnico. Gerčarjev dom je postal otok, ki ga obdajajo odpadne in kanalne vode. Lopata 66 je dom Avgusta gusta. Ko ga je nekega dne Grčarja že šestdeset let. Kra- pot zanesla na gradbišče, mu jevna skupnost Ostrožno, je delovodja iz Nivoja zaželel njen predsednik je bil takrat dobrodošlico: »Marš stran! Marjan Ašič, in načrtovalec Kaj sploh delaš na gradbiš-ter izvajalec regulacije in me- ču, stari?« Tistega dne je šti-lioracije podjetje Nivo, so si riinsedemdesetletnega Avgu-pri načrtovanju zadali cilj po- sta zadela kap. sebne vrste: ohraniti parcelo, Grčarjevim in njihovim šoki je od Grčarjevih oddaljena sedom je že pred melioracijo dvajset metrov za vikend. Za- nenehno pretila poplava. Za radi tega je bil kanal za meli- družino Grčar se z navedeni-oracijo pravokotno speljan mi posegi ni nič izboljšalo, Ija večina prebivalcev na Lo- Avgust se sprašuje, zakaj pati. Grčarjev dom je na naj- niso uresničena določila za-nižji točki na tem območju, kona, ki predpisujejo, da se zato jim zaradi položnosti mora po regulaciji vzpostaviti mulde preti poplava. Spre- prejšnje stanje prehodov ne menili so tudi pešpot preko glede na to, kdo je izvajal brvi Sušnice, ki je povezovala regulacijska dela. Matilda Lopato z Lackovo ulico na Gerčar opisuje srečanje s štiri-Otrožnem. Brv so na tem me- mi občinskimi komisijami, ki stu pomnili že najmanj 80 let. so zadovoljno ugotovile, daje Delal in obnavljal jo je Grčar vse v najlepšem redu. Edini, sam, brez plačila, zato meni, ki je dojel položaj in težave da je le bil solastnik brvi in družine Grčar je bil Janez Čr-brez njegovega soglasja je ne nej, predsednik celjskega bi smeli odstraniti. Prestavili Društva za varstvo okolja, so jo za 300 metrov in s tem Vendar pa ostaja družina še podaljšali pot na Ostrožno, vedno osamljena v težavah. Za utrujene noge sedemeset- brez razumevanja in brez po-letnikov pomeni pot v trgovi- moči. Za svoj dom zahtevajo no trikrat večji napor. le zaščito pred poplavo. Avgust Gerčar: »Če obstaja zakon, naj velja tudi za nas.«, Matilda Gerčar: »Če mi bodo rekli, pojdi po pravico k hudiču, bom šla k hudiču.« v hrib. Po prvotnih načrtih naj bi zgradili nov odtočni jarek tam, kjer je bil vrsto let speljan stari jarek, ki je bil na najnižji točki, vendar se s tem niso strinjali sosedje in so zahtevali zasutje jarka, češ da poplavlja. Z regulacijo in melioracijo leta 1986 so se porušili tudi medsebojni sosedski odnosi. Ena izmed jezikavih sosed je Gerčarjevim konstruktivno svetovala, da bi svoje fekalije speljali čez vrt. Leto 1986 je bilo usodno predvsem za Av- samo poslabšalo. S celotnim dogajanjem se niso strinjali, vsi posegi so se zgodili proti njihovi volji. Vendar melioracija formalno le ni bila nasilna, odobravalo jo je 64 odstotkov lastnikov zemljišč. Načela konsenza melioracijska igra ni poznala. Tisti, ki se z njo niso strinjali, na drugačno rešitev niso mogli vplivati. Z regulacijo so odstranili leseni most in namesto njega napravili »muldo«, ki ni strokovno dodelana, kar ugotav- Celjska zadrega Kot vse kaže, 11. april ne bo nov datum celjskega občinskega praznika. Kot smo že pisali, naj bi ta dan, v spomin na srednji vek, ko je Celje dobilo mestne pravice, slavili namesto 20. julija 1941, ko je bila ustanovljena celjska partizanska četa. Datum je v javni razpravi. Pojavil se je že resen ugovor: 11. aprila 1941 je v Celje vkorakala nemška okupatorska vojska. To pa najbrž ni primeren datum za slavje. Najbolj nenavadno pa je, da je skupščinska komisija, ki je pripravila predlog novega praznovanja, javno zapisala, da so pri snovanju predloga snovali ugledni strokovnjaki iz Celja in Slovenije, tudi zgodovinarji. Mar ti niso vedeli, kaj je bilo 11. aprila 1941 ali je po sredi kaj drugega? Bomo videli. OOQOOCGC0900<50SOCOV m tistim, ki so po vojni delovali protirevolucionarno. To pomeni, sedanji do-venski zakoni, ne jugoslovanski, ne dovoljujejo nobenih spominov na domobrance ali žrtve dachauskih procesov! FOTOREPORTAŽA Panthera grisea Prejšnji teden so v Šentjurju pri Celju ustanovili svojo podružnico Sivi panterji. Podučil jih je najprej Dragan Černetič, predsednik slovenskih sivih panterjev, pozdravil jih je Rudolf Križanič, predsednik celjskih sivih, srečali so se strankarski veljaki, žal pa je bilo bore malo šentjurskih panterjev. ■ I I . Bi ufiBH V »DEMOKMTIČM« SLOVENIJI JE ČEDALJE BOLJ JASNO Oblast za vsako ceno Vse bolj je jasno, da novim demokratom na oblasti v Sloveniji gre predvsem za oblast, za njih same. Nobene napake ne pozna nova oblast, nobene kritike, nobenega svojih ministrov noče izgubiti ali sc mu odreči, To se ne more zgoditi, četudi bi minister kradel, preprodajal starine, posiljeval, z viška gledal na ubogo umetniško par, >. ki gladov no stav ka. trgov al s smrti, > in orožjem, sežigal slovenske knjige, dovoljeval brezskrbno življenje Grubeiiča v Italiji, povzdigoval evropsko davčno zakonodajo in zmerjal butaste davkoplačevalce, ki tega ne lazumejo. načrtoval 150.000 nezaposlenih ... Na zunaj še redno skušajo prepričati ljudstvo, da vse kar delajo, delajo predvsem zategadelj, da se »rdeči« ne bi znova polastili oblasti. Vsi tisti, ki so demokratično pot. na kakršno smo krenili, omogočili in niso »pri koritu«, so zdaj nasprotniki nove oblasti, zlasti kulturniki in novinarji. Tako seveda ni čudno, da nova oblast sprejema zakone, da bo o vsem odločala država. Ta si bo zagotovila dovolj denarja, da se bo lahko medila in obdržala. Naj spomnimo na evropske davke ob balkanskih plačah, 'lastno vojsko, policijo kot vojsko, podržavljanje stanovanj, ki bi jih »milostno« prodati tistim, ki so prispevali denar, da so jih sploh /gradili, podržavljanje podjetij, da bi jih. preko države, lahko kupih tisti, ki so jih gradili, da zdaj obdavčujemo otroke Izdrav Ha. oblačila. knjige), da obdavčujemo kulturo nasploh, tudi časopise. \ postopku je ustava, ki h,, zagotavljala neprekinjene izredne ra/merc. ustavo pa bo varovala slovenska vojska. Povsem jasno je tudi, da bo nova oblast podprla hitro osamosvajanje Slovenije, čeprav na škodo socialne krize, ki jc oblastniki ne bodo neposredno čutili. Samostojnost države je namreč porok, da se ubraniš vmešavanja demokratične tujine. Spet bo uporabna boljševistična fraza: »To. kar delamo so naše stvari in ne dovolimo vmešavanja v nale notranje zadeve!« Slejko-prej bo najpomembnejši Slovenec g. Pučnik tudi ugotovil, da je svet demosa kot oblast nad oblastjo premalo, iti bo iskal nove možnosti, biti nad parlamentom, vlado in -lutkarskim - Kučanom. To pomeni, da bomo v kratkem priča novim čistkam nezvestih članov demosove koalicije. To tudi pomeni, da bomo kmalu, če ne v nemščini pa v angleščini, slisah napoved, kdaj bomo imeli najpozneje slovenski denar in kako se bo imenoval. Ustava bo počakala ah pa jo bomo sprejeli taksno, kot si je zamislil Demos. Celjska podružnica Svetovnega slovenskega kongresa Iniciativni odbor podružnice SSK za celjsko regijo Konference za Slovenijo bo ustanovil svojo podružnico tudi v tem delu Slovenije. Na ustanovnem zboru, ki bo v Narodnem domu jutri ob 18. uri bodo sodelovali naj višji predstavniki občin celjske regije, predstavniki kulture in Cerkve, udeležili pa se ga bodo 'tudi predstavniki osrednjega odbora Konference za Slovenijo, med njimi tudi Spomenka Hribar. To bo eden izmed korakov, ki jih mora narediti tudi celjska regija, saj bodo 30. junija gostili predstavnike svetovnega slovenskega gibanja! katerih glavni odbor se bo v Celju tudi formalno konstituiral. ! PETROL ! z vami na poti NOVA W DOBA STRAN 12 13. STRAN RES JE... - da je Milan Kučan s trditvijo, da se nepodpisana »Celjska listina« med Slovenijo in Hrvaško vendarle uresničuje, med drugim tudi dokazal zmoto slovenskega časopisja. Listino, ki je bila ekskluzivno objavljena v Novi dobi, so vztrajno ignorirali... — da bomo imeli novinarji z velenjsko vlado bolj malo sitnosti, saj je njen predsednik gospod Franjo Bartolac javno povedal, da bodo zanemarili vsak javni izziv, ki bo objavljen na njihov rovaš. Bravo, med novimi oblastniki imamo boljše prijatelje od prejšnjih. - da sta se Milena Krstič-Planinc in Stane Vovk-Vovkec razjokala, ko sta v Našem času prebrala svojo pripoved o rušenju na črno nedograjene hišice ob Partizanski cesti in pozabila, koliko gneva sta že zlila na podobne čarno-graditelje, kadar sta pisala po nalogu velenjskih velikih Občinarjev. — da je najhitreje in najuspešneje rešil problem zimske službe na cestah v Pomurju direktor Cestnega podjetja v Murski Soboti Vito Gyorek. Na kolesa službenega avtomobila sije dal montirati snežne verige. CEL3«C| pUSTMI KAS.NSVAL 7 da smo v prejšnji številki ob članku Dekle iz štajerske kobilarne namenoma objavili napačne fotografije porno zvezde iz okolice Celja. Šlo je za skupen dogovor, saj se gospa šivilja in njen mož, ki uspešno služita v Miinch-nu s snemanjem porničev, zaenkrat še bojita obsojanja okolice. Ob tem se za nujno brisanje sledov opravičujemo tudi vsem bralkam in bralcem, ki so odkrili, da dve fotografiji pripadat porno kraljici Theresi Orlovsky. - da znajo slovenski prenovitelji, predvsem po občinskih organizacijah, povedati marsikakšno krepko čez »spreobrnjence«, nekdanje člane ZKS, ki so lani prestopili v Demosove stranke in zasedli kakšne stolčke. Ob tem pa pozorno pazijo, da kritizirajo le njihovo zdajšnje početje. Kako so ga prej skupaj srali po političnih koordinacijah ali na aktivih direktorjev — komunistov ne črhnejo nobene. — da slovenske stranke v opoziciji na vse pretege skušajo simpatije pri volilcih pridobivati z razkrivanjem kiksov med Demosovci. Temu ljudstvu “torej niti opozicija več ne služi konstruktivno... - da je gospod Janez Lampret na predvolilnih nastopih obljubljal, da se bo zavzemal za svobodno izražanje prepričanja vsakega posameznika, na zadnji celjski skupščini pa je ostro nasprotoval podpisu pokrajinskega komandanta TO, tudi poslanca, na zahtevi za razrešitev občinskega ministra... Kdo bi razumel ta svet? NAROD BREZ PONOSA JE DREK Hlap ci z reflektorji Slovenska švabsko-slovanska duša ne miruje. Medtem ko se z vso potrebno ostrino zavzemamo za razdru-ževanje (kaj naj bi to bilo?), se naša nezvesta notranjost že ozira za novimi gospodarji. Zaenkrat se to manifestira sicer le s prilizovanjem, v kaj se zna sprevreči, pa ve le pokojni cesar Franc Jožef. V Celju so pred časom obnovili znameniti Deutsches Haus, kasneje Dom JLA imenovan, ki naj bi se mu zdaj reklo Celjski dom. Že pred tem so pričeli obnavljati tudi zgodovinski pomnik celjskega slovenstva, takrat in zdaj Narodni dom imenovanega. Do sem vse lepo in prav. Nočni sprehajalci pa se v mestu čudijo, da je Deutsches Haus ponoči razkošno osvetljen, Narodni dom pa sra-meželjivo osvetljujejo le najnujnejše, z občinskim odlokom odrejene poulične svetilke. Menda se znajo sam celjski biirgemeister Toni Rojetz pred kolegi iz belega sveta pohvaliti, da ima tudi Celje »dojče hoze«, celjski občinski svetovalec za mahinacije Massimo Basta pa organsko nerad zahaja v ono drugo bajto, Casa del Poppolo imenovano. Sicer pa menda ni naključje, da tačas po Sloveniji krožijo tri izvedbe Cankarjevih Hlapcev, da nas Koroški Slovenci čudno gledajo, ko v Pliberku kupujemo v nemščini in ko večina državljanov brezpogojno podpira kompletna prizadevanja politikov, da bi se končno »razdružili« z Jugoslavijo in postali avstrijski bosanci Kot bi rekel Nani, narod brez ponosa je drek! Aksentij evičeva uniforma Tovariš Aksentjevič še vedno vznemirja poslance, in javnost, z oficirsko uniformo v slovenskem parlamentu. Nekateri poslanci so nervozni in že zahtevajo, da pride na sejo lahko le kot civil. Pa nimajo prav. Aksentijevič je predstavnik vojske v parlamentu. Naj se torej vidi, kdo je. Bi pa poslanci naredili veliko, če bi se zadeve lotili na pravem koncu. To pa pomeni, da ne bomo imeli zakonov, po katerem so lahko oficirji in generali člani parlamenta. Saj nismo vojaška država! Na kaj korenitega bo treba počakati vsaj do novega volilnega zakona. Se bolj potrebno pa bi bilo, da bi poslanci razčistili z dvojnostjo funkcij v trojnem sistemu oblasti (parlament, vlada, pravosodje). Čas bi že bil, da preprečimo, da je minister lahko hkrati tudi poslanec na isti ravni. To namreč pomeni, da minister odgovarja v parlamentu sebi samemu kot poslancu. (Ker so to ponavadi še strankarski prvaki, smo pri ponavljanju zgodovine, pri Krivičevi kritiki »trojnih funkcionarjev.«) Zgodi se lahko, da skupina 10 poslancev zahteva glasovanje o zaupnici vlade. Če jim uspe, da skozi demosovo enotnost zadevo spravijo na dnevni red, bodo seveda pogoreli. Že ministrov - poslancev bo toliko, da jih bodo preglasovali! Naj gleda TV v kleti! Eden od bivših borcev s celjskega Otoka je na nedavnem zboru svoje organizacije spregovoril tudi o posameznih špekulantih in koristoljubnežih. Omenil je primer občana, ki je prijavil tudi uničenje televizijskega sprejemnika, čeravno mu je povodenj v resnici zalila samo kletne prostore. Nekateri poslušalci so se zgražali, drugi pa smejali. Med slednjimi so bili tudi taki, ki so sami pripravljeni primakniti kak dinar za nov televizor. Seveda z enim samim pogojem - namreč, da se omenjeni občan zaveže, da bo televizijski program gledal samo v kleti. Vitomir Gros v knjigi? Brez dvoma je najbolj razvpit župan v Sloveniji bradati Vitomir Gros iz Kranja. Njegove napadalne in nediplomatske razprave v slovenski skupščini povzročajo med poslanci toliko zmede, da niso niti pripravljeni niti sposobni izluščiti zrno resnice, ki ga Grosov nastop običajno skriva v sebi. Kranjski liberalni demokrati (bivši ZSMS) pišejo knjigo, v kateri nameravajo skozi analizo njegovih dosedanjih razprav razgaliti Grosovo nesposobnost za položaj poslanca v republiški skupščini in bržkone tudi za položaj kranjskega župana. Kranjska skupščina naj bi jim pri izdaji knjige o Grosu pomagala z 20 tisoč dinarji, saj zaradi obremenjenosti s političnim delom ne utegnejo delati za denar. Gros si seveda s svojo radikalnostjo in nedoslednostjo jamo pravzaprav koplje sam, kranjskim liberanim demokratom pa se bo nemara potem izpolnila želja, da bi skupaj z SDP zagospodarili na Radiu Kranj. Mesto knezov Kot smo laj»ko zvedeli, je celjski župan Anton Rojec dovolil, da so na stavbo občinske skupščine z njegovega okna obesili zastavo z napisom: Mesto knezov, mesto svetovnega slovenskega kongresa. Lepo in prav in tudi resje. Ker je resnic še več, predlagamo še nove napise: Celje — eno samo grobišče. Celje - umazano in onesnaženo mesto. Celje — mesto demokracije. Celje - mesto brez mestnega vodnjaka. Celje - mesto brez garažne hiše. Celje — mesto brez prostranega mestnega trga. (Za nove parole razpisujemo natečaj. Za nagrado jih bomo objavili.) . * »A4A A. A AA4AA4A aaaaaaaaaaaaaaaaJ nj •* * li\ 4 1 w j 'aX ■< Vili * £ Ji m • C Redko je dragoceno Zaupani* j* potov« eden od temeljev prijateljstvo in poslovnosti. Strokovnost, hitrost in prijoinost so odlike serviserjev Gorenjo. Oni so, Id jim zaupate in jih spoznot* kot prijoteljo v stiski. HUMORESKA Najvažnejša je zastava Zdaj, ko ni več množičnih realsocialističnih sestankov in imamo namesto tega irealde-mokratična zasedanja, postaja vedno bolj zanimiva in zabavna ulica. Ljudje namreč ne morejo čez noč iz svoje kože — ne hoditi na sestanke in ne poslušati mlatenje prazne slame. Pogrešajo odzven cepcev. Iščejo priložnosti za izmenjavo mnenj, ki jim jih prej nihče ni hotel zamenjati. Tako sta se v Ulici sv. Duha srečala dva znanca. »Od kod se že midva poznava?« je vprašal prvi. »Iz prejšnjih časov,« je odvrnil drugi. »Aha! Si bil aktiven?« »To pa ne. Bil sem v ilegali. Skoraj si nisem upal v službo. Hodil sem tako rekoč z glavo med rameni.« »In zdaj?« »Zdaj sem v demokratični koaliciji. Popolnoma pokončen. Pa ti ?« »Jaz sem tule. Na cesti, zvit v dve gubi.« »Kako?« »Dobesedno. Ampak to ni bistveno.« »Imaš prav. Zdaj je bistveno, da se osamosvojimo. Si za to?« »Absolutno.« »In kaj, misliš, kaj je najvažnejše? Ne boš verjel. Zastava. Za gospodarstvo še niso nikoli umirali, za zastavo in z zastavo pa že. V Evropo ne moremo s kakršnosibodi zastavo. Evropa nas ne bo sprejela z zastavo, na kateri bo rdeča ali rumena zvezda.« »Po mojem bi moral biti na zastavi lipov list. Lipov list na zastavi, pa v žepu, a?« »Ja, ampak ne en sam list. Več lipovih listov, saj bi sicer po Evropi mislili, da ne premoremo niti lipovih dreves. Lahko bi uzakonili tudi drog iz lipovega lesa.« »Kaj pa, če bi bil na zastavi Triglav?« »To pa ne. Ima namreč samo tri glave.« »In če bi bila dva Triglava?« »Nak. Potem bi bile pa že boljše Zugspitze.« »Kaj pa program? Očitajo vam, da nimate programa.« »Da ga nimamo? Imamo program, da nam bo šlo zelo težko, da bi nam potem šlo zelo dobro. Že zdaj imamo najvišje cene v Evropi. Najbolj rigorozne davke. Največ stečajev. Moderno orožje. Največ amdinistracije. Najdaljša zasedanja parlamenta. Najdražjo državo v Evropi. Da ne naštevam dalje.« »Evropa bo lahko srečna, ko bo dobila najdražjo državo.« »To pa. In kako šele najdražji Slovenci v Evropi!« »Ti, ti! Ti bodo morda še jodlali od sreče!?« Bele pesmi so beli peli rdeče pesmi so rdeči peli zdaj pojemo vsi skupaj črne pesmi FOTOREPORTAŽA Tudi sneg se bo stopil NOVA* DOBA NI RES.. - da Evropa Slovencev in Hrvatov ne podpira. Predstavnik evropskega sveta je jasno povedal, da bomo lahko v Evropi, ko bomo opravili večstrankarske svobodne volitve za zvezne organe. Kaj takega se seveda v Sloveniji in Hrvaški ne bo nikoli zgodilo. Pa, pa, Evropa! - da so Demosovi poslanci v RS še naprej enotni. Vse bolj namreč ugotavljajo, da so izglasovali vrsto zakonov, ki je udarila tudi po njih, zlasti po žepih. Bo že držalo, da se na napakah učimo. - da je v Beogradu vse pokvarjeno. Dagmar Šuster in njegovi iz zvezne gospodarske zbornice so postavili pred državo ultimat: znižajte obremenitve gospodarstva ali pa jih bomo sami. Preprosto ne bomo plačevali vseh dajatev, ampak le 80 odstotkov. Pomagaj si sam in... - da stranke, ki prisegajo na delavstvo nimajo več možnosti. Prav nasprotno. Socialna stiska bo namreč zagotovila, da bodo imele vsesplošno ljudsko podporo. Spomnimo se, da so prejšnji komunisti prav na podlagi socialne stiske množic uspešno zajahali konja, imenovanega oblast. - da velenjski župan Pankrac Semečnik zanika svoj zaslužek. Peterle in njegov finančni minister Kranjc sta mu od prejšnjih 25 starih milijard odrezala kar pet. Koliko torej sedaj zasluži župan Velenja? Nk TSfiU sen JZVEDELA, *1 si je hdz on jusritel nasrabil cel (cur i ■ denmrja od sAHopRisrevtt! - da bi predsednik IS občine Mozirje g. Alfred Božič (Alfi), svojemu prijatelju, direktorju Gorenje MGA Nazarje g. Kuder Jožetu, predlagal sledeče: Božič: »Jože, dobil boš 14 tisoč milijard, kot del povrnitve škode od poplav, ti pa plačaj račune mojima sinovoma.« (Sta namreč obrtnika pod očetovo taktirko). Kuder: »O. K.« Božič: »Veš kaj še Jože, čas je tak, da bi mi lahko zrihtal dela še za 20 ljudi, saj veš, tvoj direktorski stolček se s tem še utrjuje.« - da bi Ivan Kramar, odstavljeni direktor v torek v Elkroju uprizoril državni udar in odstavil z občine postavljeno direktorico. Delavci Elkroja so se v torek samo smeli na glas smejati nekaterim gospodarskim ukrepom, ki jih v Elkroju uveljavlja vlada iz Mozirja. - da bi nekaj deset boljših polovic visokega diplomatskega zbora prišlo v Rogaško Slatino morebiti za to, da bi si ogledalo možnosti za vzpostavitev ambasad, konzulatov in predstavništev svojih držav v novi državi Sloveniji. Gospe in gospodje so se v Rogaški blagovolili opremiti s - kozarci. - da je Alfred Božič, gospod, predsednik vlade v Mozirju v torek na silo izročil oblast boljšemu namestniku. Gospod predsednik se je samo silil k joku, ko je poslušal, kaj vse bi naj, ko bo ali kar bi naj — moral postoriti. - da smo v Novi dobi z ognjem in mečem pričakali novega direktorja v EMO. Ne, v Novi dobi smo samo spomnili, kaj vse bi naj novi direktor v EMO že opravil v dvajsetih letih tamkajšnjega delovanja in prejemanja - plače. PO SVETU Davos: Italija terja razpravo o jugoslovanski krizi. Evropska skupnost naj bi opozorila Beograd, da poseganje po sili ne pride v poštev. Peking: Kitajski premier se zavzema za poskuse neuvrščenih, da bi zaustavili vojno v Zalivu. Moskva: Nova gruzinska vladavina je ukinila avtonomijo in uvedla izredno stanje v Južni Osetiji, potem ko so se Osetinci odločili za združitev z rojaki onstran Kavkaza. Havana: Kuba bo spet uvedla funkcijo predsednika republike. Havana: Na Kubi so zaradi stradeža uvedli za prekupčevalce drastične kazni. Zaradi nedovoljenega zakola krave bo sedem Kubancev kar 14 let sedelo v ječi. Tirana: Vodilna albanska opozicijska organizacija Demokratska stranka se zavzema za pomoč Kosovu, za zasebno iniciativo, zemljiško reformo in izboljšanje življenjskega standarda. New Delhi: Petkov rušilni potres v Afganistanu in Pakistanu je zapustil hudo razdejanje. Žrtev potresa je najmanj tisoč 700. Teheran: Predsednik Rafsandžani je pripravljen posredovati med ZDA in Irakom. Ameriška stran se je na predlog zadržano odzvala. Bruselj: Na ministrskem svetu ES je bila na dnevnem redu tudi Jugoslavija. Demaršo, ki so jo poslali zvezi in republikam, naj ne bi prišla v javnost. Ženeva: Ženevski časopis La Suisse piše, da sta Irak in Iran lanskega avgusta sklenila tajni sporazum, ki dovoljuje »strateški transfer« iraških letal v Iran. Washington: V ZDA delajo scenarije za konec vojne v Zalivu, najljubši pa bi jim bil puč v Bagdadu. Sofija: V Bolgariji velja samo domača valuta, z novim deviznim režimom pa je predvideno, da lahko državljani odpirajo devizne račune brez omejitev. Moskva: Prepoved litovskega plebiscita. Gorbačov je izdal ukaz o pravni neutemeljenosti litovske samoodločbe. Washington: Ameriški State Department je ugotovil, da grška vlada zanika obstoj makedonske manjšine. Američani menijo, da v Grčiji živi 20 do 50 tisoč Makedoncev. Moskva: Sovjetski znanstveniki so sporočili, da bodo padli na zemljo ostanki vesoljskega kompleksa Saljut 7. Moskva: KGB ne prizna, da bi prisluškovala Jelcinu. Čeprav so odkrili v prostorih nad kabinetom ruskega predsednika posebno prisluškovalno aparaturo, sovjetska varnostna služba vse zanika. Soflja: Sojenje nekdanjemu bolgarskemu partijskemu in državnemu voditelju Todorju Živkovu se bo začelo 25. februarja. Protipravno naj bi si prisvojil 26,5 milijona levov državnega denarja. Nairobi: Konec apartheida v Južni Afriki. Predsednik De Klerk v celostranskem oglasu poziva belce in črnce, naj se po več desetletjih nasprotij končno pobotajo. Dunaj: Sociolog Szelenyi svari pred pojavom močnih strank peronističnega tipa na Madžarskem in drugod v Vzhodni Evropi. Alžir: V arabskem svetu se čedalje bolj širi teza, da gre v Zalivu za vojno med dvema svetovnima religijama. Nairobi: Proces proti Winnie Mandela bo. Obtožnica jo bremeni napada in ugrabitve. Buenos Aires: V Peruju je izbruhnila epidemija kolere. Doslej je umrlo že 35 ljudi. Ženeva: Estonski zunanji minister je potrdil, da bo kljub izjavi Gorbačova o Litvi 3. marca v tej republiki potekal referendum o neodvisnosti Estonije. Moskva: V Južni Osetiji vse kaže na državljansko vojno. Med ranjenimi so tudi otroci. Bagdad: Sadam Husein razmešča protiletalske baterije na strehe hiš v Bagdadu in Kuvajtu ter po ulicah gosto naseljenih področij in strateških objektov. Kuvajt: Kuvajtska agencija poroča, da Irak spet zažiga naftna polja v Kuvajtu, da bi z dimno zaveso zaustavil zavezniške sile. Aman: Rdeči križ je poslal v Irak pošiljko z zdravili in najnujnejšo medicinsko opremo. Moskva: Sovjetski predsednik Gorbačov svari državljane pred nevarnostjo, če na vsezveznem referendumu ne bi glasovali za obnovljeno federacijo. Referendum bo 17. marca. Atene: V grškem vojaškem letalu hercules C 130, ki je izginilo v snežnem metežu, je bilo 63 ljudi. Domnevajo, daje strmoglavilo v gorah pri Volosu. London: London je ogorčen zaradi napada na vlado. Teroristi so napadli Dowing Street, za vsem skupaj pa naj bi bila Ira. Človeških žrtev ni bilo, ranjeni pa so bili najmanj štirje. New York: Povpraševanje po nafti dviga cene delnic, dolar pa je v primerjavi z nemško marko dosegel najnižjo povojno vrednost. Moskva: Litva ima referendum o neodvisnosti, v pribaltskih republikah pa naj bi potekali zvezni vojaški manevri. Budimpešta: Madžarska parlamentarna opozicija zahteva v zvezi z afero o prodaji orožja Hrvatski odstope vseh vpletenih članov vlade. Kulturna »pomoč« Karneval komunistom iz Ria V Bosni in Hercegovini je izbruhnil kar lep škandal. Ugotovili so namreč, daje kulturna skupnost te republike (tam še imajo sise) ob jesenskih volitvah posodila CK ZK BiH 5 milijonov dinarjev. Posojilo je bilo dano brez obresti in do danes še ni vrnjeno. Kje bodo na volitvah poraženi komunisti dobili denar za vračilo, je seveda povsem nejasno. Zanimivo, da v kulturni skupnosti posojila ne zanikajo, zatrjujejo le, da je bilo odobreno na samoupraven način, torej, da je o tem sklepal pooblaščen organ kulturne skupnosti. Denar so posojali, pravijo »oročali«, tudi drugim. Zakaj so imeli prav komuniste tako radi, da so jim dali posojilo brez obresti, še ne vemo. Morda so v organih kulturne skupnosti še naprej v večini komunisti. In ti so pač ukrepali po načelu pomagaj si sam... Da bi občutili vsaj delček karnevalskega vzdušja Latinske Amerike, vam ni potrebno več v Rio. Danes zvečer se bo namreč skupina Brasil tropical prikazala tudi celjskemu občinstvu. Karneval iz Ria, ki ga organizira agencija Vide-oton iz Maribora, bo Celjane navduševal v dvorani Golovec s pričetkom ob 19.30. Skupina Brasil tropical bo jutri gostovala še v Mariboru. Pametni Makedonci V Pivovarni Skopje so izpeljali zanimiv poizkus. Tovornjake pivovarne so po »leasing sistemu« prodali voznikom. Pokazalo se je, da se je na ta način zmanjšal skupni strošek pivovarne kar za 20 odstotkov. Vozniki, ki bodo tudi lastniki tovornjakov, namreč sami skrbijo za vzdrževanje in popravilo tovornjakov, jih tudi zavarujejo pri Zavarovalnici in nasploh ravnajo tako z njimi kot ravna dober lastnik. Ob vsem tem je treba še reči, da posamezni voznik zdaj zasluži mesečno okoli 30.000 dinarjev (toliko ne dobijo niti veliki slovenski direktorji ali ministri), v glavni sezoni pa celo do 80.000 dinarjev, kar je že res lepa evropska plača sredi našega Balkana. Zgled Pivovarne ni ostal brez odmeva, saj tako delajo tudi drugod po Makedoniji, v še eni pivovarni, pa v več- r-1 8 MODNI SALON jem kmetijskem kombinatu... Bogve, če bodo kaj ta-kegar »pogruntali« tudi pri nas. Menda se s takšno zamislijo ukvarjajo v Mlekarni v Arji vasi. \ OBIŠČ.TE NAS, NE S BO VAM ŽAL! SP MERK Trgovsko podjetje v družbeni lastnini JELŠA Šmarje pri Jelšah NUDIMO VAM BOGATO PONUDBO VSEH VRST BLAGA V VSEH NAŠIH POSLOVALNICAH - Bogat asortiman ŽIVILSKEGA blaga tudi iz UVOZA - Bogat asortiman TEHNIČNEGA blaga, POHIŠTVO, KERAMIKA, AKUSTIKA, TALNE OBLOKE in drugo, pri čemer pa nudimo ugodno KREDITNO PRODAJO na 3, 4, 5 ali 6 mesecev - Bogat asortiman TEKSTILA ter IGRAČ in KOZMETIKE z možnostjo KREDITNEGA NAKUPA na 4 mesece Med drugim obveščamo svoje potrošnike, da smo s 1. 1. 1991 preselili svojo poslovalnico »TURIST« v Rogaški Slatini v prostore stare POŠTE, Zdraviliški trg 21. OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! primorje v opoju mamil Tržaške mreže ekstaze V Italiji, kjer so mamila in z njimi narkomanija družbeni sovražnik številka dve (takoj za terorizmom), postaja Trst novo središče droge. Tu so v zadnjih nekaj letih odkrili več sto tihotapcev in prodajalcev mamil, med njimi tudi nekaj Jugoslovanov. Bližina Trsta prav gotovo vpliva na širjenje narkoma- Italijansko javnost je pred dvema letoma pretresel primer 13-letnega Marcilinia iz Palerma, ki je že štiri leta redno užival mamila. Zadnja leta si je dnevno vbrizgaval po dve dozi heroina. Vsaka doza stane na tamkajšnjem tržišču 80.000 LIT. Koliko je še takšnih 13-let-nikov? nije tudi v severnem primorju naše države, kjer odkrivajo mamila že pri srednješolcih in celo osnovnošolcih. V Trstu se sicer za nakup mamil ne troši dnevno po tri milijarde lir, kolikor znaša dnevni promet z mamili v Rimu, vendar pa tržaška policija svari pred vrtoglavo naraščajočo trgovino z mamili. Mamil v Trstu sicer ne prodajajo v velikih količinah, temveč po dozah, pri tem pa iz dneva v dan odkrivajo nove in nove »kurirje«, ki z dozami heroina in drugimi vrstami mamil oskrbujejo tržaške narkomane na krajih, kjer se navadno zbirajo. Da pri prodaji mamil sodelujejo tudi Jugoslovani, dokazuje med drugim tudi naslednji primer. Nedavno so v Trstu zasačili 30-letna Koprčana Tomisla- va Mlakarja in Branka Markoviča, ki sta redno hodila v Trst prodajat heroin. Sumijo, da sta drogo nabavljala v Ljubljani in v Zagrebu, ob aretaciji pa so pri njima našli nekaj doz nenavadno čistega in narkomanom nevarnega heroina. Obsojena sta bila na 6 mesecev zapora. Za posedovanje 18,5 grama heroina so nekega Jugoslovana v Trstu obsodili na dve leti in pol zapora, za posedovanje 20 gramov heroina, kolikor so pri njem našli pri nas pa mu še niso sodili. Zaradi zelo strogih italijanskih predpisov in zakonov, pre- Samo v Palermu čaka na sojenje zaradi mamil 2.648 mladoletnikov. Odkrili so 208 otrok, starih največ 14 let, ki se ukvarjajo s trgovanjem z drogo, vendar jih zaradi mladoletnosti ne morejo kaznovati. V Neaplju so pred dvema letoma odkrili 409 otrok, ki so po naročilu starejših ali celo na svojo roko prodajali mamila pred šolami. V enem od rimskih vrtcev pa so našli v obleki štiriletne deklice všito drogo. cedj narkomanov iz Trsta prihaja uživat mamila v naše severno Primorje, kar je potrdil tudi zadnji primer. Po kratkem bivanju v nekem istrskem mestu, kjer je v miru užival mamilo, se je 24-letni Paolo Gillarini iz Trsta vračal domov. Na jugo-slovansko-italijanskem mejnem prehodu Lazaret mu je postalo slabo, odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je za posledicami mamil umrl. V tržaški Zanimiv in hkrati grozljiv je podatek, da v rimskih parkih, na otroških igriščih in drugih krajih sanitarne ekipe vsak dan najdejo po 12.000 odvrženih igel, v Torinu 10.000, GenoviS. 000, Milanu 1.000. Takšne igle, ki jih uživalec po vbrizgavanju droge odvrže, so lahko zelo nevarne, kar je pokazal tudi nedavni primer. V enem od bolonjskih parkov se je med igro nabodla na odvrženo iglo triletna deklica in se pri tem okužila z aidsom. vili 19 oseb, ki so na tem območju prodajale oz. kupovale mamila . Poznamo tudi primer, ki so na neki srednji šoli v Poreču odkrili skupino 35 učencev, uživalcev mamil. Gre za zelo čvrsto in dobro organizirano skupino, kar pomeni lahko le, da so svoje navade prinesli že iz osnovnošolskih klopi, med njimi pa so tako sniferji, torej tisti, ki kadijo, kot tudi tisti, ki si mamila vbrizgavajo. Dokaz, da bolnici so potrdili, da mu je zaradi prevelike doze heroina odpovedalo srce. V slovenskem Primorju je cena mamil visoka. LSD, pri-nešen iz Amsterdama, -se tu prodaja po 150 dinarjev za »trip«, 125.000 LIT pa morajo kupci odšteti za en »šut« (0,04 gramska doza heroima). Sicer pa se tudi dilerji znajdejo po svoje in mamilo redčijo z različnimi primesmi, s sladkorjem, praškom za puding ipd. Tako lahko več zaslužijo, mamilo pa postane nečisto, vendar za uživalce nič manj nevarno. Na Obali se menja struktura uživalcev droge in na žalost se je »osvežila« z mlajšimi. Včasih so drogo uživale osebe med 20 in 30 leti, danes je veliko več tistih mlajših, dogaja pa se tudi, da se spoznavajo z mamili že 15 in 17-letniki. Delavci koprske UNZ so odkrili 26 osnovnošolcev, ki so poizkušali »travo«. V lanskem letu so delavci UNZ koprskemu sodišču prija- Agenti letečega oddelka so v ponedeljek zvečer (21. 1. 1990.) na Trgu Unita v Trstu aretirali razpečevalca, ki je hotel prodati dozo mamila mlademu Tržačanu A. S., za katerega vedo, da je zasvojen s heroinom. Tako se je v zaporu znašel 25-letni Davor Besič iz Ankarana. Med osebno preiskalo so agenti ugotovili, da je imel pri sebi kar šest doz heroina, to je šest zavojčkov alufolije, v katerih je bilo po gram in pol razredčenega heroina. Besič je imel pri sebi tudi nekaj snovi, s katero bi bil lahko poskrbel še za kak »razredče-valni« poseg. Agenti so Besi-ču zaplenili tudi 750 tisoč lir v gotovini in je najbrž povsem utemeljen sum, da gre za dnevni izkupiček razpečevalca. Mladi razpečevalec je že peti jugoslovanski državljan, ki so ga v Trstu aretirali v zadnjih dveh mesecih. širjenje mamil med poreško mladino ni nov pojav, temveč dejstvo, pred katerim zatiskamo oči. Pri tem pa je uživalce težko odkriti, saj so njihova pravila igre stroga. RESNIČNE ZGODBE ODOUe gaški Slatini pa je voda ,7 vo- v Celju privedli 26 letnega SB Umno tai’enUe______ koči na Paške* Kozjaku. V petek zvečer je izbruhnil kjer je popil nekaj kozarčkov požar v podstrešnim stanova-žganega in se nato odpravil "ju hiše na Starem trgu v Ve-domov. Komisija je ugotovi- lenju. Domiselni stanovalec la. da je med potjo večkat je namreč s plinskim go-Padel. krenil s pot«, obležal in ničem talil led v vodovodni zaradi podhladitve kasneje cev, pn tem pa se je vnela tudi umrl. Fo so potrdili tudi montažna stena. Hitra inter-izvedenci, ki so opiavili sani- vencija velenjskih gasilcev je tamo obdukcijo. preprečila večjo škodo. GOSPODINJSKI SERVIS 0CGn\7[i[ES0ra TEL: ( + 63) 24-184 Opravljamo naslednja dela ★ elektroinstalacije ★ telefonske napeljave ★ slikopleskarska dela ★ lesarska dela - montaža: stenskih in talnih oblog (ladijski podi) ★ parketarska dela ★ keramičarska dela ★ polaganje tapisanov, itisonov ★ čiščenje steklenih površin (oken) ★ čiščenje in vzdrževanje stanovanja *- nega ostarelih ljudi JANI ŽILNIR: LAPONCI NE POSOJAJO ŽEN SOS ZA CELJSKO KOŠARKO Za žogo na Island »Celje« »Če bi bil mlajši, bi ostal na Islandu. O tej daljni deželi sem toliko prebral in slišal, v resnici pa je vse drugače. Veljaš toliko, kolikor znaš in narediš, cel teden garaš, v soboto pa se tako nacedijo, da padajo s stolov. Moški in ženske, ne glede na stan. To je prelepa dežela, ki jo doživiš šele dvesto kilometrov od obale...« Od Skalne kleti do Revkjavika Jani Žilnik, eden nekdaj najperspektivnejših nogometašev, ki so zrasli v Celju, se je vrnil. Da bi opravil še dva izpita in dobil diplomo Univerze v Ljubljani ter postal — metalurg. Pravimo vrnil, ker ga je ljubezen do žoge in nogometa že zdavnaj izvila rodnemu ognjišču v Valvazorjevi 12. In od prijateljev z Otoka, kjer se je najprej začel poditi za žogo. Nato je bil član pionirske, zatem kadetske in članske selekcije pri Kladivarju, po pripravah obrnil hrbet Olimpiji in se za nekaj časa ustavil pri Slovanu... »Oba starša se še danes ukvarjata s športom, tudi stari oče je bil znan celjski športnik, vendar sem jaz zavil nekoliko po svoje, k nogometu. Imel sem srečo, nisem se resneje poškodoval, in prišel v roke dobrim učiteljem: Vladu Glinšku, ki je v Celju po prihodu iz lednavske Nafte vzgojil vrsto generacij, k legendarnemu Gugolju in So-škiču...« — Kako ste pristali na Islandu? »Po Gimnaziji v Celju sem se odločil za študij metalurgije. Pri Olimpiji so mi ponujali štipendijo, jaz pa sem zahteval zaposlitev. Potrebno se je bilo odločiti med študijem in nogometom. Ne bi rad doživljal usode kolegov, ki so zanemarili študij in ostareli ob žogi ter tako ostali brez vsega. Prva leta sem kar pridno študiral, po prehodu k Slovanu je bilo zaradi vadb že težje. Vendar sem rinil...« - V Celju se vas poleg onih, ki so vas občudovali na igrišču, spominjajo tudi z Gimnazije, ko ste ... »Haha, kje ste to izvedeli? Da, kako je življenje čudno in ljudje z njim. Saj ste imeli v mislih tisto z razpelom okrog vratu, mar ne? Iz protesta, ker je Jože Zupančič s svojim profesorskim zborom, ki je bil ves rdeče prežet, hotel izključiti iz šole nekega petošolčka, ker je prišel v šolo s križcem okrog vratu, smo četrtošolci naslednje jutro v znak podpore prišli k pouku s križci okrog vratu. Ravnatelja Zupančiča, zanimivo, danes je povsem na drugi strani, je to tako razbesnilo, da nas je hotel pometati iz šole. To je bilo razum- ljivo, saj je bil profesor Zupančič visok partijski delavec, pionir usmerjenega izobraževanja in samoupravljanja ...« — Kako ste potem pristali na - Islandu? »Na Island so povabili Uroša Ivanoviča, ki je delal pri Olimpiji, da bi v tamkajšnji nogomet vcepil »jugoslovansko šolo«. Ta je nato prosil Mladenoviča, da naj izbere štiri mlade igralce za pomoč. Izbral je Izudina Derviča in Saliha Porča iz Olimpije, Andreja Jerina iz Slovana in mene. Na Islandu bi naj ostali sedem mesecev ...« Pošten, grob, prečudovit del sveta - Vrnili ste se, vendar ne za dolgo . .. »Da. Nazaj grem. Ko sem odhajal na Island, priznam, da dejansko sploh nisem vedel, kaj me tam čaka, mi je bilo nekoliko tesno pri srcu. Toda sedem mesecev je le in samo sedem mesecev. Toliko je namreč pisalo v pogodbi. Ko sem prišel na Island, je v hipu zbledel napuh, ki obdaja nogometaše pri nas. Zvezdništvo se je končalo ob — delu! Ker ne poznaš jezika, začneš kot nekvalificirani delavec. K sreči sem se jaz v šoli učil angleško, tako sem se znašel v tovarni čokolade in bonbonov kot kontrolor... Na Islandu nimajo niti enega »profesionalnega« športnika. Vsi športniki delajo. Razlika je le v tem, da dobri športniki uživajo visok status v družbi. To pomeni sprejeme, poznanstva, visoko stopnico na družbeni lestvici. Ker sem nekoliko avanturist, je bil to zanimiv izziv. Dobiš stanovanje, službo, plačajo hrano, na voljo imaš avtomobil, in dvakrat na dan po tri ure treninga. In sem šel.« — In kako daleč ste se vi zavihteli na tej družbeni lestvici? »Presenetljivo visoko. Pregovorili so me, da naj ostanem vsaj še eno leto.« — Ne govorite o gmotnem položaju. Nogometaše bije slab glas zaslužkarjev. »Slovenskih ne, ker nimajo menedžerjev. Mendžerji dvigajo vrednost in ceno nogometaša, ker s to ceno tudi sami služijo. Če mislite, koliko sem zaslužil, bi rekel, glede na to, da zdaj doma vse preračunavate v nemške marke, drobiž v trdni valuti...« — Brez zamere... »Na Islandu je življenje povsem drugačno. Najprej, oni niso v Evropi. Za njih je Evropa tisti del Španije, kamor hodijo na dopust, London ali Amsterdam. Jugoslavija je za njih »komunizem«. Veljaš le toliko, kolikor znaš in delaš. Niso obremenjeni s skrbmi, kaj dela sosed. Čez cel teden pridno garajo, pijejo cocacolo in sokove, v petek ali v soboto zvečer pa se ga tako nacedijo, da padajo s stolov kot muhe. Si-lahko predstavljate, da sedite na barskem stolčku, se pogovarjate z žensko, ko ta paf s stola ... Pri nas bi o tem govorilo celo Celje z Žalcem vred. Tam je to — normalno. Pade župan, pade njegova žena, padeš ti in v ponedeljek spet vsak na svojem delovnem mestu. Ob tem naj povem še to zanimivost: pijače, alkohol, je izredno drag. Pločevinka piva petnajst dolarjev. Zaradi tega se nihče ne razburja, ker točno ve, da je to tako zato, ker s tem denarjem gradiš ceste, šole, vrtce, v veliki meri vso družbeno nadgradnjo. Na Islandu delavec točno ve, da si ne more privoščiti kadilaka, zato kupi manjši avtomobil, ki ga lahko vzdržuje...« — Nič nisva rekla o Islandu, tem neznanem svetu. »Da, to je v resnici neznan svet. Temperature ob obali ne padejo daleč pod ledišče, vendar skoraj pol leta piha obupno zoprn veter... Na Islandu živi okrog 250 tisoč prebivalcev, v glavnem ob južnem morju. Med njimi tudi približno 40 Jugoslovanov. Na celem otoku je ena sama katoliška cerkev, v njej so se lani poročili moji prijatelji iz Celja... Island doživiš sto, dvesto kilometrov od obale, v tistih neizmernih prostranstvih ... Križaril sem počez in po dolgem, taboril in užival. Da ne pozabim, Laponci so gostoljubni nadvse, toda svojih žensk ne posojajo... Na Westmaneir Islandu živi in ima svoje podjetje Mario iz Kopra, ki se je poročil z domačinko. Prej sva govorila, kako v petek padajo ženske s stolov, toda ne padajo v — posteljo ... To je izredno pošten narod, ki pa tujcev ne vidi rad. Razen, če jih sam povabi k sebi. Za razliko od ostalih Jugoslovanov, so nas štiri povabili, če me prav razumete ...« ^ooooooooooo .OOOOOOCOOOOOOOCOOCOOOOeOOOOOOOCOOOCOOOOSOCOOOSOSCOCOOeOOOOOOOOOOCOSOOGCCO^ S Avto BRANCE Laško: tel. -fax.: (063) 731-282 Avto BRANCE Laško vam nudi poteg že vpeljane prodaje osebnih vozil TAS - AUDI —VW - OPEL - CHEVROLET še IZREDNO UGODNO PONUDBO vozil: ŠKODA FAVORIT 135 L in 136 S, z garantirano ceno. Pri nakupu vozil ŠKODA FAVORIT vam AVTO BRANCE podari opremo za vaše vozilo po dogovoru. SE PRIPOROČAMO! ;i < CJ /V. . J I vJ I ^ OCOCOOOOoocooooooooooosoooccoococcoscoocosoooocooooosocgc<>Cccococ«cc«<>s<>oSOOOOSC«OOOOOOOOOOOGC pusta Člani na novo ustanovljenega društva Pust mozirski so se na 100-letnico pusta v Mozirju dobro pripravili. Že v petek so odprli razstavo fotografij in predmetov na temo Pust mozirski skozi sto let, v nedeljo so pripravili tradicionalno otroško maškarado, v ponedeljek »ofiranje«, v torek sprevod mask skozi trg s programom, danes pa bodo v Mozirju še sežgali pusta. zavarovalnica triglav \hr \TT TA vn MA RAID '///777////A Nič ni tako varno, Da ne bi potrebovalo zavarovanja T////y/7///y/'/'?'7///////////////z///////////////////////////////////////////////////////////////////////////ZZ? Pustna žalost____________ Po večini krajev v Sloveniji, razen redkih izjem kot na Ptuju in še kje, pustnih karnevalov ni bilo. Izjemno so se letos odrezali tudi v Velenju, v Celju pa sov razen otroške maškarade s Čudežnimi polji v dvorani Golovec spravili skupaj le še maškaradno-go-stinski večer za odrasle. Najbolj se še vedno izplača točiti brizgance... Slovensko Ljudsko Gledališče elje - sreda 13. 2. ob 10.00 Samuel Beckett: ČAKAJOČ GO-DOTA režiser Franci Križaj abonma GIMNAZIJA VEČERNI IN IZVEN - četrtek 14. 2. ob 10.00 Ivan Cankar: HLAPCI režiser Mile Korun Zaključena za Srednjo šolo ekonomske usmeritve iz Celja ob 19.30 PEVCEV PESEM SLADKA v izvedbi JERCE MRZELOVE za IZVEN - od petka 15. 2. do torka 19. 2. SLG Celje na gostovanju v ITALIJI - ponedeljek 18. 2. ob 18.00 gostovanje SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA iz TRSTA s predstavo T. WILLIAMSA, TETOVIRANA ROŽA režiser Mario Uršič abonma LAŠKO in IZVEN - torek 19. 2. ob 19.30 gostovanje SSG iz TRSTA T. WILLIAMS: TETOVIRANA ROŽA abonma TOREK in IZVEN