^aflfiK^ nlslAVll An Tednik za gospodarstvo, prosvefo in politiko Murska Sobota, f 7, JuSSJa 1938, Naročnina maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za i n o z em s t v o letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M. Soboti, telefon številka 8. Stev. rač. poštne hran. 12.549 šshaja vsako nedeljo. V* LCTO Žito Po naših njivah pada zlato klasje in z njimi se izpolnjujejo nade, ki jih je tekom let kmet, v potu svojega obraza polagal vanje. Praznik žetve je pač najznačilnejši dan za naš kmečki živelj, saj je od njega odvisna bodočnost številnih družin, ki so navezani na zemljo in njeno blagodat. Baš v tth dnevih, ko se pripravljajo mlatilnice, da iz klasja iztrgajo zlato zrnje, je jedro bodočega blagoslova ali pa bede. Hvala Bogu, letošnje leto nismo upravičeni, da bi se udajali skrbem, žetev, ki je v polnem razmahu, nam to potrjuje: žitna letina bo ugodna! Tako ugodno stanje pa ni le pri nas, ampak tudi v drugih žito-rodnih krajih naše države. Po poročilih nekega gospodarskega lista cenijo, da bo letošnji pridelek pšenice dosegel 250.000 vagonov. Ker tolikega žita ne rabimo za domače potrebe, bomo lahko izvozili 40—45.000 vagonov zrnja. Te številke presegajo vsako pričakovanje. Možno pa je, da bo pridelek še večji in da bomo imeli na ta način še več pšenice na razpolago za izvoz. Tako v pogledu množine, kakor v pogledu kakovosti moramo biti z letošnjo žetvijo zadovoljni. Da pa je letina presegla vsa pričakovanja pa je vzrok ta, da je bilo vreme v času dozorevanja odlično in se je lahko žetev pričela v žitorod-nih krajih brez vsake zakasnitve. Kmetovalci računajo, da bo pridelek v državi znašal povprečno na oral okrog 800 kg. Z ozirom na ugodno žetev je na domačih tržiščih v preteklih dneh nastopila velika sprememba pri stari pšenici, kar je bilo tudi pričakovati. Mlini so nakupovanje stare pšenice popolnoma ustavili in pričeli so tudi nuditi nižje cene kot so bile. Sicer je ponudba stare pšenice itak malenkostna, vendar žele lastniki blaga to radevolje prodati po znižanih cenah. Zaradi tega je cena blagu popustila od 250 na 235 za bačko pšenico, od 240 na 230 pa za banatsko pšenico. V Vojvodini se je že pričela žetev nove pšenice, predvsem zgodnje vrste, na večjih mestih pa je tudi druga pšenica že dozorela. Nevarnost nepovolj-nega vremena je minila, kljub temu pa je točna ocena še vedno prerana, dosedanji izgledi pa so vsekakor zadovoljivi. Tudi v Ba-natu in Bački je žetev v po-voljnem obsegu, medtem ko v Sremu samo v poedinih mestih, vendarle je pričakovati, da se bo žetev tudi v Sremu v splošnem pričela. Točni rezultati bodo znani šele po mlačvi. Po dosedanjih vesteh je pričakovati dobro srednjo žetev in to povprečno 13— 14 mq na katastralno jutro, tako da moremo računati za 2 milij. večjo žetev od preteklega leta. Kakšno pa je stanje drugod ? Važen trenutek na svetovnem žitnem tržišču je bil, ko je v Chi-kagu (Amerika) pred dnevi cena pšenice popustila, kljub temu, da so se še pred kratkem čvrsto držale cene, na lepi višini. Temu so bile krive vesti o suši v krajih, kjer je posejana ozimna pšenica, tako da so bili kaj slabi izgledi za ugodno letino. Nasprotno temu so zopet vesti iz raznih krajev, kjer je posejana tudi ozimna pšenica, o zadostnem deževju in pa vesti iz Avstralije o boljši ponudbi blaga vplivale, da je cena pšenici nazadovala. V Ameriki računajo, da bo letina pšenice znašala 761 milijonov sto-tov. Tako se glasi uradna cenitev, privatna cenitev pa dosega 811 milijonov stotov. Držala bo najbrž zadnja cenitev, ker je uradna cenitev bila v zadnjih 10 letih vedno manjša, kot jev pozneje pokazala mlatitev. Žetveni donos Avstraliji se računa na 186 milijonov stotov, pri čemer znaša izvozni presežek 3 milijone ton. Žetev pšenice v Romuniji bo po dosedanjih vesteh strokovnjakov odlična in računajo, da bodo imeli za izvoz do 150.000 vagonov zrnja. Madžarska ceni žetveni prinos na 25 milijon stotov. Stanje posevkov pšenice v Bolgariji je istotako dobro. Iz vsega tega je razvidno, da bo letos zavladala na svetovnih žitnih tržiščih, radi velike množine blaga prav ostra konkurenca, kar bo seveda vplivalo na cene. V Cena oglasov Na ogiasni strani : cela stran 800 Din. pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/o dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. ŠTE¥. 29. -TTgrrrirHHffiiT-1."-!«-!! r^rjig^^^^^^^^g«^ ozadju pa stoji še Rusija, o kateri ne vemo nikakih podatkov in ki bo gotovo krepko posegla v žitno trgovanje. Zaupamo pa našim voditeljem, da bodo našli za naše blago tako tržišče, kjer bo imelo naše zrnje ono ceno, ki bo poplačala ves trud našega kmetovalca. Zavedni Slovenci za C1HD tudi v Skoplju. Kako velike važnosti so dogodki zadnje dobe za našo severno mejo, izprevidimo že iz dejstva, da ustanavljajo Slovenci, kjerkoli živč, podružnice sv. Ciril in Metodo. Ena taka podružnica je bila ustanovljena 19. junija v Skoplju. Z njo ne bodo samo povečani dohodki za narodno-obrambni 6klad, ampak se bo zanesel Ciril-Metodov duh tudi v naše najjužnejše kraje med brate Srbe, ki bodo iz uglednega sestavljenega odbora spoznali, da je narodno obrambno delo potrebno, ako hočemo ohraniti to, kar je naše. Izmenjani položaj na severu kliče vse Jugoslovane, posebno pa Slovence k delu. Imejmo pred očmi, da je danes edino potrebna taka politika,kinaszdru-žuje k skupnemu delu - k samoobrambi. Važno za naše delavce v Nemčiji. Opozorilo za Jugoslovanske poljedelske delavce (družinske moti za kmetijska podjetja). Jugoslovanski poljedelski delavci (družinske moči za kmetijska podjetja) lahko pošiljajo prihranke njihovih plač v svojo domovino. Nakazila se lahko vršijo po predhodnem dovoljenju pristojne postaje. Dovoljenje mora priskrbeti delodajalec. Priporoča se zato> da delavec kakor hitro mogoče zaprosi svojega delodajalca naj ta stavi primeren predlog pri pristojni devizni postaji (Devisenstelle), kateremu mora priložiti delavsko izkaznico. Za pristojno devizno postajo se lahko izve ali pri občinski policiji ali pa na poštnem uradu. 2) Za nakazilo denarja v domovino mora delavec izročiti svojemu delodajalcu denar z delavsko izkaznico vred. Istočasno mora on sporočiti svojemu delodajalcu komu ali kateremu denarnemu zavodu naj ta denar nakaže. Vsak delavec sme potom svojega delodajalca nakazati vsak mesec 15 Rm. v svojo domovino. Ako je delavec v enem mesecu manj kakor 15 RM nakazal v svojo domovino, potem lahko v poznejših mesecih nakaže sorazmerno večji znesek. On pa lahko vedno le od njega samega zaslužene zneske nakazuje. Ne sme torej nakazovati prihrankov iz delavskih mezd svojih prijateljev, če to stori se naredi kaznivega; neupravičeni vplačani zneski se bodo zaplenili. 3) Zneske morajo delodajalci vplačati radi nadalnjega nakazovanja na »Deutsche Verrechnungskasse, Berlin C 111 ali a) pri Refchsbankanstalten ali b) pri bankah ali hranilnicah (Ban-ken und Sparkassen) ali c) pri poštah potom vplačilne nakaznice — Zahlkarte — na Postschek konto Berlin Nr. 8, Girokonto der Reichshauptbank, Beriin C 111, za račun der Deutschen Verrechnungskasse. Tiskane vplačilne nakaznice (Zahlkar-ten se dobijo pri Deutschen Verrech-nungskassen, Reichsmarkabteilung, Berlin C 111. Pri vsakem vplačilu pri kaki banki, hranilnfci ali pošti se mora predložiti „ De visengenehmigung". Za vsakega delavca je k deviznem dovoljenju priložen poseben formular, katerega mora delodajalec izpolniti ter v istem navesti ime in naslov delavca. Mesta, ki prejemajo vplačila, (denarni zavodi, pošte) morajo vsakokratna vplačila na formularju vpisati. Formular se mora ob koncu leta vposlati devizni postaji v pregled. Pri vsakem vplačilu pri banki ali hranilnici se mora predloiiti seznam v treh izvodih, iz katerega se razvidi od katerega delavca in na koga (popolno predime in ime, natančen naslov torej bivališče) tukaj se mora navesti točna oznaka pošte kakor ulica ali cesta, hišna številka ali na kateri denarni zavod ali banko, v katero korist naj bo denar v domovini izplačan. Pri vplačilu na pošti se mora takisto narediti seznam v treh izvodih glede pošiljatelja in prejemnika radi predložitve na Deutsche Verrechnungskasse. 4) Nemška Verrechnungskasse pobira za nakazila od 30 do 300 RM pristojbino od 0 30 RM za preko 300 RM pa lo/oo (1 tisočinko), kateri znesek se mora nakazati istočasno z nakazilom. 5) Drugih poti za nakazila kakor tukaj navedena za prihranke na delavskih mezdah v domovino ni. Pri vrnitvi v domovino sme delavec nesti seboj največ 10 — RM v kovanem denarju (ne v bankovcih) preko meje. Strogo se svari vsak poskus vzeti seboj več nemškega denarja. Zneski preko 10 RM. se bodo zaplenili. Prihranki, katere bi delavec nalagal pred svojim odhodom v domovino v denarnih zavodih (na pr. bankah, hranilnicah, menjalnicah ali slično)se pozneje pod njegovim imenom ne morajo pošiljati v njegovo domovino. 6) Potrebno je, da se predstoječa navodila točno upoštevajo, ker bi se drugače hitra dostava protivrednosti na inozemskega prejemnika ne moglo z gotovostjo računati. POLITIKA Preteklo nedeljo je bil pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah veliki narodni tabor, kateremu so prisostvovali notranji minister dr. A. Korošec, minister dr. Miha Krek, ban dr. Natlačen, senator dr. Schaubach i. t. d. Na taboru, katerega se je udeležilo okrog 12 tisoč ljudi, je imel pomemben govor notranji minister dr. A. Korošec. Tako je med drugim rekel: »Z vsemi sosednimi državami hočemo živeti v miru in prijateljstvu. Maloštevilni kratkovidni ljudje sicer želijo v zadnjem času, da bi naša država šla v neke bloke in fronte. Zi te fronte bi hoteli, kakor izjavljajo, preliti celo zadnjo kapljo krvi, a kolikor jih poznamo ne svoje krvi, ampak drugo. Širokoustneži so po navadi slabi ju naki. Tudi o naših frontaših v Španiji nismo čuli posebnih junaštev niti v njihovih lastnih samohvalah. Sicer pa si bomo s temi španskimi junaki kmalu strogo pogledali iz oči v oči, ker nam jih sedaj vračajo. NaSa zunanja politika je jasna za vsakogar. Mi hočemo ostati zvesti svojim starim in novim prijateljem in v tem smislu je tudi naša deviza: Zvestoba za zvestobo! Glavni cilj in edini ciij naše zunanje politike je: Ohraniti svoji državi sveti mir. Vlada dr. Stojadinoviča pod modrim vodstvom Nj. kr. Vis. kneza in namestnikov si je v zunanji politiki obdržala svoje stare prijatelje in si pridobila novih ter kljub zaslepljenemu nerganju nekaterih večnih nezadovoljnežev dosegla velike neprecenljive uspehe v korist države in čiovečanstva. Z ozirom na naSo notranjo politiko se lahko pohvalimo, da smo zanesli v notranje razmere pomirijivost, strpljivost, mir in red. Mi smo od svoje strani ustvarili vse predpogoje za mirno rešite vseh notranjih problemov, ki si jih upamo rešiti, ako ne že načelno pred volitvami, gotovo pa po volitvah. Kdaj bodo volitve ? Na to vprašanje se še danes ne more odgovoriti. Lahko pa rečemo s sv. pismom: »Bodite pripravljeni, kajti ne vemo ne ure, ne dneva". Gotovo pa je, da volitev jutri še ne bo, kakor je rekel predsednik vlade v Južni Srbiji. O gospodarski politiki ne bom govoril, tu govo* rijo dejanja sama. Centralna oblast in banska uprava se trudijo, da v merah, kakor nikdar do sedaj, zadovoljijo želje naroda. Ob 20 letnici naše države lahko mirno rečemo: »Jugoslavija dela in napreduje na vseh straneh in na vseh poljih". Med zastopniki naših in madžar-skih železnic je prišlo do sporazuma glede obmejne železniške službe. Na konferenci je bil dosežen v vseh vprašanjih popoten sporazum. Nov drobiž bomo dobili in je že vse pripravljeno za kovanje novega kovinskega denarja. Najprej bo pričela država kovati kovance po 10 Din, ki bodo iz čistega nikla. Skovali bodo 20 milijonov komadov v skupni vrednosti 200 milijonov Din. Potrebna količina nikla se bo uvozila iz inozem- stva. Za drobiž po 2, 1, 0 50, 0.25 in 0.10 Din, ki bodo iz aluminijskega brona, ima država dovolj potrebnega materiala doma. V Španiji se položaj ni v čemur spremenil ter še vedno na vseh frontah prodirajo pristaši generala Franca. Trenutno stojijo Francove čete le še 40 km daleč od druge komunistične prestolnice Valencije. Po dosedanjih znakih sodeč bo tudi to mesto kmalu v rokah zmagovitega generala Franca. ČeSkosIovaSka vlada je pripravila novo ureditev manjšinskih pravic in se sedaj zaporedno pogaja z Nemci, Poljaki in Madžari. Nemci na češkoslovaškem sicer vztrajajo na zahtevi po posebni avtonomiji v okviru svoje lastne državice, ki bi bila po neki zvezi priključena k češkoslovaški državi. Češkoslovaška vlada pa noče o tem ničesar slišati. Iz tega sledi, da lahko nastopijo še težki in usodni trenutki za bratsko češkoslovaško, ki bodo ponovno vrgli temne in zlovešče sence na vso Evropo in otežkočili celotni mednarodni politični položaj. V Palestini je prišlo zopet do velikih nemirov radi spopadov med priseljenimi Židi in domačimi Arabci. Na predsednika ameriSkih Združenih držav Roosevelta je bil pred dnevi izvršen atentat, ki pa je bil v zadnjem trenutku preprečen. Na kitajskem bojiSču napredujejo Japonci kljub ogromnim poplavam in njih čete se vedno bolj približujejo glavnemu kitajskemu mestu Hankavu. Kitajci se pripravljajo na srdit odpor. Izgleda, da se bo kitajsko-japonsko bojevanje zavleklo v brezskončnost. Domača slovenska gruda, zlata gruda. Z žalostnim srcem opazujemo kako odhajajo leto za letom naši ljudje na sezonska dela v tujino. Še huje nam je, ko pomislimo, da je med siromaki, ki gredo s trebuhom za kruhom dokaj takih ljudi, ki imajo doma obsežen grunt, ki bi dal s pametnim, umnim gospodarstvom toliko dohodkov, da bi se lahko pošteno preživela srednje velika družina. Tako pa ostaja domačija brez gospodarja; za rodno zemljo ni srca, ne ljubezni, kakor pravi Gregorčič: Vdova tožna, zapuščena, mati tolikih sirot . . . Tudi mlajši rod hodi po isti poti! Vse sili v srednje in meščanske šole, ako je nadarjen ali ne. Polnijo se učilnice, grunt pa čaka zaman pridnih rok. V vseh mestih in trgih imamo danes meščanske šole. Toda tudi te nam odtujujejo mladino, ker narod ne pozna pravega namena, zakaj so bile ustanovljene. Država jih je odprla z namenom, da nam da naraščaj za boljše kmete, obrtnike in trgovce. Skratka: meščanska šola naj vzgaja širšo plast naroda 1 Kaj vidimo danes? Vse je zapustilo kmetijo, kakor da bi kmet ne rabil pametnih ljudi in zemlja ne pametnega človeka, ki bi jo obdeloval I Žalostno je to! Vse šole kmetu nič ne koristijo, ker mu jemljejo moči za slovensko — zlato grudo. Brezdelje se pase po plevelu, kjer bi se moralo zibati zlato klasje! Mislim, da je skrajni čas preokreniti vzgojo mladine v tisto smer, ki bo vrnila ljubezen krušni zemlji. Le naprej brez mini... Ljutomerski Sokol ie s sijajno uspelo akademijo In nastopom proslavil 35 letnico svo-iega obstoja. Letos poteka 35 let, kar ie razprostrl Murski Sokol svoja krila v Ljutomeru, odkoder se je nato širila sokolska ideja po vsem Murskem polju, kjer stoje že danes mnoge so-kolske postojanke, krepko pred njimi pa koraka ljutomerski Sokol, ki nam je pokazal že vsako leto uspehe svo-ga dela s telovadnega in prosvetnega polja. V proslavo 35 letnice je bila na predvečer telovadnega nastopa prirejena svečana akademija, ki je bila zelo dobro obiskana. Program akademije je obsegal nastop vseh društvenih odsekov, tedaj v glavnem tehnični del ter prosvetni del. Tehnični del je obsegal nastop šestorice (gimnastične vaje članov), orodno telovadbo (drog), in dvanaj-storico (ritmične vaje članov in članic). Vse navedene točke so bile izvajane s spremljanjem klavirja. Nastop telovadcev in telovadk pa je bil strumen, harmoničen in ekstakten, za kar gre zasluga br. Maričiču in br. Pohiu, ki sta pri študiju pokazal« vse svoje teh nične sposobnosti, dokaz za to je dej stvo, da so se telovadne točke morale celo ponoviti, ob velikem odobrovanju publike. S prosvetnim delom akademije so nam Ljutomerčani pokazali veseloigro Ljubosumnost, ki je prav dobro upela. Tu smo videli naše nove igraiske moči, ki so se v doživljanju dejanja prav dobro obnesli ter so poleg ostalih igralcev izborno rešili svoje vloge. Spretna režija in scenerija br. Stoparja je povzdignila zunanji efekt. Lutkovni odsek je nastopil s 4 dejanji iz Fausta, čigar izvedba je bila v rokah br. Ber-ceta. Nove lutke in kulise ter vsa zamisel br. Berceta pri tej predstavi je prav dobro uspela. Pevski odsek je nastopil s 4 narodnimi pesmi, ki so prav dobro zvenele. Alegorična slika, ki je zaključila pester spored akademije, je predstavljala Tyriev sestav. Med odmori je igral društveni orkester pod strokovnim vodstvom br. Iva Seršena. Vsem sodelujočim moramo na uspehu te akademije prav iskreno čestitati, ker so pokazali, da stoji ljutomerski Sokol na trdnih temeljih. — Zdravo ! —ko. V maju so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah za 6,326.116 din. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 6,326.116 dinarjev na 1,070,846.022. Od tega odpade na vloge na knjižice 636,488 573 (porast za 1,842 349) in na vloge v tekoč, računu 434,357.449 (porast 4,483.767). Vloge na knjižice so narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tek. rač. pri 10 in skupne vloge tudi pri 10 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo za 31 na 127,425 (porast pri 6 zavodih), v tek. rač. za 54 na 6 507 (porast pri 9 zavodih) in skupno število za 85 (porast pri 7 zavodih) na 133 932. Gibanje vlog je torej vedno ugodno in dokazuje, da se zaupanje vlagateljev v hranilnice in denarne zavode vrača. Požari V mesecu juniju t. 1. so bili sledeči požari: 8. je v Vučji gomili zgorel skedenj g. Kerčmar Aleksandru, škoda 4000 din. - 7. je v Doliču zgorela hiša štv. 98, škoda 15 tisoč din in hiša Kohr Antonu, škoda 15 tisoč din. — 7. je požar uničil nekemu kmetu v F,klinc!h gospodarsko poslopje in mnogo orodja, škoda 14 tisoč dinarjev. 17. je izbruhnil požar v nekem seniku v Fikšincih, škoda 4 tisoč din. 24. je začelo goreti na stanovanjskem in gospodarskem poslopji g. Lepuša Ani v Šalovcih, škoda 3000 dinarjev. 30. je požar uničil gospodarsko posloje g. Gjergjek Franca v Vadarcih, škoda 30.000 din. Na vseh požariščih so gasilci nastopili in zabraniii širjenje požara ter rešili mnogo blaga. Na požarišču v Šalovcih so domači gasilci prvič nastopili z svojo novo motorko, ki je nad vse uspešno delovala. Narod, ki je delovanje motorke opazoval, se je divil tej napravi. Motorka je požar takoj obvladala in tako je bilo mogoče rešiti požarne nesreče poleg gorečega objekta, tudi sosednja posiopja. Drugi letnik »Mladega Prekniurca". Pravkar je izšla 9—10. (zaključna) štev. 2. letnika »Mladega Prekmurca". Tokrat obsega kar 48 strani. Urednik Ferdo Godlna objavlja razmišljanje »Na počitnice gremo". Razmišlja o pogosto skaljenem, težkem razmerju med študenti, oblikujočimi si do sveta svoj odnos, in domačimi, živečimi še v okovju tradicij. Ivan Š ftar se oglaša z izseljensko pesmijo »Prvi gredo", nadebudni Franc Murčič (psevdomin ?!) pa z nežno občuteno ljubezensko »Gazelo* in z epigramoma o »prišleku", ki z bridkostjo spominja premestitve v Prekmurje, ter o matematikov! »Novi poeziji", ki je pred meseci vzbujala mnogo zabave. Pajlinovi pesmi »Še več?" in »Želja" označuje sentimentalnost. Urednik, ki se bo verjetno razvil v dobrega novelista, objavlja daljšo prozo »Mali dom", Simon Si-mončič pa črtico »Raztrgano srce". Da ne bi pozabili na stare narodne pesmi, nas opozarja Joško Hanc v članku »Gojimo več glasbe ..." Franjo Gumilar zaključuje zanimivo razpravo »Prvi turški vpadi v Prekmurje", M. Kokolj pa temeljito dokumentiran, precej obsežen donos k zgodovini šolske politike lendavskega okraja »Kako so nekoč potujčevali mlade Prekmur-ce". Psevdonim Ivan Slovin objavlja aktualno »Razmišljanje ob problemu narodnoobrambnegadela v Prekmurju", članek, ki je vreden pozornosti širje slovenske javnosti. Potrebno bi bilo, da bi se o stvari razvila debata in bi se čim prej začelo s stvarnim narod-noobrambnim delom. Kakor vedno so sestavki pod »Zapiski" in ,.Razno" tudi tokrat zanimivi in aktualni. „M1. Prekmurec" je z 2. letnikom pokazal očiten napredek: po obsegu, po ceni prispevkov in zato tudi po odmevu v javnosti. ,Jutro, »Slovenec", „Sobota", „Edinost" in akademski list 1551 so zamisel prekmurske revije in revijo, kakršna je, pozdravili in pohvalili, deloma kar navdušeno. Želimo, da bi v prihodnje uspevala revija še bolj in prispevala čim več k dvigu narodne in kulturne zavesti, delavnosti in odgovornosti. Prva razsodba okrožnega sodišča U IMi Soboti. V soboto dne 9. julija je okrožno sodišče v Murski Soboti izreklo prvo obsodbo. Radi štirih tatvin denarja in oblek je bila obtožena 34 letna Pre-šern Ivanka iz Doslovič, občina Brez no pri Mariboru. Državno tožilstvo je zastopal g. Dr. Jurhard Albin, mali senat pa gg. Komotar Metod, Moškon Stanko in dr.Merhar Bogdan. Obtoženko je pa zastopal advokat g. Bajlec Franc. Večkrat predkaznovana Prešern Ivanka, je delomržna in se kaj rada brezposelno potepa. Večino tatvin je izvršila na ta način, da si je prisvojila denar in obleko na prenočiščih. Simo-lirala je bolezen in tako ostala pri okradenih v oskrbi in prenočišču po več dni. Vselej je pa ob odsotnosti domačih pokradla obleko in denar ter neopaženo odšla svojo pot. Na ta način je izvršila v Mariboru tri tatvine, četrto in glavno pa v Gornji Radgoni. Pokradla je skupno 720 dinarjev in 4 obieke. Priznala je samo eno tatvino, toda na podlagi dobljenih dokazov jo je sodišče spoznalo za krivo vseh tatvin in obsodilo na eno ieto in dva meseca robije. Z odmerjeno kaznijo ni bila zadovoljna in je prijavila revizijo tako, da bo o tem odločala še kasači ja v Zagrebu. Tragična smrt mlade deklice Dne 12. t. m. predpoldne je vozil posestnik Gramfol iz M. Sobote po Tišinski cesti proti Črncem. V ozadju na sori so sedeli 3 otroci, za katere ni Granfol vedel. Ob Agrarni ulici mu je privozil nasproti avto Lukač Štefana iz Zagreba. Oba voznika sta se pravilno izognila, toda v tem trenutku je 9 letna Št.ftar An£eIa> hčerka fnanč-nega preglednika v p. skočila iz sore In hotela preskočiti Tišinsko cesto in oditi domov v Agrarno Ulico, kar je bilo za njeno življenje usodno, kajti blatnik avtomobila jo je z vso siio sunil v glavo in potegnil kakih 20 mt. za seboj. Šofer je ustavil avto, skočil k deklici in jo oprostil blatnika, v katerega se je bila zamotala. Odnesel jo je na travo in ugotovil, da je mrtva. O tem so bili takoj obveščeni orožniki in uradna komisija, ki je ugotovila, da ima deklica razbito lobanjo in mnogo težkih poškodb na rokah in nogah. Uvedena je bila preiskava, mrtvo deklico so pa odnesli na dom njenih staršev v Agrarno ulico, odkoder se je 13. t. m. vršil lep pogreb. Žalosten dogodek je vzbudil splošno sočutje in naj bo, radi oprezne vožnje, resen opomin avtomobilistom in staršem glede paznje na svoje otroke. Podtikanje se nadaljuje V Novinah od 10. t. m.čitamo, da je banska uprava na prošnjo g. Baj-leca odobrila znesek 200 000 dinarjev kot podporo našemu srezu in sicer 50 tisoč za popravo ceste pri Gradu, 50 tisoč za regulacijo Ledave, ostalo pa za druge potrebe s pripombo »Ta uspeh tiidi Murska Krajina nede mogla zatajiti, če tQdi njoj nede po voli". Torej podtikanje se nadaljuje. Vsak uspeh v prid našega prekmurskega ljudstva, nas veseli. Banski upravi pa bomo hvaležni, ko bo najavljeno podporo nakazala. Dopisnik je pa v zmoti, ako misli, da smo sebični. Butobusni promet na pragi Od 29. junija 1938 obratuje na progi Murska Sobota—Slatina Raden ci poštni autobus in sicer ob četrtkih, nedeljah in praznikih. Opozarjamo potujoče občinstvo, da odpelje autobus iz Murske Sobote v Slatina Radenci ob 14 25 uri, a odhod iz Slatina Ra- DOMAČ . Sobota - Slatina Radenci. denci ob 20 30 uri. Ker obratuje autobus na progi dvakrat v teh dneh je tudi kopališkim gostom mogoč poset našega mesta. Iz Slatina Radenci odpelje autobus ob 15.- uri, a iz M. Sobote ob 19« uri. POŠTNA UPRAVA. E PESTI izvoljen za predsednika občine in to z večino, ki jasno dokazuje, kako priljubljen je naš jubilant med tuk. ljudstvom. V duhu se mu pridružimo tudi mi in mu želimo še mnogo, mnogo srečnih leti — Žetev smrti. Na svojem domu v Tešanovcih je 11. julija 1938 umrla Irenka Erniša, hčerka uglednega posestnika in trgovca g. Vince Erniša. Pokojnica je doživela 25 let svoje starosti in je bila radi svoje prijaznosti, pridnosti in prav iepega vedenja povsod prav priljubljena in spoštovana. Biagopokojno so 12. t. m. ob izredno veliki udeležbi naroda položili na do-čem pokopališču k večnemu počitku. Njen grob je bil obsut s cvetjem in venci. Naj počiva mirno v domaČi grudi, preostalim naše iskreno sožalje. — V Otovcih je 6. t. m. umrl 28 letni Ke-rec Rudolf. Zapustil je 4 male otroke in starše v visoki starosti. Slučaj je tembolj žalosten, ker je pokojnemu Kerecu letos v marcu umrla tudi žena in tako so otroci ostali sedaj popolne sirote. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Starši in osiroteli otroci so se z veliko tugo poslavljali od pokojnega, kar je vzbudilo splošno sočutje. Mir njegovi duši, preostalim naše sožalje. — Pečarovci. Pri nas se bodo vršile okrožne gasilske vaje dne 17. julija 1938. Ob tej priliki bo priredila domača gasilska četa plesno veselico v vseh prostorih gostilne g. Žokš Štefana, na katero se vljudno vabi vse gasilce in ostalo cenj. občinstvo. — Par veselih ur med kmečkim narodom je doživel oni, ki se je 10. c t. m. udeležil tekme žnjecev v Črnelavcih. Na polju v bližini gostilne Ša-vel se je zbralo prav veliko število raznovrstnega naroda in z veseljem opazovalo povorko, ki je prispela z godbo in zastavami na čelu, radi tekme žnjecev, na polje. Po predhodnih stvarnih govorih voditeljev društva kmečkih fantov in deklet, se je začela tekma v košnji rži, ki je povzročila prav veselo razpoloženje številnih gledalcev. O prireditvi in razdeljenih nagrad bomo pisali v posebnem članku. Društvu pa čestitamo na tako uspeli kmečki prireditvi. — Bokrači. Pod vodstvom člana župne uprave g. Banfi Štefana, so se pri nas dne 26. VI. vršile gasilske vaje. Nastop gasilcev je bil odličen, posebno pa zanimivo ob nastopu na fingirani požar. Vaj se je udeležilo 64 gasilcev. Po vajah je bila društvena zabava, ki je potekla mirno in dostojno. — Kuštanovci. Predpretekli teden so bile pri nas gasilske vaje sosednjih gasilskih čet, ki so dobro uspele. Vaje je vodil župan in član župne uprave g. Banfi Štefan. — Zahvala. DKFID iz Crnelavec-Veščice se tem potem zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da smo tako lepo proslavili .Praznik žetve". Prav posebno še g. nar. posl. Benku, ki je dal na razpolago za žetev svoje žito. Dalje tvrdkam Kardoš, Nemec, Heimer, Kfihar, Frim, Cvetič, Kiepec, Šiftar in jonaš, ki so omogočile, da smo nagradili najboljše tekmovalce. — Odbor. — Šalamenci. Res čudno se nam zdi, da nas zopet vznemirja s pretiranimi in smešnimi frazami neki gospod iz okolice Sv. Sebeščana s svojim dopisom v Slovenskem gospodarju z dne 29. junija 1938. Tokrat kliče oblastvo na pomoč naj bi naše šoloobvezne otroke določila na šolanje v Pečarovce in ne v Puconce pričemer navaja, da je bilo svoječasno merjenje razdalja od nas do Puconc in Pečarovec nepravilno izvedeno, kar pa ne odgo- [Tlurska Sobota: — Naročitev knjig. Knjižnica grofa Szaparija v Murski Soboti je bila svoječasno razprodana. Vseh raznovrstnih knjig je radi razprodaje, kupil knjigarnar in trgovec s papirjem g. Hahn Izidor. Sedaj je Njegovo Viso-čanstvo princ Pavle blagovolil naročiti pri g. Hahnu raznovrstne znanstvene knjige izhajajoče iz te knjižnice, kar si opravičeno šteje g. Hahn v posebno čast. — Žetev smrti. V četrtek dne 30. junija t. 1. je bil pokopan Ahčin Ivan, finančni preglednik v p. Pokojni je več let hudo trpel na reumi, ki si jo je nakopal v teški finančni službi. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. — Zahvala Sokolu. Ciril-Metodova podružnica v Murski Soboti se iskreno zahvaljuje sokolskemu društvu v Murski Soboti za prostor, ki ji ga je 29. junija na dan veselice prepustilo brezplačno v uporabo. —■ Veselica naSih železničarjev. Še nam je v spominu prijetna in prav dobro obiskana veselica naših železničarjev iz preteklega leta. Letos nameravajo naši železničarji obnoviti svojo veselico dne 7. avgusta v kolodvorski restavraciji, nakar naše meščane in okoliško ljudstvo že danes opozarjamo. — Zguba denarnice. G. Celak L. iz Lemerja je zgubil 1. julija 1.1. pred trgovino g. Hahn Šamuela v Murski Soboti denarnico z vsemi osebnimi dokumenti. Pomočnik v trgovini je videl onega, ki je denarnico pobral, radi česar se ga opozarja naj v lastnem interesu denarnico vrne sicer bo ob-lastvu ovaden. — Kaljenje nočnega miru. Pogosti so slučaji, ko se kasno ponoči po Aleksandrovi ulici prepeva, nesmiselno dirja sem in tja z motornimi kolesi in prav glasno razgraja, kar daje povod za pritožbe od strani onih, ki želijo imeti nočni mir in potruda-polnem delu nemoteno počivati. Dolžnost stražnikov naj bo na slične slučaje paziti in razgrajače ovaditi. — Slovo: Te dni je zapustil Soboto in se preselil v Maribor civ. geo-meter g. Kristijan Pertot. Tiho kakor je prišel je zapustil naš kraj. Dolga leta je bival med nami ter stal v svojem javnem udejstvovanju vedno v prvih vrstah vseh nacionalnih organizacij. Daljšo dobo je bil tudi podžupan, vse svoje sile pa je posvetil Sokolskemu društvu, kateremu je bil več let neumorni starosta. Kljub temu, pa se mora vsakdo, ki pozna g. Pertota, ki ni nikdar delal za hvalisanje in slavo-speve, se z bridkostjo vprašati: Ali ni baš on zaslužil s svojim javnim delom, da se od njega poslovijo vsaj one organizacije, ki jim je bil vodja in podpornik ? Vemo, da bi v svoji skromnosti vse to odklonil ali v namenu bi videl vsaj skromno hvaležnost za svoje delo. Kljub vsemu temu pa se naj g. Pertot zaveda, da zapušča v Soboti mnogo prijateljev, katerim bo ostal vedno vzor tihega in nesebičnega delavca na nacionalnem polju. Hvala mu za vse in mnogo sreče ter zadovoljstva v Mariboru I — Smrtna kosa. Vsled težke bolezni je 12. t. m. zvečer umrla Fiegar Marija, soproga pismonoše gospoda Fiegar Janeza. Zapušča 8 nepreskrbljenih otrok in užaloščenega soproga. Pokojna je bila skrbna gospodinja, prav dobra mati in zvesta soproga. Kako visoko so jo cenili je pričal njen pogreb katerega se je udeležilo zelo veliko število naroda. Naj počiva v miru v domači grudi, preostalim pa naše sožalje. — Mursko soboSko čevljarsko cejsko druStvo priredi 24. julija 1938 veliko vrtno veselico s plesom v gostilni Tur k. DOPISI: — Advokatski izpit je napravil g. Dr. Kornhauser Drago, prekmurski rojak pri apelacijskem sodišču v Ljubljani z odličnim uspehom. Čestitamo. — Gasilski praznik. V mursko-soboški župi se bo obhajal gasilski praznik dne 17. julija 1938. Gasilskim četam je naročeno, da se udeleže sv. maš, razobesijo zastave na gasilskih domovih in proslavi svoj praznik s predavanji in drugimi prireditvami. — Krašči. Makovec Janez, 32 letni posestnik v Krašči se je 11. t. m. zjutraj na podstrešju svoje hiše obesil. Vzrok samomora je obup radi nesoglasja v zakonskem življenju. — Gasilske vaje. Dne 17. julija t. 1. se bodo vršile gasilske okrožne vaje v Pečarovcih, Fokovcih in Doliču. — Varga Kalman pri Abrahamu. Te dni je praznoval predsednik obči-ne Sel o v Prekmurju, gostilničar in posestnik v Prosenjakovcih, g. Varga petdesetletnico svojega rojstva. Jubilant je znan po vsem goričkem kotu kot skrben gospodar in kot človek, ki rade volje priskoči na pomoč vsakemu, ki se zateče k njemu. Radi tega uživa med občani splošno zaupanje in spoštovanje. Saj pa je že tretjič bil Ob četrtkih, nedeljah in praznikih. 14 25 19.« odh. Murska Sobota, p. t. tf. 14.27 19« 1 Murska Sobota, Glavni trg 7 14.40 20.00 Tišina p. p. . . 9 14.« 20.05 ▼ Petanjci .... 12 14.55 20.15 prih. Slatina Radenci . . . . prih ▲ odh. 15.30 21.oo 15.28 20 58 15.15 20.« 15.10 20.40 15.oo 20.30 varja resnici. Merjenje te razdalje je izvršila Katasterska uprava v Murski Soboti 30. avgusta 1930 in uradno ugotovila, da je do Puconcih znatno krajša potnegodoPečarovec. Poleg tega imamo v Puconcih štirirazredno ljudsko šolo s štirimi prostornimi učilnicami dočim je v Pečarovcih le ena primerna šolska dvorana. Spričo tega želimo pošiljati naše šoloobvezne otroke še nadalje v šolo v Puconce in upamo, da se oblast sploh ne bo ozirala na navedeni članek v Slovenskem Gospodarju. — Prosenjakovci. Naš zelo agilen upravnik pošte želi na vsak način modernizirati prevez pošte in si je v ta namen nabavil avto firme »Škoda" s katerim je že začel prevažati pošto. Ta pridobitev našega kraja je zelo koristna tudi za prebivalstvo, katera se bo lahko poslužila tega prevoznega sredstva ob priliki opravljanja svojih del v M. S. — To ni bilo prav. Na narodni tabor pri Sv. Trojici dne 10 t. m., katerega se je udeležilo približno 12 tisoč ljudi niso bili povabljeni zastopniki niti ne določeni govorniki iz Prekmurja, dasiravno je bila naša krajina na taboru prav častno zastopana. To ni prav, da se nas v tem pogledu prezira, potem ko se je naš narod z pogostimi agitacijami na tabor vabilo. Razglas. Občina Murska Sobota ima na prodaj še nekaj stavbenih parcel na Radgonskem marofu po zelo ugodnih pogojih. Natančnejša pojasnila dobijo interesenti med uradnimi urami v občinskem uradu. Pogovor. Štefan: Dober den Janoš. JSnoš: Boug džj, no že p ž je mino eden tjeden, ka sva se nej videla. Štefan: Istina je, ali dnes si malo bole ogledšvam Sobočko čudo. JSnoš: Ka ste pa opazili? Štef?n: Kak po lendavsko) cesti idem, občudujem te velki deževni auto, šteri pr&j odpržvla i z začudenjem gledam, ka pri hiži gospouda Hekliča, večkrdtnoga miliordra, ne poleva nego piisti, da se njemi tam pržj nada le pod nous kadi. Ali je tou nej so-bočžnec i ne plSSa on porclje pa občinske doklžde? Jžnoš: Držigi Štefan, tcu vam je nači. Tč škropilni auto so nešterni hižni posestniki, trgouvci i kmetje kupili i plačujejo vsaki mesec za njega po svojih močeh. G. milionatoš Heklič Pišta pa nej dao ni edne pare, zdaj njemi pa ne polejva. Štefan: Pa kak jes znam ma g. Heklič ešče dvej hiži, tam pa polejva tč auto, zaksj pa tč je za tiste pl&čao? Jaaoš: Eto, na tou pa gvušno niti g. župžn pa odbor ne je mislo. Štefan: Malo je čudno od toga gospouda, ka ržvno On ne da za tou nikaj, pa je ovak gavalerski človek, ka je v kav&rni večkrat vse spotro. Jžaoš: Tou je njegova posebna natura. Nej ka v Soboti v kavarni, ka pa če bi vi znali, ka je v Rogaškoj Slatini bilou, te bi vi ešče na velko gledali; ali zdaj morem idti na edno sejo, pa drgouč va si dale pogovarjala. Stanovanje sobo, kuhinjo, shrambo za živila in eno opremljeno sobo dam takoj v najem. Sečko Ivan, Lendavska cesta 26. SEPTEMBAR 1820 Najimpozantniji nadgrobni spomenik u svetu svakako spomenik, koji su Francuzi u Parizu podigli Napoleonu Prvom. Nedaleko od njega podignut je drugi spomenik dvojici ljudi, koji su za svet učinili više, nego njihov car. Ovaj spomenik, na Bulvaru Sen Mišel, nosi na vrhu figure dvojice franeuskih he-mičara, Peletjea i Kavantua. U septembru 1820 ova dva čoveka učinili su otkrice, koje je spaslo više ljudskih života, nego što izgubljeno u svim franeuskim ratovima. Od 1820 godine niko nije znao za kinin. Suzbijanje groznice i visoke temperature bila je vrlo nesigurna stvar i u najviše sluča-jeva bez uspeha. Upotrebljavana je izvesna količina gorke kore kininskog drveta, ali njeno dejstvo nije bilo poznato ni lekarima ni pacientima, kojima je bila od male pomoči. Bilo je neophodno potrebno pronači nešto bolje, jer su milijoni ljudi u tropskim kraje-vima umirali od malarije, a na jugolstoku Sjedinjenih Američkih Država groznica i visoka temperatura — što u stvari nije ništa drugo nego malarija — uništile su ogroman broj ljudskih života. Poletje i Kavantu počeli su, da rade s ovom kurom. Posle drugogodišnjih savesnih opita saopštili su 11. septembra 1820, da su ■ u koji kininskog drveta pronašli supstanciju, koju su nazvali kininsulfat i objasnili čelom svetu, na koji način može da se dobije. Ovaj pronalazak izmenio je živote milijona ljudi, koji bi inače propali, i mi ovoj dvojici Francuza treba da zahvalimo što danas možemo u ma kojoj apoteci u svetu jeftino, za vrlo mali iznos, da dobijemo po-uzdan lek protiv malarije. Ovakvim dobrotvoriraa nije potreban spomenik, ali je svet sudio drukčije i spomenik Peletjeu 1 Kavantu pod'gnut je do-brovoljnim prilozima iz celog sveta. Prema podacima Odbora društva naroda za suzbijanje malarije treba za vreme cele sezone malarije kao profilaksu uzimati dnevno 0,4 grama, a lečenje dnevno dozu od 1—1,2 grama kinina u toku od 5 do 7 dana. Naknadno lečenje se ne vrši, nego se pri ponovnom oboljenju leči na isti način. Oglašujte v »Murski Krajini" Najnovejši modeli ZUNDaPP, 9IGT0HI9,9RDIE fiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiaiiiiiiiiriiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiii stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji. Samo pri tt. ŠTIVAN ERNEST motorna vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d. Oietje, matere, fantje, dekleta, pretitajte! Slovenski pregovor pravi: „Vsak je svoje sreče kovač!" Ta pregovor je v vsakem oziru resničen. Kdor hoče kaj doseči, se mora potruditi. Tudi skrbi si moramo sami odganjati ... V življenju so zlasti trije slučaji, ki so združeni s skrbmi: a) možitev, ženitev; b) starost; c) smrtni slučaj. Pri vsakem izmed teh treh slučajev je treba misliti na denar; pri poroki je treba skrbeti za doto, v starosti za prihranke, v smrtnem slučaju za kritje pogrebnih in drugih stroškov. Tisoči in tisoči dobivajo pri tem sive lase, ker ne najdejo pomoči. Odkar imamo ljudsko zavarovanje „Ka-ritas", si te skrbi lahko vsakdo prihrani. „Karitas" zavaruje doto, starostno preskrbo in posmrtnino; s tem nudi svojim zavarovancem denarno pomoč ravno v tistih slučajih, ko so je najbolj potrebni. „Karitasu je namenjena zlasti manj premožnim, ker so plačilni pogoji taki, da jim lahko zadostijo tudi reveži. V slučaju poroke, starosti in smrti so prav revnejši sloji potrebni denarne pomoči, ker nimajo prihrankov. Zzavarovalnino, ki jim jo v teh slučajih izplača „Karitas", se rešijo hudih skrbi. Obrnite se čim prej na zastopnike „Ka-ritas" in se zavarujte! Oskrbite doto svojim otrokom! Preskrbite denar za svojo starost! Rešite skrbi svoje domače za sinčaj svoje smrti!.....Karitas" ima skoraj v vsaki župniji zastopnika. V Slovenski krajini pa sta dva zastopnika in sicer: ga. Jožica Skalar v M. Soboti in g. Joško Zver, tajnik posojilnice v Čresovcih. Lahko pa se obrnete tudi naravnost na vodstvo KARITAS v Mariboru, Orožnova ulica 8. Vsem članom združenja! Z ozirom na številna nesoglasja in pritožbe s strani članstva v pogledu nereda pri odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic opozarjamo članstvo na važnejša določila naredbe kr. banske uprave z dne 28. aprila 1937 VIII. No. 117/18. Ob delavnikih : Trgovine v Murski Soboti smejo biti odprte od 7. do 12. ure in od 14. do 19. ure. V ostalih krajih sreza se smejo trgovine odpirati zjutraj pol ure prej in zvečer pol ure kasneje. Ob nedeljah : Ob nedeljah smejo trgovine obratovati predpoldne samo dve uri. V Mursko Soboškem srezu od 8. ure do 10. ure predpoldne. Delo mora počivati v trgovinah ves dan : 1. januarja — Novo leto 6. januarja — Sv. Trije kralji Na Telovo 6. septembra — na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. 1. novembra — na praznik Vseh svetnikov 1. decembra — na praznik Ujedinjenja 25. decembra — na Božič Na Velikonočno nedeljo Na Binkoštno nedeljo. Delo mora v trgovinah počivati ves popoldan: Na Veliki petek na drugi velikonočni dan na drugi binkoštni dan na praznik Vnebohoda na dan Sv. Petra in Pavla 29. junija na praznik Marijinega Vnebovzetja 15. avgusta na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja 8. decembra na drugi božični dan Delo mora počivati med slovesno službo božjo : Na Vidov dan (28. junija): V Murski Soboti se trgovine odprejo ob 9. uri predpoldne. Na dan slovanski apostolov sv. Cirila in Metoda (5. julija). V M. Soboti se odprejo trgovine ob 9. uri. Prosimo vse člane, da se strogo držijo določenega reda, sicer bo združenje primorano zoper kršitelje postopati po zakonu. UPRAVA. Če Bog pokliče k sebi VaSe sorodnike ali znance Predno kupite pokojnemu potrebno, si oglejte brezobvezno mojo VELIKO ZALOGO: Rakev (škrinje, truge) nav. obl. od Din 160. Rakev (škrinje, triige) tvorniške od Din 500 -Mrtv. prti nav. v vseh barvah od Din 40,-Mrtv. prti svileni v vseh barvah od Din 200,-Venci v vseh oblikah in barvah od Din 60. Traki za vence z napisom od Din 20.- Razen tega sploh vse kar se pri pokoj. rabi. DOlHiUNHO MIROSLAV MURSKA SOBOTA Aleksandrova cesta št. 23. (poleg stare apoteke.) Za vse izolacije proti vodi, vlagi in za hitro vezavo cementa BETON iT Za vlago nepropustni notranji In zunanji omet Izolator BETONIT, kem. izd. Maribor (Zahtevajte navodila.) Zaloga MURSKA SOBOTA, Aleksandrova c. 19. (pri Fafliku) DRUžBa LEPEGA POSESTVA. Dne 28. julija t. 1. bo ob 10. uri pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, soba št. 6, prisilna prodaja posestva, obstoječega iz njiv, travnikov, sadonosnika, gozda, vinograda ter s stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem in stiskalnico. Posestvo je v Sovjaku, št 102, občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Cenilna vrednost je 23 296— Din. Najmanjši ponudek 15 532 — Din. Posl, št. I 1652/36 Dražbeni oklic Dne 17. avgusta 1938 ob 8 uri 30 minut bo pri tem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin; njiv, pašnikov, travnikov, gozdov itd. Zemljiška knjiga: Križevci 2/36 št. 11. 559, 648, 653, 658, 661, 664, 666, 669, 672, 700, 701, 703, 837, 838, 847, 915, 916, 930, 651; j/9 vi. št. 112, 138, 619, 708. Cenilna vrednost: 12 867 Din 24 p. Najmanjši ponudek: 8578 Din 16 p. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražttelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišči * Morski Soboti odd. IV., dne 19. maja 1938.