PliliPšs
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtni
»OBRTNI VESTNIK«
Iziiaja tedensko, in sicer vsak petek ln stane:
celoletno .... Din 40.—
polletno...............Din	20.—
posamezna Številka Din 1.—
Nefrankirani dopisi hf ue sprejemajo. Kokopisi s« ne vračajo. Ponatiskl dovoljeni le 'l navedbo vira.
Številka pri postni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
GLASILO OKROŽNIH ODBOROV,
OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
Uredništvo ln upravni&tvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1934
XVII. letnik
V srečnejše novo leto
Šestnajstič stopamo v - novo leto po koncu strahovite drame človeškega rodu, Id je zaznamovana z osmimi mili joni grobov.
Šestnajstič prihaja novo leto čez njih in jih je zasnežil sneg. Odprla so se n peča srca in mislila na milijone njih. Očetje in matere so zajokali za svojimi izgubljenimi sinovi. Žene za možmi, zaročenke za, zaročenci, sestre za brati,
. otroci za roditelji, prijatelji za prijatelji, ljudje za ljudmi..... osem milijonov gcoibovc je zopet Vstalo y našem spominu, -	01 . jitavl
Kaj se je pod tem neusmiljenim soln-cem res še nedavno čul urliik topovskih žrel in je tekla v rekah razlita človeška kri?
Zemljo so mnogokrat nad neznanimi grdbovi preorali, a težko je pozabiti svojce na Božič, ko vedno prihite dragi k dragim. Ne pozablja tega nihče in miti mi, ki smo le ljudje in ki nimamo nikogar v onih grobovih.
Mir naj bo med nami.
V praznikih miru živimo.
Prepir naj bo pozabljen, mižnja odpuščena, žalitve izbrisane, sovraštvo odvržemo, nesloga poravnana. Mir.
Naj ne bo več .med nami »umničenj, neprijateljstva, zavisti, škodoželjnosti razprtije. Odpustimo vse in vse pozabimo. Naše šestnajsto novo leto naj nam bo opomin za sloge, skupnost in ljubezen do naše močne svobodne aržave.
To novo leto obhajamo na naši zemlji, pognojeni s stdtisoči junaških teles, posejani s istotteoči kosti padlih herojev, še vlažni od prelite krvi našega naroda y bortbah za sedanjo svobodo. Ne žalimo spomina teh herojev, ne sramotimo z novimi medsebojnimi borbami te maše svete zemlje, ki je vsa sveti grob naših največjih, najplemenitejših in naj-hrabrejših.
Mir jim!
Kristovo rojstvo je odrešilo človeštvo, rojsstvo in smrt teh .stotisočev nas. Krist se je rodil, da žrtvuje svoje življenje odrešenju sveta, stotisočem teh padlih herojev so pisale sojenice nad zibelkami usodo, da padejo na krvavih poljanah in odrešijo nas in naše obroke iz stoletnega suženjstva.
Ta spomin naj ostane svetal med nami, naj nam bo zvezda vodnica. Sloga teh stotisočev, s katero so umirali po naših planinah in poljanah, naj nam bo vzgled. Njihova smrt je bila naše Odrešenje. Dolgujemo jim vse. Zato mora biti novo leto začetek le dobrega med /lami, sloge, iskrenosti, prijateljstva, ljubezni’ in nemotenega skupnega dela.
Dokažimo, da smo bili vredni teh žrtev in da jih hočemo s svojim dedom opravičiti. ,Naše delo bo najlepši spomenik žrtvam naše svobode, ki se jih tako redki še spomnijo. Dalo, trezno, pošteno in iskreno, naj izpolni naše človeško poslanstvo.
Vsem srečno novo leto, srečnejše od dosedanjih! Z novim delom in novimi napori, v slogi1 in ljubezni, bomo kmalu dosegli boljše gospodarsko blagostanje in našo boljšo 'bodočnost.
Jugoslovenstvo in obrtniki
' u—■ V decembru. !«rio proslavili drva	Pridružili	• So se jim.'tudi- številni moji-
pomembna naša jugoslovanska nacio-	.-stri, ki z	ljubeznijo in največjo pozori
nataa praznika, in sicer Uedimjenje m	nosfcjo zasledujejo vizgojo svojih oitrok
rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra,	in učencev, ki so šele v novem Vajeni-
Visa Jugoslavija je v teh dnevih po-	škeirn domu dobili pravi doni, v kate-
novno dokazala, da zna ceniti velike	reirn se bodo vsestransko izobrazile ne
prednosti naše svobodne države in da	le v svotfi stroki, nego tudi v vseh dru-
spoštuje z neomajno vdanostjo njene-	‘giih potrebnih panogah javnega in kul-
ga voditelja, našega kralja, ki je s pe.t-	turnega življenja, da bodo potem lahko
najstletnico našega svobodnega življe-	itninno in razsodno nastopili svojo živ-
nja sitopil v petinštiridesetletnico svo-	%'enisflK) pt>t, sebi, svojemu bližnjemu
jega napornega in inicijativnega deja-	'in naši svobodni državi v prid.
mja, vedno v prid našemu narodu in	Preclseicliriiik Obrtniškega društva,
našemil malemu človeku, ki v pretežni	agilni g.	Josiip Rebek, je v lepem in
večini to našo državo tudi ustvarja. 'krepikem govoru podal zgodovino bojev
se. udeležila polog mnogih mojstrov tudi mestni ftzik g. dr. Rus in predsednik Okrožnega odbora g. Filip Pristou.
Prireditelji, ki skrbno posvečajo vzgoii obntne mladine nasjlvečjo pozornost, so pokazali, da ne zamude nobene priložnosti, da ne bi podkrepili narodnostne zavednosti iste. In prav je tako; mladina mora biiti poleg svpje strokovne izvežibanosti tudi prežeta najiskrenejše ljubezni do svoje nacionalne države. Zvečer so se vajenci polnoštevilno udeležili maarife-stacijske-ga obhoda, ki so ga priredile bojevniške organizacije.
Na einako lep način se je naša obrtniška mladina spomnila tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra ob njegovi 451etnid 17. decembra. Vodstvo Vajeniškega doma je tudi ob tej priložnosti priredilo malo intimno svečanost v svoji predavalnici, ki jo je zopet napolnilo mnogo mladine. Proslave se je udeležil tudi agilni predsednik Okrožnega odbora g. Filip Pristou, ki je vedno in v vsakem slučaju pokazal svojo tiajvečjo skrb in naklonjenost za obrtniški naraščaj in zlasti za gojence Vajeniškega doma.
Predsednik g. Josip Rebek je v toplem in prisrčnem govoru podal pomai dela našega vladanja, ki je v težkih borbenih časih sam trpel s svojim narodom in tudi ve, kakšno je njegovo življenje. Kakorkoli On z viso skrbnostjo vedno zasleduje napredek naše države in se trudi za uravnotežeutje rarz-mer, tako mora biti tudi dolžnost vsakega najmanjšega člana naše države, da s svo-jim, dasi skromnim delom podpre Njegova stremljenja. Ne smemo namreč misliti, da so za delo na ureditvi in napredku naše države poklicani le najvišiti politični voditelji, nego je nasprotno delo malega človeka, ki daje vzpodbudo in smer voditeljem, najvažnejše. Človek, ki državo ustvarja, podpira in pričakuje od nje pomoči, mora predvsem vedno sam z vsemi svojimi silami biti pripravljen sodelovati na velikem delu in povsod zastopati interese države. Le alko med ntami ne bo razprtij in sovraštva, bomo dosegli svoje cilje in blagostanje med nami; ki si ga vsi tako zelo želimo.
S prav lepim, vsebinsko s samo proslavo povezanim predavanjem je nastopil po govoru predsednika g. Rebeka g. dr. Alujevič, ki je obrtniški mladini razložil pomen fiizične vizigoje naroda. Že stari rimski pregovor je bil: zdrav duh v zdravem telesu. Ne smemo torej predpostavljati duševne kulture telesni, ker šele zdravo telo more biti sposobno in dovzetno za učenje in napredovanje. Še stari Rimljani so povsod predvsem gojili telesno kulturo in so le zaradi tega dosegli vedno najlepše uspehe. Enako stari (Irki in Šlpar-tanci. V poznejši dobi so romanska plemena z močjo svojega dela presegli Germani, ker so enako uvaževali izredno veliko pomembnost fizične vizgo-je najširših narodovih plašiti. Slovani doslej še niso izpolnili svojega poslanstva. nego bodo to storili šele v bodočnosti. ki je predvsem njihova. Rav-
• " *
'za osvobojenje našega troimenega naroda. V lahko doumljivih besedah je orisal žrtve in trpljenje stotisočev junakov, ki so se žrtvovali za našo svobodo in nam zgradila naiš svobodni dom pod mogočno zaščito naših Karadjor-djevicev. Mladina je sledila njegovim iizi valjanjem z največjo pozornostjo. 'Mlada srca so se vnela ob gorečih in v ljubezni do domovine vzpodbujajočih besedah, da so vzkipela ob koncu od
Etosi obrtniki niso nikjer prisostvovali maši po svoji uradni dolžnosti, smo ipak iz vseh krajev dobili poročila, da se je svečanih božjih služb povsod udeležila ogromna večina našega 'obrtništva in s tem ponovno dokazala svojo ljubezen do naše nacij omalne države in do našega vladarja, a enako ituidi svoje globoko jugoslovensko nacionalno prepričanje. Zelje naših najmanjših in najskromnejših obrtnikov in
Ljubljana, Amsterdam ‘2303.18 — 2314.54, Berlin 1365.97 _ 1370.77. Bruselj 796.91 _ 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 186 75 _ 188.35, Newyork 3597.16—3625.42 Pariz 224.65 - 225.77, Praga 170.34 _ 171.0, Trst 300 46 - 302.86 (premija 28 5 Odst,). Avstrijski Šiling v privatnem kli ringu 9.12.
njih« v, ih n a jodlične jtšth predstavnike v ■so bile povsod le polne dobrega naši državi.
Skromno, a teni bolj prisrčno, so naši obrtniški vajenci proslavili praznik narodnega uedinjenja v svojem novem, ponosnem domu. Obrtniško društvo je 'zbralo brerz vsake reklame obrtniški naraščaj v tako velikem številu, da je Mia lepa in prostorna predavalnica polna mladih poslušalcev in bodočih graditeljev naše države in naše obrti.
navdušenja iz vzklikala z največjo prisrčnostjo kralju in domovini. Vajeniški ■tamiburašfci zlbor je zaigral našo državno himno, ki so jo navzoči poslušali stoje.
Sledila je glasbena matineja, improvizirana po vajeniSkem tamlburaškem ziboru in domovom gojencu Vasitlu, pravem virtuoizu na harmoniko. Kakor slednji, tako tudi tamiburaški zbor, so | pokazali prav lepe uspehe in mladina ni Sledila s priznanjem. Prireditve sta
no zaradi tega se moramo globoko zavedati ogromnih koristi im prredinosti telesne vzgoje, ki naj nam ustvari krepke im zdrave ljudi, na katere se bo država v bodočnosti lahko s polnim zaupanjem naslonila. V taki vzgoji1 leži bodočnost našega naroda in tako moramo vzgajati našo mladino, ako želimo njieij im državi sirečho življenje in uspešno tekmovanje z ostalimi narodi, ki so nas do nedavnega še v svojem dejanju presegali.
Mladima se je s toplim pritrjevanjem zahvalila .predavatelju. Pevski zbor mladih domovih gojencev je zapel našo dirižavino himno, nalkar je bila svečanost zaključena.
Polhivaliti moramo vodstvo Vajeniškega doma, ki je talko globoko doumelo vizigojlno nalogo in dolžnost do našega obrtniškega naraiščafa. Hvala sicer ni potrebna, ker bo najkpša hvaležnost in najlepiši spomenik sedanjim voditeljem delo te mladine, ki jo vzgajajo v juigoslovemskem nacionalnem duhu za pošteno, solidno, treano in tovariško obntroiško delo v bližnji bodočnosti. Sedanje vodstvo ustvarja s temi gojenci
zdravo, mlado in čvrsto novo obrtniško generacijo, ki jii bo s časom lahko z mimo vesltjo prepustila delo za napredek in povzdigo slovenske in jugoslovanske obrti, ker v vodstvo našega obrtništva smemo pustiti le one, ki so s svojim delom dokazali tudi svoje nacionalno čuiVstvovanje in prepričanje, a ne mlačneže, ki bodo gledali le na svoje lastne interese in ne tudi na interese naše svobodne države, ki edii-na more pomagati našemu obrtništvu do boljlšiih časov im boljših razmer.
Živela naša svobodna država, živelo naše zavedno obrtništvo!
Dr. Drago Marušič, ban dravske banovine:
Našemu obrtništvu za novo leto
Niti letos ni bilo dano, da bi se obrtništvo zavzemalo in posvečalo samo podrobnemu izvajanju novega o/brtnega zakona in izpopolnjevanju svojih organizacij, temveč so ise že nakazala vprašanja, ki bodo v prihodnjem letu silila k rešitvi. Izvršilne uredlbe in celo novela obrtnega zakona samega, o čemer je bilo letos 'govora ob pripravljalnih delih, bodo v novem letu morale inajti odločitev. Nedavno izdane gospodarske uredbe kraljevske vlade so se prav tako tikale interesov obrtništva, kakor Vsega gospodarstva sploh in gotovo ne bodo ostale zanj brez dobrega vpliva.
V	preteklem letu srno zlasti s skrbjo sledili nazadovanju čevljarskega obrtništva, ki se je moralo umikati pred naraščajočo industrijsko konkurenco. Ta skromni stan, od /katerega živi vendar v vseh krajih naše banovine toliko ljudi, zasluži pozornost javne uprave. Tr- < pela je tudi gradbena delavnost in z | njo vse številne obrtniške stroke zaradi I težav spl ošnega gospodarstva. Tudi tem i obrtom bo treba v novem letu posvetiti posebno skrb. Zlasti pa je potrebno nadaljevati tako lepo vpeljano delo za izobrazbo obrtniškega naraščaja in dvig kvalitete ročnega dela. Uveljaviti se bo moralo še 'bolj načelo, da imajo ročni izdelki še vedno svojo posebno vrednost pred ostalimi.
Obrtniški stan je v sestavu državnega življenja vedno predstavljal činite-1 ja, na čigar zvestobi in vdanosti do •dižave ni bil dopusten dvom, obenem pa je bil krepka in zdrava gospodarska ,i enota s svojimi neštetimi med seboj po-
vezanimi samostojnimi gospodarstvi. Ohraniti in dvigati ta stan narekujejo že javne koristi. Ko se z veseljem spominjam vseh lepih obrtirtiiških prireditev v preteklem letu, posebno razstav v
Ljubljani, Mariboru in ne najmanj tudi v Kranju, ter vsega zvestega sodelovanja obrtništva za javno upravo, želim, da bi se v novem letu po začrtani poti dosegli le še lepši uspehi!
Dr. Dinko Puc, župan ljubljanski:
Bodočnost našega obrtništva
Od' časa do časa čujemo glasove, da •obrtni stan mirna več bodočnosti, da je obrt posvečena poginu, ker :se ne more boriti uspešno proti industriji, ki vse
•	mnogo cenejše in hitrejše proizvaja, kot obrtnik. Tako razglabljanje ustvarja v obrtniških krogih malodušje in jemlje veselje do dela; ni pa v ničem opravičeno in dokazuje, da se je- dotičnik, ki je ito sodbo izrekel, le premalo, poglobil
v	razmere modernega obrtništva ter sodil preveč pavšalno, ko je imel slučajno pred očmi le eno ali dve panogi obrti.
Moderna industrija je sigurno škodovala nekaterim obrtim ter jim je tako rekoč vzela pravico do eksistence. Kro-parski žebljarji so izgubili svoj kruh, čevljarska obrt se skoro ne izplača več. Usnjarske tovarne so izpodrinile strojarske mojstre, moderna konfekcija je marsikateremu krojaču vzela samostojnost. Toda kljub temu ne moremo govoriti o tem, da obrt propada. Nasprotno, nova doba ustvarja sama po sebi nove obrtne panoge, ki jih prej nismo poznali. Obširno polje se je zlasti' otvorilo na področju kozmetike, higijene, športa in cele vrste takazvanih umetniških obrti.
A tudi v ostalih panogah ne vidimo nazadovanja, ampaik napredek. Da se moderen Obrtnik poslužuje tudi modernih strojev in modernega načina produkcije, je samo ob sebi umljivo. Še celo živilske obrti, mesarji in peki so se morali v tem pogledu prilagoditi duhu in zahtevam časa. Toda v vseh teh obrtih bo ostalo to najvažnejše, česar nobena industrija dati ne more, osebnost obrtnika, ki takorekoč vsakemu svojemu izdelku utisne svojo osebno noto.
V	tej osebni noti je eksistenčna pravica novodobne obrti. Naši mizarski mojstri so to jasno dokazali. V zadnjih letih so s sistematično izobrazbo, študijem časovnega okusa, s- pritegnitvijo arhitektov, dvignili kvaliteto svojih izdelkov na izredno visoko stopnjo. Osvojili so si velik domač trg in njihov
ugled je izdatno porastel. In dasi delajo :e z večjim številom delavcev in se poslužujejo najmodernejših strojev, jim je vendar ostal bistven znak obrti, osebna nota. Vsaik mojster je ponosen na svoje izdelke in občinstvo točno pozna razliko med njimi.
To je samo en vzgled. Toda isti razvoj vidimo v drugih panogah, n. ,pr. ključavničarstvu, knjigoveštvu, fotografiji, krojaštvu, v 'lepotičnih obrtih itd. Od našega obrtnika se zahteva danes mnogo več, kakor se je zahtevalo včasih. Zato pa raste kvaliteta našega obrtnika. Porastla je njegova izobrazba in paralelno z njo raste kvaliteta njegovih izdelkov.
Da se o tem prepričamo, je treba samo pogledati v polpretekli čas. Koliko desetletij je od takrat, ko naše obrtništvo ni igralo nobene vloge v našem javnem življenju? Ali se ni čas bistveno iz-premenil? Obrtništvo je danes ugleden
in spoštovan stan, ki stremi kvišku in ki tvori jedro našega meščanstva.
Zato ni treba gledati temno v bodočnost. Gospodarska kriza bo tudi končala, kakor se jih je končalo v zgodovini človeštva že toliko in s ponovno gospodarsko konjunkturo bo vzcvetelo tudi obrtništvo. Zavedati se mora le, da za polovičarstvo danes ni več prostora. Le temeljito strokovno znanje, le izredna marljivost, le prvovrstno delo bo garancija za uspeh. Površnosti in slabe izvedbe ne bo mogla rešiti nobena demagogija.
Bodočnost obrtništva je tedaj zasigu-rana v znamenju napredka, večje izobrazbe in temeljitejše strokovne usposobljenosti. Da ta cilj dosežemo, je treba izpopolniti in zboljšati obrtno šolstvo, in je zlasti potrebno dvigniti duhovno in srčno vzgojo obrtniškega naraščaja. Novodoben obrtnik naj nima samo duševne izobrazbe, marveč naj bo bogat tudi po srčni kulturi! £q.je tembolj potrebno, ker ima obrtnik v človeški družbi tudi važno socijalno nalogo. Njegovi' pomočniki in vajenci so tako rekoč del njegove rodbine, ali bi vsaj morali biti. Mojster je njihov učitelj, v njegovih rokah so njihovi značaji in ali bodo dobri ali elaibi, je v veliki meri odvisno od duševnega nivoja mojstrove družine. Če bo naše obrtništvo spoznalo splošno vrednost individualne izobrazbe in pomena osebnosti in če se bo zavedalo svojih dolžnosti napram družbi, se mu ni treba bati za svoj položaj ne v državi, ne v svetu sploh!
Novoletni pozdrav
Odbrneli so glasovi božičnih zvonov, ki so nas opozarjali k največjemu prazniku miru in sprave. In že se glasi preko zasneženih poljan nov klic k delu in uspehu v novem letu. Naj bo letošnje voščilo tem odkritosrčneje in tovariško nam obrtnikom, ki gotovo najbolj pričakujemo, kaj nam prinese novo leto.
Za nami je staro leto gospodarskih težav, stanovskih 'borb in sporov, pozabljeno naj bo, kar nas je šibilo, odvrzimo spone neprijateljstva in oklenimo se sloge in dela! Čakajo nas težke naloge in uspehi nam ne bodo izostali, če so naše vrste strnjene in močne. 'Razdvojenost je naš poraz in uspeh nasprotnika!
A komu je danes boij potrebna sloga, kot ravno nam slovenskim obrtnikom, da tudi s svojim delom pomagamo stvoriti gospodarski napredek naše ljubljene Jugoslavije.
V	nastopajoče leto polaga sleherni •naš stanovski tovariš svoj up in nado, da se preokrene gospodarsko kolo v boljšo smer, da zadihajo njegovi1 stroji in zopet oživi delavnica, ki bo dajala kruha lačnim rokam, da se povrne blagostanje, ki ga poznamo le še iz davnih, davnih dni. To je želja, ki se nam budi iz src, prežetih dobre volje po delu, ki ga danes na žalost še ni.
Dal Bog, da so naše misli dobre in da •se uresničijo tudi želje, pa dal Bog tudi razsodnost našemu obrtništvu, ker tako razdvojeni, kot nas je novo leto dohitelo, več biti ne smemo. Škoda je dela in stroškov, ki se jih troši v dve smeri, ko bi lahko skupnosti koristili vsi.
Odkritosrčno prežeti teh misli, pošiljamo vsem treznim in razsodnim ta naš novoletni pozdrav!
Josip Rebek.
Obrtniški koledar za 1. 1934. je izšel
Kakor navadno, je tudi za prihodnje 1934. leto izdalo in založilo Obrtniško društvo v Ljubljani lično opremljen koledar, namenjen najširšim slojem naših obrtnikov. Zanimiva vsebina koledarja dokazuje, da ne bi smelo biti obrtnika, ki ga ne bi imel in s pridom vedno ob vsaki priliki tudi rabil.
Poleg podatkov o letu, soncu in luni, praznikih, o naši kraljevski rodovini, večnem gregorijanskem koledarju, vremenskem ključu, poštnih pristojbinah, plačevanju prispevkov v bednostni fond in prometnem in luksuznem davku ter obrtnikih, vsebuje koledar še celo vrsto zanimivih in za obrtnike prepotrebnih podatkov, od katerih naj navedemo podatke o mojstrskih izpitih, o teži ploščatega železa, kvadratnem in okroglem železu, normalnem kotnem železu, normalnem T železu, železnih plinskih ceveh, gladki pločevini, tabeli za medeno in bakreno pločevino, o I nosilcih, U železu, o načinu računanja kubične mere okroglih debel, iz krojaške stroke o uporabi blaga za deška, moška in damska oblačila, dalje iz mesarske stroke o razmerju med živo,
težo in težo zaklane živali in še drugem ter iz stavbne mehanike o tabeli normalnega i jeleza. Poleg drugega objavlja ta priročni koledarček tudi deset zapovedi za obrtnika in podatke o ustanovit-
vi	obrtniškega Vajeniškega doma v Ljubljani, imenik članov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, listo uprave in nadzorstvenega odbora Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu, podatke o šolninah in o tem, kar mora vedeti vsak autogenski varilec.
Kdor to bogato vsebino preleti le v naglici, bo že iz naslovov videl, koliko prepotrebnih in prekoristnih podatkov je v koledarčku za vsakega posameznika in kako s pridom ga bo vedno lahko rabil. V njem ni stvari, ki ne bi bile kakor vsakdanji kruh našemu malemu obrtniku. Vse podatke so sestavili seveda strokovnjaki z največjo skrbnostjo in razen v tem koledarčku obrtniki nimajo v nobeni tako priročni knjižici zbranega prepotrebnega gradiva.
Ker je koledarček tiskan le v omejeni nakladi, naj si ga vsak obrtnik takoj naroči, ker bi se sicer lahko zgodilo, da ga ne bo mogel več dobiti.
Resolucija
sklenjena na proslavi Obrtniškega dne 1. decembra 1933 v Beogradu.
u— Na prvi proslavi svojega obrtniškega dneva so beograjski obrtniki, ko jim je bila prečitana poslanica Uprave glavne zveze obrtniških udruženj v Jugoslaviji, sklenili in odobrili sledečo resolucijo :
Da zvezna uprava :
A) GLEDE NA VPRAŠANJE O NEZAKONITEM IZVAJANJU OBRTI:
1. Naprosi merodajne oblasti, da pri-čno z energičnim preganjanjem šušmar-jev, ki poleg škode, nanesene legalnemu obrtništvu, predstavljajo tudi ogromno zlo s socijalno-ekonomskega in fiskalnega stališča.
2. Naprotji merodajne oblasti, da uvedejo nujnejše postopanje v preganjanju suš mar je v In da kaznujejo z največjimi kr.niini, ker so pri izrekanju minimalnih kazni šušmarji še v privilegiranem položaju napram legalnim obrtnikom.
3. Naprosi merodajne oblasti, da poleg izrečene kazni odvzamejo vsakemu, ki bi ga zalotili pri nezakonitem izvajanju obrti, tudi orodje in tako onemogočijo nadaljnje delovanje.
B) GLEDE NA JAVNA DELA:
1. Naprosi kraljevsko vlado, da čim prej prične z izvajanjem javnih del, da bi ublažila izredno težak položaj, v katerem živi danes naše obrtništvio in vse naše narodno gospodarstvo.
2. Naprosi kraljevsko vlado, da banovinam in mestnim občinam omogoči bud-žete za investicijske svrhe, da bi tako olajšala sedanjo gospodarsko krizo in obenem povzdignila našo materijaIno kulturo,
Proti novim obremenitvam
Finančni minister je stavil nove predloge o davkih, trošarini in taksah, ki bi težko prizadele našega obrtnika. Zaradi tega je Okrožni odbor priredil dne 28. ni. m. konferenco, na kateri je bilo raizfpravliiano o tej stvari, ter je zbornični konzulem g. Žagar podal izčrpno poročilo, kakšne posledice bi imelo sprejetje novih bremen za obrtništvo. En odtisno je bilo zahtevano, da se pavšaliranae pridobnine za obrtnika razširi tudi na mesta in da se minima-liziranje pridobnine opusti, ker bi ocenjevanje po zunanjih znakih bila naj-večja krivica. O zahtevah našega obnt-nišltva so bili brzojavno obveščeni naši gg- ministri in poslanci, člani finančnega odbora v Narodni skupščini.
Davek na britvice povečan
u— Društvo sarajevskih brivcev je že dalj časa vodilo borbo proti raznim aparatom za britje, češ da fini isti odvzemajo zaslužek. Z vso doslednostjo so zahtevali, da se mestni davek na uvoz britvic občutno poveča. Nedavno so v svojem stremljenju uspeli, ker je mestna občina Sarajevo na zahtevo Obmniškega društva povišala davek na britvice. Od 50 para je s tem odlokom bil povečan davek na 50 dinarjev za 1 kilogram..
I)r. Rud. Marn:
Obrtniški poležal pod siovim zakonom o
Novi zakon o obrtih z dne 9. novem-
bra 1931, ki je stopil v veljavo 9. marca 4 1932, je za našo državo eden najbolj I modernih enotnih zakonov. Bil je tudi eden najbolj potrebnih, ker je na ozemlju inaše države poprej urejalo pet različnih zakonov obrtno zakonodajo.
Obrtna zakonodaja vselbuje predpise skoro za vse produktivne stroke, torej j je bistvenega pomena za vse naše go- j spodarstvo.
Večina predpisov zakona o obrtih se j je povzela iz poprej v dravski banovini veljavnega Obrtnega reda, zato nam je bilo lažje prilagoditi se novim predpisom, kakor drugim pokrajinam naše države.	j
Pojavlja se vprašanje, ali so novi predpisi za našega obrtnika boljši ali slabši? Na vsak način so boljši, ker ga bolj ščitijo kakor Obrtni red. Sicer so za nekatere stroke za nastop izvrševanja uvedeni strožji predpisi, to velja zlasti za bolj odgovorne obrte n. pr. za elektrotehniški, gradbeni itd., a je baš to dobro, da se manj strokovno izobražene osebe ne morejo vriniti v take odgovorne obrte.
če v splošnem pregledamo gotova zboljšanja, moram opozoriti na naslednje:
Za rokodelce je zakon uvedel strožje predpise na ta način, da mora vajenec po dovršeni učni dobi polagati pomočniški izpit, pomočnik pa mojstrski izpit, sicer ne postane samostojen. S tem je izločil od dbrtovanja vse one, ki niso sposobni. Kvaliteta rokodelskega dela se je s tem dvignila.
Dalje je zakon pritegnil nove obrte v rokodelski obrt, ki so bili poprej prosti obrti oziroma so pripadali k domačim (hišnim) otortom. Rokodelske obrte je pravilnejše razdelil in dispenze zelo omejil na ta način, da mora dotioni verjetno dokazati učno in pomočniško dobo in poprej še polagati mojstrski izpit, ki se nikoli ne dilspanzira. Prestop v sorodne obrte je tudi odvisen od polaganja mojstrskega izpita.
Pri javnih dobavah je zakon izdatno zaščitil domačo obrtno delavnost ter ji dal 10 odstotno prednost pred inozemsko.
Koncesijski sistem je zakon skrčil na najmanjšo mero, pri tem je pa vlpraša-nje krajevne potrebe in privilegije občin uredil tako, kakor ustreza današnjemu razvoju teh obrtov.
Iskanje in izvrševanje naročil po trgovskih potnikih je istrogo omejil, samostojnim rokodelcem pa dopustil svobodnejše gibanje.
'Tudi kmetijska proizvodnja je omejena samo na pridelovanje lastnih pridelkov, dočim je poprej obstojala širša prostost za kmetovalce.
Delovanje pridobitnih zadrug je prosto samo za trgovinske in za obrte brez strokovne ilzcbrazlbe pod pogojem, da je delovanje omejeno samo na člane. Zadruge rokodelskih obrtov sploh ne smejo izvrševati. Le v prav izjemnih slučajih sme to ban dovoliti.
Pridobitna 'dela zavodov in javnih delavnic se ne dopuščajo za javno prodajo, oziroma ti ne smejo delati po naročilu.
Hišno delo je omejeno na obstoječe krajevne navade in brez pravice sprejemati naročila.
Kazenske določbe za šušmarje so precej strožje, zlasti je občutna taksna kazen, ki se sploh ne more znižati ali odpisati.
Lahko bi navedel še druge prednosti, ki jih nudi novi obrtni zakon, toda naši obrtniki so dovolj praktični, da so se že iseiznanili z najvažnejšimi njegovimi predpisi.
vanje mojstrov, za pobijanje nelegalnega dbrtovanja itd. Tako ne gre dalje! če si obrtnik ne bo sam pomagal, drugi mu tudi ne bodo. Zato ven iz letargije in na delo! Veliko se je že zamudilo, a ne še vsega. Na stran pustimo vse ono, kar nas ovira pri skupnem delu, in imejmo pred očmi za vzor organizacije drugih pridobitnih stanov, ki so v skupnem in solidarnem delovanju že marsikaj dosegle v korist svojih stanovskih pripadnikov. Poglejmo samo delavca, kako se zaveda, da mora biti organiziran, in da mu bo le njegova organizacija zagotovila uspeh v boju za njegove pravice. In če je delavec stanovsko zaveden, mora biti tembolj obrtnik, ki naj se oklene
svoje stanovske organizacije, ji pomaga in svetuje. Združenja pa naj poživijo delovanje v svojem delokrogu, ker v mrtvilu so življenja nemožna in brez haska za obrtnika, ki jih potem čuti le kot nepotrebno breme. In združenja naj ne pozabijo, da imajo v okrožnih odborih svoje matice, ki so nekake njihove vrhovne organizacije in ki bodo dosegale tem večje uspehe, čim več zaslombe bodo imele v svojem članstvu. Zato naj bo v novem letu geslo vsega obrtništva, da se strne okrog svojih organizacij, ki bodo potem zmožne, s svojimi maticami okrožnimi odbori v skupnem delu in za skupne koristi Uspešno delovati.
Jakob Zadravec:
Dve poti — en cilj
Kjer je edinstvo in smotreno delo za ustvarjanje dobrin obrtništvu v be* sedi in dejanjih tako vzorno izraženo, kot je podano v sporednem delu obeh naših zavodov za obrtno pospeševan nje, tam ne more izostati koristni uči* nek nesebičnega izobraževalnega dela.
V	listu »Obrtnik« sem na željo ured* ništva opisal skrb naše banovine za strokovni napredek obrtništva, danes pa si štejem v dolžnost, da seznanim čitatelje »Obrtnega Vestnika« z delo* vanjem našega zavoda za pospeševan nje obrti pri Zbornici za TOI v Ljub* ljani v preteklem letu, ki je kljub tež* kim gmotnim prilikam v prav hvale* vredni meri posvetila svojo skrb iz* obrazbi in strokovnemu napredku slo* venskega obrtništva.
Zbornica za TOI je okrog leta 1926 na inieijativo takratnega generalnega tajnika in odličnega obrtniškega prija* telja g. dr. Frana Windischerja ustano* vila svoj lasten zavod za pospeševanje obrti, ki ga od začetka požrtvovalno
in uspešno vodi zbornični tajnik g. dr. Pretnar.
Ta zavod je zbornica vedno smatra* la za eno najvažnejših akcij svojega delovanja v korist obrtništvu. Dasi* ravno je radi nepremagljivih gospo* darskih ovir morala omejiti svoje iz* datke, je vedno gledala, da obrtnega pospeševanja te redukcije niso zadele, kar je posebno v preteklem letu doks* zala s tem, da je mesto predvidenih Din 200.000.— izdala za omenjene na* mene preko Din 280.000.—. Na ta na* čin je bilo letos omogočeno vršiti na ozemlju bivše ljubljanske oblasti 15 tečajev s 640 udeleženci, medtem ko se je na ozemlju bivše mariborske oblasti, kjer vodi izobraževalno delo poslovalnica ZPO v Mariboru pod vodstvom g. J. Založnika vršilo 18 te* čajev s 704 udeleženci, skupaj torej 33 tečajev z 1344 udeleženci različnih strok.
Po strokah in krajih razdeljene naj pokaže sledeči pregled:
Kaj naj vse to pomaga, bo marsikateri oibrtnik rekel, ko smo pa danes obrtniki v 'tako težkem položaju, da nam noben zakon ne more pomagati?
Res je, položaj obrtništva je danes izredno slab. Na eni strani je trg poplavljen s tovarniškimi izdelki, proti katerim more konkurirati le dobro kvalitativno delo obrtnika. Na drugi strani Kar je še hujše, je gospodarska kriza prav občutno zadela baš obrtnike, med njimi najbolj .podeželske. Kmet nima denarja in se omeji res na najpotrebnejše, zato tudi ne more dati zaslužka obrtniku. Končno se danes šušmari kot nikdar poprej, čeprav izdajajo oblasti najstrožje mere proti šušmarjem. Vzrok pa je odpust pomočnikov, ki zanje mojster nima dela, odpust vajencev, ko so dovršili učno dobo, in otežkočanje samostojnega nastopa obrtov, ker je to združeno res z velikimi maJterijalnimi izdatki.
Iz srca želim, da bi inovo leto prineslo splošno zboljšanje gospodarskih prilik, posebej še za obrtnike. Novo leto naj Slovenske obrtnike združi v enotno fronto, ker le v edinosti bodo dosegli uspehe. Zato pa, dragi obrtniki, srečno novo leto!
Kraj	Luženje politir.	Damsko krojenje 1	Nemščina kot jezik	U rt ■j=ro 1/1	Krojastvo j	Pleskarji slikarji	Knjigo- vodstvo	Autog. varenje	Izpitni tečaj	Mesarski J	Opomba
Gorenja vas	t	.		1*							
Ljubljana	i	i	1			1					
Tržič, Strahinje				*) *							
Novo mesto					i*			i			•s *a>’ N cr o
Škof ja loka							i				
Zagorje					t*						2. o'
Velike Lašče				i*	•|						>0 2. m’
Ribnica		i									*o (D P
Maribor					j 2		i	i	3	2	P
Ptuj	miiarski 1		spl. iiob. 1				i	1	2		
Murska Sobota		v					i		1		
Celje							1				
Skupaj . .	3	2	‘)	4	3	3	5i3		6	2	
Ciril Šubic, strok, tajnik O. O. v Ljubljani.
Misli ob novem letu
Leto 1933 je za nami in če napravimo bilanco čez preteklo leto, isi moramo priznati, da je bila za nas to doba sedmih suhih let v gospodarskem življenju, posebno pa še za obrtnika. Vsakdo je upal na zboljšanje položaja, a doživeli smo le’ razočaranje. Povsod le nazadovanje.
Brezposelnost se je povečala. Delavnice, pred nekaj leti polne življenja, so prazne; mojster je zadovoljen če bi imel zase kaj dela. Že itak slab zaslužek je uničila umazana konkurenca, ki je šla tako daleč, da so se prevzemala dela izpod lastnih stroškov, češ, samo da se dela. Naročniki so vsled lastnih gmotnih težav izostali, drugi1 pa so slaibi plačniki ali iz dejansko težkega položaja ali pa iz današnje mentalitete dolžnika. Davki in vse javne dajatve so se v nasprotju z dohodki povišale, tako da jih obrtnik pri najboljši volji in kot dober državljan ne zmore več. Lok je do skrajnosti napet, nove dajatve bi obrtnika popolnoma uničile ter mu vzele še to bore malo, kar mu je ostalo. Proti šušmanstvu se je nastopalo z vsemi možnimi isiredstvi ter se pozivale oblasti na pomoč, a šušmarjev je vedno več.
Kaj pa novo leto? Je še nepopisan list, vendar po -vseh prognozah sodeč, nam ne bo prineslo mnogo zboljšanja. Morda moramo pričakovati še večjih per-turbacij, kot smo jih doživljali v letu,
ki je za nami. Pri davkih se obeta s pavšaliranjem davka za malega obrtnika nekaj olajšanja. Morda ne bo to prineslo olajšanja vsem, a gotovo veliki večini. Dela se tudi na zakonu o pobijanju šušmarstiva, ki bi bil že nujno potreben, ker sedanji zakoni ne nudijo podlage za uspešno pobijanje. Morda bo tudi novelizacija obrtnega zakona prinesla eno ali drugo zaščito obrtnika. To so stvari, ki jih vse obrtništvo zahteva in težko pričakuje. Drugače pa je obrtnik navezan sam nase. In da bo močan, da bo zmožen prebroditi hude čase, mu je nujna potreba, da se strne vse obrtništvo v mogočno falango močnih obrtniških organizacij, kjer dela eden za | vse in vsi za enega. Zakonodajalec je z ustvaritvijo prisilnih organizacij dal podlago za skupne delo in sedaj je na obrtnikih samih ležeče, kako bodo to izvedli. Nekaj združenj, tako v mestu kot na deželi, je delavnih in sodelujejo pri vseh važnejših obrtniških vprašanjih in pokretih z nasveti in inicijativnostijo. Veliko število pa jih je žal, pri katerih je opažati popolno pasivnost in brezbrižnost. Pri njih misli uprava, da je začetek in konec njenega delovanja v tem, da pobere od svojih članov članarino, ostalo pa naj napravijo dingi. Ni jih bilo blizu, ko je šlo za novelizacijo obrtnega zakona, za starostno zavaro-
Razen tega je ZPO priredil ob raz* ličnih prilikah več strokovnih preda* vanj. Za izobrazbo in strokovno izpo* polnitev v inozemstvu pa je zbornični zavod v 10 primerih podelil podpore zastopnikom različnih strok, nadalje je prispeval za mojstrske razstave, za. poučna potovanja, za izdajo strokov* nih knjig in dr. Zbornica je tudi pri* skočila na pomoč našim strokovnim organizacijam, zlasti okrožnim odbj* rom, ki so začeli poslovati brez denar* nih sredstev. Zamolčati tudi ne smem interesa zbornice na ohranitvi celjske* ga Obrtniškega doma, nadalje podpi* ranje potrebnih, vsled starosti odnos* no bolezni onemoglih obrtnikov in končno tudi postrežljivo dajanje infor* macij v rieštevilnih primerih.
S posebnim priznanjem pa mijeoine* niti skrb zbornice za ustanovitev Va* jenskega doma v Ljubljani, ki mu bo* do prav kmalu sledili tudi drugje ena* ki domi, posebno tam, kjer so kot n. pr. v Mariboru in Celju že iz nacijo* n a ln ih ozirov nujno potrebni.
Ob zaključku mi naj bo dovoljeno povedati še to:
Zbornica se je v polni meri zavedala svoje dolžnosti napram obrtniškemu stanu. Če primerjamo njeno skrb z ono, ki jo je v enake namene posveti* la naša banovina, moramo pač z zado* voljstvom ugotoviti, da sta hodila oba zavoda paralelno v cilju pospeševanja obrtniškega dobrobita ali z drugimi besedami:
po dveh potih k islemu cilju!
Umesten apel
Združenje krojaških in sorodnih strok v Ljubljani je naslovilo na širšo javnost sledeči apel: »Po zadnji krizi je najbolj prizadeta krojaška stroka. Krojači in krojačice so na koncu svojih sil. Primorani so apelirati na naročnike in naročnice, ki še niso poravnale svojih obveznosti za izvršeno delo, da jih čimpreje poravnajo in jim tako vsaj deloma olajšajo težek položaj. Za bodočnost prosijo naročnike in naročnice, da plačujejo sproti delo in naročene dodatke, ker krojači in krojačice ne morejo za njih zalagati gotovine za pomožno osobje in
ostalo režijo, posebno pa ne dodatkov, katere morajo sami v trgovinah v gotovini plačevati. Brez plačila bi v bodoče ne mogli izročiti naročenega dela.«
Združenje je nadalje naslovilo na zbornico prošnjo, da skliče čimprej anketo vseh izdruženj krojaških in sorodnih strok draVske banovine v svrho posvetovanja, kako bi se na najširši bazi organiziral odpor proti Tivarju, ki po svoji ekspanzivnosti vedno bolj ogroža eksistenco oblačilne stroke.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
Obrtna mladina ima dobre očete
Božičnice v Vajenskem domu s«; je udeležil tudi minister g. dr. Kramer
u— Obrtnikom ni ljuba hvala, njihovo delo ni nikdar stremelo za javnim priznanjem in pohvalo, nego le za notranjo ureditvijo obrtniških raizmer in njihov cilj niso bučne govorice o njihovem delu, a vendar smatramo za svojo dolžnost pohvaliti neumorno delo našega Obrtniškega društva, 'ki ga vlaga v to, da ibd se naši vajenci v Vajenskem domu, a enako tudi izven njega, počutili kakor doma in ne bi občutili tujega kruha in pomanjkanja očetovske ali materinske ljubezni.
Kako radodarna in očetovska je skrb naših obrtniških voditeljev nam dokazuje božičnica, ki jo je priredilo 'Obrtniško društvo v nedeljo 24. decembra v ljubljanskem Vajenskem domu. Nedolžna očesca vajencev so radovedno gledala, kakšno presenečenje jim bo zopet danes pripravila njihova obednica in predavalnica, kjer so preživeli že marsikatero prijetno uro v veselju in zabavi.
V	kotu velike dvorane je razkošno razsvetljeno in obloženo božično drevo presenetilo. Žrtve so 'bile velike, a ljubezen očetov te mladine je vse premagala. In poleg drevesca še 'bogato Obložena miza z darovi, sicer skromnimi, a darovanimi z očetovsko ljubeznijo, da ni noben vajenec ostal brez daru.
Pred deseto uro so se vsi gojenci, pa tudi mnogi vajenci izven doma zbrali v dvorani. Prisrčno prireditev je obiskal tudi minister g. dr. Albert Kramer poleg drugih odličnikov, med katerimi naj omenimo postajenačelnika g. Ludvika, mestnega fizika g. dr. Mavricija Rusa, magistralnega svetnika g. čuliča in skrbne naše obrtnike gg. Rebeka, Urbasa, Pristana, Primožiča, šifrerja, špele-tiča in druge poleg stavbenika gosp. Briclja, ki jih je vse privabila ljubezen do našega obrtniškega naraščaja. Tudi minister g. dr. Albert Kramer je pred prireditvijo pregledal ves Vajenski dom in nad ureditvijo izrazil isvoje priznanje ih zadovoljstvo.
Najprej je zaigral odlični vajenski tamburaški orkester lepo skladbo, nakar je mlada domova gojenka deklamirala dve pesmici. Predsednik g. Rebek je pozdravil vtse navzoče in predvsem ministra g. Kramerja in mladino, ki ji je naslovil lepe in ljubezni polne besede do resnega učenja in dela. Naglasil je, da je Obrtniško društvo nalilo povsod mnogo razumevanja za gojence našega Vajenskega doma, ki mu je s posredovanjem ministra g. Kramerja tudi naša kr. Vlada naklonila lep dar. Enako veliko razumevanje je za Obrtniška stremljenja vedno pokazalo naše mestno načelstvo z županom g. dr. Pucom na čelu, a tudi mnogi obrtniki, ki v svoji mladosti niso bili deležni take skrbi in lju-
bezni, a sedaj zato s tem večjim razumevanjem vedno pokazujejo svojo naklonjenost do naše obrtniške mladine.
Po 'besedah predsednika g. Rebeka je spregovoril minister g. Kramer, ki je z vzpodbudnimi besedami pozval mladino na trezno In smotreno delo, ki naj ustvari naši državi boljšo bodočnost. Naglasil je mladini, da so ibili možje, ki so danes njihovi voditelji, nekdaj prav tako siromašni in včasih morda zapuščeni vajenci, a so s poštenim in žilavim delom ustvarili drugim tako prepotrebni Vajenski dom, kakršnega oni nikdar niso imeli. Okrašeno drevesce naj mladini nadomesti domače jaslice in božično jelko v prepričanju, da tudi na najvišjem mestu skrbe za naš obrtniški naraščaj in mu vedno izkažejo vso potrebno pozornost.
,
•.v-.'-
is*'
m
Eden najmanjših v domu je recitiral še ljubko božično deklamacijo, nakar so bila vsej mladini .razdeljena darila. Na obrazih je človek mogel presoditi ljubezen, s katero so skrbni obrtniški voditelji obdarovali' 'deco in s katero je deck ta darila tudi sprejemala.
'Smelo lahko trdimo, da nam bo Vajenski dom ustvaril poštenjake obrtnike, ki se bodo tudi pozneje v svojem življenju zopet zavedali svoje dolžnosti do naraščaja. Želimo le, da bi prihodnjič Ob 'takih priložnostih videli v Vajenskem domu še več naših obrtnikov in njihovih soprog, katerih delo in pomoč ibosta vedno dobrodošla, a našla tudi oMlo hvaležnosti in ljubezni od strani domove mladine.
Bilanca Slovenskega obrtnega društva v Mariboru
Dne 4. decembra 1933 se je vršil občni abor Slovenskega obrtnega društva v Mariboru, ki je bil prav dobro obiskan.
Razpravljalo se je o obrtnem zakonu, o zavarovanju samostojnih mojstrov, o Občinskem gospodarstvu v Mariboru, o šušmarstvu, o prireditvi tombole v prid Vajenskega doma, o vajenski razstavi, o državljanski vzgoji in o praznovanju 1. decembra.
Učiteljstvo cbrtno-nadaljevalne šole, obrtništvo in Obrtniški naraščaj so se zbrali na 1. decembra ob pol 10. uri v Narodnem domu. Od tam so se podali z mesarsko godbo k proslavi 1. decembra v kazinsko dvorano, kjer so šolski nadzornik g. Tomašič in drugi razložili pomen 1. decembra in naglasili potrebo ljubezni do domovine. Predavanje se je pričelo s sokolsko koračnico, ki so jo igrali tamburaši Slovenskega obrtnega društva, a slavnost se je zaključila z državno himno, ki jo je igrala mesarska godba. Število navzočih je bilo čez 700. — Predavanje je bilo z vso skrbnostjo sestavljeno in zasluži tudi javno pohvalo.
Po občnem zboru smo videli, kakšne sadove je rodilo pridno delo in kakšen
duh je prevzel obrtniško mladino. Po predavanju so se vsi udeležili zahvalne pesmi v stolni cerkvi in s tem pokazali obrtniški mladini, kako veliko važnost polagajo cerkvena in druga oblastva na proslavo 1. decembra. — Od lanskega leta društvo ni napredovalo samo v številu obrtništva, ampak tudi na prosvetnem polju, ker se je iz vrst njegovih članov izobrazila mesarska - obrtniška godba, ki pomaga pri Vsakem prosvetnem delu.
V	odbor Slovenskega obrtnega društva so bili izvoljeni naslednji gg. • predsednik Sojč Ivan, kipar; podpredsednik Vahtar Miha, umetni knjigovez; a v odbor gg.: Ilich Emanuel, slaščičar; Gustinčič Justin, mehanik; Jemec Ivan, vrtnar; Fidler Jernej, mesar in klobasičar; Fidler Jernej, klobučar; Kvas Ivan, klobučar; Sulič Josip, čevljar; 'Zatler Rajko, krojač; Koter Štefan, mizar.
član Slovenskega Obrtnega društva v Mariboru, gospod Korošec, je predlagal, naj se Ustanovi obrtniški denarni zavod. Predlog je bil sprejet in se bo na prihodnji odborovi seji o njem razpravljalo.
Važen sestanek brivcev
Združenje brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Mariboru je priredilo v nedeljo, dne 10. t. m. sestanek svojih članov, ki se ga je sicer udeležilo precejšnje število članov, vendar nikakor ne v tolikem številu, kakor bi bilo to želeti z ozirom na važnost na dnevnem redu se nahajajočih zadev. Sestanek je vodil predsednik združenja g. Franjo Novak, brivski mojster v Mariboru. V svojem uvodnem, izčrpnem poročilu je navajal vse težkoče, s katerimi se imajo boriti obrtniki brivske in frizerske stroke. Pravilno je podčrtaval, da škodujejo brivskemu obrtu tudi lastni člani, ki s svojo reklamo v dnevnih listih znižujejo cene in s tem največ škodujejo samim sebi, pa tudi svojim tovarišem. Izrazni je upravičeno željo, da bi se brivski in frizerski obrt v Mariboru rajoniral, uvedlo naj bi se kategoriziranje, uredilo vprašanje plačila pomočnikov in zajezilo sprejemanje vajencev. Povedal je še mnogo bridkih resnic na račun brivskih obrtnikov v Mariboru. Tovariš Toman, ki izvršuje že 47 let brivsko obrt v Mariboru, je navajal, da se govori o krizi, ki je po njegovem mnenju ni, kajti dokler nosi Občiinlstvo milijone v kino, kavarne, gostilne, se ne more govoriti o splošni krizi, krizo pa čuti danes obrtnik, 'ki je preje zaslužil v brivskih delav-
nicah cib sobotah 350 do 400 Din, danes pa se zasluži ves teden komaj 160 Din in kako naj to zadošča za plačilo davkov, najemnin, pomožnega osobja, a koliko mu preostaja pri tem še za preživljanje rodbine, si more vsak izračunati. Tovariš Tauz je govoril o tem, da bi bila dolžnost oblasti, da .bolj zaščitijo obrtnika, ker bi si s tem ustvarjale tudi zdrave davkoplačevalce. G. Dobaj je predlagal, da države odprejo svoje meje, da bo mogel naš strokovno izobraženi pomočnik iskati službe izven države, če tu ne najde zaposlitve. Govorili so še g. Riedl, tajnik Okrožnega odbora g. Julij Novak, g. Mareš in g. Knez kot zastopnik 'brivskih pomočnikov, ki so vsi naglašali težek položaj obrtništva in stavili več umestnih predlogov, kako temu adpomoči. Končno je bil izvoljen veččlanski odibor z nalogo, da v 10 dneh skliče sejo, na kateri naj člani stavijo konkretne predloge glede pomočniškega in vajenskega vprašanja, določitve cen in rajoniranja in kategoriziranja brivskega obrta. Nato je predsednik g. Franjo Novak zaključil nad' tri ure trajajoči sestanek z željo, da bi bodočim sestankom prisostvovalo več članov, in se zahvalil za udeležbo vsem članom, zlasti pa tajniku Okrožnega odbora.
Jakob Zadravec:
Trg Središče
Ob 500Ietnici priznanja srediških tržkih pravic
V	južnovzhodnem delu Slovenskih goric, nekako tam, kjer se od Mure navzdol spaja nekdanja štajersko-medmur-ska odnosno sedanja dravško-savska pokrajinska meja z reko Dravo, leži naš start, napredni trg Središče. Zgodovinski podatki* in izkopane dokazujejo, da je nastal iz porušene rimske naselbine, kastela (400 p. Kr. r.), nazvanega »Cur-ta« (itn medla Curta), kar znači približno po naše: v sredini ali v središču.
Slovenska zemlja med Muro in Dravo tudi v dobi pred Atilom (453) ni spadala pod kraljestvo vzhodnih Gotov, ampak je pripadala Longdbardom, ki so jo po brezuspešnih bitkah prepustili* Ava-rom. Bojeviti Avari so jo razširili na naše kraje. Ker se Avari ni3o bavili s poljedelstvom, so potrebovali! nekoga za krčenje gozdov in nadelovanje polja, in ta nekdo so bili naši predniki S 1 o v e n-c i, ki so po letu 568 po K. začeli prodirati proti zahodu, osvoječ si v krvavih bitkah zemljo ob Muri, Dravi in Savi, torej izemljo po vsem južnem štajerskem, Kranjskem in Koroškem.
Četudi so potujoči Avari gospodovali nad Slovenci, ki so jim obdelovali zemljo, ne izključuje to zgodovinske resnice, da so si Slovenci pod Avari ustvarili stalna bivališča, iz katerih so polje obdelovali in živino redili. Tako je naravno, da je nastala kmalu po prihodu naših pradedov v 6. stoletju v okolica sre-diški slovenska naselbina kot matica poznejšega, odnosno sedanjega trga, to pa zlasti zaradi tega, ker je tukajšnji svet ugoden za poljedelstvo in ker si razvoja
*	iPo knjigi »Trg Središče, krajepis in zgodovina«. Spisal prof. dr. Kovačič.
prebivalstva ne moremo domnevati drugače kot na Sledovih po Avarih in Hunih porušenih stavbah. To dejstvo podkre-pujejo tudi v središki okolici najdene starine iz kamene, brončene in rimske dobe. Panonski Slovenci so, kakor ostali Slovani1, živeli v zadrugah, to je v velikih družinah, kjer so vsi člani stali pod nadzorstvom starega očeta. Več takih domov se je sčasoma razvilo v vas, pozneje pa v trg in mesto.
Kot prvega kralja Slovencev, v kolikor je ormoško-ljutomersko ozemlje pripadalo v njegovo .kraljestvo, navaja kronika središkega trga 'kralja Sama (623— 658). Po njegovi' smrti je pripadla Panonija, na katerem ozemlju je ležalo Središče, Frankom, ki so pomenili predstra-io nemškega cesarstva. Slovenci so se Frankom sicer žilavo upirali, toda nemškega jarma se niso mogli otresti. Zlasti pogumno se je bojeval knez »slovenske zemlje« Ludovik, v čigar 'kneževini je bila naselbina sedanjega trga Središče.;
V	dolbi med 1. 795 in 1199 pripoveduje zgodovina o pokristjanjenju panonskih Slovencev in večkratnih madjarskih vpa-'dih na slovensko ozemlje, ki so končno prenehali' z zmago Friderika Ptujskega (1199) pri Veliki Nedelji. Zaradi te zmage je ozemlje od Velike Nedelje do Središča in Sv. Miklavža postalo last deželnega glavarja vojvode Leopolda in je 'bilo priklopljeno štajerski deželi. V znak hvaležnosti za zmago je Friderik Ptujski podaril svoje posestvo pri Veliki 'Nedelji križarjem, ki še dandanes obdelujejo svoje obsežne vinograde v ormoškem okrajb.
O središki naselbini nam je torej govoriti' šele leta 1200. Gospodstvo nad središko naselbino so imeli menjaje ptujski gospodje in sblnograški nadškof je. Prvikrat imenuje zgodovina v letu 1433. grad in trg Središče z mitnico in sodnijo, ki jo je podedoval takratni gospodar Janez Schaunberg s pravico, da
sme pridržati grb ».ptujskih gospodov«. Toda že leta 1486 so morali Schaunbergi prepustiti Središče in Ormož Barbari Frankopanski in, njenemu možu, te je s posebno listino obnovil in potrdil trške pravice, to pa zato, ker je prejšnjo listino uničil požar.
Zgodovina pa omenja »grad središki in Središče« že mnogo prej (1255). Trške pravice Središčanov pa segajo že pred leto 1433. Središče torej ni postalo trg v enem dnevu, kot se to marsikje zgodi dandanes, ampak je hodilo svojo razvojno pot dolga stoletja. Od tistih dob imajo Središčani tudi svoj lastni grb: pet srebrnih kolobarjev in trije topoli. O postanku grba pravijo, da gre zasluga za pridobitev središkemu kovaču, ki' je graščinsko kolo tako izvrstno popravil, da je graščak dovolil uporabo grba v znak. hvaležnosti za popravilo. V 16., 17. dn 18. stoletju so gospodarili središkemu trgu ormoški graščaki1. Turško kopito je večkrat stopilo na središka tla. O stalnih razprtijah z graščaki vodi zgodovina obširno evidenco. Opisuje tu podivjanost »Krucov«, kri. so grozovito ropali, požigali in razsajali med Muro in Dravo, tako da se je ta beseda ohranila med našim ljudstvom kolt nekaka označba predrznega, neustrašenega 'divjaštva brez sočutja in vere. Kot zadnjega graščinskega gospodarja tega Središča imenuje zgodovina Franca Konigsackerja (1840). Z letom 1848. pa je, kakor znano, prenehalo graščinsko podložništvo.
*
V	dobi avstrijskega cesarja Franca Jožefa (1848) je, če abstrahiramo boje z Madjari, največjega pomena prebujenje narodne zavesti in hrvaško - slovenske vzajemnosti. Središki dijaki so študirali v Varaždinu in so prežeti ilirskega duha (Stanko Vraz, dr. Štefan Kočevar) ustvarjali podlago za osamosvojitev jugoslovanskih narodov. V dobi absolutizma zabeležuje zgodovina (1850) ločitev
upravne in pravosodne oblasti, uvedbo porotnih sodišč in orožništva. Središče je bilo podrejeno okrajnemu glavarstvu v Ptuju in okrožni oblasti v Mariboru. Leta 1860 eo dobili Središčani z zopetno uvedbo ustave svojo deželnozborsko volilno okrožje ter bili uvrščeni v volilno skupino mest in trgov, te je prinesla v kmetskih občinah prvikrat zmago slovenskega kandidata Hermana.
Središčani so bili vedno dostopni za narodno delo. 2e 31. 5. 1867, ko je .napravila ljutomerska Čitalnica izlet v Središče, so jo tržani navdušeno pozdravili. Nekako v tem času so sodelovali Središčani pri ustanovitvi »Hranilnega in posojilnega društva v Ormožu« ter si ustanovili bralno društvo »Edinost«. Po več ali manj nepomembnih dogodkih je bila 1907 uvedena 'splošna direktna volilna pravica, dve leti kasneje pa nova volilna postava za deželni zbor. Takrat je bil prvič izvoljen v kmečki skuipini v državni zbor sedanji senator dr. Miroslav Ploj, dočim je slovenski kandidat Rebek pri valitvah v mestni skupini za deželni' zbor ostal v manjšini.
Izza 16. in 17. stoletja se je do današnjega dne ohranilo v Središču več rodbin, ki so najstarejše korenine v Središču. Mnogo se jih je priselilo iz sosednega Medmurja. Popis posestnikov iz leta 1795. navaja 142 imen, ki so postali v novejši dobi deležniki skupnih zemljišč, v 'kolikor so te neposredno haisno-valli. Trška občina Središče je že od nekdaj slavila kot bogata. Skrbno sestavljeni občinski računi dokazujejo, kako pametno in varčno se je gospodarilo. Občina ima okrog 200 oralov zemljišč, medtem mnogo gozdov in polja, te jih občinski odbor oskrbuje to čijih donosi se stekajo v občinsko blagajno, ter okrog 200 oralov veliko površino pašnikov, ki je last starih srediških občanov in jih oskrbuje za to izvoljen poseben gospodarski odbor.
V KORIST
ONEMOGLIH OBRTNIKOV, NJIHOVIH VDOV IN VAJENSKEGA DOMA V LJUBLJANI SE VRŠI
DESETI
TRADICIONALNI OBRTNIŠKI PLES
NEPREKLICNO 6. JANUARJA 1934
V DVORANI KAZINE.
ZAČETEK OB 8. URI ZVEČER.
VABI
ODBOR OBRTNIŠKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI.
PODPRITE S SVOJIM OBISKOM PLEMENITE CILJE OBRTNIŠKEGA
DRUŠTVA!
Fran Krapeš
Naš popularni »Ata živili«, M si je stekel nelbroj nevenljivih zaslug, se je rodil ravno na novega leta dan 1864 v Otlici-Dol pri Ajdovščini. Bil je sin malega posestnika. V njegovem rojstnem kraju ni bilo šole, najbližja pa je bila oddaljena 3 ure hoda, tako da v šolo ni nikdar hodil. Z 11. ‘letom starosti je šel od doma v Gradec, kjer se je učil rokodelstva pri čevljarskem mojstru .Diet-lu. Izučil se je za čevljarja ter bil potem ikot čevljarski pomočnik v Gradcu zaposlen. Po 71etnem bivanju v Gradcu je prišel kot 181etni mladenič v Ljubljano, kjer je ostal do danes. Zaposlen je bil najprej kot čevljarski pomočnik pri -Szantnerju in pozneje piri Kunstu, a se je že z 21. letom starosti osamosvojil ter začel lastno čevljarsko obrt zvezano s trgovino s čevlji. Prvi njegov lokal je bil v Bahovčevi hiši pri št. Jakobskem mostu. Dasi je bil izučen rokodelstva je neumorno delal in večno hrepenel po napredku in ga je prirojena ljubezen do g ostilnič ars tv a vedno vlekla, da se posveti temu stanu. 2e leta 1886 je vzel poleg čevljarske obrti v zakup gostilno pri šifu na Bregu, a leto pozneje je prevzel v najem kavarno v prvem nadstropju na Jurčičevem trgu po Švicarju g. Bischofu. Krapeš je bil prvi slovenski kavamar v Ljubljani, kajti kavarnarji so bil tiste čase samo Švi-
2e v zgodnji mladosti se je vpisal v razna društva, ki jim je bil pravi dobrotnik ter zvest član. Bil je v«dtoo navdušen Sokol in član Ijiibljanskega Sokola od leta 1888, za časa ko je bil starosta sedanji senator Ivan Hribar. Pred 40 leti je bil član vseh takratnih društev. Pevsko društvo Slavec, kolesarski klub Ilirija, Prostovoljno gasilsko društvo, Kmetijska družba, Obrtno društvo itd.
So ga šteli za svojega najvdanejšega in podpornega člana.
Krapeš Fran je bil vedno v prvih naprednih vrstah in agitator napredne stranke ter vnet Slovenec. Gasilsko društvo, katerega član je bil do požara starega gledališča, ga je s Perdanom izključilo, ker je vedno zahteval slovensko poveljevanje. Stremeč po napredku je čez nekaj 'let prevzel pri Fišerju v Zvezdi v zakup National kavarno, a ga je veliki potres leta 1895 prisilil, da si je omislil barako v sredini Zvezde, da je mogel nadaljevati kavarniško obrt. Ko se je ipo potresu Ljubljana prenavljala in je na Dvornem 'trgu g. Pongratz zidal novo hišo, je Krapeš uredil na svoje stroške novo kavarno, s katero so Slovenci dobili prvi vsenarodni lokal. S po-močjo arhitekta Jagra, ki se sedaj nahaja v Ameriki, in g. Josipom Primožičem je dal Krapeš Ljubljani nekaj sa-moslovenskega, ter je arh. Jager napravil motive, ki so zbujal takratni Ljub-
Trg Središče ima 236 hiš in 1152 prebivalcev in meji severno na okraj Vo-dranci, up. obč. Kog, vzhodno na občino Maclnec v savski banovini, zapaldno pa na kraj Obrež up. obč. Središče, dočim dela južno mejo reka Drava. Prebivalstvo se peča po veliki' večini s poljedelstvom, živinorejo in vinogradništvom. Razen umetnega mlina tvrdke J. Zadravec, električne žage Kočevarjevih naslednikov ter središke Oljarne ni v trgu nobene industrije, naseljenih pa je okrog 60 obrtnikov različnih strok, ki so pa po večini obenem tudi poljedelci. Gostiln je 5, točilnica ena ter tri trgovine z mešanim blagom, ki pa se sporedno bavijo tudi z eklsportom sadja in jajc.
Trg Središče ima lastno župnijo, čije sedež je tik ob meji središkega ozemlja, na Grabah bivše občine Obrež. Osnovna šola je 6-razredUa in slovi že od nekdaj po svojih dobrih učnih uspehih. Obrtno-nadaljevalno šolo obiskuje okrog 40 obrtniških vajencev. Tu in tam se prirejajo tudi tečaji in poučna predavanja. V komunikacijskem oziru veže Središče glavna državna cesta Maribor - Čakovec, banovinska cesta Središče - Ljutomer ter banovinska cesta Središče -štrigova in več v dobrem stanju Vzdrževanih občinskih cest. Z lastno občinsko hišo »rotovžem« ter primernim upravnim in varnostnim aparatom je preskrbljeno za^ redno upravo občine. Ker ima Središče svojo železniško postajo, kjer imajo poleg vseh osebnih postanek tudi dnevni brzovlaki ter poštni urad z brzojavno in telefonsko centralo, bi bil to idealen kraj za letoviščarje, ko-jim ni do prevelikega luksuza, pač pa do prijetnega miru, krasnih izletov v naravo, hladnih dravskih valov ter do cenene in odlične preskrbe.
Tudi organizacij Središčanom ne manjka. Imamo dve hranilnici in posojilnici, Gasilno društvo, Obrtno društvo, Obrtho zadrugo, Sokolsko društvo, Dru-
— 70 letnik
ljani občudovanje. Ker je bila kavarna na znotraj v tako strogem slovenskem duhu napravljena, je hotel imeti tudi vidni napis na zunaj. Peljal se je osebno na Dunaj k hišnemu lastniku, ter ga prosil za dovoljenje, ako sme imeti na njegovi hiši slovenski napis, kar je g. Pongratz dovolil. Vsled njegove požrtvovalnosti- je dobila leta 1898 Ljubljana sredi mesta okusno opremljeno kavarno, ki je bila na znotraj ip zunaj samoslovenska, a nad kavarno se je ponosno bleščal napis »Narodna kavarna«. Krapeš je bil prvi, ki je imel svojo obrt -označeno samo v slovenskem jeziku. Ka- ' varna je bila zbirališče vsega narodnega občinstva in vseh zavednih Slovencev. Poleg kavarne je otvori-l leta 1903 lepo urejeno restavracijo »Zlatorog« v Gosposki ulici. V njegovi kavarni in restavraciji so se zbirali dolga leta slovenski narodni voditelji in zarotniki. Tudi zavedni slovenski častniki so zahajali k njemu, med katerimi tuidi general Maister, major Lavrič, major Colarič itd. Krapeš je bil tudi med ustanovitelji Jezdnega odseka ljubljanskega Sokola ter vzdrževal vedno po par konj, da se je sokolska mladina učila jezditi.
Med svetovno vojno je bil prideljen komisiji za kvalifikacijo konj za bivšo Kranjsko ter z majorjem Riederjem in pozneje ritm-ojlstrom Teiberjem neumorno pomagal ih koristil slovenskemu kmetu.
Zarotniški sestanki vobče in v Krapeže vi h lokalih so bili pomembni. Prišel je polom monarhije. Pri demobilizaciji je neumorno delal in pomagal v prid našemu mestu in novi državi. V sokolskem kroju je na kolodvoru nadziral prevoz demabilizacijlskega materijala in zlasti konj. Takratni žel. poveljnik, sedanji
štvo kmetskih fantov in deklet. Strelsko družino, Kmet. gospodarsko zadrugo, Zadrugo za rejo bikov, Gospodarski odbor deležniškega premoženja in še več sličnih koristnih naprav. V zadnjem času smo dobili tudi spomenik v svetovni vojni padlim žrtvam, ki ga je g. ban dr. Marušič dne 29. X. osebno odkril. Sre-diška občina ima lastno električno centralo, je bila svojedobno na glasu kot ena najbogatejših občin ter do pred kratkim niso občani plačevali' nobenih občinskih doklad1. Tok časa in izredne gospodarske razmere pa so tudi njo prisilile k uvedbi ddklad.
SredišČani slove po svoji gostoljubnosti. Sicer pa jim pravijo ljudje, da so »sami za se«. Ta prislovica se je Sredi-ščanov poprijela v oni dobi, ko so še lepo složno nastopali in soglasno volili slovenske kandidate v graški deželni in dunajski državni zbor, to pa seveda v največj-o jezo Nemcev, ki so zato v svoji onemoglosti krstili Središče za »Das vvinidische Moskau«.
Zunanja oblika naših hiš je čedna. Po navadi Obstoje hiše i!z dveh sob, kuhinje in shrambe, hlevi pa iz oddelka za krave, konje in posebej še svinjakov. Vsepovsod vlada red in čistoča, prebivalstvo je varčno, delavno in le posebne priložnosti povzroče, da si ga SredišČani denejo malo »pod kapo«. Redna izjema Jev Je, če se hoidi po vino v gorice. SredišČani radi pošiljajo svoje otroke v šo-1° ter v verskih ozirih na zaostajajo za svojimi podeželskimi sosedi. Svoje prednike zelo spoštujejo. Ponosni so, da je iz srediških vrst izšlo mnogo odličnih učenjakov, duhovnikov in prosvetnih izobražencev...
V	pred- in medvojni dobi- so si stekli prav posebnih zaslug za Središče pokojni župani Čulek, Kočevar in Šinko (1901—1919). V dobi županovanja zadnjega v prvih letih tega stoletja je občina uvedla — kot prva za občino Ko-
svetnik stola sedmerice g. Nagode, mu je dal nalog', da fevagonira cel vlak -konj namenjenih v Avstrijo, katere je potem odpremi! v Tivoli, odkoder so jih od-premili v Zagreb in Beograd.
Tudi -v naši, državi je Krapeš mislil na napredek Ljubljane in premišljeval, kako bi se dala nemška trdnjava, bivša Kazina, podrediti novemu duhu. Da je Kazina prišla v napredke dosedanje roke, je velika zasluga ravno g. Krapeša. Leta 1921 je prevzel po velikih ovirah vse spodnje prostore Kazine v najem. Še bolj kot pri ureditvi Narodne kavarne je pokazal svoj izborni' okus pri ureditvi Kazine. Ne meneč se za stroške, je iz starih zatohlih lukenj napravil vabljive in moderne lokale, M so dali Ljubljani nekaj velikomestnega, zlaisti poleti, ko je bil otvorjen naravnost razkošno opremljen kavarniški in restavracijski vrt. Zvezda je postala za povojno Ljubljano Zbirališče vsega narodnega občinstva. Ustvaritev kavarne in restavracije Zvezde je bila zvezana ž velikimi gmotnimi žrtvami, a Krapeš je, ne oziraje se na to, napravil ta lokal v korist sploš-noisti in velikega ugleda našega mesta.
Krapeš je mož poštenjak, dobričina in vse povsod splošno priljubljen. Kot podpornika raznih društev ga štejejo tudi siromaki za svojega največjega diobrot-
ka-rje, — samo slovensko uradovanje. Volilni izidi tlrga Središča so bili vedno v narodnem in naprednem oziru odlični-. S komasacijo ofočitti je bil naš trg združen z bivšo sosedno občino Obrež in z delom bivše občine Šal ovci, dasi bi SredišČani rajši ostali občina »za se«, kakor so -to pravico oblasti priznale večini trgov na Slovenskem. Upajmo, da še v tem oziru ni spregovorjena zadnja beseda in da se bo našemu priljubljenemu županu g. Kolariču s pomočjo novoizvoljenega upravnega odbora posrečilo doseči osamosvojitev našega trga in ohranitev naših 5001etnih trških pravic.
Svoj skromen članek s tem končam, Napisal sem ga z namenom, da prispevam k medsebojnemu spoznanju kot hvaležen spomin Središčanom, ki so skozi stoletja ohranili in branili svojo nacionalno zavednost in jugoslovansko miselnost.
■A/V
Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico
Uvoz žive in zaklane perutnine v Švico je omejen in se zaradi tega perutnine ne more uvažati brez posebne odobritve, katero mora prejemnik blaga^ dobiti od' Service deš importation pres Departement de 1’ econ-omie pu-bllg-ue, a Beme«. Prošnje za uvoz perutnine se m-oraijo predložiti nave-dene-jmu odde-llku na predpisanem obrazcu. Svetujemo, da izvozniki -ne o-dpremijo Perutnine, namenjene za Švico, dokler ‘jih uvozniki ne obvestijo, da so prejeli uvozno dovoljenje, ker bodo švicarske pošte vračale vse pošiljke s perutnino-, glede katerih jim ne 'bo predloženo uvozno dovoljenje.
Ste že poravnali naročnino?
nika. Marsikateri študent se ima zahvaliti ravno njemu za nadaljnji življenjski uspeh, podpiral je vse denarno in ma-terijalno. Ne smemo prezreti, da je naj-požrtvovalnejši ustanovnik Gostilničarske nadaljevalne šole, bolniške blagajne gostilničarjev in inicijator Gostilničarskega doma v Ljubljani.
Krapeš je član mnogih društev in ustanov ter so ga vsled njegovih dobrih del in zaslug imenovali že mnogi za častnega člana. Da-si mož ni 'nikdar silil v ospredje, mu je mestna občina za velike zasluge nedavno podelila meščanstvo!
Žal, da tudi temu kremenitemu možu j ni -prizanesla današnja gospodarska kriza in velika konkurenca.
Možu, ki je polnih 50 let vestno, srčno in varčno gospodaril, ki je nastopal in \ sodeloval gentlemensko in -odločilno ab j mnogih nacionalnih zadevah našega naroda v času najtežje naše nacionalne do-, be, možu, ki je eden redkih originalav-parvenijev naše dobe, katere -potrebe je razumel po očetovsko kakor 'le malokdo, dobričini ih drugemu, redniku neštetih naših mož, ki zavzemajo odlične -pozicije, temu možu, ki je umel dati svojemu življenju 'bogato vsebino dobrih in idealnih del, temu se je — ironija usode — ob zatonu njegovega življenja dogodilo,, da mora z grenkim in nesigur-nim občutkom čakati na rešitev svoje usode, ki leži v rokah — -recimo dobrih upnikov — ker se,nadejamo, da se,bodo tako izkazali, želimo vrlemu možu, ki mu mora biti ves naš narod hvaležen, da srečno prstane to težko preizkušnjo na stara leta, k čemur mu mora pomagati simpatija celotne slovenske nacionalne javnosti.
Odlikovanje zaslužnega obrtniškega voditelja
(Nedavno je bil za svo-je velike zasluge na^ nacionalnem polju in na polju obrtniškega dela oidlik-ovan z redom J uigoslo venske krone IV. reda zbornični svetnik g. Jakob Zadravec v Središču ob Dravi, eden na-jma-rkautnejšilh naših obrtnikov in obrtniških voditeljev. Da bi m-u tudi s svoje strani osebno dal priznanje za njegovo nese-Ibično in požrtvovalno delo, mu je ban
-	dravske banovine g. dr. Drago Marušič izročil -sam to visoko odlikovanje v prisotnosti narodnega poslanca Ljudevita j Pivka, predsednika Obrtniškega društva in podpredise-dnika ZTOI g. Josipa Rebeka in drugih. Čestitkam mnogih se pridružujemo tudi mi in želimo g. Zadravcu še mnogo let plodnega dela za naše obrtništvo. — Uredništvo.
Vsem cenjenim naročnikom!
Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj. naročnike, da takoj poravnajo vso zaostalo naročnino.
%
Franjo M. Robič, Središče ob Dravi.
Položaj podeželskega obrtništva in trgovstva
Takoj uvodoma hočem poudariti, da se ne smatram kompetentnega govoriti avtoritativno o stanju našega podežeU skega obrtništva in trgovstva. V to s a pozvane naše službene stanovske or< ganizacije in ustanove. Toda kot pode; želski trgovec, živeč stalno med naro* dom in že po svojem poklicu v stalnih stikih z najširšimi plastmi našega ljud* stva, pa tudi kot dolgoletni sodelavec v naših stanovskih organizacijah imam »pogled v razmere in kot tak se čutim upravičenega, da iznesem neke činjc* niče in opažanja z željo, da jih spozna tudi širša javnost, a tudi z željo, da bo to po možnosti v korist našemu stanu.
Poznavajoč razmere in navajen gle* dati stvarnosti in dejstvom naravnost v oči, moram ugotoviti brez pretira« vanja, da je stanje našega podeželske* ga obrtništva in trgovstva izredno težko.
•
Težek položaj obrti in trgovine in njih naglo nazadovanje se najbolj vidi iz dejstva, da se ne samo hudo krči število novih obratov, temveč da še bolj naglo naraščajo odjave. Dočim smo lani opažali še precej normalno gibanje prijav in odjav trgovskih in obrtnih obratov, je nastopil letos po* polen preobrat. V, devetih mesecih te* kočega leta se je število trg. obratov v dravski banovini — po podatkih Zbor* nice TOI — skrčilo za 874, dočim je lani v istem razdobju še naraslo za 53. Število obrtnih obratov v dravski banovini se je — po podatkih Zbornice TOI — v prvih devetih mesecih teko* čega leta skrčilo kar za 971, dočim se je še lani v istem razdobju pomnožilo za 440. Te številke so značilne in nuj* no kličejo po pomoči.
Naglo nazadovanje obrti in trgovine ni samo posledica splošne krize, tem« več je mnogo vzrokov, radi katerih smo prišli v ta položaj. O teh vzrokih bi se dala napisati cela poglavja, toda vodilo bi predaleč čez okvir tega član* ka, ako bi hoteli o vseh teh številnih vzrokih razpravljati podrobno.
V naslednjem so hočemo dotakniti glavnih vzrokov:
[V, prvi vrsti hočemo ugotoviti, da je propadanje trgovine posledica — poleg poslabšanja splošnih razmer — širje» nja nabavljalnih in konzumnih zadrug, ki uživajo davčno prostost in druge olajšave. Neenaki konkurenčni pogoji v trgovskem poslovanju! Koliko se je o tem že pisalo in razpravljalo. Toda vsi naši upravičeni in utemeljeni pro* testi niso do sedaj nič zalegli. Raznih nabavljalnih zadrug ne čutijo danes samo trgovci in obrtniki v mestih, temveč tudi oni na deželi, ki so sicer daleč od sedežev teh priviligiranih podjetij. Nikdo noče kratiti n. pr. uradništvu pravice, da ima in da se po* služuje teh svojih zadrug. Priznamo tudi, da se zlasti v zadnjem času ne vrši toliko zlorabe v tem, da bi se od* dajalo iz teh zadrug nečlanom. Toda dobro znamo, im to lahko dokažemo, da se vršijo zlorabe v tej smeri, da eden član nabavlja več, kot rabi zase in za svojo obitelj. Znani so mi slučaji, da kupuje v nabavljalni zadrugi potom svojega zeta — učitelja njegova tašča, premožna posestnica iz naše okolice, vse svoje potrebščine za svoje obširno gospodarstvo, pa tudi za svoje znance in sorodnike in oskrbuje na ta način iz zadruge s špecerijo in gospodarskimi potrebščinami pol vasi!
V borbi proti zadrugam smo malo* obrtniki in malotrgovci popolnoma osamljeni:	veletrgovina	in industrija
nima povoda nastopati proti tem usta* novam, ker ima v njih svoje dobre odjemalce. Smelo trdim, da so tisti, ki širijo in favorizirajo te zadruge grobo* kopi naše legalne trgovine in obrti in vprašati se moramo samo: Cui pro* dest? Najzanesljivejši opori državnih in samoupravnih financ propadata, do* čim se bahato razvijajo davkov proste trgovine. Poleg velike moralne škode, ki jo trpi država vsled tega, da se širi v trgovskih in obrtniških vrstah neza* dovoljstvo in malodušnost, ker se upravičeno čutijo zapostavljeni, pome* nijo te zadruge zjiatno škodo držav* nim n javnim financam. Caveant con* sules!
šušmarstvo je poglavje za sebe, o katerem bi se dalo napolniti vse stolpe našega lista. Priznati treba sicer, da je opažati v zadnjem času, odkar je pre* nešena borba proti šušmarstvu na okrožne odbore, izboljšanje, dasiravno se žal še vedno ponavljajo slučaji, da
podpirajo šušmarje baš tisti, ki so prvi poklicani jih zasledovati.
Končno pa, ako hočemo bit; objektivni, moramo priznati, da se je razpaslo šušmarstvo v prvi vrsti vsled nepravilne prakse obrtnikov samih, ki so vedno zaposlovali preveliko števil« vajen' ev ter iste odpuščali po prestani učni dobi
Industrijska konkurenca je zlasti v oblačilni in čevljarski, pa tudi v usnjarski stroki zavzela take oblike, da gro* zi tem strokam popolen polom.
Težko stanje na denarnem tržišču ima za posledico popolen zastoj gradbene delavnosti, tako, da so gradbene stroke popolnoma brez posla. Vsled splošno slabe zaposlenosti nastaja vedno hujša medsebojna konkurenca, tako, da še tisti, ki imajo kaj posla, delajo po tako znižanih cenah, da o kakih zaslužkih ne more biti govora.
Ne bom našteval nadaljnjih vzrokov, ki so poleg že naštetih povzročili tako hudo nazadovanje trgovine in obrti. Prostor, ki mi ga je dal na razpolago g. urednik, hočem uporabiti tudi še v to, da se dotaknem še enega problema, ki je po mojem skromnem mnenju ze*
lo	važen zlasti za podeželske pridobit* nike. Dotakniti se hočem nove uredbe
o	zaščiti kmeta. Priznati treba, da je prinesla nova uredba nekaj važnih do* ločb tudi v pogledu trgovskih in obrt* niških terjatev pri kmetu. Brezdvomno značijo te določbe neko olajšavo v re* aliziranju naših terjatev napram kme* tu, ki so nam — da se izrazim finančno strokovnjaški — zamrznile in ki so bi* le kot take eden glavnih vzrokov vseh težkoč, v katere smo zabredli podežel* ski trgovci in obrtniki, ki poslujemo v pretežnem delu s kmeti. Toda vse te določbe nas ne morejo zadovoljiti. Po mojem skromnem mnenju bi bilo edi* no pravilno, ako bi se vsem dolžnikom, torej poleg kmeta tudi obrtniku in trgovcu z zakonom osigurala ista in
Proračun obrtnih nadaljevalnih šol
za šolsko leto 1933-34, sprejet na seji šolskega odbora obrtno nadaljevalnih šol v Ljubljani 20. IX. 1933.
d, i	Potrebščine	Proračun za leto 1933/1934		Proračun za leto 1932/1933		Uspeh za leto 1932/1933	
N K"		Din	p	Din	p	Din	p i
1	Honorar učnemu osobju	230.040			250 560			222.460	—
2	Honorar šolskim upraviteljem	21.600	—	23 200	• —	21.372	—
3	Honorar šolskim slugam	4.320	—	4.640	—	4.274	—
4	Kurjava, razsvetljava in snaženje	30.240	—	32.480	—	—	—
5	Učila in stvarne potrebščine	66 000	—	92.800	—	65.976	—
6	Razni stroški	6.000	—	6.000	-	4.648	-
	Saldo kot prebitek	—	—	6.100	-	40.802	—
		372.000	—	415 780	—	359 532	—
						'	
Zap. štev.	Pokritje	Proračun za leto 1933/1934		Proračun za leto 1932/1933		Uspeh za leto 1932/1933	
		Din	p	Din	p	Din	p
1	Vpisnina vajencev in vajenk	2.100	—	2.280	—	2.194		
2	Prispevek vajencev in vajenk	130.000	—	150.000	—	137.221	—
3	Podpore javnih oblasti in korporacij	234.500	—	259.000	-	214.500	—
4	Razni dohodki	5.400	—	4.500	—	5 617	—
		372.000	—	415.780	—	359,532	—
Sprejet na seji Šolskega odbora obrtnih nadalje		valnih šol	v Lj	ubljani dn	e 2(	J. sept. 19c	3.
	Blagajnik': Zagradnik Stanko s. r mestni računski kontrolor	Predsednik: Dr. Puc Dinko s. r. župan in mestni načelnik					
POJASNILA
Potrebščina
Ad 1. Pouk se vrši 27 tednov po 8 ur — telovadba posebej — v 54 razredih. Honorar za pouk znaša:
a) za učitelje s fakulitetsko izobrazbo Din 25.— za vsako efektivno uro.
b) za kvalificirane učitelje Din 20.-— za vsako efektivno uro.
c) za nekvalificirane učitelje Din 15.— za vsako efektivno uro.
V	razredih s 30 in več učenci sme razrednik zaračunati tedensko po eno uro za razrednilštvo.
Ad 2. Honorar za upravljanje in vodstvo strokovne nadaljevalne šole znaša za vsak razred letno Din 400.—.
Ad 3. Honorar za postrežbo znaša za vsak razred letno Dim 80.—.
Ad 4. Troški za kurjavo, razsvetljavo in snažen j e ee računajo za vsak razred mesečno Din 80.—.
Ad 5. Troški za učila M stvarne potrebščine za ca. 1200 vaijencev in vajenk.
Ad 6. Honorar blagajniku šol. odbora obrtnih nadaljevalnih (Sol, tiskovine in razni drugi nepredvideni izdatki.
Pokritje
Ad 1. Prispevek za kontrolne knjižice a Din 2.—.
Ad 2.	Prispevek mesečno Din 20.—.
Ad 8.	a)	Mestna občina ljubljanska.....................Din	120.000.—
b)	Kraljevska banska uprava	dravske banovine	.	.	„	90.000.—
c)	Zibornica za 'trgovino, obrt	in	industrijo	...	„	20.000.—
č) Razna združenja............................................ 4.500.—
enaka možnost postopnega (12 letne* ga!) odplačevanja dolgov po znižanih obrestih, kakor je to omogočeno po novi uredbi kmetom. Smatram, da se tej zahtevi ne da odreči opravičenosti! Vsi dolgovi podeželskih pridobitnikov, zlasti pa hipotekarni, datirajo iz tako* zvanih boljših časov, ko so tudi prido* bitniki stali napram svojim obvezno* stim v pogledu premičnega in nepre* mičnega premoženja in v pogledu mož* nosti zaslužka v neprimerno boljšem razmerju kot stoje danes. Zato je po* stulat pravičnosti in enakopravnosti, da se ti dolgovi glede odplačevanja tre tirajo na isti ali vsaj slični način, kot se tretirajo kmetski dolgovi.
Že me priha* jajo tovariši spraševat: Kaj pa bo z na* mi? Od denarnih zavodov, kjer imajo obveznosti, dobivajo namreč pisma s (približno) sledečo vsebino: »Obvešča* mo Vas, da smo Vas po točnem bese* dilu zakona z dne 22. nov. t. 1. o za* ščiti kmeta uvrstili med nezaščitene dolžnike. Pri tej priliki Vas opozarja* mo, da morate takoj pri nas izvršiti večje odplačilo, ker bi bili sicer primo* rani, da pridemo do gotovine, proti vsem nezaščitenim dolžnikom nastopi* ti tožbenim potom.« Tako glasijo ta pisma in pri takem stanju stvari se res moramo vprašati: Kaj bo z nami? Obrtniški stan ima po podatkih zbor* nic v naši državi čez 220.000 delavnic in nad milijon državljanov živi nepo* sredno od obrti, a še večje število pri* pada trgovskemu stanu. To pomeni, da predstavlja* obrtništvo in trgovstvo najmanj eno sedmino celokupnega pre* bivalstva v državi. Moje mnenje je — in tu mi bodo brezdvomno pritrdili mnogi naši borci —, da je vse delo v naših stanovskih organizacijah, vsi zbori in protesti, resolucije in deputa* cije, predstavke itd., z eno besedo vse metode našega dela za izboljšanje po* ložaja našega stanu, danes zastarane in preživele. Ponovno se mi je dogodilo, da je resolucije našega Obrtnega dru* štva, kateremu sem imel čast predse* dovati daljšo dobo, kratkomalo ignori* ral domači občinski odbor in domača krajevna organizacija stranke.
Koliko se
je trosilo energije, časa in denarja po raznih shodih in protestnih zborih, proti šušmarstvu, proti privilegijem na* bavljalnih zadrug itd. itd. Rezultati? Ničevi! Zatorej: Čim1 aktivnejše udej* stvovanje v politiki in v političnih or* ganizacijah je danes edina pot, po ka* teri bomo dosegli izboljšanje našega položaja. Ne omalovažujem stanov* skih organizacij, toda trdpo sem pre* pričan, da bomo imeli še le takrat, ko bode trgovski in obrtniški stan igral ono vlogo v državni politiki, ki mu pripada po njegovi moči in po njegovi važnosti v socialnem, ekonomskem in nacionalnem oziru, da bomo imeli še le takrat: Srečno novo leto!
Jubilej uglednega obrtnika
11— Na srvojem lepem in prijaznem posestvu v Brežicah je praznoval začetkom decemibra 701etnico rojlstva širom Slovenije znani, ugledni gostilničar in mesar ,g. Ivan Grobušek. Zibelka miu je tekla v Sevnici, še kot mladenič pa je prišel v Brežice, kjer se je izučil mesarske obrti. Izredno marljiv in delaven se je klmaliu osamosvojil ter oidipnl lastno mesnico', nato pa tudi (gostilno-, ki je kmata zaslovela, tako zaradi svoje solidne postrežbe, kakor tudi izvrstne kapljice. Njegova verna, izdaj že pokojna družica, mu je rodila pet otrok, ki jih je vzgojila v narodnem dulhiu. Julbilamt sam je bil namreč vedno odločen in kremenit naprednjak, ki nikdar ni kllonil, tudi ne takrat, ko so ga preganjali. Uglednemu jubilantu, ki je kljub sedmim križem še vedno čil in zdrav, prava štajerska gnča, k jubileju iskreno čestitamo in želimo, da bi zaton svojega življenja preživel v miru in zadovoljstvu!
Skupaj Diln 234.500.
Ad 4. Obresti od vloge na knjižici št. 8754. Gradbeni fond za obrtno-nada-ljevalne Sole v Ljubljani pni Mestni* hranilnici ljubljanski, tu.
Bolgarski kralj s kraljico in svojo suito je te dni obiskal našega kralja in Njegov dom. Vsi so bili s prisrčnim sprejemom izredno zadovoljni in je ta obisk gotovo znak boljših medsebojnih odlnošajev med našo državo in Bolgarijo, kakor so vladali doslej.
Sokol kraljevine Jugoslavije ima 25 žup, 919 društev, 238 čet in nad 300.000 člainov.
Taksne znamke sedanlje izdaje po 10 dinarjev bodo Vzeli iz prometa in jih na-dbimestili z znamkami nove izdaje.
Položaj našega obrtništva
njajo svojih načel zaradi osebnih kori-
Zagrebskii podžupan, mizarski obrt-nik g. Jakob Pavlina, je v božičnih »Novostih« objavil zanimiv članek, jz katerega v izvlečku posnemamo naslednje:
u— Obrtniški stan šteje po podatkih naših skupnih in ločenih obrtnih Zbornic
v	Jugoslaviji čez 220.000 obrtniških delavnic ali okrog 1,000.000 ljudi, ki žive neposredno od obrtniškega dela, kar pomeni, da naše Obrtništvo predstavlja štirinajsti del skupnega prebivalstva naše države. Ako temu pridenemo še dejstvo, da so ravno obrtniki nositelji naše meščanske družabnosti, da so oni kot srednji sloj nosilci harmonije v družbi in skoro edini prehod ilz internacionalnega proletarca v nacionalnega državljana, potem moramo priznati veliko važnost obrtništva v socialnem pogledu.
V	ekonomlskem pogledu je ravno obrtniška pridobitnost v naši državi silno važna, ker je naša industrija še preslaba, da bi' mogla zadovoljiti vse potrebe našega tržišča v kvalitativnem in kvan-litativnem pogledu. Obrtniška proizvodnja je tista, ki tem potrebam ustreza in iako onemogoča uvoz. Obrtniško gospodarstvo je v rokah nacionalnega elementa, ki zaposluje le domače delavstvo in troši v državi zasluženi denar zopet v državi sami. To veliko število obrtniških delavnic pomeni istotolilko državnih in samoupravnih davčnih edinic, M zvesto izpolnjujejo svoje dolžnosti do države in naroda. Končno pa je naše Obrtništvo tudi važen faktor v državi, s katerim more ilsta v vsakem času računati in se aa njega tudi osloniti.
V	nacionalnem pogledu so naši obrtniki najbolj čist, nacionalni pridobitni element
in dobri' državljani', ki so, dasi niso preveč aktivno posegali v naše politično življenje, iipak ogromno storili za notranjo kosolidacijo razmer, ker so kot lojalni pridobitniki in državljani s svojo obrtniško politiko, polno takta in največjega razumevanja, doprinesli nedvomno velik ofbol notranji izgradnji naše jugosloven-ske domovine. Skromen v svojih potrebah, obrtnik tudi v javnem življenju dela brez hrupa in brez želje za javnim priznanjem. Dasi .je to sicer hvalevred-TŠof moramo vendar biti- mnenja, da ta prirojena skromnost obrtnikov ne bi smela segati predalleč, ker bi nekateri, Id se v stvar ne znajo poglobiti, znali to napačno tolmačiti.
Ce gledamo obrtnike v našem gospodarskem življenju, a slasti če gledamo njihove težke napore v tej včasih neznosni gospodarski kriza, moramo priti do zaključka, da je to tako žilava in vztrajna panoga našega nacionalnega gospodarstva, ki je v stanju boriti se tudi iz najtežjimi časi. Ko so se močna podjetja okoristila z izrednimi merami, ki jih je za olajšanje težavnih razmer določila vlada, so bili med Obrtniki le redki1, ki so to storili. Obrtniki so znali svoje izdatke omejiti na minimum, osta-
li	so tako rekoč ob suhem kruhu, a vendar so vedno zadostili vsem svojim obvezam naipram vsakemu. Težko stanje na finančnem tržišču v zvezi z ustavitvijo izplačil naloženega denarja je težko prizadelo tudi naše obrtnike, toda jz 'njihovih vrst niiso prišli protesti, nego nasprotno le uravnoteženi predlogi njihovih ustanov — Ea normalizacijo naših razmer. Toda tako možato stališče ne sme merodajnih zapeljati v napačno ■mnenje, ker je položaj naših poštenih in solidnih Obrtnikov danes vse težji. Gradbene stroke so docela brezposelne, a enako tudi druge. Oni redki pa, ki imajo vsaj malo dela, so morali cene tako občutno zniižati, da o zaslužku sploh ‘govoriti ne smemo. Končno pa je tudi industrijska konkurenca zavzela že tako širok razmah, da preti obrtnikom s katastrofo. To velja zlasti za usnjarske in tekstilne Obrtne stroke. Prekrižanih rok ne stoje seveda niti obrtniki. Žilavi in borbeni so. Obrtniške ustanove so začele močno in zdravo zadrugarsko propagando, ki bo mogla dati najboljši odpor vsemu kar ni obrtništvu v korist.
Protestov iz obrtniških vrst ni, a vsaka konstruktivna in dobro želeča kritika je potrebna. In ravno zairadi' tega, ker zaipaižamo v Vrstah našega obrtništva toliko zdravega presojanja, konstruktivnega dela in dobro želeče kritike, je nujna potreba, da vsi
stopijo čim aktivnejše v politično življenje,
da ne bi nikjer in na nobenem me3tu reševali obrtniških problemov brez najtesnejšega sodelovanja obrtnikov. Obrtniki so važen činitelj v državi, svobodni bo in neodvisni meščani, ki ne spremi-
sti, nego vedno z ozirom na splošno dobrobit in korist tudi drugih. Ravno zaradi tega gledajo na naše obrtnike v javnem življenju s posebnim razumevanjem. Močni so državni in samoupravni obdavčenci, pa jih izdrava pamet in logika dobrega gospodarja jasno opozarjajo na
pozornost pri načinu porabe in gospodarstva s tem denarjem.
A kako bodo obrtniki zmožni in v položaju odločati o svojih vprašanjih in sodelovati tam, kjer se odloča o vseh vprašanjih, ki so v zvezd z državnim in samoupravnim gospodarstvom? Nujno je, da z vso številčno močjo vstopijo čim
Zadnji »Obrtni vestnik« poroča o sestanku oblačilne stroke v Mariboru, kar bo gotovo začetek prebujenja in dela za gospodarsko povzdigo. Doslej smo poznali v naših združbah samo običajno delo, kot oproščanje vajencev, vpisovanje mojstrov in pomočnikov ter tu in tam malenkostne ovadbe šušmarjev. Vse delo je bilo na ramah predsednikov in deloma odborov, od katerih se je pričakovalo čudežev in rešitve. Za splošen gospodarski položaj pa se ni nihče brigal; prespali smo mnogo let, ne misleč na bodočnost. Upam, da bo od sedaj naprej čas prebujenja in da se bomo začeli oglašati in postaviti naprej pred obrtniško javnost naše razmere, zlasti take, ki ogrožajo naš obstoj.
Od raznih strani smo že čuli izjave, da so Okrožni odbori obrtniških združenj nekak balast samo zato, da izkoriščajo obrtnika. Taka mnenja, so po mojem samo od ljudi, ki ne poznajo ustrojstva in važnosti skupnih enotnih organizacij in nimajo volje ali pa so nesposobni za sodelovanje v skupnih strokovnih organizacijah,, katere imajo resen namen, čuvati stanovske interese. So gotovi ljudje, ki bi radi igrali velike in častne reprezentance na visokih mestih. Resno, stvarno in podrobno delo pa jim je odveč.
Protestno zborovanje 13. avgusta pa so baš sklicali okrožni odbori sporazumno in postavili na dnevni red najvažnejši problem našega pokreta »boj šušmar-stvu«! Tem potom pa smo tudi zastopniki oblačilne stroke, na vzpodbudo tovarišev iz Maribora, čutili in uvideli, da brez podrobnega in tesnega sodelovanja, osamosvojitve in stanovske zavesti ne bomo imeli nobenih uspehov. Prepričan sem, da nas je ravno to zborovanje premaknilo iz mrtvila in začeli bomo tudi pred javnostjo ščititi naše interese.
Odnehati ne smemo od vprašanja glede šušmarstva pred vsem pri velikih podjetjih, ki jih vodijo slamnati možje in pri državnih zavodih, ki vrše razna rokodelska^ dela ne samo za lastno potrebo, temveč tudi za zunanje naročnike. S tem ogrožajo obstoj legalnega kvalificiranega obrtnika in mu odvzemajo kruh, da ne more zaslužiti niti za najskromnejše preživljanje svoje družine. In še pri teh naročilih, ki jih dobi, ga naročnik tako pritisne, da mora delati za tako nizko ceno, da pri tem ne more živeti. Imeli smo primer, ki ga moram javno povedati. Neki krojaški mojster je zaračunal za delo enega sako toliko, da je zaslužil na uro, reci in piši Din 1.50 brutto. V nekem drugem primeru je neki krojaški mojster računal od obleke Din 80.— in je pri tej vsoti zaslužil bruto Din 2.— na uro. Neka krojačica je naredila damski plašč za Din 50.—, drugače bi izgubila naročnico, ker bi nesla to delo šuš-marici, katera je bila že večkrat ovadena. Zaslužila je na uro bruto Din 1.66.
'Šivilja O. je imela malo posla in je morala prevzeti delo svilene obleke, odlično izdelane, za 40 Din. Pri tem pa je zaslužila na uro bruto 1.33 Din. Nešteto takih slučajev imamo, da so primorani naši tovariši in tovarišice delati za tako niizke cene, kot sem zgoraj navedel, kar ni niti za prehrano. Kje naj vzame še za druge življenjske potrebščine in poleg tega pa še za davke? Ni čuda, da se rubeži množijo in obrt propada. Bodoča naloga akcijskega odbora bo ta, da bomo vzpodbudil naše tovariše in tovarišice za tesno in zaupanja polno sodelovanje v gospodarskem pogledu. Ne smemo sami svojih izdelkov podcenjevati. Treba je več zavednosti in boljšega poznanja kalkulacije. Dogajajo se največkrat slučaji, da prinese naročnik delo in 'ko 'se mu na njegovo vprašanje pove ceno, pravi: »Jaz imam krojača, ki mi naredi za polovico ceneje.« Toda to je samo pritisk. A v strahu, da
tam politike omogočijo vpliv tam, kjer odločajo o najvažnejših obrtniških vprašanjih. Nihče ne sme to razumeti tako, da naj ibi nastopilo politično tekmovanje in opredelitev iz čisto političnih nagibov, kakor je to bilo nekdaj, nego le, da pristopijo k delu na nadaljnji konsolidaciji razmer, v katerem morajo sodelovati vsi nacionalno čuteči ljudje pod vodstvom našega vladarja.
Po številnosti pripada obrtnikom vplivno in odločilno mesto v naši politiki. Nihče naj se ne peča z mislimi o profesionalnem politiziranju, nego bo le z gospodarsko politiko mogoče izboljšati sedanje težke razmere in spraviti' življenje do boljšega blagostanja. Temu bomo v bodočnosti posvetili
—	Uredništvo.
naročnik ne odnese dela drugam, mu krojač ali krojačica naredi obleko za tako nizko ceno, da potem zasluži toliko, kolikor sem omenil.
Prosim tovariše in tovarišice, da gojijo večji medsebojni stik in zauipanje, kar bo rodilo posledico, da bo od strani občinstva onemogočeno tako izkoriščanje. Prosim pa tudi tovariše in tovarišice, da mi javijo vse take slučaje in tudi slučaje šušmarjev, da bomo imeli vedno pripravljen materijal, ki ga bomo lahko javno žigosali	i ■,
Prihodnjič bom objavil še druge bolj zanimive slučaje, da bo dana nam samim in tu# javnosti prilika, pogledati na dno življenja krojačev in krojačic, in prepričan sem, da bo tudi naša javnost drugače gledala na naš stan, kot do sedaj, ko m predstavlja, kako sijajen je položaj Oblačilne stroke.
Čas je, da se prebudimo in prinesemo na dan naše socialne razmere v tem modernem, tehničnem in gospodarsko-političnem razvoju.
Akcija »boj konfekciji« je tudi v teku, Za letošnjo jesensko in zimsko sezono še nismo mogli izvesti te akcije po sklepu mariborskega sestanka, to pa zaradi premale zavednosti ali nedelavnosti ■ posameznih udruženj. Vendar pa akcijski odbor ne počiva ter pripravlja in zbira vestno gradivo za pomlad. Združenja, katera do sedaj niso izpolnila svoje naloge, pa prosimo, da to takoj store in da zavzamejo svoje stališče v tem pogledu. Torej vsi na delo!
Opozarjamo vse krojače in šivilje, da je ravnokar izšel obrtniški koledar za leto 1934, ki vsebuje važne tabele za našo -stroko, poleg tega pa še druge važne zadeve za obrtnike. Zato naj ga naroči vsak takoj, kdor ga še ni dobil. K temu nas kliče tudi stanovska zavest.
Ob enem želim vsem obrtnikom in obrtnicam veselejše in srečnejše novo leto v skupnem delu za. čim prejšnjo izpolnitev našega -cilja.
Odrtnilka Kronika
Težek položaj obrtnikov v Medjimur-
,ju. Obrtniki v Čakovcu in vsem Medji-murju so zašli v izredno težek položaj, ker je gradbena sezona že skoraj docela mrtva, a na drugi strani imajo tudi zelo malo naročil. Ta težek, že skoraj nevzdržen položaj poklicnih obrtnikov še povečavajo razni šušmarji, ki jih je slasti v Medjimurju zelo mnogo. Posebno mnogo jih je po vaseh, kjer so bolj svobodni in bolj oddaljeni od nadzorstva oblasti. Ker delajo ceneje od pravih obrtnikov, kar je vsled neplačevanja davkov povsem razumljivo, jih kmetje ne prijavljajo Oblastim. V Medjimurju so šušmarji v vseh strokah: kovači, mizarji, zidarji, urarji itd., tako da skoraj nobena stroka ni varna pred njimi in njihovo konkurenco.
Vprašanje opredeUtvte gradbenih del.
Skoro vsak dan prihaja med raznimi Strokami gradbenih obrtnikov do nesporazumov in vprašanj, v katero stroko spada izvajanje posameznih del. Veljavne so sicer še mnoge odredbe po starem obrtnem zakonu, toda ker tehnika napreduje, se 'pojavljajo" tudi nova dela, odnosno nov način ali Obdelovanje istega. V veliki večini slučajev ne bo nikdar mogoče točno razčleniti meje med posameznimi obrti, dasi se merodajni trudijo, da bi število nedoločenih takih vprašanj bilo čim manjše. Sedaj je na dnevnem redu vprašanje opredeljenja dela med tkzv. gradbenimi obrtniki: graditelji, zidarji, tesarji, klesarji in gralditelji vodnjakov, kar je že vedno bil
najtežji problem. Ministrstvo za trgovino in industrijo je zahtevalo od vseh merodajnih Zbornic strokovno mnenje o delokrogu vseh obrtnih gradbenih strok, nakar bo sklicana konferenca predstavnikov teh obrti. To vprašanje zelo zanin rna gradbene stroke in iste že zbirajo ves potrebni malterijal.
Osnutek grafične šole v Zagrebu.
Z ozirom na zaključek zadnjega občnega zbora Udruženja ti&karniških podjetij savske banovine, bo v Zagrebu-osnovana grafična šola. Tej želji so se pridružili tudi zagrebški knjigoveški obrtniki’, pa bo v šoli upoštevan tudi njihov naraščaj.
Omenjeno Udruženje je že izdelalo Pravilnik za to šolo in ga poslalo potom Obrtne dbornice kr. savski banski upra-
vi	na odobremje. Za vzdrževanje te šole bo Udruženje določilo posebne doprinose svojih članov, upa pa tudi na pomoč od Obrtne zbornice, mestnega načelstva v Zagrebu in drugih. Začasno bi imela svoje prostore v zgradbi Državne obrtne šole.
Ta inicijativa zagrebškega Udruženja tiskarnarjev je zelo pohvalna in bo gotovo zadobila simpatije in podporo merodajnih. Tako bo za Beogradom tudi Zagreb dobil svojo grafično šolo, Uti je z ozirom na razvoj grafične obrti silno potrebna.
Šolska obveza obrtniških vajencev in pomočnikov.
Z ozirom na odredbe S 298. Obrtnega zakona je obvezno Obiskovanje strokovnih nadaljevalnih šol za vajence in pomočnike, ki so mlajši od 18 let.
Upoštevajoč dejstvo, da v obrtno izobrazbo vstopajo dečki večinoma v starosti ,14 let, mnogi psi tudi z 12. (§ 453. Obrtnega zakona), lahko Vsi dovrše triletno strokovno nadaljevalno šolo v dobi 16 ali 17 let, zaradi česar se pojavlja vprašanje, če so taki učenci še vedno kljub temu dolžni obiskovati svoje strokovne nadaljevalne šole brez Ozira na okplnost, če so isto že dovršili'.
Principidno rešen je na to vprašanje je Vsekakor takb, da vajenci ih pomočniki, ki so z uspehom -dovršili obrtno nadaljevalno šolo in tako zadostili zakoniti šolski' obvezi, niso več dolžni iste obiskovati, dasi morda še niso dopolnili j osemnajstega leta življenja.	,
   __________________________
Mlinarji in žagarji | se organizirajo
l	u,- Nasi mlinarji i;n žagarji, ki so bili doslej prepuščeni sauni .sebi v vseh vprašanjih, iso se Sele leitos spomladi začeh organizirati, -da tako branijo Švoje Interese. Ze letos v .januarju' je bilo sklenjeno ustanoviti samostojno zadrugo združenih mlinarjev in žagarjev, za katero sta se posebn-o -trudila predsednik ,g. Fran Kovačič iin g. Udovič, ki sta s pomočjo svetnika -Zbornice za TOI g. Windisaherja dosegla, da je Zbornica za 101 potrdila pripravljalni ustanovni odbor ter pravila. S tem je bil položen temeljni kamen zadrii-gi, katere ustanovni občni zbor je bil v nedeljo 26. novembra 1933 v SokoU sikom domu v Novem ,mestu. Predišed-niik (pripravljalnega odbora g. Kovačič je po pozdravu navzočih podčrtal važnost nove organizacije, ki bo'podpirala •mlinarje in žagarje v borfbi za Obstanek., -Naito je govoril g. Windischerv ki je podčrtal, da je mlinarska in žagarska obilt priznana šele z zakonom, sedaj ko je ustanovljena zadruga jih bo laihlko braniti. V jmeiniu okrožnega ‘odbora za orinoimeljlsiki, metliški in Jkr-ški sretz ie .gpivoril g.. Matovič, ki je obljubil, da .bo okrožini odbor, ki ima vpisanih okrog 3500 obrtnikov, organizacijo ščitil bolj kakor jih je pa dosileij koletoti vina zadruga.
(Proračun za leto 1934. predvideva 20.430 Din dohodikov in 8545 D itn izdelkov. Proračun je bil .soglasno sprejet. Pri volitvah je bil za predsednika nove organizacije izvoljen g. Kovačič, za podpredsednika g. Dular iz Vavte vasi-, za tajnika g. Sprac; v -odbor pa Uidiovč, Lužar, Fink, Miklič, Nose,'Josip Dular, in za namestnike: Malenšek, Kovačič, Golob, Brulc; v nadzorni odbor pa Germ, Povše in Mazele. za namestnika pa Boh te in Podpadec. Zadruga šteje 180 vpisanih članov, od teh 53 žagarjev.
Tudi mi pozdravljamo to novo obrtniško organizacijo, želimo ji najlepše uspehe in jo borno ve-dmo vsestransko radi podpirali.
Mojstri,
ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Upičeva ulica štev. 2.
oziroma da si po-
vprasanju še več pozornosti.
aktivnejše v politiko,
Fran Iglič, Ljubljana:
Položaj v krojaški stroki
ujedinjenje. Ta dan je namenjen spominu stotisočev junakov, ki so padli na bojnih poljanah za našo svobodo in ni primeren za razmotrivanje obrtniških teženj, ker se s tem njegov pravi značaj in pravo pomembnost le omalovažuje. Morda je bil ta dan izbran iz razloga, da ne bi na kak drug dan, ki bi bil določen za obrtniški praznik, morali voditelji teh obrtnikov zapreti svoje delavnice in posvetiti svojo skrb in svoje misli obrtnikom. Ne želmo se spuščati v polemiko, a obžalujemo, da nekateri na tak način kršijo svetost in pomembnost našega na-
u— Že pred letom smo omenili težak položaj, ki mnogim metliškim obrtnikom onemogoča tudi najskromnejši obstoj in izrazili upanje, da se bodo razmere sčasoma vendar izboljšale. Toda izgleda, da niti v letošnjem letu ni gospodarska depresija nazadovala, nego je nasprotno še bolj posegla v skromne obrtniške vrste. Visoki davki in pomanjkanje gotovine zmožnih odjemalcev pritiskajo danes obrtnika s tako težo, da mnogi odpovedujejo obrtnice, ostali pa nimajo nobenih pravih naročil, nego le manjša slučajna dela in popravila, ki pa izdatkov in bremen obrtnika ne morejo pokriti. In celo pri takih manjših naročilih se bori obrtnik z delom, ker nima niti gotovine za nabavo sirovin — materijala, potrebnega mu za delavnico.
Na sejmih, ki so menda edino še v Metliki dostopni vsakemu prodajalcu, izpodriva tuja konkurenca s slabšo, a ceneno robo solidne in poštene izdelke naših obrtnikov, katerih cena pa z ozirom
Brez krinke in licemerstva
u— Ko je bila v Mariboru ustanovlje- , slavja ne deli, ker se nobeno delo niti ne na podružnica društva jugoslovenskih , rnorc primerjati z delom za naše narodno obrtnikov, smo z začudenjem ugotovili ■ tudi mi v našem listu, da je bil na čelo tega novoustanovljenega društva z našim nacionalnim nazivom izvoljen obrtnik, katerega dosedanje delo ne moremo smatrati za nacionalno. Tudi mariborski časopisi so poleg drugih sami ugotovili 1 ta porazen paradoks in javno izrazili svo- j je začudenje nad takim delom. Osrednje j DJO je takrat smatralo za potrebno, da ■ se ob to umetno ugotovitev obregne s popravkom, ki je med drugim vseboval tudi sledeče: »Kar sc pa tiče jezikovnih vprašanj, spoštujemo mi obrtniki in cenimo vsakega obrtnika, ki zavedno in strokovno misli, četudi to izraža v nemškem jeziku.«
Mariborski »Večemik« je od strani svojega uredništva pod to pojasnilo dodal še svojo »Opombo«, ki se je glasila:
»Objavljamo to pojasnilo, ki smo ga prejeli od ljubljanskega osrednjega društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino in poudarjamo, da smo kar se tiče različnih mnenj in teženj v našem obrtništvu slej ko prej nepristranski. Stvar obrtnikov samih je, da se pogovore in zedinijo radi svojih ciljev.
Odločno pa odrekamo temu društvu v Ljubljani, da bi razsojalo o naših nacionalnih zadevah v Mariboru in ob severni meji, ker jih ne pozna in nima o njih niti pojma, kakor ne večina Ljubljane. Naša tukajšnja nacionalna javnost ne more stati brez pomislekov na strani pokrcta, četudi stanovskega, ki si stavi pri podružnicah na nacionalno ogroženih mestih na čelo ljudi, ki po svojem bistvu ne pripadajo naši narodnosti. Če hočejo že sodelovati, naj bodo navadni člani.
V Ljubljani in na bivšem Kranjskem je to lahko vseeno, v Mariboru pa ni!
Zato si je storilo ljubljansko vodstvo slabo uslugo, da si je izbralo pri nas za zastopnike nena-cionalne ljudi, ki govore na zborovanjih nemško. Naša javnost bo slej ko prej ostala na strani tistih, ki so se 15 let častno borili za slovensko obrtništvo in obrt v Mariboru in zato poznajo naše interese, ki niso le stanovski, temveč tudi narodni! Pod firmo »jugosloven-ski« smejo nastopati samo narodno zavedni Jugosloveni!«
Mi namenoma nismo hoteli o stvari takoj obširno poročati, kar bi sicer kot kronisti bili dolžni, nego smo počakali razvoj stvari. Ker je še danes, po skoro pol leta, stanje isto in se razmere niso izpremenile, objavljamo to stvar brez vsakega komentarja, da naši pošteni slovenski obrtniki presodijo, ako je tako delo s takim vodstvom res v skladu z nacijo-nalnim naslovom DJO. Upamo, da nam ne bo treba ponavljati, da spoštujemo vsakega delovnega tovariša, a da imamo tudi pravico zahtevati, da so v tako važnih obmejnih krajih, kakor je Maribor, na čelu kateregakoli obrtniškega društva res možje, ki so svojo ljubezen do naše svobodne države z delom že dokazali.
Poleg tega smatramo za svojo dolžnost tudi zabeležiti, da je DJO izbralo za svoj obrtniški praznik praznik Ujedinjenja, kar se v nobenem slučaju ne bi smelo zgoditi in česar nihče ne more utemeljiti in opravičiti. 1. december je naš narodni praznik, praznik širokih jugoslovenskih mas in si ga nihče drugi iz bogsigavedi kakšnih razlogov ne more prilastiti. Na ta dan naj naše iskreno ljudstvo slavi le dogodek, ki je za našo zgodovino najbolj odločilen in najpomembnejši. Nihče naj tega načela ne krši in nihče naj tega
rodnega ujedinjenja. Iskrenost nacijona-lizma takih gospodov dokazuje tudi dejstvo, da je nekaterim bil praznik ujedinjenja tudi praznik obrtništva le radi tega, da so imeli pripraven izgovor za izogibanje nacijonalnim manifestacijam, j ki jih naš narod po vseh naših krajih prireja, in da se niso udeležili svečanih božjih služb. Mnenja smo, da naj praznik Ujedinjenja z ozirom na njegov ogromen pomen v jugoslovenski zgodovini ostane le dan, ki praznuje našo svobodo in ki nas spominja na heroje-stvarnike te svobode; nobena druga proslava pa da ta dan ni umestna, niti okusna.
Nacijonalizem s takim delom in takim proslavljanjem nikakor ni dokazan in ga
moramo kot takega odkloniti.
Težak položaj metliških obrtnikov
na dobro in točno delo ni niti približno sorazmerno višja od tovarniških izdelkov. Tovarniška konkurenca je najbolj prizadela naše že itak siromašne čevljarje in tudi krojače. In sedaj, ko zlasti čevljarska obrt preživlja izredno težke čase, so se pričele širiti vesti, da bo tudi v Metliki kmalu ustanovljena Bat’ina trgovina s čevlji, kakor se je to nedavno zgodilo v Črnomlju. Upamo vendar, da se to ne bo zgodilo, ker bodo merodajni napeli vse sile, da do ustvaritve tega ne pride, ker bi sicer 13 metliških čevljarjev z rodbinami izgubilo še edini preostali skromni, s težkim delom zasluženi kruh.
Za čevljarji so gotovo najbolj prizadeti krojači, ki jim tekmuje zlasti Tivar. Med sedmimi metliškimi krojači imajo le nekateri dela komaj za sproti, dočim vsi ostali zastonj čakajo na vsaj bori zaslužek. Enako število mizarjev večinoma z delom počiva. Dva med njimi imata strojni obrat, a nič boljše poslovanje! Včasih sicer nekateri dobe manj-
ša naročila, ah na račun niti toliko gotovine, kolikor jo je potrebne za nabavo desk in najnujnejšega. 3 kovači in 2 kolarja so prisiljeni večinoma delati na upanje, ker kmet danes ne zmore niti za sol in vžigalice. Ključavničarstvo, ki je veljalo svoje čase za cvetočo obrt, je zastopano v Metliki le še s 3 obrtniki, od katerih je eden pod težo razmer svoj obrt že popolnoma opustil, a drugi se namerava izseliti, ker mu v prazni delavnici pač ni obstoja in življenja. Razmere v sedlarski obrti so enake, kakor v kovaški in kolarski. 2 tukajšnja sobosli-karja sta imela čez poletje sicer nekaj dela, a sedaj oba počivata, dasi v poletju nista mogla niti za najnujnejše zaslužiti.
Ako se poglobimo v položaj metliškega obrtništva, vidimo, da stalno in nevzdržno propada. Davki so ostali isti, nekateri pa so se celo še povečali kljub temu, da obrtnik niti pri najboljši volji in najnižji ceni ne more priti do zaslužka. Večina njih pomočnikov sploh nima več, a mnogi si niti vajencev ne morejo vzdrževati. Kaj končno tudi vajenec pomaga, ko ga pa čaka v bližnjih dnevih današnja mojstrova usoda. Kljub vsemu pa moramo ugotoviti veselo dejstvo, da naši obrtniki kljub tem najtežjim razmeram ne klonejo. Trdno verjamejo v boljšo bodočnost in v boljše gospodarsko blagostanje naše države, kar so zlasti pokazali tudi pri zadnjih volitvah, ko so vsi brez razlike v strnjeni fronti oddali glasove za nacijonalno listo.
Upamo, da se bodo sčasoma razmere vendar vsaj malo poboljšale in da bodo merodajni storili vse, kar je v njihovi moči, da olajšajo težko današnje življenje naših obrtnikov, ki s svojim poštenim in nadvse solidnim delom zaslužijo največjo pozornost naše javnosti. Metliški obrtniki bodo kljub sedanjim razmeram gotovo vztrajali še nadalje, ker za slabimi letinami morajo priti dobre.
Srečno novo leto žele citat el jem
IZ RADOVLJICE
X3Dn
Iz okolice Ljutomera
naoazozncoocoaaocjCDDocLiLaaL;^
□	JANŠOVEC	IVAN	g
g	izprašani	tesarski	mojster
□	GORNJA	RADGONA g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
KROFL ANTON	O
izprašani tesarski mojster
SLOVENJGRADEC □
uaaGGGGaccGCGGGGCGGaaaaGGaoG
nnDnoaaaGaaaaaaaoaaGGGGCGCGn
FRANC SENČAR	g
03 trgovina meš. blaga, nakup in poši- □ ljatev jajc, suhih gob in vseh polj. □ pridelkov, zaloga Tivar oblek g LJUTOMER MALA NEDELJA □ uaaacaaaaGGGGGaacGGGG
LjGGOGGGOGGOGOGGOGGGGi-jGLjLJLJi^LjUl
rriTTnnnrrTirrTVTnnnrTnnnnnnrTT~in
MARKIČ LEOPOLD	□
pekama	^
RADOVLJICA □
□□nDO-CGG—DGGGGCC—□□□□ □□□GCGGGOaaGGCGuGGCCGGCaaGOD
□	S
ZAGORC IGO	g
trgovec	□
RADOVLJICA g
uananaanGGaaaaGGGacGGaaaGDnG
a
a
□
nmi nrnnnr^irinnnrirnnrrinnrTTr
a E
trgovec
REMS SLAVKO
□ a a
H	n
□	RADOVLJICA	g
uaanGnGcananDnrL..1L-,ULj'.jL.
^□GGGGGGnGncGDnaanoGGaaGGGGO
□	VENGAR	ALOJZ
□	fotograf RADOVLJICA
□
n
:gggq
Va|hc odiedtie
Po informacijah, ki smo jih prejeli, izdeluje ministrstvo za trgovino in industrijo Uredbo o sorodnih obrtnih strokah na podlagi § 31. obrtnega zakona. Ostvaritev te uredbe je zelo nujna, ker bo po določbah omenjenega paragrafa prehod i2 ene v drugo sorodno obrt onemogočen le tedaj, če bo sorodnost teh obrti proglasil minister s svojo uredbo. Po dosedanjem položaju krojač za moške obleke ni mogel voditi tudi obrti šivanja ženske obleke ali perila, niti mu niso dovolili polaganja tozadevnega mojstrskega izpita, dasi sta si oba abrta docela sorodna. Kadar bo obljubljena uredba izšla, 'bodo odstranjene take anomalije in nepotrebno preprečevanje napredka posameznih obrtnih panog.
□aacGGGGcccnGan^nannnncnncc1^ □ □ BRATINA VEKOSLAV	G
§	izprašani	studenč.	mojster
□	KRIŽEVCI	pri	LJUTOMERU	g
r nvTnrrr,-^Trrnnnm ’> ;i m i
u
STREICHER HENRIK
izprašani tesarski mojster	□
G HRASTJE-MOTA p. Slatina Radenci g □ggggggggcggggggoooggggggggd GGGOGGGGGCGCCGGGGOnGCGGGGGGGI
GAŠPERŠIČ PAVEL
izprašani tesarski mojster
PUCONCI-Prekmurje g
]GGGuGGGGGGGGGGQGGGDDGGL)QDII1Q
MRAK VIKTOR
dežnikar
RADOVLJICA
Prikrojevalni tečaj za damska in moška oblačila
se vrši od 15. I. do 1. II. 1934 v priznani strokovni šoli. Ta tečaj je priporočljiv tudi za privatno uporabe ker se vrši točno po novi izdani knjigi
„TOALETA“
katera je v vseh knjigarnah in v šoli na razpolago. Prijave sprejema in pojasnila daje lastnik šole
T. KUNC, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 4-II.
□ □ □
3	RADOVLJICA g
□ODOODGCnCGGOGC!CGGOGGCUGUOGG. □□GnGDJGGGnaDGGGGGGGGGGGGCH3D □ □ g	MRAK	JANEZ
n	brivec
G	RADOVLJICA G
D
nGGaaCGGDGDCGGGDDCGCGi-.GDCam UOCGaGraDGGGGGGGGGOGGGGGCnCG  ,	□
□ □ □ □
jGOOOCGOOCGGGGGGCGGGGGOGL: GaaGGaGacGaaccGGGaaacaaaaaGn
g	POGAČNIK	IVAN
□	mizar	G
G	RADOVLJICA S
G
nnnnnnnnnnnnnnnanaGGGQQQQQCQ aaaaaaaaaaaaaaaaaaaGGGaaaaaD,
□ o
kavarna
□	RADOVLJICA □aaacaaaaaaaaaaaGGauGGacaGGD caGGGGaGaaGaaGGaaoanaaaaaGG^
□	CENGLE	OSKAR
g	cementni	izdelki	a
g	RADOVLJICA	g
dGGOaaaCiaaaGGGGCGGGGGGGGGGGLJ □JGGGCOOGDGOOGGGOGOGCtiCnO 1CJ'1
G	ČEBAŠEK JOŽA
g	mesar	in prekajevalec	□
g	RADOVLJICA	g
nGDGDdCGGGGCGOGOGGGOCOOOOnOG
PRESTERL JOŽA
n	urar	□
g	RADOVLJICA	Q
G	__
nmnirnirmDnaoaCu^^^---^
nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnr-ir~.f-|p'-inr-,'-i □	D
S	Z	JESENIC
ui ju mn n .im nfimnnr ir lmrTruT'?1;
PAVLA ARNEŽ slaščičarna
g JESENICE	Obrtna	3	!~j
iiJGGGijQCDGGGZ:_:L!nnGDDGGi_.LjGODOU
g	ANTON	PETRIČ	G
O	Pek	H
g JESENICE	Kralja Petra c. 8 g
uaaaaaaaGaaaaaaaaGCGGGGaaaaui □oaaaaaaaaaaaaaaaaaGGGaaaaaai □
g	FRANC DEŽMAN
mesar in gostilničar
g JESENICE Restavr. naspr. kolod.
lUGGGGGGGGGGGGGGGOGGGGGGGGGGU
GGDGGGGGOGGGGGGGGGGGGGDGGGGGl G
D	STANKO	POŽENEL
n	Pek
JESENICE	Gosposvetska c. 4
3GQQGGGGGL1I
r» »i h ii'm htp imnrii h n n a mnng
KLABUS AVGUST
trgovina z železnino	g
g JESENICE	Gosposvetska	c.	g
ioGGGCGGGGGGGCCOGCaaCDDDODOaa
8
LEGAT ANTON
gostilničar in restavrater
JESENICE naGGaaoc
POČIVALNIK ANICA
nnnnmnnnnnnnnnmnDaDaGDoaGGl
g	MAVRO SEGOLIN	G
p	soboslikar in pleskar
g JESENICE	Slomškova ulica ';
ii laGaaaaaaaDaacGGGGaaaaaaG h	ANDREJ	ČUFER	[!
trgovina, gostilna in mizarstvo
trgovina, gostima in mizarstvo g	JESENICE	g
iaaaaDaaoGaaaucaaaGDaaaaaaaaa
aaaaaoaaaanGciGnnanrcaGGGGaGPi -	a
J. PUČKO trg- s šival, stroji in radio aparati □ ^ JESENICE	Kralja	Petra	c.	11	g
GOGGGGGCGGGGCGGCCGGGGDGGGGGG nGGOOaCGGGGGOGGCCGGGGGGGCGCT
KAROL NEUMAN	g
klepar in vodovodni inštalater JESENICE	Kralja	Petra	c.	9	g
□	JOŠKO	ČOP
q	pekovski	mojster
g	JESENICE
laaaaaaaGaaanaaaaaaaaaaaaaaGa
•autn.
Srečno novo leto žele čitateliem
GGnGOGQQPCOQGOGGQGGQGGGQGiJGn p	g
H	IZ LJUBLJANE
o	H
n	□
mannLJDGuamcmnmaacinaDDDno
aaaGGGaaaGaaaaaacaaaGGGGaaGQ
g HLEBš JAKOB d. z o. z. g
slikarstvo in pleskarstvo p Tel. 30-70	Cankarjevo	nabr.	21	g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□	C
J	AMBROŽ IVAN	C
^	strojno ključavničarstvo
Trnovski pristan 32 g uGGGGGGGGGGUC :nnr n nnnmnnnnm
g	ŠAVS IVAN
čevljarski mojster g	Cesta	na	Loko	37	g
g	VEHAR IGNACIJ
g	mizarski mojster	g
Gradaška ulica 12 g
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rmnnnnnnni
■□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnn;
SIČ MARIJA
G	gostilničarka
Cerkvena ulica 3 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
OGRINC STANKO	G
□	knjigoveški mojster	g
Cankarjevo nabrežje B
□d. iujarjaaaanni-o mLsnrTimnnrjfm nnnoGaaaaaGaaaGOcoaaaGGGCGG-v
□	ZRNEC FRANJO	°
splošno steklarstvo
D □
g	Cankarjevo	nabrežje	7	g
□□□□□□□□□□□□□□□□GGggGCGuGCGD
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
g	n
□	TONI	JOSIP
mesarski mojster
Lingarjeva ulica 1
□
□aaaoGaacaGuGG..
□
„  □
JDL-L>L3LjGljG J
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
L.	BUZZOLINI	FR.	G
n
delikatesna trgovina	H
n	W
i •	.	Lingarjeva	ulica	1	M
□□□□□□□□□□□□□□□□uGGGGoanaGcg
El
□□□□□□□□□□□□□□□aDnnnanGDGona
KAVČIČ JAKOB	C
parna pekarna g	Gradišče	5	g
□□GGGGGGGOGGGGCGGGGGGGGGGGGG
^□□□□□□□□□□nnnGGGGGGnOGGGGGg
"	REBEK	JOSIP
splošno ključavničarstvo	g
Cankarjevo nabrežje	9	3
mGDDDGnaaaaacaGGGaaGGGGGGGL
g^f-innonoaoGGonaGoaaGGGnnaGG!
BRECELJNIK ALOJZIJ
Q	mesar	in	prekajevalec	g
O	Celovška	cesta	93	g
JGOGGGGLiGGGaGDLlGGGGnGGaGGGau
□□□□□□□GGGGGDDDnnnnmnnnnnnr-i
g	ŽITNIK RUDOLF	R
□ sploš. kleparstvo, instal. strelovodov	P
n	L.j
Ambrožev trg	9	G
s	□
n
G
n
H
n
n
□
a
a
a
□
□
G
KAVARNA
NEBOTIČNIK
LJUBLJANA
G
□
n
n
n
p
□
□
□
□
n
n
□
naaaaGGGi
GGGDUGGOGGGGGOGGDC □□□aaGGGGGGaGGaaanaaaaaaaaan □	ZAJC	FRANC	st.	Q
brivski mojster
avtotaksi
konces. mestni stavbenik
ŠPEDICIJA TURK
□
□
□
□
□
G
G
:	Masarjkova	cesta	9	p
□	G
uGGaaaaaGGGGGGGGGGGGGGGGGGCG
□□□□aGaGGGGGGGGGGcaaamoGnoon a	L;
l;
n Carinsko posredništvo TURK
G	G
Masarykova cesta 9 p
G	G
UnaaaaGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGCG
goaaaaaaanaaaaaaacaoaaGaaaaa
SLOKAN IVAN
stavbenik	£
Kolegijska ulica 7 CGGCGGCGCGGnaannanaaaaaaaGGG aaaaaGaGaGaaaGGGaaaaaaaaaaGG □	CURK	MATKO
g	konces.	mestni	stavbenik	g
g	Mirje	1	g
GG'jf lOOOOGOGOOGOGOGOCGGOCCOOGl
□aaGaaacGaGGGannaGCDGaaaaGD""1 S	n
DUDEK ALOJZIJ	□
a
a
a
avto-kleparstvo
G
Glinška ulica 6 g
uaDaaaaDGDanaaaDGDGaaaaaaaau nGnnDDDGGGCcnaDnanaDEnaaaaau
GCGacaaGGGGGGnGGGGGDGDGGGGGG
Ljubljanska
gradbena
a
a
□
□
a
a
a
a
a
a
družba □
z o. z.
Slomškova ulica 19
GGGaGoaaGDomGmGGGcnmnnnnn
laGGaGOGGGGaoaaGaaaaaaaaaGGr! a	a
g	GJUD ALEKSANDER
g	moški in damski frizer	g
g	Kongresni	trg	6 g
□GGGaaaGGGGGGGGLiGG..;GGGGGaDDG □□oaGacnnnnnGGnGnnnnnGri v. laon
ČERNE IVAN
g	mizarstvo	in	tapetništvo
§	Tyrševa	cesta	28 R
□□naaaGaaaaaaaaaaaadaadaaacD
gDDDOOaonnnnnnoanannnnnnnnm
MARTINC FRANC
□	mestni tesarski mojster
P	Prule	8
naaaaaaaaaaaGaaGGaoaGGaGGGGG
nuaccGoonGooGaonaocanaaaaaan
JAPELJ STANKO	G
G	zlatar	g
g	T.vrfieva	cesta	9 1 R
GOOOOOGDCGCGGGGGGGGGGGCGOCGG
□DGDDGDDDDGCGGaaGGGGGG: 7....
g	»material«	R
a trgovina s stavb, materialom
T.vrSeva cesta 36 g
H
Tyrševa cesta g
' dGGaaaaGGGaGGGGGGGGGGGGGGGGG
aaaaGaaaDGaGGGGGGGDGaaaaaGGLj
BERNIK FRANC
tovarna klobukov
Tyrševa cesta R
□GGGGGGGGGGCOOOOGCGGGGODGGGG
□□aaaaaaaaaaaaaaaannGaaaaGGDi
□	□
□	PERKO	MATIJA	□
splošno mizarstvo
Celovška cesta 121 g
□GaaaaoaGaaaaaaaaaaaaaaaaGGD
aaaaaaaaaaacaaaaaaaaaaaaaaGc a	n
B	JERŠIN	KARL	G
D
Opekarska cesta 19 g
&OOOOGGGGGOCGGGGG.'.jOGDGGOGQGD
□□□GGaaaaaaGnnnnnnnnnnnnn-r-p
S	J
g	BAJEC	ANTON	G
cvetličarna	g
g Pod Trančo 2	Tržaška	c.	34	g
baaaaaaaaaGUGGGGGGGGGGGGGGGG
nGGaaaaaGaGaGaaaaGnGGGaaGaGn1
BANKO IGNACIJ	G
gostilničar »Pri Nacetu«
Šmartinska cesta 3 G
□aaaaaaaaGGGGGaaaGGGGGGGGCDG
"\']GGGGGGGGGGGGGDGnGGGGnanGGP’
o	a
BATTELINO ANGELO	□
□
Aljaževa ulica 35 3
UGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG
ggg: .;..:GGaaaaGGGGaaaaaaaGn
GGGGGGGGGGGGGGGGGaaGGnCGGGOD G	G
H	R
p Špecijalni artistični atelje za črkoslikarstvo
Pristou & Bricelj
n	n
D	Resljeva	cesta 4
□	□
□	□
^GGGGGGGGDGGDaGGGGGGGnGGGGDU
naaaaaaaaaaaaaaGGaaaaGaaGaac.
MOLK IVAN
špediter
g	Idrijska	ulica	7	G
GGGGGGGGaaGGaaGGcaaaaaaaaaGG1
glGaaGGGGGaGGGGGGGGGaCGGGGGGG
BATTELINO DANIJEL
stavbno podjetje
Knezova ulica 31 g
□GGGGGGGGCGGGGGGGGGnOGGGGOOO
iGcacGGGGCGGGoaDaaaacGaaaaaaq
g	IVO GRILC	d
□	elektrotehnik	g
g LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 25 g
'^□□□□□□□aGaaaaaaaGGGGaaaaaaa
inGaaaGGaaGaGaGGGGaaaaaaaaaaD
n	□
g	^i&fzapnct	SCovcntia	g
g LJUBLJANA	Wolfova	ul.	1	g
IGGQGGGDCCCQGGGCQGGGGOGGQGGGG
DaaaaaaDaaaaauGaaGaccaaaaaGai
STANE RAKAR
G	frizer
g LJUBLJANA Prešernova ul. 7 g
l-JGGGUGGGGGOGGGGGGGGCGCGGGGGLJ
jaGGGcaaGcaaoGGGaaGaaaaaaaaaa
g	ŽIČKAR	JERICA	G
G	gostilna
g LJUBLJANA	Prešernova	ul. 9 g
IGQQQGQGCGGGOOQDGGQQGQQGQOQGCJ
□GGGGGGGGGaGCGGGGGGGaCGGGGGGl
P < d
G
□ LJUBLJANA	Mestni	trg	M
G	H
GGGGGPGGGGGGCGGGGGGGGGCGGCGGI
F. KOLLMANN
DUGGui JGGOGGGGGGGGOGGOGCGGGGGI
HUBAD JOŠKO	Ej
G	gostilničar	j
g LJUBLJANA	Pred škofijo 18 g
" 'C )L1C lUGGrjGGDOGGa OGGOGGGCGGGGGl
aGaaaaaaaaaaaaaGaaaGaaaaaaGm
»TRIBUNA« F. BATJEL
g	trgovec	in	mehanik	g
Karlovška cesta 4 G
uOOGOOOOGGGGCGObOGCOGGGODGGG;
□aaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaai
GOSTILNA »AMERIKANEC □
lastnik Škulj, gostilničar
Florijauska ulica G
uaaaoDaaaaaooaocaGGGannnnnnn!
□aaaaaaaGaaaoaaaaaaaGGaaaaaai
n	_
IVAN JAVORNIK
mesna industrija
g šolski drevored Domobranska c. 7 G
UGaaaaaGnGuGGaaDGGaGaaaacGGG3
DaGGGGaaGaaaGaacnnGanGGCGaan
JESIH JAKOB ml.
mesar	[j
šolski drevored G
u.GGaCGGCGGGGGt:GGG:j[.:GGGCDaGGGl
gGaaaDaGGGaaGGGGnaaaaGaaaaaai
SELAN FRANC
H	mesar
P i
»j	šolski	drevored	U
□□□aOGOG&OGGaaGGGGnnnnnnnnppj
□□aaaaGGaaaaaaGncnijGGaaaGaaa
MIROSLAV URBAS	U
mesar in prekajevalec	U
□ Slomškova lil. 13	stari trg 15 f :
^bonanacanDaaaacaGGGGGGaaaann
naaaaaaGoaaaaaaaGGGGGcaaaDani
ANTON ŠKERJANEC
mesar
FRANC BABŠEK
mesar
G
G G ■
G
šolski drevored d
GGCGGGGGGaGaaaGGGGGGGGGCGGGC!
UUGGGUGGGGGaaaGanDGGGGGGGGnD
□
G a
šolski drevored
ggggggggg: naaGGGoaGcnar. icggdu
nnnarnaaDGaaacaaDnnGaaaaaGGai
g	»BAR« KOŠAK	R
H	har in slaščičarna
Prešernova ul. ^
naaaaaaaGGoaGCGGaaaaaaaaaaaai
.u	u
TOMAŽ BIZILJ
gostilničar
G
G
G
g	Pred	škofijo	G
uGaaaaGaaaaaaaaGGaaaaGaaaaaai
naoaaaGaaaGaGGnGDGGnannQnann[
REBERNIK FRANC
pleskarstvo in ličarstvo
rj	Komenskega	ul. 22 □
□aoGOGGGaaaGGajGDnnnnnnnGnniR
aaaaaaaaaaaaaGGaGaGaGaaaaaaat
H ,	A.	VOLK
trgovina z žitom in moko	G
g	Resljeva cesta	24	G
luaaaaaaaaaaGGGGGGGGGGGcaaaaa
riaaaanaaaGaGaaaGaaaaaaaGGGaa
IVAN BRUNČIČ
pleskarstvo	G
Kolodvorska ulica	23	R
iccGi_:GGQGaGGQaaaGaDGGQaacQGaa
ipnaaaGGGGGGGGaaaaaaGaaaaaaaD
g	FRAN	IGLIČ	a
krojaški atelje	g
G	Pražakova ulica	10	D
u
aDaaGaaGaGGDOGGGGCGPGCCGGGCGI
aaaaaaaaaaGaaaaaanGGGaaaaaaai
G	O
TEOKAROVIČ in COMP.
I—j	LJ
G	.	Gradišče	R
GGGGGGGCCGGGCGGGGpnGOGOGGGGDI
□aaaaaGOGDnanGaartnnnnnnnnnnni
LAUŠ ALEKSANDER
frizerski salon
Kolodvorska ulica 25 G
□GDGOGGGGOGGRGGCGGCGGCGGGGGGi !nGaGdadoDanc;nannnnnnnaaaDaaa a	MATEJ	OREHEK	g
□	eksport	»Cro« čevljev
ročnega izdelka	1-1
□	LJUBLJANA
JGGGaaaaGuuGuGi-^GunGapnaGDL
□aaaaanaaaaaGaaaGGGDGGGonnoc
S	E.	M. ECKER
kleparstvo
g	Slomškova	Ulica	4	!
□aaaaaaaaaacGGGGai
GLjOGGLJLILjLJL.il ii . JI ii !l Iti
JGGGGGGGGG
J jLjGUl.UJGP''
ANTON LEGAT
špecerija, delikatese, zajtrkovalnica C
Miklošičeva cesta R
GGGGOGGOGGGGGGGGGGGGGGCCGGGG
□aaaaaaaaaaaGGnGGaGaaaGGGGaG
TJŽENJE KROJAČEV SORODNIH OBRTI
LJUBLJANA
□□□aaaaaaaaaaGaaaaGaaacaooaa
GaacaGGGGGGaaaaaaaaaaGGaaaaa
VILJEM BONČAR
g	pekarna
Sv. Petra cesta 41 L
KjaaaaGaaaaaaGnGGGUGGGGGGaDGc ;GGGGGaGaaGDGGaaaDGGoaaGGDD
ANTON BLAŽIČ
brivski salon za dame in gospode L
Pred škofijo 10
UaGaaGGGGGGaGCGGGGOaGGaGGLjGC
aaaaaaacaaaGGaaGGGGaaaaaaaat
□ Restavracija in klet »ZVEZDA« Z c	E
ZUPAN & VVAND
GaGaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaGGGc ^ ^naaGaaaaconaocnDaoaaaGOGGr
LUDV. BARAGA	[
R Nebotičnik	T.vrševa	cesta	F
[J	fc
GQGQGQGCQGCGGGCOQGGQGGOOQQQl
□QaaaaaaaGGGaGanGQGQG3GQQQGr G Atelje »MICO« za reklamno grafiko C
G	J.	MIKLAVEC
Gregorčičeva ul. 17 b C
uaaaacaaaaaaaaaonccGGGGaaaac
jaaaaaGnnGGGGGaaGnacDGGGGaanr
BRAČA LASAN	C
trgovina dalmatinskih vin
□
G
... ion
Ljubljana VII
;ggg; jf-Goz.   .uggl
□
□
G
laaaaaac
ANDREJ ČEKADA
trgovec z usnjem
g	Sv.	Petra	cesta
L-GaaaaoaaGpaaGOGDGOGDGGaaaG
GaaaaaacGGGacGGannGnannaaaa
n	Graverski	zavod
SITAR & SVETEK
Sv. Petra cesta 18
□aaaaaaaGGaDaaGGoouaooGGaGGa aoaaaaaaaaaaaaaaaDaaaaaaaoaaP uoaaoonacoaGoacai :c: jcogggggc
Srečno novo leto žele čitateljem
rapaGaaaaaGaaappppppppaan IZ LJUBLJANE
nnnmnnnmnnnnmjnmacaDGDaa naaaaaaaaaaaaGGaGaGaGGcacaaP! ganoGGaGGGaaGaaaaaaaaaaaaGGn
8	NOVAK	PAVEL	□	G	S	g
O	gostilničar	g	g	IZ	ŠOŠTANJA	g	G
H	N*	?•	‘	Rimska	cesta	19	G	O	g	0
innnnnnnpnr.nnLiuLJLJL.iLjuauuDDDt.1 uamaaonaanca^naGnDGnDoabnui □□□□ncnanaaacocoancrrjDaannan
IZ CELJA
FRAN KRAPES
kavarna »ZVEiZDA«	§
u	Q
^□□□□□nooaaaoaaaaaaaooaaaap}
ALBERT SPELETIC
slikar
* •	■ . * Emonska cesta
.nnnnnnnnnnnnnnppapPGGaGaaaaai xonoan □	■	-Q
TISKARNA JEREB FRANJO g Celovška centa 14, nasproti velesejma g
□
-innnnnnnnnnmmnanannnnnpnG: ■tjinnnnmnmnpaaaaaaGaoaaaaani DAJ — DAM	□
Aleksandrova cesta H
PRIMOŽIČ FERDINAND
mizar in parketar
Tržaška cesta 18
U	"	' :	'	<-*
nnnnnnnrnnmmDmDDaaauamDu -parasaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaapi
FRANC ŠKAFAR	V
pohištveno in gradbeno mizarstvo fr Rimska cesta 16 n
umuoaanmaamaanDamuuaancL;
^anaaaoanaaaaGGaaaaaaapaaaGa:
SENICA JOŽE	O
mizarstvo	[={
Urjj.ti, .	*	Bežigrad	P
Txront'i oxiGaGGaGaGaQGGaaaaa
ELIZABETA LOVŠIN
gostilničarka
Gradliče
nnnnnnnnmmmcDGaoaaamama nocirc « ODonaGaaaaGaaaaGGaaaan
IGNACIJ REPŠE, vdova
pohištveno mizarstvo
,	...... .. ....... -. Dvorni trg
t	.1 l''.Tr.l,„ rllii -J/'.	_
nr innnnnnnnnnnhnnnaaaaGGaGGOG
PLINSKE NAPRAVE
P. n. občinstvu, osobito hišnim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno javljam, da imam kot prvi in edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-ščenje, da smem izvrševati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnice in sploh vse tozadevne hišnogospodarske in industrijske naprave v vsaki pogojeni izmeri. — Kot prvi tovrstni domač, aprobiran strokovnjak se priporočam vsem interesentom NOVAK PETER, izprašan mojster za vse plinske naprave. — Gregorčičeva II, Ljubljana, Gradišče.
SLAVIJA
jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani
sprejema
zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti, in zavarovanje za pogrebne stroške.
Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12.
Telefon 2176 in 2276.
nannnnaooonnnpaaaaGGaaaaapan
□	HOTEL	»BELLEVUE«
O	PERO ŠTERK
□	restavrater
D	-
-anDnmoDDOODODaoDDaammaDn
B	•	TUŠAR NANDE	□
pekovski mojster	j=J
ŠIŠKA	Medvedova	cesta	□
□
noDDgDmmaammaauapcuLTJDDO
□	JOSIP	KOZLEVČAR	□
q	mesarija in prekajevalnica
D Prode št. 1	ŠOŠTANJ	Ej
uaaaaoaaaaaGanaaGaaaaaoaaaaa
GDrjDurjaaDGDOGaaaaDDannnnDODC
O , IVAN KUNST
hotel, mesarija in prevozništvo
ŠOŠTANJ
□
O	.	    .	v
D Kralja Petra trg 12
nnnnnnnnnmnnrmgmaDDammu uGaGaGaaaaaGaaaaaaaaaaaoaDGG
aaaaaaGGaaaaaaaaaaaaoaaGacrja! n	a
□	KUKOVEC VINKO	C
D	tesarski	mojster	3
□	Sava	1	O
□	Q
□aGGGGGOOGOPOOOOGGGGnnnr.rrTni»
LEČNIK ANTON
optik, urar, zlatar
n
□	FRANC	PRAPROTNIK
O	mizarski mojster	}=j
n	.	_	Aleftevfieva	cesta	37	g
LjijaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGi naaapaaaapnapaaaaaapaappaaari
§	LOJZE LOMBAR	□
G modni salon za dame in gospode U
n	Celovška	cesta	53	□
naaPGPPaaaappoaaaaaaGaaaaaPD
□	a g IZ NOVEGA MESTA g
y	^	i..	*	■	r-j
LjaaaaaGaaGGaGaaaaaGoaaaaaaau
naaaaaaaaaaGGaaaaaaaaaaaaaao
P	JOSIP WINDISCHER	G
mesar	S
NOVO MESTO — KANDIJA
□aaaaGaGGaaaaaaaGanaaaacaaaa
naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaD'
0	ANTON KONCILIJA	□
G	mesar in prekajevalec	M
p	NOVO	MESTO	G
luaaaaaGapaaaaaaGaaaaaaaaaaaa
iPGPnGPPGPPGnacDaamoDnmaGPn
aaaaGaaaacaGGaaaaaaaaaaaaaaa
□	•	s	IVAN	NOVAK
g	črkoslikar	In"	pleskar	n
O Prešernov trg 1	ŠOŠTANJ	g
uaauaGcaGGGcnnGaaaaaanauaaaiji
IZ ŠKOFJE LOKE
a
a
a
naaPGGaaaaancmaGGaGaaGaGacD! a	”
H □
unGaDr.iaatiDaGLjoaaGat:>3Gt]aoaaoDt
GaGGaaaaaGaaGGaaaGGaaaaaaaao
Ej	BOZOVICAR	PAVEL
G	čevljarski	mojster	j=j
H	Škofja	Loka	LJ
aanaGaarjGGGGGcoaaaaacaaaaaaai aaaaGaDaacjaaaaGaaaaaaGaaaoGn.
G	KALAN VALENTIN	G
g	kovaški	mojster	S
g	■.	Stara	Loka	G
UOPpQPOPPPPGCPGGQGLiUGGGQQQGL.
naaaaaaaaaaaGaaGGGOGGaaaaaGOi a	D
IZ BREŽIC
Glavni trg i G
aaaaaaaaaaaaacaaGaaaGaaGacaa!
naaaaaaaGaGcnaaaaaoaaoGGinGcn
JOS. KIRBIŠ
parna pekarna
uaomaaaaaoaaaGGDGGGaaaDGnaai ganaaaaaaGaaaaaaGaGGGaaqqaanj
F. JUNGER
delikatesna trgovina
• Prešernova ulica
aaaaaaaaaGGaaaaGGGcaaGGuaaao g: jrjaaaDaaaaaaDanGGaaaGopaaaa
G	MATEVŽ	ZADRAVEC
P	pekama
G	Gosposka	ulica	S
oaaaaGaaaaaacconGGGaanannc aaaaaGaaaaaaaaaaGacaaaGaaaan!
G	F.	LEBIČ	E
U	restavraterka	£
G	»Hotel	Beli	vol«	C
n	a
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGaai
naaaaaaaGaaGGGGaaaanacoaaGDni
IZ LJUTOMERA
a
uaDdaaGGGaaaGaaaaGcannuaacGa pacoGPapapapppapapGaaacG;
JOŽE PAUCIC
parna pekama
NOVO MESTO
G G
G	----------
G	L
uaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaSi
naaGaapaaaauGaaGaaaaaaaGaaon. a □ a a a a
aaaaaGaaaaGaaGaaaaaaaaaaaaaa
IZ DOMŽAL
GaaauaaaaaaaaaaaaGGGGGGGGaGa.
G
□
MARTIN MALI
auto-ducoličanje in splošno tapetništvo
DOMŽALE
HOLY JOSIP
g	brivec	in	frizer	za	dame
G	BREŽICE g
□GDGGGGGGGGGGGdCGGGGGaGGGOOG'
.... ’’ v
GaaaaaaGaGaaGaaaaqaaaaaaaaan
Q	VOGRINC	DRAGO
g tesarski in studenčarski mojster G	BREŽICE ^
aaGuGaGaaaGGGGapaDaapaaauaaa
naaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaGG g	D
naannnoaaaaaoaonoaaonnoocnaD
PETSCHAR LEOPOLD O
izprašani tesarski mojster	g
g	LJUTOMER g
aaGaGaaaaaaaaaaGaaaaaaaaapaD GaaaGaGaaGGGaaaaaaaaGGGCGaan G	HERNDL	IVAN
G
□
hotel, gostilna in mesarija
LJUTOMER
R
n
n
G
SREDIŠČE OB DRAVI R
aaaaaaaaaaaaaaaaaapppaaacnra
aaaaGaaaaaaaaGaaaGGaaaaaaGao,
G	JANKO HORVAT	G
□ splošno slikarstvo in pleskarstvo
iLjaGaGGaaaaaaaaaaaaGaoaaaLJGaa aaaaaaGaaoaaaaaGGaaacaaaaaad!
LJUTOMER y
GaaaaaaaaaaaaGauGacGGGGaaaan
n	0
U	JANEZ VREČAR	□
podobar in mizarstvo
P	DOMŽALE	D
g	a
aapaaGaaaaaaaacaaGaaaaaaaaaGi
naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaGn a	□
G	JOSIP SENICA .	p
G	trgovina	g
□	DOMŽALE	G
G	D
LjauaaaaaaaaaaaaaGGGGGaGapaGGi
inc^GaaaaGaaaaaaaaaaappaaGaar a '	p,
g	IZ	KRANJA
iiaaaGGaaaaaaaaaaaaaaapaaaaaa
nGaGGGaaaaaaaaaaaaaaaaaaapairj
G	JANEZ	KLEMENČIČ	d
G	mesarija	[=j
G KRANJ	Cerkvena	ulipa	165	G
„	D
i nnnnnnnnnnnnaaaGGauGuGGGGGu:
G
nacaaGaacGaaaGaaaaaaaaaaacGr
G	ANTON	KOLI	A	S	G
G	barvama	g
G KRANJ	Savsko	predmestje 38 G
aaaaGaaaaaaaaaaaaGGGGGGaGaaG
naaaGaaGGGaadaaaaauacGaaaaon
Q	JAKOB ZADRAVEC	G
g	mlin	y
G	Središče	ob	Dravi	G
□	U
maaaaappaanpacoaGPaPPaapa!
" laaaaaaGaaapanpanaaaaaaaaaani
G	MARCEC ANDREJ	g
g	aodarstvo
G	Središče	ob	Dravi	G
,jaaaaaappappaGGGGGGGGaaaaaGGi
iaaaaaaoaaaaaaaaGGaDaacGGGGnr'
G ,	KOSI	LOVRO	G
g	gostilničar	g
G	Središče	ob	Dravi	G
G	G
aaaGacaaaGcacaaaaaaaaaaaaaaui
GGGGGOGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGn G	G
g	IZ ZAGREBA
a	a
a	a
uGaaaaaGcaaacaaaGaaaaaaaaaaa
nanppppppaaaapaaaaaaaaaaaaani
G	»AEFA«	D.	D	G
g separatori in Strojevi	za mlekarstvo g
G Zagreb	Dukljaninova	1	p
□aaaaaaaaaaaaaaaGGGaaGGaaaap
ncGPapaaGaDDnDDDDappnnpaar-pn
G	VREG RIHARD	G
g	gostilna in mesarija	g
LJUTOMER g PPPOGaaoaaPGGmnnnnnnnnnnririn
riaaaaaaaaaaaGaaaaaaGGGaaaaaD
B	MESTNA HRANILNICA
r!	LJUTOMER	g
G	Q
^aaaaaaaaaaaaaaaaaaapaaaGapa
gaaGaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaGapp!
g	ALOJZ KRAINZ	G
□ tekstilna in spec. trgovina, tovarna q G	opeke, umetni mlin in žaga	G
G	*	LJUTOMER	g
uaaaGaaaGGaaaapaaaaGaaa juanc
GaGaGaaaaGaacGpaaaGGGancaGaa FRANC SERŠEN	G
veletrgovina, gostilna in vinogradi n LJUTOMER P
uaaaaaaGPGtiaaaDaaaaaoppaaaaa
^aGGaDaGaaaaGGaaaaaaaaaaGar^
g	VIKTOR	KUKOVEC
mlin
G
G G
P	LJUTOMER	p
upnr oanaDoaaaGaaGaaaaaaaaaaS
KREDITNO DRUŠTVO
'	MESTNE	HRANILNICE	LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Glavni in odgovorni urednik Lojze Hočevar.
—	Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.