( ' \ , .. ' - - -' ■. ■ / ■h,- Dr. ALFRED ŠERKO ŽIVČEVJE ČLOVEKA I. KNJIGA ANATOMIJA V LJUBLJANI 1924 S'!', .j! ŽIVČEVJE ČLOVEKA ZA ZDRAVNIKE IN MEDICINCE PRIREDIL Dr. ALFRED SERKO PROFESOR NEVROLOGIJE NA UNIVERZI V LJUBLJANI I. KNJIGA ANATOMIJA (s 100 slikami) V LJUBLJANI 1924 NATISNILA IN ZALOŽILA ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA I 3 80650 VSE PRAVICE PRIDRŽANE. SPLOŠNA KNJIŽNICA: III VSEBINA. Uvod. Elementi živčevja. Stran Živčna tkanina. 1 Nevrogliozna tkanina.. • 9 1. Del. Centralno živčevje. 1. Poglavje. Morfologija centralnega živčevja. H. Hrbtni mozeg (Medulla spinalis).14 Substantia grisea . . . . ';V. ..20 Substantia alba ....'. " i ’.21 B. Možgani (Encephalon).22 1. Medulla oblongata .29 II. Metencephalon .34 a) Pons. 34 b) Cerebellum .. 35 c) Ventriculus quartus.42 III. Mesen cep halo n.45 /"*IV. Diencephalon ... • • 47 a) Thalamus opticus..'.48 b) HypothaIamus. 51 c) Ventriculus tertius.53 - V. T e I e n c e p h a 1 o n .54 a) Pallium .54 Lobus frontalis.58 Lobus parietalis . 59 Lobus occipitalis. 60 Lobus temporalis.61 Lobus fornicatus.61 Corpus callosum.63 Commissura anterior.64 Fornix.65 b) Bazalna plošča .67 Lobus olfactorius.67 Insula.68 Bazalni gangliji.. . 69 c) Ventriculus lateralis .72 C. Ovoji centralnega živčevja.75 Dura mater..75 flrachnoidea .78 Pia mater.. • 79 IV Stran D. Krvne žile centralnega živčevja.82 Arterije.82 Vene.84 2. Poglavje. Notranji ustroj centralnega živčevja. I. Medulla spinalis .86 Substantia grisea.86 Substantia alba.89 II. Medulla oblongata .94 III. Metencephalon . 109 a) Pons Varoli.109 b) Cerebellum.116 IV. Mesencephalon..121 V. Diencephalon .127 VI. Tel e nce p h a 1 o n.133 Substantia corticalis.135 Substantia medullaris. 138 II. Del. Periferno živčevje. 1. Poglavje. Cerebrospinalni živci. A. Nervi spinales.145 1. Nervi cervicales .147 a) Plexus cervicalis.148 b) Plexus brachialis.150 2. Nervi thoracales.158 3. Nervi lumbales .161 Plexus lumbalis.161 4. Nervi sacrales .164 Plexus sacralis.165 Plexus pudendus.170 Plexus coccygeus.171 B. Nervi cerebrales.171 1. Nervi olfactorii.173 2. Nervusopticus.173 3. Nervus oculomotorius.173 4. Nervus trochlearis.173 5. Nervus trigeminus . 174 N. ophtaimicus.175 N. maxillaris .176 N. mandibularis. 179 6. Nervus abducens. 182 v Stran 7. Nervus facialis.182 8. Nervus acusticus.184 N. cochlearis.184 N. vestibularis . 184 9. Nervus g 1 o s s o p h a ry n g e u s .185 10. Nervus vagus .186 11. Nervus accessorius.189 12. Nervus hypoglossus.190 2. Poglavje. Vegetativni živčni sistem. fl. Simpatični živčni sistem . 195 1. Pars cervicalis.198 2. Parsthoracalis.201 3. Parslumbalis .202 4. Parssacralis.203 B. Parasimpatični živčni sistem . 204 1. Kraniaino avtonomni.204 2. Sakralno avtonomni.206 111. Del. Živčne proge. ft. Centripetalne živčne proge . 207 l.Spinobulbarne.207 2. Spinocerebelarne .208 3. Spinosubkortikalne .209 4. Bulbocerebeiarne .210 5. Bulbosubkortikalne .212 6. Pontocerebelarne .215 7. C e r e b e 1 o s u b k o rt i k a I n e.215 8. Subkortikokortikalne.216 B. Centrifugalne živčne proge . 216 1. K o rt i k o s u b k o rt i k a 1 n e . 216 2. Kortikopontine.218 3. Kortikocerebelarne .219 4. Kortikobulbarne(spinalne).219 5. S u b lcorti kosu bko rt i k a I n e.220 6. Subkortikocerebelarne.222 7. Subkortikopontine.222 8. Subkortikobulbarne.223 9. S u bkortikospi naln e.223 10. Cerebelopontine. 224 11. Cerebelobulbarne.224 12. Cerebelospinalne.224 13. Bulbospinalne... 224 VI Stran C. Asociacijske živčne proge.226 1. Tractus spino-spinales.226 2. Fasciculi proprii trunci cerebri.227 3. Malih možganov.228 4. Velikih možganov.228 Progovni sistemi. A. Centripetalne projekcijske proge. 229 1. Spinokortikalne.229 2. Vagova proga (senzibilna) .229 3. Gustatorična proga (Glossopharyngeus) .... 231 4. Akustična proga.231 5. Trigemino.va proga (senzibilna).233 6 Optična proga.235 7. Ozmična proga (olfaktorna).236 B. Centrifugalne projekcijske proge.237 a) Piramidni sistem ..237 1. Okulomotorijeva proga.239 2. Trohlearova proga.239 3. Trigeminova proga (motorična). 240 4. flbducensova proga.240 5. Facialova proga.240 6. Glosofaringeo-vagova proga (motorična) .... 241 7. Akcesorijeva proga.241 8. Hipoglosova proga.241 b) Ekstrapiramidni sistemi .242 C. Refleksne živčne proge 244 1. Spinalni sistem.244 2. Bulbarni sistem.244 3. Cerebelarni sistem ... . . 245 Nervus vestibularis . . . . . 245 4. Mesencefalni sistem.247 5. Diencefalni sistem.247 IV. Del. 1. Poglavje. Sekcija živčevja. Hrbtni mozeg.- 251 Možgani.252 2. Poglavje. Zgodovinski pregled .261 Index. Predgovor. Pričujoča knjiga, nastala iz vsakdanjih potreb predavalnice in namenjena v prvi vrsti slušateljem medicine, ne more in tudi noče biti ne idejno originalna, ne snovno izčrpna. Podati hoče le fundamentalna dejstva anatomije, v kolikor je njih znanje potrebno za pravo orientacijo v fiziologiji in patologiji živčevja. Ker nameravam izdati fiziološki in eventualno patološki del v posebnih knjigah, sem se omejil v tej zgolj na anatomijo. Z ozirom na visoke cene klišejev prinaša knjiga le najnuj¬ nejše slike, brez katerih bi bilo razumevanje teksta komaj mo¬ goče. Klišeji so delani deloma po lastnih predlogah, večinoma so pa prerisani iz nemških knjig. Kakor z nobeno, se tudi s to knjigo ne bo nihče brez drugih pripomočkov v resnici poglobil v anatomijo živčevja. Kdor ni nikdar seciral ali pa vsaj prisostvoval sekciji možganov, se tudi iz te knjige ne bo bogvekaj naučil; kot pripomoček k študiju v secijski dvorani in pa kot repetitorium bo pa tudi ta knjiga nudila dovolj. Kot literarni pripomočki so mi služili: RAUBER-KOPSCH: Lehrbuch der Anatomie des Menschen, Leipzig 1909. GEGENBAUER-FURBRINGER: Lehrbuch der Anatomie des Menschen, Leipzig 1909. OBERSTE1NER: Anleitung b. Studium d. Baues d. nerv. Zen- tralorgane, 1901. ED1MGER: Vorlesungen ii. d. Bau d. nerv. Zentralorgane, Leipzig 1896. V1LL1GER: Gehirn und Ruckenmark, Leipzig 1920. V1LLIGER: Die periphere Innervation, Leipzig 1919. MARBCIRG: Mikroskopisch-topographisch. Atlas d. mensch. Zentralnervensystems, Leipzig, Wien 1904. MULLER: Das vegetative Nervensystem, Berlin 1920. BING: Gehirn- und Ruckenmarksdiagnostik, Wien 1917 LEWANDOWSKY: Handb. der Neurologie, Bd. I., Beri. 1910. VIII LANDOIS-ROSEMANN: Lehrb. d. Physiologie d. Menschen, Wien, 1916. SOBOTTA: Atlas der deskript. Anat. des Menschen, Bd. IV. (Lehmann). STČHR: Lehrbuch der Histologie, 1919. SZYMONOVICZ: Lehrbuch d. Histologie u. mikroskop. Ana- tomie, 1915. HOCHSTETTER: Beitrage zur Entwicklungsgeschichte des Gehirns, 1^19. BONNET: Lehrbuch der Entwicklungsgeschichte, 1920. KEIBEL-MALL: Randbuch d. Entwicklungsgesch. des Men¬ schen, 1910. PCJSCHMANN: Handbuch derGeschichte der Medizin, Bd. II., Jena 1903. Da ima to delo kot prvi poizkus velike nedostatke, se sam najbolje zavedam, zato sem pa tem bolj hvaležen založništvu, ki se ni ustrašilo stroškov in opremilo knjigo tako, da izginejo njeni notranji nedostatki nekako za njeno prijetno zunanjo obliko. Ljubljana, v septembru 1924. Dr. A. Šerko. Gvod. Elementi živčevja. Maso razvitega živčevja tvori v bistvu d, - ganskih tkanin, ki sta po svojem skupnem ektodermalne' * izvoru v ožjem so¬ rodstvu, in sicer a) živčna in b) nevrogliozna tkanina. Obe se¬ stajata iz dvoje elementov: iz celic in iz nitja. Dočim pa so živčne celice in njih izrastki (živčno nitje) pravi nositelji specifičnih živčnih procesov, je nevroglia po svoji funkciji le oporno ogrodje* živčne tkanine brez lastnih specifično ži včnih funkcij. Njeno nitje tvori fino pletenino, v koje presledkih in mrežah leže živčne celice s svojimi izrastki, edini pravi element živčevja.** Živčna tkanina. Živčna tkanina sestoji, kakor rečeno, iz živčnih celic in iz njih izrastkov in edinole iz teh. Vsaka živčna celica, najsibo kakršnekoli vnanje oblike ali velikosti, je izhodišče bolj ali manj številnih niti in obratno: vsaka živčna nitka brez izjeme je v organični zvezi s kako živčno celico. Živčne celice so mikroskopično majhna, gola, protoplazma- tična telesca, okrogle, ovalne, vretenčaste, piramidne ali zvezdnate oblike, kojih velikost varira med 10 in 150 (*. Njih zelo veliko, mehurčasto, okroglo ali ovalno jedro (nucleus) vsebuje mnogo oksihromatina, neke snovi, ki se s kislimi barvili intenzivno barva in ki tvori v notranjosti jedra nežno mrežo, v koje središču leži okroglo jedrovo zrno (nucleolus). Drobno zrničasta protoplazma živčnih celic vsebuje več ali manj rumenega oziroma rumeno¬ rjavega pigmenta in posamezne kapljice tolšče. Ako pa jo bar- * Novejši avtorji povdarjajo važnost nevrogliozne tkanine tudi kot nu- tritivnega aparata živčne tkanine, ki tvori poleg tega nekako izolirajočo plast napram vezivu, ki vraste s krvnimi žilami sekundarno v živčno tkanino. ** V svrho krajšega izražanja bom rabil izraz „celica“ samč za telesce celice, dasi predstavlja živčno celico prav za prav njeno telesce z vsemi izrastki. Spl. knj. NI. 1 2 varno s hematoksilinom, opazimo v njej razen tega še večje ali manjše, nepravilno razpredeljene gruče in kepe, pa tudi posa¬ mezna najdrobnejša zrnca (granula) neke bazofilne substance, takoimenovani tigroid (Nissl- ova telesca), ki daje celici, ako je razpredeljen v njej v večjih gručah — kakor n. pr. v velikih motoričnih celicah hrbtnega mozga — značilno marogasto vnanjost. (Slika 1.) Množina tigroida živčnih celic je v neki odvisnosti od funkcije celice, v spočitih ce¬ licah n. pr. večja nego v utru¬ jenih, v obolelih, v degenera¬ ciji se nahajajočih pa razpade tigroid v drobna zrnca in sled- Slika št. 1. pjič popolnoma izgine. (Ty- Živčna celica s tigroidom. grol ysis. ) O pomenu in nalogi tigroida si avtorji niso edini. Nekateri so mnenja, da ima isto funkcijo kot hromatin jedra. Razen pigmenta in tigroida vsebuje protoplazma živčnih celic tudi še mitohondrije, ki leže v obliki majhmTTzrnc ali drob¬ nih paličic med Nisslovimi te¬ lesci. Najvažnejši in najznačil¬ nejši element živčnih celic so pa nevrofibrile. To so, kakor pove že ime, najdrobnejše nitke, ki preprezajo v velikem številu celico, potekajoč po¬ samič ali v štrenah v najraz : ličnejših smereh, križajoč se in tvoreč preplete in mreže. Iz celice prehajajo v njene iz¬ rastke in obratno, pa tudi neposredno iz enega izrastka Slika št. 2. Živčna celica z. nevrofibrilami. v drugega. Najdrobnejši izrastki sestoje iz samih nevrofibril. (Slika 2.) 3 flpparato reticulare interno. C. Golgi slednjič je odkril s svojo impregnacijsko metodo v živčnih celicah še neko vrsto neenakomerno debelega, zrni- často zdebeljenega nitja, ki se prepleta v takozvani apparato reticulare interno. To je rahla mreža, ki leži v srednjih plasteh celice med periferijo in jedrom. (Slika 3.) Ker so našli v novejšem času slične tvorbe tudi v celicah dru¬ gih organov telesa, ni smatrati retikularnega aparata za speci¬ fično tvorbo živčnih celic. V morfološkem oziru se raz¬ likujejo živčne celice od drugih celic pred vsem po svojih izrast¬ kih. Vsaka prava živčna celica oddaja namreč iz svojega telesca po en, dva, ali več daljših ali krajših izrastkov, potom katerih stopa v fiziološki stik z drugimi živčnimi celicami ali pa z organi, katerim dovaja, oziroma iz kate¬ rih odvaja po svojem izrastku živčno vzburjenje. Z ozirom na njih funkcijo delimo izrastke živčnih celic v dendrite in nevrite. Dendriti vodijo živčno vzburjenje proti .telescu celice, celulopetalno, nevriti pa iz telesca celice ven, celulofugalno. Vsaka živčna celica ima najmanj po en izrastek, ki je v tem primeru vedno nevrit. Take celice imenujemo uni- polarne. flko ima celica dva izrastka, je eden nevrit, drugi dendrit. Take celice imenujemo bipolarne. (Slika 8 b) flko pa ima celica več izrastkov, je eden nev¬ rit, vsi ostali so pa dendriti. Take celice imenujemo multipolarne. (Slika 8 a) Celice, ki imajo samo en izrastek, ki se pa kmalu po svojem izstopu iz celice deli v obliki črke „T“ na dve veji, ki potekata v različnih smereh, imenujemo psevdounipolarne. V tem primeru je ena obeh vej po svoji funkciji nevrit, druga dendrit. Te celice so značilne za spinalne ganglije. (Slika 4.) Psevdounipolarne celice so se razvile iz bipolarnih na ta način, da sta se prvotno ločena izrastka vedno bolj zbliževala in slednjič strnila v skupen povesek, ki vsebuje celulopetalne poleg celulofugalnih fibril. rit Slika št 4. Psevdounipolarna celica. 1 * 4 'Vv\j7'i Dendrit* ,MT Dendriti so debeli protopiazmatični izrastki celice, ki se polagoma zožujejo, deleč se prej ali slej v bolj ali manj gosto vejevje. Njih široka baza je iste strukture kot telesce celice, vsebuje tigroid, med katerim se vijejo nevrofi- brile. Vejice dendritov pa sestoje iz samih nevrofibril, med katerimi in krog ka¬ terih leži nekoliko lepilne perifib rilarn e substance; in sicer sestoje debelejše veje dendritov iz številnih para¬ lelno ležečih fibril, najfi- Slika št. 5. nejše pa iz ene same, ki Purkynejeva celica. N '’ vnt j Q obdaja pičla perifibri- larna substanca. S tem, da se ta po smrti celice zrničasto zgosti, nastanejo na dendritih majhne varikozitete. Z ozirom na število, dolžino in način delitve dendritov razli¬ kujemo različne tipe živčnih celic. Pri „Purkynejevih“ celicah skorje malih. možgan se deli na¬ vadno edini, močni dendrit po¬ stopno v vedno bolj gosto vejevje, ki leži podobno vejevju špalir- nega drevja v eni ravnini. (Slika 5.) Drugi tip celic skorje malih možgan predstavlja slika 6. Pri teh se posamezni dendriti (na¬ vadno 3 — 4 po številu) dele šele v neki oddaljenosti od celice vsak zase v majhen šopek vejic (grmi- Multipolarna celica malih možganov. ček ) ( takozvani telodendrion. Piramidne celice skorje velikih možganov so iztegnjene v svojem vrhu v dolg dendrit, ki oddaja številne stranske vejice in se razcepi naposled daleč od celice v redkovejnast telodendrion. Iz stranskih voglov piramide izvira po en sličen, dasi krajši dendrit. (Glej sliko 7.) Motorične celice hrbtnega mozga oddajajo številne iregularno razpredeljene dendrite, kojih vejevje obdaja od vseh strani celico. (Glej sliko 8 a.) 5 Multipolarne celice simpatičnih ganglijev so označene s tem, da nosijo konci njih dendritov oziroma dendritovih vejic majhne kavlje. (Glej sliko 9.) Pri bipolarnih celicah spiral¬ nega in vestibularnega ganglija notranjega ušesa tvori iztegnjen dendrit nitko perifernega živca slično dendritu psevdounipolar- nih celic, ki doseže neredko dol¬ žino do enega metra. Nevrit a = multipolarna celica. b — bipolarne celice Nevrit izvira iz celice v širokem stožcu (bazalni stožec), ki se hitro zoži v droben cilinder, takozvano vlakno (axon, ftchsen- zylinder). Bazalni stožec nevrita sestoji iz narahlo združenih nevrofibril z bogato perifibrilarno substanco brez tigroida. V vlaknu se pa stisnejo nevrofibrile v soliden povezek, s pičlo razvito perifibrilarno substanco. V svojem poteku oddaja nevrit v centralnem živčevju nežne stranske vejice, takozvane kolate- rale, ki se razpletajo na svojih koncih v majhne grmičke (telo- dendrije). (Slika 7.) Potom kolateral in njihovih telodendrijev stopa nevrit in preko njega posredno tudi dotična živčna celica v fiziološki stik z drugimi živčnimi celicami, ki leže v večji ali manjši bližini nevrita. Kakor njegove kolaterale se razcepi tudi nevrit sam po daljšem ali krajšem poteku v celulofugalni smeri 6 v več ali manj številne telodendrije ali pa nosi na svojem koncu posebne tvorbe, ki posredujejo stik z drugimi živčnimi celicami ali pa z elementi perifernih organov (mišic in žlez). Slika št. 9. Celice simpatičnega ganglija (Muller). Z ozirom na jpotek, dolžino in končni razplet njihovega pevrita delimo živčne celice v dva tipa. Celice z ravnokar opi¬ sanim, dolgim, v telodendrije ali posebne priprave se končujočim nevritom, imenujemo celice Dei.tersovega tipa. Nevrit celic Gol- gijevega tipa pa razpade že v neposredni bližini celice v obširno vejevje najdrobnejših fibril, brez telodendrijev ali drugotnih ter¬ minalnih tvorb. (Slika 10.) Nevrite celic Deitersovega tipa in dendrite bipolarnih oziroma psevdouni- polarnih živčnih celic, ki segajo daleč od celice, označujemo tudi kot ž ivč no nitje. Živčno nitje sestavlja periferne živceTh mozgovino centralnega živčevja. Na tvorbi mozgovine centralnega živčevja se ude¬ ležujejo samo nevriti, periferne živce pa sestavljajo tako nevriti kakor dendriti. Nitje perifernih živcev, ki ga tvorijo nev¬ riti in ki vodi živčno vzburjenje celulofu- galno, imenujemo motorično, nitje pa, ki ga tvorijo dendriti in ki vodi vsled tega živčno vzburjenje celulopetalno, ime¬ nujemo senzibilno. Pretežna večina živčnega nitja, naj že predstavlja nevrite ali dendrite, se obda prej ali slej s posebnimi ovoji ali tulci. Slika št. 10. Celica Golgijevega tipa (Rauber). 7 dendriti Z ozirom na število in strukturo teh ovojev razločujemo a) živčno nitje z mielinom, b) živčno nitje z nevrilemom, c) živčno'nTtfe z mielinom in nevrilemom in d) gola vlakna brez vsakega ovoja. Neposredno po svojem izstopu iz živčne celice je vsaka živčna nitka golo vlakno, ki se obda šele v neki oddaljenosti od svoje celice z enim ali z obema ovojema. Živčne nitke centralnega živčevja se obdajo samo z mielinjimi tulci. Ker mielin energično lomi svetlobne žarke, je živčna substanca, ki sestoji iz takega nitja, bele barve (substantia alba = mozgovina), kjer pa prevladujejo v živčevju živčne celice s svojimi golimi dendriti in golimi pričetki nevritov, je živčna substanca sive barve (substantia grisea — serovina). To dejstvo izrazimo lahko tudi takole: dokler in kadar poteka živčna nitka v serovini, je golo vlakno, kadar pa poteka v mozgovini, je ob¬ dana z mielinjim ovojem. Živčne nitke, ki zapuščajo centralno živ¬ čevje in se združujejo v motorične periferne živce, in dendriti psevdounipolarnih celic spi- nalnih ganglijev, ki se združujejo v senzibilne periferne živce, se obdajo vrh mielina še z nevrilemom. Tik predno se razplete nitka perifernega živca v organu, ki ga vživčuje, izgubi najprej svoj mielin, pozneje svoj nevri- lem in postane zopet golo vlakno. (Slikali.) Nitje perifernih simpatičnih živcev je ob¬ dano samo z nevrilemom in je vsled tega sive barve (Remakovo ali želatinozno nitje). Mielin je mešanica tolšči sorodnih snovi protagona in lecitina, ki vsebuje nekoliko beljakovine in neko roževini sorodno snov: nevrokeratin. Slednji preprega mielin v obliki fine mreže, kar postane vidno, ako raztopimo njegovo toščevino v alkoholu ali etru ali pa ako barvamo živčno nitko z železnatim hema- toksilinom. Nekateri avtorji menijo, da je ta mreža umetni pro¬ dukt preparacije nitke. Slika št. 11. Shema nevrona (Stohr). 8 Mielinji tulec je v svežem stanju ostrih kontur, se pa začne na zamrli živčni nitki hitro zgoščevati in grudasto razpadati. Na živčnih nitkah, ki so obdane od mielina in nevrilema, opazimo v presledkih od Oi do 1 mm takozvane Ranvierjeve preščipe, to so obročkasta mesta, na katerih manjka mielin. Mielinji tulec sestoji potemtakem iz posameznih si sledečih, 0.1 — 1 mm dolgih segmentov, ki so tem daljši, čim debelejša je dotična živčna nitka, flko kanemo na mesto Ranvierjevega pre- ščipa kapljico 0.5 % srebrovega nitrata in izpostavimo nato živčno nitko solnčni svetlobi, nastane v Ranvierjevem preščipu majhen črn križec kot izraz dejstva, da se je barval del central¬ nega vlakna (aksona) in pa neka snov, ki leži v globini Ran¬ vierjevega preščipa v obliki obroča (vezne pločice) krog vlakna. (Slika 12.) Razen Ranvierjevih preščipov, ki so značilni za živčno nitje z mielinjimi tulci in ki jih najdemo tudi na popolnoma svežem nitju, opazimo na zamrli nitki v mielinu poševne ozke razpoke, takozvane Schmidt-Lantermannove zajede, ki dele mie¬ linji segment v številne cilindro-konične podsegmente. (Slika 13.) Na živčnih nitkah animalnih (cere- brospinalnih) perifernih živcev leži, kakor omenjeno, vrh mielina še nežna proto- plazmatična kožica, takozvani nevrilem, ki nosi na svoji notranji strani drobna jedrca Vsakemu mielinjemu segmentu odgovarja pa eno jedrce nevrilema. Na mestih Ran¬ vierjevih preščipov, kjer manjka mielin, leži nevrilem neposredno na centralnem vlaknu, oziroma na zgoraj omenjeni vezni pločici (Zwischenscheibe). (Slika 13.) Živčna celica z vsemi svojimi iz¬ rastki in njihovimi terminalnimi tvor¬ bami (telodendriji etc.) tvori morfološko, trofično, genetsko in funkcijonaino enoto, takozvani nevron. Nevroni so edini bistveni element živčevja. Ves mehanizem živčnih pojavov temelji na funkcijonalni kooperaciji neštetih nev¬ ronov in edino na njej. Nevroni vežejo periferijo telesa s cen- Slika št. 12. Živčne nitke z Ranvier- jevimi križki (Szymonovicz) 9 - R- p- 1 tralnim živčevjem, tvorijo maso tega živčevja in posredujejo zopet med njim in eksekutivnimi organi periferije. V tej svoji funkciji so priklopljeni drug na drugega v obliki verig. (Slika 14.) Nevronske verige nastanejo na ta način, da se razplete ter¬ minalni grmiček (telodendrion) nevrita nevrona 1. reda krog ce¬ lice nevrona II. reda (oziroma stopi v stik z njegovimi dendriti). Ta prevzame živčno vzburjenje in ga oddaja po svojem nevritu nevronu 111. reda itd. Kontroverzno pri tem je še prašanje, ali so zvezani posamezni nevroni nev¬ ronske verige med seboj le „per contiguitatem", to je potom oz¬ kega kontakta telodendrija nev¬ rona 1. reda z dendriti nevrona II. reda, ali pa „per continuita- tem“, to je potom nepretrga¬ nega prehoda nevrofibril iz enega nevrona v drugega. V tem pri¬ meru bi bile živčne celice le ne¬ kaki nutritivni elementi živčevja, funkcijonalni element bi pa tvo¬ rile edinole nevrofibrile. N e v r o g 1 i o z n a tkanina. Kakor živčna sestoji tudi nev- rogliozna tkanina iz celic in iz nitja. Nitje gliozne tkanine tvo¬ rijo ali izrastki glioznih celic ali pa samostojne nitke, ki niso s celicami v nikakem stiku, ki so pa po svojem izvoru njihov pro¬ dukt. Gliozno nitje tvori gosto pletenino, v koje mrežah in zan¬ kah leže živčne celice s svojimi izrastki (dendriti). V neposredni bližini živčnih celic je nevro- gliozna tkanina zgoščena v nežne membrane. Sch. VI. J. n. Slika št. 13. Živčna nitka z ovoji (Szymonovičz). R. p. — Ranvierjev preščip. Sch. — Schmidt-Lantermannova zareza. VI. = Vlakno (axon). J. n. = Jedrce nevrilema. M = mielin. N = nevrilem. V. p. — vezna pločica. 10 Nevrogliozne celice delimo z ozirom na njih vnanjo obliko a) v ependimske, b) v astrocite in c) v iregularne. Ependimske celice so iztegnjenega, cilindričnega telesa, s podolgastim jedrom in dolgim, Slika št. 14. Nevronske verige. I, II, lil = centripetalni nevroni. 1, 2 = centrifugalni nevroni. Bpc = Psevdounipolarna ceiica. Sc= senzibilna celica hrbtnega mozga. Cms — celica možganske skorje. Mcm — motorična celica možganov. Meh = motorična celica hrbtnega mozga. Kol = kolaterala. nitkastim izrastkom. Podobno epetelijam, obdajajo dupline centralnega živčevja, pošiljajoč svoje dolge izrastke v periferni smeri v maso živčevja. Ma ven- trikularni strani nosijo drobne laske, ki mole v iumen ven- triklov (duplin). (Slika 15 c.) flstrociti so nepravilno zvezdnatih telesc, iz katerih izvirajo daljše ali krajše nitke. flstrociti z dolgimi izrastki (Langstrahler) (Slika 15 a) leže pred vsem v mozgovini, oni s kratkimi izrastki — Kurz- strahler — izključno le v se¬ rovim centralnega živčevja. — (Slika 155.) Iregularne gliozne celice se nahajajo pred vsem v skorji malih in velikih možganov in v retini. V perifernem živčevju tvori nevroglija zgoraj omenjene ovoje: nevrilem in mielin.Tudi mielinji ovoj ni nič drugega nego z mielinom impregni¬ rana gliozna tkanina. Jedrca na notranji strani nevrilema pa predstavljajo preostanke nevroglioznih celic. Novejši histologi smatrajo gliozne ce¬ lice centralnega živčevja za umeten produkt barvilnih in impregnacijskih metod in me¬ nijo, da je nevrogliozna tka¬ nina plazmodičnega značaja, to se pravi, da sestoji iz citoplazmatične mase, v kateri leže številna jedra. V tem glioznem plazmodiju so takorekoč potop¬ ljeni pravi živčni elementi serovine: živčne celice in njih goli izrastki, v mo¬ zgovim pa tvori glia mielinje ovoje. V prvem kakor dru¬ gem primeru je njena naloga izo¬ lacija živčnih ele¬ mentov napram ve¬ znemu tkivu. Živčevje je tako po svojem nervoznem kakor glioznem tkivu ektodermalnega iz¬ vora. Ob času, ko se strneta dorzalna ro¬ bova nevralnega žleba v medularno cev, se¬ stoji stena slednje iz v več slojih ležečih, nediferenciranih epitelskih ekto- dermalnih celic, ki se strnejo pozneje v plazmodium, v takozvani myeIo- spongium. Myelospongium je razvojna podlaga tako živčne kakor nevro- gliozne tkanine. V njegovih notranjih plasteh se pojavijo že zgodaj velike, svetle, kroglaste celice, ki se živahno dele. To so primarni nevroblasti. Njih telesca izpremene v toku razvoja svojo okroglo obliko v kijasto. Primarni nevroblasti romajo v perifernejše dele myelospongija, kjer se razvijajo dalje. S tem, da se njih kijasto telesce na enem koncu vedno bolj izteguje in zožuje, se razvije š časom dolg izrastek; primarni nevrit. Pozneje se po¬ javijo v primarnem nevroblastu in njegovem nevritu nevrofibrile (= sekun¬ darni nevroblast). Nevriti sekundarnih nevroblastov rastejo vedno bolj v dolžino in dosežejo slednjič periferijo nevralne cevi, kjer zavijejo v longi¬ tudinalno smer ali se pa zarijejo v neposredni bližini nevralne cevi ležeče miotome. Ko izrastejo iz telesca sekundarnih nevroblastov protoplazmatični dendriti je razvoj živčnih celic končan. Periferni del myelospongija, v katerem dozorevajo nevroblasti, se dife¬ rencira v nevrogliozno tkanino: po mnenju starejših avtorjev v gliozne celice (astrocite), po mnenju novejših pa v plazmodični gliaspongium, dočim se formirajo spongioblasli, ki obdajajo lumen nevralne cevi epitehalno v ependim. c b a Slika štev. 15. Nevrogliozne celice (Stohr) a) iz mozgovine, b) iz serovine, c) ependimske celice. I. Del. Centralno živčevje. 1. Poglavje. Morfologija centralnega živčevja. Centralni živčni sistem (systema nervorum centrale) predstavljajo mase živčne substance, ki polnijo notranjost lobanje in kanal hrbtenice. Kranialni del te živčne mase, ki leži v no¬ tranjosti lobanje, imenujemo možgane (encephalon), spinalni del pa, ki leži v hrbtenici in ki je skozi foramen occipitale magnum z možgani v nepretrgani zvezi, imenujemo hrbtni mozeg (me- dulla spi n alis). Neposredno nadaljevanje hrbtnega mozga v možganih, ki nosi na svojem koncu možganski hemisferi, na svoji dorzalni strani pa male možgane, imenujemo možgansko deblo (truncus cerebri). (Glej sliko 16.) V možganih in v hrbtnem mozgu izvirajo številni živci, ki stopajo skozi bazalne predore (foramina) in špranje (fissurae) lobanje in skozi intervertebralne predore hrbtenice, razprezajoč se nato po vseh delih telesa. Celokupnost teh živcev predstavlja periferni živčni sistem (systema nervorum periphericum). Centralno živčevje ne leži golo v lobanji, odnosno v hrbte¬ ničnem kanalu, marveč je obdano krog in krog z ovoji iz vezne tkanine, s takozvanimi opnami (meninges), ki prehajajo tudi na periferne živce, spremljajoč jih v njihovem poteku proti pe- perifernim organom. Centralno živčevje tehta pri srednje veliki moški osebi po¬ prečno 1410 g in tvori približno 1/45 celokupne teže telesa. V zgodnjem embrionalnem razvojnem stadiju predstavlja človeški plod majhen, s serozno tekočino napolnjen mešiček, kojega stena je na tako- zvanem animalnem polu zdebeljena v okroglo pločico: žametni ščitek (Embryonalschildchen). flko motrimo žametni ščitek v njegovem prvem stadiju razvoja, opazimo na njem, in sicer nekako v njegovi sredini, majhno, lijasto odprtino: blastoporus, ki prehaja zadaj v ozek praustni žlebiček (Urmundrinne). 13 Dočim deli praustni žlebiček žametni ščitek v simetrično levo in desno polovico, tvori blastoporus mejo med njegovo prednjo (kranialno) in zadnjo (kavdalno) polovico. Kmalu po razvoju praust in praustnega žlebička se pojavi v mediani črti prednjega dela ščitka sagitalno potekajoča odebelina, sestoječa iz visoko- V.m Centralno živčevje. Shematično po Rauberju. cilindričnih ektodermalnih celic: takozvana medularna plošča (Medullar- platte), ki prehaja na straneh v nizek enoslojen epiderm (trofoblast). Medu¬ larna plošča se pojavi najprej na kranialnem koncu ščitka, odkoder se širi v kavdalni smeri proti praustom, ki jih obda slednjič s svojim kavdalnim koncem tako, da leži njih odprtina (blastoporus) na njej. Istočasno se pojavijo na praustnem žlebičku regresivni procesi. Ta se umika takorekoč pred rastočo medularno ploščo, postaja vsled tega vedno krajši in krajši in izgine slednjič popolnoma. Med tem se je medularna plošča žlebasto poglobila s tem, da sta se njena stranska robova latvasto dvig nila. Iz medularne plošče se je razvil me d ul ar n i žleb. (Medullarrinne). Medularni žleb je posebno močno razvit na kranialnem koncu ščitka, kjer tvori tri mehurčkaste izbokline, iz katerih se razvijejo pozneje primarni možganski mehurji. Visoko dvignjena robova desne in leve strani medularnega žleba se namreč strneta slednjič v dorzalni mediani črti in izpremenita s tem medularni žleb v medularno cev. — Medularni žleb se začnezapirati na meji med poznejšimi možgani in hrbtnim 14 mozgom in se zapira od tega mesta v kranialni smeri naprej in v kavdalni smeri nazaj. Mesto, kjer prehaja že zaprta medularna cev v še odprti me- dularni žleb imenujemo neuroporus. S sukcesivnim zapiranjem medularne cevi se premikata oba nevropora in sicer prednji proti kranialnemu, zadnji proti kavdalnemu koncu. Slednjič je medularna cev v vsej svoji dolžini za¬ prta, izvzemši najskrajnejši kranialni in najskrajnejši kavdalni pol, dokler se ne zapreta tudi ta dva. Kranialna polovica medularne cevi je, kakor omenjeno, močneje raz vita in nosi tri mehurčaste nabrekline, takozvane primarne možganske me¬ hurje: prosencefalni, mesencefalni in rombencefalni mehur. Ostali del me¬ dularne cevi je enakomerno širok in tvori razvojno podlago hrbtnega mozga Centralno živčevje (možgani in hrbtni mozeg) se razvije torej iz eno¬ stavne medularne cevi, koje stene se¬ stoje iz ektedermalnih epitelialnih celic. S tem, da se stene medularne cevi s proliferacijo in diferencijacijo njenih celic na različnih mestih različno mo¬ gočno zdebele, nastanejo različne tvorbe centralnega živčevja. Ch — Chorda dorsalis Ek — Ektoderm En = Entoderm M = Mesoderm Alc = Medularna cev Mp = Medularna (nevralna) plošča Mž = Medularni žleb A. Hrbtni mozeg. Medulla spinalis. Medulla spinalis, vsestransko zdebeljena medularna cev z ozkim centralnim kanalom, ostankom prvotne obširne votline, predstavlja spinalni del centralnega živčevja, leži v kanalu hrbtenice, in sega od gornjega roba prvega vratnega do drugega lumbalnega oziroma s svojo dolgo grivo do drugega kokcigealnega vretenca. Slika št. 17. Razvoj nevralne cevi. a Po svoji obliki je hrbtni mozelp torej iztegnjeno, cilindrično, pri odrastlem človeku poprečno 43 cm dolgo in kakih 36 g težko telo, ki spominja nekoliko na mozeg cevastih kosti (odtod njegovo ime), ki pa ni ž njim v nikakem sorodstvu. V dorzoventralni smeri nekoliko stisnjen, meri ta živčni cilin¬ der v sagitalnem premeru 8—10 mm-, v frontalnem (prečnem) pa 10 — 14 mm. Na gornjem, kranijalnem koncu prehaja v kranijalno živčevje, na spodnjem, kavdalnem se pa končava v koničast „medularni stožec" (conus medullaris). Iz vsake strani hrbtnega mozga izvira 31^ spinalnih živcev (nervi spinales), ki ga dele na ravno toliko segmentov. To dejstvo je izraz prvotno segmentalne organizacije človeškega telesa. Vsak nevralni segment oddaja po dva para živčnih korenin, in sicer izvirata na trebušni (ventralni) strani simetrično ležeči prednji (ventralni), na hrbtni (dorzalni) strani pa simetrično ležeči dve zadnji (dorzalni) korenini. (Radices anteriores sive ventrales et posteriores sive dorsales). (Glej sliko 18.) Nervalni segment hrbtnega mozga s spinalnimi koreninami. (Lehmann.) Prednja in zadnja korenina vsakega segmenta ene strani konvergirata v lateralni smeri in se strneta slednjič v spinalni živec (nervus spinal is), ki stopa skozi foramen intervertebrale, med dvema vretencema dotične segmentne višine hrbtenice izven kanala. Zadnja korenina se tik, predno se združi s prednjo, odebeli v intervertebralnem predoru v spinalni ganglion (gan- glion spinale). Kakor je razvidno iz slike 19, sestoji vsaka spinalna korenina iz cele vrste drobnejših ali debelejših snopičev živčnih nitk, ki se združijo slednjič v skupen povezek, tako, da oddaja hrbtni mozeg prav za prav v nepretrgani vrsti radikularno nitje (fila radi- 16 cularia), ki se formira šele naknadno, primerno številu inter- vertebralnih predorov, v 31 parov spinalnih korenin. Z ozirom na intervertebralne predore, skozi katere stopajo spinalni živci, ki izvirajo v njem, delimo hrbtni mozeg na štiri oddelke: Radices nervi spinalis. (Lehmann.) Fila radicularia G. sp = Ganglion spinale R. a = Radix anterior R. p — Radix posterior 1. Pars cervicalis (C) sega od gornjega roba prvega vratnega do gornjega roba zadnjega vratnega vretenca in oddaja na vsaki strani 8 parov živčnih korenin, ki se združujejo v 8 parov cervikalnih živcev (nervi cervicales). 2. Pars thoracalis (Th) sega od gornjega roba zadnjega vratnega do srede 10. torakalnega vretenca in oddaja korenine za 12 parov torakalnih živcev (nervi thoracales). (Glej sliko 20.) 3. Pars lumbalis (L) sega od srede 10. torakalnega do gornjega roba prvega lumbalnega vretenca in oddaja korenine za 5 lumbalnih živcev (nervi lumbales). 4. Pars sacralis (S) leži v višini prvega lumbalnega vre¬ tenca in oddaja v gosti vrsti 5 parov živčnih korenin za 5 sakralnih živcev (nervi sacrales). 5. Pars coccygealis za spodnjim robom prvega lum¬ balnega vretenca oddaja nitje za kokcigealni živec (nervus coccygea!is). 17 Hrbtni mozeg ne polni torej vse dolžine hrbteničnega kanala, temveč se konča že v višini - spodnjega roba prvega lumbalnega vretenca z medularnim stožcem (conus medullaris). Vsled tega se ne krijejo segmenti mozga s segmenti hrbtenice (vretenci). Živčne korenine lumbalnih in sakralnih in deloma tudi že torakalnih segmentov morajo potekati daljšo ali krajšo progo v kanalu navzdol, predno dosežejo svoja intervertebralna izstopišča. Po¬ sledica tega je dolga griva živčnih ko¬ renin (cauda equina), ki začenja v višini prvih lumbalnih segmentov, obdaja medularni stožec in polni hrbte¬ nični kanal od prvega lumbalnega vretenca navzdol do trtice (os coccy- gis). Slika 20. Na površini hrbtnega mozga je opa¬ ziti več longitudinalno potekajočih bolj ali manj globokih zarez, ki dele kakor pri egipčanskem stebru, živčni cilinder v sekundarne stebrine (Saulenleisten). V mediani (simetralni ravnini) se zajeda v ventralno (prednjo) stran hrbtnega mozga globoka fissura mediana anterior, ki jej odgo¬ varja na dorzalni (zadnji) strani plitki sulcu s medianus posterior. Fissura mediana in sulcus medianus delita hrbtni mozeg v simetrični po lovici: v desno in levo. Dorzolateralno od prednje fisure leži na vsaki strani komaj naznačen sulcus lateralis anterior, ventro- lateralno od zadnje zareze pa bolje izraženi sulcus lateralis posterior. Stebrine, ki leže med temi zare¬ zami, imenujemo z ozirom na njih no¬ tranji ustroj „svežnje“ (funiculi) in razločujemo: Slika št. 20. Hrbtenica s hrbtnim mozgom. (Bing.) Spl. knj. III. 2 18 1. Funiculus anterior (prednji sveženj), med prednjo mediano in prednjo stransko zarezo. 2. Funiculus lateralis (stranski sveženj), med prednjo stransko in zadnjo stransko zarezo. 3. Funiculus posterior (zadnji sveženj), med zadnjo stransko in zadnjo mediano zarezo. Vjjornjih delih hrbtnega mozga, nekako od 5. torakalnega segmenta navzgor, je zadnji sveženj razcepljen v dva povezka: v medialnL ob zadnji mediani zarezi ležeči funiculus gracilis (Goli) in v lateralni, ob zadnji stranski zarezi ležeči funiculus cuneatus (Burdach). Oba loči takozvani sulcus inter- medius posterior. (Slika 21.) Tudi na prednjem svežnju se opazi majhna sekundama zareza: sulcus intermedius anterior, ki loči medialno ležeči fasciculus pyrami- dalis anterior in lateralno ležeči fasciculus anterior proprius V prednji stranski zarezi hrbtnega mozga stopa nitje prednje (ventralne), v zadnji stranski zarezi pa nitje zadnje (dorzalne) korenine na površje. V vratnem in lumbalnem delu, kjer izstopajo mogočne ko¬ renine ekstremitetnih živcev, je hrbtni mozeg zdebeljen v tako- zvane natoke: , intumescentia cervicalis et lumbalis. Intumescentia cervicalis sega približno od drugega vratnega do drugega torakalnega vretenca in ima svoj maksimum v višini C 6. Intumescentia lumbalis začenja v višini Th. 10 in doseže svoj maksimum v višini Th 12. (Slika 20.) Hrbtni mozeg se jsoži v višini prvega lumbalnega vretenca koničasto v medularni stožec (con us medullaris), ki prehaja na svojem 2 mm debelem koncu v drobno terminalno nitko (filum terminale). Ta sega, obdana od nitja spinalne grive (lumbalnih in sakralnih korenin) navzdol do trtice, kjer je pri- rastla na zadnjo ploskev drugega kokcigealnega vretenca. Oni del terminalne nitke, ki leži v nezoženi duralni vreči skupno z nitjem spinalne grive, imenujemo notranji del (filum termi¬ nale in tern um), oni del pa, ki ga obdaja vagina terminaiis durae matris predstavlja filum terminale externum. Prvotno^ega medularna cev kavdalno do konca mesodermalne plošče, iz katere se razvije skelet hrbtenice, zato sega tudi hrbtni mozeg prvotno do konca vertebralnega kanala. Od tretjega embrionalnega meseca naprej pa raste hrbtenica hitreje, nego hrbtni mozeg, vsled česar roma ta s svojim kavdalnim koncem vedno bolj v kranialni smeri, dokler se ne ustavi v 19 definitivni višini 1. lumbalnega vretenca. Njegov že prvotno obliterirani najkavdalnejši del, ki je prirastel na trtico, se pa izvleče v tenko nitko: filum terminale. Ko se začne zapirati medularna cev v mediani črti in se nato odločevati od krijočega jo epiderma, se odcepi nekaj celic od slednjega in obleži pod njim ob dorzalnem šivu medularne cevi. (Slika 17.) Ta sagitalno med epidermom in medularno cevjo ležeči steber celic je razvojna podlaga spinalnih ganglijev. Njegove celice zapuste namreč v poznejšem razvoju mediano črto in romajo, deleč se v dve skupini, v lateralni smeri na desno in levo med medularno cev in mesodermalne somite, kjer obleže, tvoreč dva sklenjena stebra celic ob vsaki strani medularne cevi. Kmalu nato razpade vsak steber potom segmentacije v posamezne vsestransko sepa- rirane ganglije. Notranja konfiguracija hrbtnega mozga. (Villiger.) 2 * 20 Iz prereza hrbtnega mozga je razvidno, da sestavljata njegovo maso dve, po strukturi in barvi različni substanci: serov ina (substantia grisea) in mozgovina (substantia alba). Substantia grisea.) . Substantia grisea./(serovina) leži kot nekak stržen v notranjosti hrbtnega mozga, obdana krog in krog od bele sub¬ stance in ima na prerezih obrise velike latinske črke „H“ ali še bolje: obrise metulja s simetrično razprostrtimi krili. V sredi v mediani črti prehajata masi serovine leve in desne strani v tako- zvani sivi komisuri /(commissura grisea,/ Cmg) (glej sliko 21) druga v drugo. Ker se raztega serovina zdržema po vsej dolžini hrbtnega mozga, predstavlja v resnici nekako v mozgovini sto¬ ječo traverzo iz sive substance. Na vsakostranski polovici prereza te traverze razločujemo po dva roglja (cornua), v resnici stebra (columnae), in sicer prednji in zadnji steber: columna ante- rior et posteriox>(Ca in Cp). Pr ednji steber (columna anterior, Ca) je na prerezih glavasto zdebeljen in ne sega nikjer do periferije. Iz njegove mase izvirajo nežna septa, ki se zajedajo v obdajajočo ga mozgo- vino. Zadaj prehaja zdržema v zadnji steber. Areal, kjer prehaja prednji steber v zadnji, se imenuje zona intermedia. Zadnji ste ber (columna posterior, Cp) začenja z debelo bazo iz intermediarne zone, se zoži nato v „vrat“ (cervix, Cv), ki preide v kijasto glavo (caput). Onstran glave je zadnji steber koničasto zožen v apex, na katerem razločujemo 2 pododdelka: želatinozno substanco (substantia gelatinpsa, Rolandi, Sg), ki obdaja kot ozek pas v obliki polumeseca glavo stebra in periferno od nje ležeči marginalni pas (zona marginalis, Zm). Med marginalnim pasom in periferijo leži ozko polje bele substance, takozvani Lissauerjev pas (Zona LissauerL, ZL). V vratni in prsni višini je iztegnjen prednji steber na strani rtičasto v stranski steber (columna 1 a te r a li s,*- Cl), ki pre¬ haja dorzalno v retikularno formacijo .(formatio reticularis, Frt), t. j. v mrežasto razpredeljeno serovino, ki izpolnjuje kot med prednjim in zadnjim stebrom. V sivi komisuri {Cmg), ki veže serovino desne in leve strani hrbtnega mozga, leži obdan od enoslojnega cilindričnega epen- dimskega epitela, cevkasti, 50—100/* široki, pri odr&slem človeku deloma tudi obliterirani centralni kanal (canalis centralis). Na ec ' . 21 prerezih okrogle ali ovalne oblike postane na prehodu hrbtnega mozga v oblongato špranjast, v spodnjem delu medularnega stožca se pa razširi v takozvani ..terminalni ventrikel" (ven- triculus terminalis) t. j. 8— 10«w dolgo, 0‘5—2 mm široko votlino, ki prehaja spodaj v najfinejši kanal terminalne nitke. Serovina, ki obdaja centralni kanal je bogata na glioznih elementih, od tod tudi njeno posebno ime: substantia gela- tinosa (grisea) centralis. Del komisure, ki leži ventralno od centralnega kanala, se imenuje ^commissura grisea anterior, oni pa, ki leži dorzalno, commissura grisea posterior./ Substantia alba.f Substantia alba/(mozgovina) obdaja krog in krog serovino. V njeno površino se zajedajo v prejšnjem odstavku omenjene zareze. Iz prereza je razvidno, da sega fissura mediana anterior ( Fma ) kot široka špranja globoko v mozgovino hrbtnega mozga. Med njenim dnom in sivo komisuro ležeči prehod mozgovine iz ene polovice v drugo predstavlja belo komisuro.(commissura alba , CmdR flreal mozgovine, ki se razprostira med prednjim stebrom in prednjo mediano fisuro, imenujemo prednji sveženj (funiculus anterior, Fa). (Glej sliko 21.) Prednji sveženj prehaja ventrolateralno na periferiji prednjega stebra serovine zdržema v stranski sveženj. Mejo med obema tvorijo fila radicularia anteriora, to so živčne nitke, ki izvirajo v prednjem stebru, prerijejo na tem mestu mozgovino in se prikažejo v prednji stranski zarezi kot prednja korenina (radis anterior, Ra) na površini hrbtnega mozga. Stranski sveženj funiculus lat e ral is, Fl) zavzema areale lateralno od prednjega, stranskega in zadnjega stebra serovine in prehaja preko Lissauerjevega pasu v zadnji sveženj. Mejo med obema tvori na površini suicus lateralis posterior (glej sliko 18) z vstopajočim nitjem zadnje korenine (radix! posterior, Rp). Zadnji sveženj (funiculus posterior, Fp) se razprostira medialno od zadnjega stebra serovine in se naslanja v mediani črti na zadnji sveženj kontralateralne strani. Mejo med njima tvori na površini plitki suicus medianus posterior ( Smp ), v notranjosti pa septum medianum posterius (Sp), ki sega do sive komisure. 22 Septum medianum posterius in fissura mediana anterior delita hrbtni mozeg simetrično v dve polovici. V gornjih prsnih in vratnih segmentih se zajeda v površino zadnjega svežnja sulcus intermedius posterior deleč ga v dva povezka: v medialni funiculus g ra ci 1 i s - Goli ( FG ) in lateralni funiculus cu n e at us - Burdach (FB). Tik medialno od zadnjega stebra serovine se zariva v Burdachov povezek nitje zadnje korenine (i?/) in žari od tu z medialne strani v zadnji steber. Ta areal zadnjega svežnja označujemo kot vstopni pas (Wurzeleintrittszone). CV = 5. cervikalni segment ThV — 5. torakalni segment LI = 1. lumbalni segment SI = 1. sakralni segment 5K = 5. sakralni segment Slika št. 22. Prerezi hrbtnega mozga (Villiger). Notranja konfiguracija hrbtnega mozga je v različnih segmentnih višinah v posameznostih različna. Dočim prevladuje v sakralnih in spodnjih lumbalnih segmentih serovina znatno nad mozgovino, je razmerje med njima v prsni in vratni višini baš obratno. Razlike v konfiguraciji serovine v različnih delih hrbtnega mozga so razvidne iz slike št. 22. B. Možgani. Encephalon. Možgani (encephalon), kranijalni del centralnega živčevja, polnijo notranjost lobanje in so po svoji zunanji obliki nekak izlitek lobanjine votline. Motreč jih od zgoraj (z dorzalne strani) 23 nam nudijo zunanjo obliko bolj ali manj pravilne elipsoidne poloble, koje površina je nagubana črevasto v številne „gube“ (vijuge = gyri), med katerimi se vijejo bolj ali manj globoke zareze: brazde (sulci) in špranje (fissurae). Preko sredine te možganske poloble se zajeda v mediani ravnini globoka špranja: fissura longitudinalis cerebri, deleč jo na dve simetrični hemisferi. Slika št. 23. Basis encephali. (Villiger.) Povsem drug pogled se nam nudi, ako pogledamo možgane z njih spodnje (bazalne) strani. (Glej sliko 23.) 24 Ob mediani črti, ki je naznačena po plitki, mestoma komaj vidni žlebasti zajedi, leže tvorbe, ki se morfološko povsem razli¬ kujejo od nagubane mase dorzalne in lateralne strani. Te ob mediani črti ležeče tvorbe predstavljajo »možgansko deblo" (truncus cerebri), ki leži kakor vgreznjeno v ono nagubano maso, ki ga obdaja spredaj, zadaj in ob straneh. Najkavdalnejši del možganskega debla, ki prehaja zadaj v hrbtni mozeg, je medulla oblongata. Iz njenega kijastega telesa izvira, hroščevim nožicam podobno, venec možganskih živcev. Na levo in desno od nje leže mase listnato narezane površine: hemisferi malih možganov (hemisphaeria cerebelli); pred njo se pa vije v prečni smeri mogočno razvit pas bele živčne substance, ki se izgublja na levo in desno v hemisferah malih možganov: takozvani mostič (pons Varoli). Izpod kranialnega roba mostiča izvirata dva krepka svežnja, ki izgineta po kratkem divergentnem poteku zopet v globino možganov. To sta »možganska rokava" (pedunculi cerebri). (Glej tudi sliko 26.) Preko prednjega konca možganskih rokavov se vijeta od leve in desne dva tanjša povezka: »vidna svežnja" (tractus optici), ki se strneta v mediani črti v vidno križišče (c hi asm a o ptic um). V vidnem križišču izvirata »vidna živca" (nervi optici). Tractus optici z vidnim križiščem tvorijo prednjo mejo četverokotnega polja sive barve, ki leži pred mostičem, med možganskima rokavoma. Zadnji poglobljeni del tega polja, kojega dno je sitasto naluknjano, se imenuje »interpedunkularna kotanja" (fossa i n ter p ed u n cu 1 a r i s), njeno naluknjano dno pa »substantia perforata posterior". Na prednjem robu perforirane substance se dvigujeta iz sivega polja dve majhni, beli, krtinasti tvorbi: »mamilarna telesca" (corpora mamillaria), ki ju loči mediana zareza. Onstran mamilarnih telesc se dviguje dno sivega polja v podobi lijasto iztegnjenega mehurčka (tuber cin ere um), ki nosi pri intaktnih možganih na svojem koncu malini podobno telesce: »možganski podvesek" (hypophysis cerebri). Onstran vidnih svežnjev leži na vsaki strani naluknjano polje sive barve: substantia perforata anterior, ki prehaja na straneh v globoko zajedo, v lateralno možgansko fisuro (fissura cerebri lateralis). Kotanja, koje dno tvori substantia perforata anterior in ki prehaja na strani v lateralno fisuro, se imenuje vallecula cerebri lateralis. Iz prednjega dela prednje perforirane 25 substance se dviguje na vsaki strani trikotna žmulasta tvorba: trigonum olfactorium, ki prehaja spredaj vtractus olfac- torius. Slednji se napne na svojem koncu v bulbus olfac- torius. Cb = Cerebellum ch = Lamina chiastmatis Cp. q = Corpora quadrigemina = Diencephalon = Epiphysis = Hypophysis = Infundibulum = Isthmus = Komisurna plošča : Lamina terminalis cinerea = Tuber mamillare D E Hy i /s Km I.t.c m Al = Mesencephalon Al o = Medulla obfongata Al s = Medulla spinalis po = Penduculus opticus _Rhombencephalon Rhinencephalon = Telencephaion = Nervus trigeminus = Nervus facialis = Nervus acusticus = Nervus glossopharyngeus = Nervus vagus Rh T 5 7 8 9 W Nagubane mase, ki ob¬ dajajo od vseh strani mo¬ žgansko deblo, predstavljajo možganski hemisferi (He- misphaeria cerebri). Globoka zajeda, ki loči male možgane od hemisfer, se imenuje fissura trans- versa cerebri. Pri pogledu s strani opazimo od bazalnih tvorb le male možgane, izpod katerih moli navzdol, od hrbtnega mozga odrezana oblongata. Razviti možgani tehtajo pri srednje velikem človeku moškega spola poprečno 1370 t?, pri ženski pa 1240 tf. Njih specifična teža je 1040, njih Razvoj možganov. (Hochstetter.) I. =Možgani 5.98 mm dolgega embriona II. =Možgani 10.40 mm dolgega embriona lil. —Možgani 19.40 mm dolgega embriona 26 volumen 1330 kubičnih cm. V svežem stanju so možgani mehke, nekako sluzaste konzistence in izpremene, položeni na mizo, vsled lastne teže svojo obliko v toliko, da se sploščijo in razširijo kakor da bi se hoteli razlezti. Njih substanca vsebuje 80% vode. Možgani polnijo, ležeč v treh ovojih, skoro popolnoma votlino lobanje, vsled česar je njih vnanja oblika v veliki meri odvisna od konfiguracije lobanje. V sagitalnem premeru merijo možgani 170/77/?;, v prečnem pa 140 mm. Razvojna podlaga možganov so, kakor že zgoraj omenjeno, trije primarni encefalni mehurji nevralne (medularne) cevi, namreč prosencepha lon, mesencephalon in rhombencepha- lon. Najdaljš i od teh mehurjev je rhombencenphalon, ki pre¬ haja zadaj neposredno v hrbtni može57~ ~Zoženi del med njim in srednjim (mesencefalnim) mehurjem imenujemo možgansko ožino (isthmus). (Glej sliko 24 1.) Ker preraste medularna cev s svojim kranialnim delom znatno hranivni mešiček, na katerem počiva, se začne kriviti navzdol, in sicer se ukrivi najprej na dveh mestih, na prehodu rombencefala v hrbtni mo¬ zeg (zatilna krivina — Na- ckenbeuge)in na prehodu rombencefala v mesence- falon (v ožini). Posledica tega je, da tvori romben- cefalon s hrbtnim mozgom na eni in prednjima pri¬ marnima mehurjema na drugi strani skoro pravi kot. Iz ventrolateralne stene vsake strani prosencefal- nega mehurja se izboči že zgodaj ozka cevkasta izbo¬ klina, ki raste hitro v dorzo- lateralni smeri in se razširi na svojem koncu v majhen mešiček. Ta cevka (pedun- culus opticus) z me¬ šičkom (vesica optica) je razvojna podlaga vidnega živca z retino. Skoro istočasno se začne izbokavati dorzalni del prednje stene prosencefalnega mehurja v mogočno sekundarno izboklino, 27 v takozvani t elencepha lon (7), ki raste hitro v vseh svojih delih izvzemši onih, ki leže v njegovi mediani ravnini. Posledica tega je, da se zaje med njegovo desno in levo polovico globoka špranja: fissura longitudinalis, deleč ga v dve hemisferi. Preostanek pro- sencefalnega mehurja, ki nosi na svojem koncu sekundarna telencefalna (hemisferna) mehurja imenujemo sedaj diencepha- lon (D). Prosencephalon razpade torej v diencephalon in telen¬ cephalon. Med tem se je vkrivil tudi mesencephalon (srednji primarni mehur M) v celoti v spredaj spodaj konveksnem loku nazaj in približal s tem dno diencefala dnu rombencefala. To mesencefalno krivino imenujemo parietalno (Scheitelkriimmung). (Glej sliko 24 II.) V nadaljnjem razvoju se vpogne še rhombencephalon v svoji sredini v spodaj konveksnem loku navzdol in razpade s tem na dva dela: na zadnji, preko zatilne krivine vTirbtni mozeg prehajajoči myeIencephalon in na prednji, od mesencefala po ožini ločeni metencephalon. (Glej sliko 24 III.) Iz imenovanih šest delov encefalne nevralne cevi, namreč iz telencefala, diencefala, mesencefala, ožine, metencefala in mielencefala se razvijejo vsi deli možganov, in sicer obstoji razvoj v bistvu v tem, da prehite nekateri deli v rasti druge in da se stene posameznih delov cevi neenakomerno odebele. Ob času, ko se loči medularna (nevralna) cev popolnoma od krijočega jo epiderma, sestoje njene stene izključno le iz epitelialnih ektodermalnih celic, in sicer so celice, ki tvorijo njeno ventralno steno (dno) in one, ki tvorijo njeno dorzalno steno (streho) kubične oblike in leže v enem sloju, dočim so celice stranskih sten prizmatične in leže v več slojih. Vsled tega ima tudi votlina cevi na prerezih obliko v ventrodorzalni smeri iztegnjenega ovala. Tudi v nadaljnjem razvoju ostaneta dorzalna in ventralna stena v bistvu pasivni, dočim se diferencira vsaka stranska stena v dve plošči: v bazalno (lamina basal is) in krilno (lamina alaris), ki ju meji na ventrikularni strani sulcus limitans lateralis. Posledica te diferenciacije je, da izpremeni tudi ventrikel na prerezu svojo ovalno obliko v rombiČno. Stranska kota tega romba tvorita na vsaki strani baš omenjeni sulcus limitans lateralis. (Glej sliko 25.) Iz bazalne in krilne plošče se razvijejo vsi glavni deli cen¬ tralnega življenja. In sicer je krilna plošča v bistvu razvojna 28 podlaga receptivnih (senzibilnih), bazalna plošča pa razvojna podlaga motoričnih delov (center) živčevja. a — lamina alaris b — lamina basalis c — Canalis centralis Dc. — Diencephalon 1 = Sulcus limitans M. o = Medulla oblongata M. s — Medulla spinalis /// = Ventriculus tertius IV = Ventriculus guartus Iz mielencefala se razvije me¬ dulla oblongata s IV. ventriklom. Dor- zalna stena tega dela nevralne cevi ostane trajno nežna epitelialna mrena, ki tvori pozneje streho IV. ventrikla. Iz metencefala .se razvijejo mali možgani z mostičem; in sicer tvori raz¬ vojno podlago mostiča lamina basalis, razvojno 'podlago malih možganov pa lamina alaris metencefalne cevi. Mesencefalon je razvojna podlaga možganskih rokavov s četveroglavičjem, in sicer se razvijeta rokava iz bazalne, četveroglavičje pa iz krilne plošče mesen- cefalne cevi. Preostanek prvotne votline je akvedukt. Streha diencefalnega dela nev¬ ralne cevi, ki krije preostanek prvotne votline, takozvani III. ventrikel, ostane trajno nežna epitelialna mrena, dočim se zdebeli krilna plošča stranske stene v mogočni Slika št. 25. Prerezi nevralne cevi. thalamus opticus z metatalamičnimi in epitalamičnimi tvorbami, bazalna plošča pa v hypothalamus. Iz telencefala se razvijeta hemisferi s stranskima ventrikloma, ki komunicirata trajno s tretjim ventriklom. Z ozirom na njih embrionalni razvoj delimo torej možgane v sledeče oddelke: 1. Telencephalon (predmožgani) obsega možganski hemis¬ feri z njihovimi notranjimi tvorbami in s stranskim ventriklom. 29 2. Diencephalon (medmožgani) obsega talamične tvorbe s tretjim ventriklom. 3. Mesencephalon (sredmožgani) obsega sistem m ožgans kih rokavov s četveroglavičjem in možganskim vodovodom. 4. Isthmus (ožina) obsega vezna ročaja s prednjim jadrom. 5. Metencephalon (zamožgani) obsega mostič__in male možgane s čet rtim ventriklom. 6. Myelencephalon (pomožgani) obsega oblongato s cen¬ tralnim kanalom odnosno četrtim ventriklom. Telencefalna mehurja predstavljata v razvitih možganih možganski hemisferi (hemisphaerium), dočim predstavljajo ostali deli možgansko deblo (truncus cerebri). Hernisferi z med- in sredmožgani označujemo tudi kot velike možgane (cerebrum). Medularna cev se začne zapirati in odločevati od krijočega jo epiderma na meji med možgani in hrbtnim mozgom in se zapira od tu v kranialni smeri naprej in v kavdalni nazaj. Kranialni pol nevralne cevi, ki se naj¬ pozneje zapre, leži na koncu strehe primarnega prosencefalnega mehurja. To mesto, ki ostane še nekaj časa v zvezi z nad, odnosno pred njim ležečim epidermom, je pozneje naznačeno z majhno izboklino z imenom processus neuroporicus. Ta tvori mejo med streho in prednjo (terminalno) steno nevralne cevi. Ta prednja stena, v kolikor ostane trajno nežna lamela, se imenuje lamina terminalis. Lamina terminalis prehaja spodaj v dno prosencefalnega mehurja, iz katerega se razvije pozneje tuber cinereum z lijem (infundibulum) in pa chiasma opticum. Dorzalna. polovica terminalne lamele se odebeli v takozvano komisurno ploščo, iz katere se razvijejo prednja komisura (commissura anterior), greda (corpus callosum) in pa septum pellucidum. I. Medulla oblongata. Kranijalno nadaljevanje hrbtnega mozga onstran izstopa 1. cervikalnega živca (Cl), od gornjega roba 1. vratnega vretenca (atlasa) navzgor, označujemo kot oblongato. Oblongata sloni s svojo ventralno ploskvijo na bazilarnem delu okcipitalne kosti in sega približno do srede strmine (clivus). Njena dolžina znaša 25 mm, največja širina \7 mm, največja debelina pa 15 mm. — Njena širina narašča v kranialni smeri, kar povzročuje njeno kijasto zunanjo obliko. Njen prehod v hrbtni mozeg ni ostro naznačen. Kot konvencijonalna meja med obema velja na ven- tralni strani spodnji konec motorične dekusacije (glej spodaj), dočim ni na dorzalni strani nobene izražene meje. Kranialno konča oblongata na ventralni strani ob spodnjem robu mostiča, na dorzalni strani pa tvorijo mejo med njo in metencefalom striae medillares acusticae (Str. a. Slika 27.) 30 Vse zareze, ki se zajedajo v površino hrbtnega mozga, deleč ga v več svežnjev, prehajajo zdržema na oblongato. Tudi njo delita fissura mediana anterior {F. m. a. Slika št. 26) in sulcus medianus posterior (S. m. p. Slika št. 27) na dve simetrični polovici. Na desno in levo od prednje mediane fisure opazimo dve kijasti tvorbi: piramidi (pyramides, Py), ki odgovarjata prednjima svežnjema hrbtnega mozga. Piramidi oddajata v svojih spodnjih delih, in sicer menjaje* enkrat desna, enkrat leva, drobne povezke, Slika št. 26. Možgansko deblo z ventralne strani. (Po Landoisu.) 31 Biv Br. p C1 Cp. mm D.py F. ant F. lat Floc F. m. a f o. p Gg. s g-i g-m - Hyp Ins L.sl.i N. i Oi P. c Py S. bas. p S. h. c S. olf S. pf. a S pf. p Str. olf. 1 Str. olf. m. Tb.c Th.o Tr. opt Tr. olf II =N. III =N. IV =N. V = N. VI =N. vu - n. K sliki št. 26. = Lobulus biventer = Brachium pontis = Nervus cervicalis primus = Corpus mamillare = Decussatio pyramidum = Funiculus anterior = Funiculus lateralis = Flocculus = Fissura mediana anterior = Fasciculus ob!iquus pontis = Ganglion semilunare Gasseri = Corpus geniculatum laterale = Corpus geniculatum mediale = Hypophysis = Insula = Lobulus semilunaris inferior = Nervus intermedius (Sapolini) = Oliva inferior = Pedunculus cerebri = Pyramis = Sulcus basilaris pontis = Sulcus horizontalis cerebelli = Sulcus olfactorius = Substantia perforata anterior = Substantia perforata posterior = Stria olfactoria lateralis — Stria olfactoria medialis = Tuber cinereum = Thalamus opticus = T/ractus opticus — Tractus olfactorius opticus, VIII^ N. acusticus, oculomoto- IX = N. glossopha- rius, trochlearis, trigeminus abducens, . facialis, ryngeus, X =N. vagus, XI = N. accessorius XII =H. hypoglossus. Preko ventralne površine oblongate nega nitja, ki prihajajo od zadaj zgoraj piramide poševno navzdol in izginejo ki se križajo v mediani fisuri in-izginejo nato v notranjost. To važno kri¬ žanje piramidnega nitja z ene strani na drugo, vsled katerega je fisura na tem mestu nekako zabrisana, imenujemo piramidno ali motorično dekusacijo (decussatio pyramidum sive mo- toria, D.j>y ) Kranialno od dekusacije se fissura mediana zopet poglobi in v svojem gornjem koncu ob mostiču razširi v majhno kotanjicoz ime¬ nom fora men ca ec um. Lateralno od gornjega dela vsakostranske pira- mide leži ovalno, fižolu podobno telesce, tako- zvana oliva (Oi), ki joloči od piramide ostra zareza. V tej zarezi, ki odgovarja prednji stranski zarezi hrbtnega mozga ( sulcu s lateralis anterior) stopa, analogno motorič¬ nim koreninam spinalnih živcev, v številnih snopi¬ čih nervus hypoglos- sus ( XII) na površje, se vijejo nežne riže preč- , potekajo, preko olive in v prednji mediani fisuri. Celokupnost tega nitja označujemo kot stratum zonale me- dullae oblongatae. Glavni del tega prečnega nitja tvorijo fibrae arcuatae externae ventrales (glej notranji ustroj oblongate). Na dorzalni strani tvori sulcus medianus posterior (S. m.f. Slika 27) mejo -med desno in levo polovico. Kraj njega leži na vsaki strani zadnji sveženj s svojim medialnim (Gollovim) in lateralnim (Burdachovim) povezkom. Gollov povezek ( FG ) se napne v višini piramid v majhno odebelino, takozvani „kij“ (dava), Burdachov povezek ( FB ) pa v tuberculum cunea- tum ( Tbrcun ). Kranialno onstran teh betičastih tvorb se zadnji sneženj zopet zoži in zavije združen s stranskim svežnjem (F. lat) kot malomožganska vrv (corpus restiforme, Cfi.rJ) v ostri Slika št. 27. Možgansko deblo z dorzalne strani. Fossa rhomboidea. (Po Landoisu.) 33 K sliki št. 27. 77. cin = flla cinerea Br. cj = Brachium conjunctivum Br. p = Brachium pontis Br. qu. i = Brachium quadrigeminum inferius C. fac = Colliculus facialis Col. i = Colliculus inferior Col. s — Colliculus superior Cp.g.m = Corpus geniculatum mediale Cp.pin = Corpus pineale Cp. rf = Corpus restiforme F.B = Fasciculus cuneatus (Burdach) F. G. = Fasciculus gracilis (Goli) F. lat = Funiculus lateralis Fr = Frenulum veli medullaris anterioris Lc. c = Locus caeruleus S. med = Sulc. medianusfossaerhomboideae S. m.p. =Sulcus medianus posterior Str. a = Striae acusticae Str.med= Stria medullaris (thalami) Tb. cun = Tuberculum cuneatum Tg. XII =Trigonum hypog!ossi Th. o = Thalamus opticus Tr.hab =Trigonum habenulae Tr.Lm =Trigonum lemnisci IV—XI — Nervi cerebrales (IV= trochlearis, V — trigeminus, VII — fa¬ cialis, VIII = acusticus, IX = glossophar, 2f=:vagus, XI = accessorius, sp = spinalis). l čc w Ltcue cAtAoifrn krivini v male možgane. (Glej tudi sliko 31.) Med prednjo in zadnjo stran¬ sko zarezo se razprostira stranski sveženj oblon- gate (F. lat), ki se ode¬ beli v višini piramid v dve odebelini: vventralno, na prednjo stransko zarezo meječo olivo (Oi) in v dorzalni, na zadnjo stran¬ sko zarezo meječi, tu¬ berculum cinereum. Med tema dvema ode- belinama leži preostali, jarkasto vglobljeni del stranskega svežnja, v ka¬ terem stopa nitje 11., 10. in 9. možganskega živca (Ah. accessorius, va- gus in glossopha 1 ryngeus) na površje. Dorzalni del stranskega svežnja se onstran sivega tuberkla zopet zoži in združi na to z zadnjim svežnjem v malo- možgansko vrv. ; z>Y7 Centralno ležeči kanal hrbtnega mozga zavzame s početkom oblongate vedno bolj ekcentrično lego v dorzalni smeri in stopi slednjič, krit le še od tenke epitelijalne mrene (lamina chorioidea epithelialis) tik pod površje. Istočasno se mogočno razširi v prostorno duplino: četrti ventrikel (ventriculus quartus). Prehod centralnega kanala v četrti ventrikel je naznačen po prečno postavljenem tračku mozgovine, tako zvanem zapahu (obex), ob katerem konča sulcus medianus posterior. Dočim ležita zadnja svežnja hrbtnega mozga in spodnjega dela oblongate paralelno kraj zadnje mediane fisure, divergirata od tam, kjer konča zadnja zareza z zapahom in se odpre če¬ trti ventrikel, v lateralno-kranialni smeri, objemajoč na ta način zadnji del četrtega ventrikla, oziroma romboidne kotanje (glej stran 44). Spl. knj. III. 3 34 V špranji med oblongato in spodnjim robom ventralnega dela mostiča stopa radikularno nitje 6. možganskega živca (nervus abducens — VI), dorzokranialno od olive, v kotu, ki ga tvorijo oblongata, mostič in mali možgani (Kleinhimbriicken- winkel) pa nitje 7. in 8. možganskega živca {Nn. facialis in acusticus) iz možganskega debla. II. Metencephalon. a. Pons (Varoli). Medulla oblongata konča na ventralni strani, kakor ome¬ njeno, ob spodnjem robu 20—30 dolgega, 30—36 mm ši¬ rokega in 25 mm debelega pasu mozgovine, takozvanega mo¬ stiča ( pons), kojega prečno potekajoče nitje prehaja na straneh neposredno v stranska ročaja malih možganov (brachia pon tis Br.ft). Na mostiču razločujemo dve površini: v sagi- talni in frontalni smeri konveksno napeto ventralno in ravno dorzalno (ventrikularnoJT^Slednja tvori sivo dno prednjega dela četrte možganske dupline kraniaino od akustičnih strun. (Glej IV. ventrikel.) Ventralna površina je vsled številnih prečno potekajočih drobnih, nitkastih prominenc rižasta, kar je izraz dejstva, da sestoji bazalni del mostiča v bistvu iz prečno pote¬ kajočega nitja (fibrae pontis). To nitje prehaja kakor rečeno na straneh v mostičja ročaja, nekaj ga' pa zavije v longitudi¬ nalni smeri kavdalno navzdol proti facialovi korenini. Ta poT 1 vezek nitja označujemo kot fasciculus obliquus pontis (J. o. p. siika 26). Iz stranskega pobočja mostiča vsake strani, in sicer iz srede njegove širine stopa na površje v dveh različno močnih snopičih senzibilno in motorično nitje (fila radicularia) živca trigemina (Vm in Fs). Črta, ki veže to nitje z izstopajočim nitjem živca faciala: linea trigemino-facialis, velja kot meja med mo¬ stičem in mostičjim ročajem, V mediani črti je bazalna površina mostiča žlebasto vglobljena v plitki, pa razmeroma široki sulcus basilaris pontis (S. bas. p), ki ga spremljata ob straneh dva nizka gre¬ bena: eminentiae pyramidales. Sulcus basilaris pontis vsebuje bazilarno arterijo. Kot fila lateralia pontis označujemo nekaj nežnih riž, ki se vijejo, prihajajoč od lateralne mesencefalne zareze, ob 35 gornjem robu mostiča in se pridružijo nitju možganskega rokava. Skeletotopično leži mostič s svojo ventralno ploskvijo na strmini (clivus) okcipitalne in sfenoidalne kosti in sega"“3Čr gornjega roba slonila turškega sedla (dorsum sellae turcicae). b. Cerebellum. Mali možgani, razvojni produkt dorsolateralne stene (krilne plošče) metencefalnega mehurja, so 120—150 g težko, 10 cm široko, 5 cm dolgo, v dorsoventralni smer i nekoliko stisnjeno, elipsoidno telo, ki leži v cerebelarnih kotanjah zaglavne kosti (os occipitale), krito od zgoraj od okcipitalne lopute velikih možganov, oziroma od tentorija durae matris cerebri. — Mali možgani krijejo z dorzalne strani oblongato v njenem celem obsegu in tvorljčTstreho srednjega dela IV. možganskega ventrikla. ftko motrimo male možg ane v njihovi naravni legi, ločimo na njih predvsem dve ploskvi: gornjo (f aci es s up eri o r), na katero se poveša okcipitalna loputa velikih možganov, in spodnjo (facies inferior), s katero počivajo na dnu zadnje lobanjine kotanje ( fossa cranii poste rior). Prehod gornje ploskve v spodnjo je naznačen po več ali manj ostrem robu (margo); in sicer označujemo oni del roba, ki leži pred lateralnimi vogli (angu|[ Jaterales, Al) organa (glej sliko 28 in 30) kot margo anterior, oni pa, ki leži za njimi, kot m a rg o poste rior- V svoji vnanji obliki spominjajo mali možgani nekoliko na obliko metulja z razprostrtimi krili. Krili predstavljata takozvani hemisferi (h e m i s p h a eri a cerebelli), med katerima leži v sredi, sagitalno postavljeni črv (verm is cerebelli). Ker pre¬ segata hemisferi spredaj in zadajlcrva, sta prednji in zadnji rob ob mediani črti vglobljena v dve globoki zajedi, v prednjo: incisura cerebelli anterior (Tea) in zadnjo: inči s ura cerebelli po ste nor (Tep). Prehod črva v hemisferi je na¬ značen na gornji ploskvi po dveh pljtkih žlebastih zajedah, ki ležita desno in levo kraj njega, na spodnji ploskvi je pa po¬ greznjen ves črv v globok jarek: vallecula cerebelli, ki zija med hemisferama. Najprominentnejši prednji, oziroma zadnji konec hemisfere imenujemo prednji, oziroma zadnji vogel angulus anterior ( Aa ) resp. posterior (Ap). (Glej sliko 28.) ^ 3 * 4 36 Vsa površina malih možganov (hemisfer in črva) je kakor nasekljana v številne ozke, več ali manj paralelne, lokasto vpogrijene lamele (gyri cerebelli), ki so po globjih zarezah (sulci cerebelli), opredeljene v različno oblikovane loputice in lopute (1 o^u22 a _et^^^ i< £e i rebe^iI^ Slika št. 28. Facies superior cerebelli. (Lehmann.) 5 = Lobulus semilunaris superior. Glavna teh zarez, sulcus horizontalis cerebelli (Shc), se zajeda v zadnji rob, sega na straneh daleč preko lateralnih voglov do vstopa mostičjih ročajev in tvori mejo med gornjo in spodnjo polovico malih možganov. V njej končavajo oziroma začenjajo druge glavne zareze. Te so: 37 1. Sulcus cerebelli superior (Ssp); začenja pred late¬ ralnim voglom v horizontalni zarezi in se vije v zadaj konveksnem loku preko dorzalne (gornje) ploskve hemisfere na črva, kjer se izlije v istoimensko zarezo druge strani. Četverokotni areal dorzalne ploskve malih možganov, ki leži pred to zarezo, ime¬ nujemo četverokotno loputico (lobulus quadrangularis, 3 in 4). Preko nje se vije sekundarni sulcus collateralis superior (Ssa), deleč jo v dva dela: v prednji (pars anterior, 3) in zadnji (pars posterior, 4). Na črvu odgovarja kvadrangularni loputici takozvani „hrib“ črva (monticulus vermis), in sicer njenemu prednjemu delu culmen monticuli, (3") (vrh hriba), zadnjemu delu pa deciive monticuli, (4‘) (strmina hriba). Kvadrangularna ioputica in črv sežeta preko prednjega roba na prednji del spodnje ploskve. (Glej sliko 30.) Loputica sega pri tem do horizontalne zareze ( Shc ), črv pa do prednjega jadra (Vma), na katerem počiva s svojim koncem. Del črva, ki leži onstran prednjega roba, pred vrhom hriba, se imenuje lobulus cent ral is (2’), vijugice pa, ki leže na prednjem jadru, predstav¬ ljajo takozvani jeziček (lingula vermis.) Lobulus centralis prehaja na straneh v takozvani perotki (alae lobuli centralis, 2), lingula pa v nežni vi n c ul um lingulae, (7). Zarezo med jezičkomjn centralno loputico ime¬ nujemo precentralno (sulcus praecentralis), ono med centralno loputico in hribom pa postcentralno (sulcus po st centrali s). Polumesečni areal gornje ploskve malih možganov, ki leži za gornjo malomožgansko zarezo (Ssp) in sega zadaj do hori¬ zontalne zareze (Shc) predstavlja gornjo semilunarno loputico (lobulus semilunaris superior, 5) ki ji odgovorja na črvu folium vermis (5') (listič). (Slika 28.) 2. Sulcus cerebelli inferior ( Sia , slika 29) začenja v horizontalni zarezi pred lateralnim voglom, poteka v zadaj kon¬ veksnem loku preko hemisfere in se zaje v črva pod imenom sulcus postpyramidalis. Kijasto oblikovani areal spodnje ploskve malih možganov, ki leži pred to zarezo, imenujemo lobulus biventer (7).— Biventru, ki ga deli sulcus collateralis inferior. (Sel) v dva dela: v pars anterior in pars posterior, odgovarja na črvu pira¬ mida (pyramis vermis, (7’.) Biventer sega spredaj do hori¬ zontalne zareze, ki ga loči od kvadrangularne loputice. (Glej tudi sliko 30.) 38 Polumesečni areal, ki leži za spodnjo malomožgansko zarezo (S/a), imenujemo lobulus semilunaris inferior ( 6 ). Ta meji zadaj na horizontalno zarezo ( Šhc ), ki ga loči od gornje semilunarne loputice. Na črvu odgovarja spodnji semilunarnt loputici takozvana žmula: tuber vermis {&). 9 = Fiocculus 3. Sulcus cerebelli medialis (Sm) se vije skoro v sagitalni smeri preko spodnje ploskve in prehaja na črva pod imenom sulcus praepyramidalis. flreal malih možganov, ki leži medialno pred to zarezo, imenujemo malomožgansko tonzilo (tonsiiia cerebelli, S), ki ji odgovarja na črvu uvula (<§”). Tonzila počiva v globoki kotanji: nidus avis, iz katere se da brez težave cela izluščiti. Pred uvulo č rva leži nodulus vermis ( 9 '), ki nosi na svojem koncu drobno lamelo: zadnje jadro (velum me- 39 dullare poste nuj). Jadro je na straneh po ozkem tračku mozgovine z imenom pedunculus flocculi (9p) v zvezi s kosmuljo (flocculus cerebelli, /7), 'to je z onim delom malo- možganske hemisfere, ki je viden na bazi malih možganov tik za mostičjim ročajem v obliki iz horizontalne zareze se dvi- fll = flngulus lateralis Br. p = Brachium pontis Sc/ — Sulcus collateralis inferior Shc — Sulcus horizontalis cerebelli Sia = Sulcus cerebelli infer. (anterior) Sm = Sulcus medialis l/ma=Velum medullare anterius Vmp = Velum medullare posterius 1 — Vinculum lingulae 2' = Lobulus centralis 2 = flla lobuli centralis 3’ = Culmen monticuli 3 = Pars anterior lobuli quadrangul. 4 = Pars poster, lobuli quadrangul. 6 = Lobulus semilunaris inferior 7 = Lobulus biventer 8 = Tonsilla 9' = Nodulus 9 = Flocculus 9p= Pedunculus Flocculi Sulcus horizontalis cerebelli deli male možgane v gornjo in v spodnjo polovico, (gornji in spodnji črv). Gornjo polovico tvorijo na hemisferi vinculum lingulae ala lob. centralis pars ant. lob. quadrangular. pars. post. „ lobulus semilunar. sup. na črvu lingula lobulus centralis culmen monticuli declive monticuli folium vermis. 40 Spodnjo polovico tvorijo na hemisferi lobulus semilunar. inf. lobulus biventer tonsilla flocculus na črvu tuber vermis pyramis uvula nodulus. Gornja in spodnja malomožganska zareza pa delita male možgane na tri lopute: lob us su p eri or tvorijo oni deli, ki leže pred gornjo zarezo to so: lobulus quadrangularis hemisfere z jezičkom, centralno loputico in hribom črva; lobus posterior tvorijo oni deli, ki leže med gornjo in spodnjo zarezo; to so: lobulus semilunaris superior et inferior hemisfere z lističem (folium) in žmulo (tuber) črva; lobus inferior tvorijo oni deli, ki leže pred spodnjo zarezo; to so; lobulus biventer, tonsilla in flocculus hemisfere z odgovarjajočimi tvorbami črva (pyramis, uvula in nodulus). Gornjo malomožgansko zarezo (sulcus cerebelli superior) imenujejo nekateri avtorji „sulcus cerebelli superior posterior“ in označujejo z imenom „sulcus cerebelli superior anterior" ono zarezo, ki smo jo mi imenovali „sulcus collateralis superior". Spodnjo malomožgansko zarezo (sulcus cerebelli inferior) pa imenujejo „sulcus cerebelli inferior anterior" in označujejo z imenom „sulcus cerebelli inferior posterior" sekundarno zarezo, ki se vije preko spodnje semilunarne loputice, deleč jo v dva dela. Te slednje zareze mi nismo navedli, ker ni konstantna. Sekundarno zarezo, ki deli biventer v dva dela, smo pa imenovali analogno s sekundarno zarezo, ki deli kvadrangularno loputico, sulcus colla¬ teralis. Na malih možganih smo razločevali torej 6 zarez: 1. sulcus horizontalis, 4. sulcus collateralis superior, 2. sulcus superior, 5. sulcus collateralis inferior, 3. sulcus inferior, 6. sulcus medialis. Male možgane veže troje parov takozvanih ročajev (b r a c hi a cerebelli) z ostalim centralnim živčevjem. (Glej sliko 31.). 1. Brachia cerebelli ad pontem (Brf) (brachia pontis = mostičja ročaja) zapuščata na spodnji prednji strani med vsako- stransko kvadrangularno loputico in tonzilo, na prednjem koncu horizontalne zareze, krita od kosmulj, notranjost malih možganov, konvergirata v svojem poteku naprej in prehajata v maso mostiča. 2. Brachia conjunctiva (Br.cj) (prednja ali vezna ročaja) zapuščata na prednjem robu, medialno od mostičjih ročajev male možgane, konvergirata v svojem poteku naprej in navzgor 41 proti četveroglavičju in zgine ta drug poleg drugega pod zad¬ njima glavicama. Med njima je. razpeta.. lamela mozgovi.ne: prednje jadro (velum m e d u 11 a r e a n t e r i u s), ki nosi na svojem hrbtu nežne vijugice jezička črva (lingula vermis). Brachia conjunctiva s prednjim jadrom tvorita prednji del strehe IV. ven- trikla. (Glej str. 44). Zagledamo jih, ako dvignemo, prednji rob malih možganov. Slika št. 31. Brachia cerebelli. (Rauber.) Brej = Brachium conjunctivum Sip = Sulcus lateralis posterior Brp = Brachium pontis Smp — Sulcus medianus posterior Crf — Corpus restiforme Str. m — Striae medullares Sip — Sulcus intermedius posterior C/ = Colliculus inferior Cs = Colliculus superior. 3. Corpora restiformia ( Ctf) (zadnja ročaja = malo- možganski vrvi) sta podaljška zadnjih in stranskih svežnjev hrbtneaa mozga, vstopata na spodnji strani pod male možgane, -- - , križata prednje ročaje in zavijeta skoro pravokotno med pred¬ njima in stranskima ročajema v notranjost malih možganov. Corpora re st i f or m iaJv.ori ta.stra n sk i meji zadnjega dela romboidne kotanje^ (Glej tudi .sliko 27). Zagledamo jih, ako dvignemo zadnji rob malih možganov. 42 Pregled zarez in loputic malih možganov. Hemisphaerium; pars sup. — Vermis s up. — Hemisphaerium; pars sup. Vinculum lingulae — Lingula — Vinculum lingulae Sulcus praecentralis Ria lobuli centr. — Lobuluscentralis — Ria lobuli centr. Sulcus postcentralis Pars ant. lob. quadrang. — Cuimen — Pars ant. lob. quadrang. Sulcus collateralis superior Pars post. lob. quadrang. — Declive—Pars post. lob. quadrang. Sulcus cerebelli superior Lobulus semilunar. sup.— Folium —Lobulus semilunar. sup. Sulcus cerebelli horizontalis Lobulus semilunar. inf. — Tuber — Lobulus semilunar. inf. Sulcus cerebelli inf. — Sulcus postpyram — Sulcus cerebelli inf. Lobulus biventer — Pyramis — Lobulus biventer Sulcus medialis — Sulcus praepyram — Sulcus medialis Tonsilla — Gvula — Tonsilla Flocculus — N od ul us — Flocculus Hemisphaerium; pars inf. — Vermis inf. — Hemisphaerium; pars inf. V teku drugega embrionalnega meseca se krilni plošči metencefalne cevi vsled bujnega razvoja celic v intermediarni plasti tako zdebelita, da prominirata mogočno v notranjost votline. Pozneje prevladuje rast na zunaj, vsled česar se izbočita krilni plošči v tej smeri. Koncem tretjega embrional¬ nega meseca predstavljata male možgane dve mogočni odebelini krilnih plošč, ki se strneta slednjič v dorzalni mediani črti in zrasteta druga z drugo. Tik ob šivu se razvije črv, iz ostalih delov krilnih plošč pa malomožganski hemisferi. c. Ventriculus quartus. Med mostičem in oblongato z ene in malimi možgani z druge strani se razprostira obširna možganska duplina, nepo¬ sredno nadaljevanje centralnega kanala hrbtnega mozga: četrti ventrikel (IV. možganska duplina). (Glej sliko 32.). Ventriculus quartus ima v sagitalnem prerezu obliko šotora, kojega gornji kot (fastpgjiim) sega visoko pod črva 43 malih možganov, kojega dno pa le ži na hrb tu ob longate. od¬ nosno mostiča. To dno ima rombičen-Hoiis in tvori plitko, rom- bično oblikovano kotanjo (fossa rhomboidea. (Slika 27.) ■Rc.o j Rc.i. Ch.o. / / Rr.p- Cm-p. Ip.pm. L.qu V.m.a Slika št. 32. Možgansko deblo v medianem prerezu. (Rauber.) u-u /V strani loči sulcus medianus, ki se razširi onkraj prednjih i. f glavic pod češariko vtrigonum subpineale, zadaj spodaj pa se izgublja v smeri proti prednjemu jadru. Pri tem ga spremlja na vsaki strani droban trak mozgovine, takozvani frenulum veli medullaris anterioris (Fr. Slika—27), ki se proži med zadnjo glavico vsake strani in prednjim jadrom. Desno in levo od njega stopa nitje trohlearnega živca (IV) na površje in zavije nato krog možganskega rokava pod H bazo možganov. Prednji in zadnji glavici loči sulcus tra-ns- versus. 47 Od vsake glavice vodi preko stranskih pobočij pokrova greben moz govi n e: brachium quadrigeminum, ki veže ' dotično glavico s talamičnimi tvorbami. Brachium q u a d ri g em i n u m superius veže prednjo glavico deloma z vidnim pomolkom (thalamus opticus), deloma z vidnim svežnjem (tractus opticus) iste strani ib predstavlja lateralno korenino vidnega svežnja. Poteka kot bel trak med vidnim pomolkom in medialnim kolenjim telescem (corpus StK a. Thalamus opticus. Thal am us opticus (vidni pomolek), razvojni produkt dorzo- lateraine stene sekundarnega diencefalnega mehurja, je kijasto, v sagitalni ravnini konveksno nazaj in navzdol vpognjeno telo, ki prehaja zadaj-spodaj v tractus opticus. Med vidnima pomol- koma desne in leve strani leži ozka špranja: ventriculus tertius. (V3. Slika 34.) Na vidnem pomolku vsake strani razločujemo štiri ploskve, in sicer medialno (ventrikularno), dorzalno (fornikalno), late¬ ralno (kapsularno) in ventralno. (hipotalamično). Vertikalno postavljena facies medialis je prosta, meji v vsej svoji dolžini na tretji ventrikel, sega zadaj do njegovega prehoda v akvedukt, spredaj do njegovega prehoda v stranske ventrikle hemisfer, v ventralni smeri pa do hipotalamične za¬ reze (sulcus hypothalamicus). (Slika 32.) Njena površina nosi ependim in je vsled tega sive barve. Navadno zrasteta cen¬ tralna dela medialnih ploskev desne in leve strani, tvorec takc- zvano osrednjo maso (massa intermedia, M. i.), ki se proži prek o venttikla Mejo med medialno in dorzalno ploskvijo tvori oster, lat- vasto dvignjen rob: s tria medullaris (Str. m.), ki se razširi zadaj v trikotno, horizontalno postavljeno lamelo: trigonum 49 habenulae (Tr. hab. Slika 27.), ki oddaja droben trak mozgo- vine z imenom habenula. Habenula ene strani se združi z C.cat. Horizontalni prerez skozi možgane. (Villiger.) B. c. p = Bulbus cornu posterioris C. caI — Corpus callosum Cc. av = Calcar avis C. f — Columna fornicis Cm. a = Commissura anterior Col. s = Colliculus superior C. pin — Corpus pineale C. s. p = Cavum septi pellucidi La = Lamina affixa L. s. p = Lamina septi pellucidi Spl. knj. III. Mi = Massa intermedia R. tr = Recessus triangularis Str. m — Stria medullaris Str. t = Stria terminalis Tb. a = Tuberculum anterius thalami T. ch — Taenia chorioidea T. f = Taenia fornicis Th. o = Thalamus opticus V. 3 — Ventriculus tertius 4 50 ono druge strani v lahnem zadaj konveksnem loku v tako¬ le zvano habenularno komisuro (commissura h a b e n u 1 a ru m). Na njenem konveksnem robu je pritrjeno majhno, ploščato te¬ lesce srčkaste oblike, takozvana češarika (corpus pineale, C. fin), ki se poveša med prednji glavici četveroglavičja. (Stran 34.) Stria medullaris ni nič drugega nego preostanek nezdebe- ljene epitelialne strehe III. ventrikla, ki je razpeta med vidnima pomolkoma, ki se pa pri odstranitvi pialne lamele, ki leži na njej, ob tem robu odtrga. V sagitalni smeri konveksno napeta facies dorsalis thalami optici je pokrita z nežno plastjo mozgovine (stratum zona le), ki krije talamična jedra. Vzdolž njene sredine se vije v smeri od spredaj nazaj plitek žleb: sulcus chorioideus, v katerem leži pri intaktnih možganih plexus chorioideus ventriculi lateralis. Prednji del gornje ploskve je napet v majhno okroglasto odebelino: tuberculum anterius Sha¬ lami (Tb. d), zadnji del pa se izboči v prominentno žmulo, talcozvano blazino: pulvinar thalami optici. 1 '* Prehod gornje proste ploskve v lateralno je naznačen po majhni veni (vena ter mi na lis), ki prominira, krita od nežne plasti mozgovine, iz živčne mase na površino. Ta linearna, ob lateralnem robu gornje ploskve vidnega pomolka potekajoča prominenca se imenuje stria terminalis (Str. t). — Plast mozgovine, ki krije terminalno veno, se vlega tudi še preko majhnega dela gornje ploskve pomolka in nosi ime: lamina , aff jy . a (L. a). Na njen rob je pri intaktnih možganih pripet plexus chorioideus ventriculi lateralis. Z lateralnim robom gornje ploskve se dotika thalamus opticus repa repatega jedra (cauda nucei caudati). Lateralna ploskev pomolka (facies lateralis thalami) je naslonjena neločljivo na notranjo vrzel (capsula interna), ventralna pa na hypothalamus. Thalamus opticus prehaja, kakor omenjeno, lateralno spodaj v vidni sveženj iste strani. Tik ob prehodu se napne v majhno, fižolu podobno telesce: corpus geniculatum laterale (lateralno kotenje telesce), ki leži lateralno od blazine in je v zvezi s prednjo glavico četveroglavičja iste strani. Medialno od njega leži slično telesce: corpus geniculatum mediale, ki ga loči od blazine pomolka ostra zareza. V njem se skončava 51 ročaj spodnje glavice četveroglavičja (brachium quadrigemin um inferius). Corpora geniculata predstavljata metatalamični del dien- cefala. b. Hypothalamus. Pod imenom hypothalamus razumemo tvorbe, ki so se razvile iz ventrolateralne stene"; iz dna in iz prednje stene dien- cefalnega mehurja. Dejali smo, da ostane njegovo d no nezde- beljeno in da se povezne navzdol. To poveznjeno dno je vidno na bazi razvitih možganov kot tuber ci n e reum z mamilar- nima telescema in vidnim križiščem, ki prehaja na straneh v tractus opticus. Corpora mamili ari a leže kavdalno ob vznožju sivega mehurčka in predstavljajo dve majhni, beli, poloblasti telesci, ki ju loči v mediani ravnini sulcus medianus. Spredaj , m e- dialrio in zadaj ostro omejeno se z niž uje vsako mamilarno te¬ lesce v smeri proti prednji perforirani substanci polagoma v takozvani mamilarni ročaj (brachium corporis mamillaris). (Glej tudi sliko 33.) Tuber cinereum predstavlja tenkcsnežno lamelo sive živčne substance, ki se poveša v obliki lijasto iztegnjenega me¬ hurja med vidnim križiščem in mamilarnimi telesci navzdol in tvori del dna lil. ventrikla. Ma straneh ga obdajata možganska rokava in vidna svežnja, onstran vidnega križišča se pa nada¬ ljuje pod imenom lamina termi n a 1 i s v smeri navzgor proti prednji komisuri in tvori prednjo spodnjo steno Ul. ventrikla. Chiasma opticum vbočuje prednji del sivega mehurja v ob¬ liki strme latve na znotraj v tretji ventrikel. Tuber cinereum s terminalno lamelo predstavlja sivo komi- suro baze možganov. (Commissura grisea basali s.) Tuber cinereum prehaja na svojem lijasto zoženem vrhu v cevkasti lij (i n f u n d i b u I u m), ki nosi na svojem koncu možganski podvesek: hypophysis. Hipofiza je v dorzoventralni smeri stisnjeno, iztegnjeno- ovalno, prečno postavljeno, precej trdo telo sivordečkaste barve, ki leži v ekskavaciji turškega sedla, pod prepono (diaphragma sellae turcicae. Slika 35.) Tractus opticus se vije kot ploščat sveženj od zadnjega konca vidnega pomolka krog možganskih rokavov proti mediani 52 ravnini baze možganov, kjer prehaja v chiasma opticum. (C/z. o. Slika 33.) Svoje nitje zajema deloma v vidnem pomolku (pulvinar) in kolenjih telescih, deloma pa preko gornjega gla- vičjega ročaja (brachium quadrigeminum superius) v prednji glavici četveroglavičja. Onstran možganskih rokavov tvori trac- tus opticus mejo med prednjo perforirano substanco in sivo komisuro, na katero je s svojo spodnjo ploskvo prirastek Cm. a Cl. f F. M /?. po = flrea parolfactoria Cl. f — Columna fornicis Cm. a — Commissura anterior Cm. hp — Commissura hippocampi Cm. p — Commissura posterior Cp. m = Corpus mamillare Cp. pin — Corpus pineale F. M — Foramen Monroi Gy. c — Gyrus cin guli Hy = Hypophysis L. qu = Lamina quadrigemina M. i — Massa intermedia /V. o = Nervus opticus Tractus opticus tvori z vidnim pomolkom spodaj spredaj odprt obroč, v katerega se vlega, prihajajoč medialno od spo¬ daj, sistem možganskih rokavov. 53 Streha diencefala ostane, kakor ponovno omenjeno, trajno nežna epitelialna mrena ( lamina chorioidea epithelialis), ki jo krije od zgoraj, v dveh lamelah ležeča, pia mater s šte¬ vilnimi krvnimi žilami. Pod pritiskom teh se vgrezne lamina chorioidea v obliki dveh ob mediani črti ležečih gub v notra¬ njost ventrikla, tvoreč takozvani plexus chorioideus ven- triculi tertii. Streha diencefala sega spredaj do prednje, zadaj do zadnje možganske komisure (commissura cerebri anterior et posterior). Prva pripada telencefalu, druga pa tvori mejo med diencefalom in mesencefalom. Commissura posterior leži v strehi, ravno nad ono točko, kjer se razširi vodovod v 111. ventrikel, in predstavlja prečno ležeč, okrogel, bel trak mozgovine, ostrih kontur, ki je pri odstranjeni strehi ventrikla viden pod habe- nularno komisuro. (Slika 35, Cm. p.) c. Ventricuhis tertius. Tretji ventrikel je ozka špranja med medialnima ploskvama vidnih pomolkov. Njegovo dno tvori spodaj zadaj prednji del zadnje perforirane substance z mamilarnima telescema; spodaj v sredi tuber cinereum z lijem in vidnim križiščem; spodaj spredaj pa lamina terminalis. Zadaj spodaj meji tretji ventrikel na možganska rokava, zadaj zgoraj na češariko, zadaj v sredi pa prehaja pod zadnjo komisuro v akvedukt. Njegovo streho / tvori lamina chorioidea epithelialis, ki je razpeta nad medialnima" ploskvama vidnih pomolkov, na robu z imenom stria medullaris. Kjer konča spredaj lamina ch. epithelialis, leži na vsaki strani ozki prehod lil. ventrikla v stranske ventrikle hemisfer: fo ra¬ men interventriculare, Monroi. Prednjo gornjo steno ventrikla tvori fornix (oblok, Cl.f ) s prednjo komisuro {Cm. a), ki prehaja spodaj v terminalno lamelo (lamina terminalis). Ventriculus III. se poglobuje spodaj za vidnim križiščem v recessus infundibuli, pred križiščem vrecessus opticus, zadaj na bazi češarike pa v recessus pinealis. (Glej tudi sliko 32.) Preko ožine tretjega ventrikla se proži ovalen cilinder sive barve: massa Tnfermedia, ki veže desni thalamus z levim. Pod njo se vije vglobljen v stransko steno ventrikla (medialno 54 ploskev pomolka) v smeri od interventrikularnega predora proti vhodu v akvedukt, sulcus hypothalamicus. i*> V. Telencephalon. Telencephalon ali hemisphaerium razvitih možganov delimo v plašč (pallium) in bazalno ploščo. a. Pallium. Plašč imenujemo oni mogočni del hemisferija, ki pokriva, vijoč se v obliki obroča _- 53“’sgredaj dorzalno nazaj in nato zopet navzdol, oni centralni del, ki ga tvorijo bazalni gangliji, prednja perforirana substanca in otok. Na njem razločujemo dve simetrični polovici, ki ju loči globoka, sagitalno potekajoča špranja: fissura longitudinalis cerebri. Vsaka polovica (hemisfera) im a p o tri ploskve, ki so vse tri črevesasto nagu¬ bane v številne loputice (lobuli) in gube (vijuge, gyri). Te plo¬ skve so: 1. dorzolateralna, v sagitalni in transverzalni smeri kon¬ veksno napeta: facies convexa sive lateralis, 2. bazalna, nekoliko konkavno vbočena: facies basalis, 3. vertikalno postavljena, ravna medialna: .facies m e- d i a 1 i s. Robovi, ki ločijo te ploskve, so: 1. dorzalni rob, v katerem prehaja dorzolateralna ploskev v medialno, 2. bazalni rob, v katerem prehaja medialna ploskev v ba¬ zalno, 3. lateralni rob, v katerem prehaja bazalna ploskev v dor- zolateralno. Ker se naslanjata simetrični hemisferi s svojima medial- nima ploskvama druga na drugo, je dorzalni rob hemisfere oster, dočim sta bazalni in lateralni rob zaokrožena. Površina plašča je v prvih stadijih razvoja še popolnoma gladka. V 3. fetalnem mesecu se pa začne, vsled hitrejše rasti hemisfere v sagitalni smeri, gubati v prečne gube, ki jim slede pozneje proti 6. fetalnemu mesecu, ko začne prevladovati rast v širino, longitudinalne brazde in gube. 55 Zareze na možganski površini, ki segajo v globino in vpli¬ vajo na vso debelino možganske stene do notranjih duplin, a. a = Ramus ascendens anterior fissurae Sylvii fig = Gyrus angularis C. a = Gyrus centralis anterior C. p = Gyrus centralis posterior cR = Sulcus centralis Rolandi F. i = Gyrus frontalis inferior f. i = Sulcus frontalis inferior F. m = Gyrus frontalis medius f. m = Sulcus frontalis medius F. s = Gyrus frontalis superior f. s = Sulcus frontalis superior ha = Ramus horizontalis anterior fissurae Sylvii /\ — Sulcus intermedius primus /, = Sulc. intermedius secundus ip • = Sulcus intraparietalis o. 'tr = Sulc. occipitalis transversus o. s — sulci occipitales superiores P. o = Polus occipitalis « = pars orbitalis, = p. o = Fissura parieto-occipitalis poč = Sulcus postcentralis prc. i = Sulcus praecentralis inferior prc. s = Sulcus praecentralis superior pr. o — Incisura praeoccipitalis P. s — Lobulus parietalis superior P. t — Polus temporalis p. tr = Sulcus parietalis transversus r = Sulcus radiatus Sm = Gyrus supramarginalis Sy = Fissura lateralis Sylvii hp = Ramus horizontalis posterior T. i — Gyrus temporalis inferior t. i — Sulcus temporalis inferior T. m = Gyrus temporalis medius t. m = Sulcus temporalis medius T. s — Gyrus temporalis superior t. s — Sulcus temporalis superior pars triangularis, ■( = pars opercularis gyri frontalis inferioris. 56 imenujemo fisure, one pa, ki vplivajo le na vrhnjo plast te stene (t. j. možgansko skorjo), imenujemo brazde (sulci). Vsako hemisfero delimo v pet glavnih oddelkov, takozvanih loput (lobi), in sicer: 1. lobus frontalis, 3. lobus occipitalis, 2. lobus parietalis, 4 lobus temporalis, 5. lobus fornicatus. Brazde, odnosno fisure, ki leže med temi loputami, imenu¬ jemo interlobarne. Te so: ^Fissura cerebri lateralis sive Sylvii (Sy); začenja kot truncus fissurae lateralis (Tr.Sy) na bazalni ploskvi hemisfere, v nam že znani kotanji z imenom valiecula late¬ ralis. Od tu se vije v dorzolateralni smeri na konveksiteto hemisfere, kjer poteka nazaj in nekoliko poševno navzgor. Po prestopu na konveksno stran oddaja dve krajši veji: ra mu s horizontalis anterior ( ha ) in ramus ascendens ante- rior {a. a), ki se oba zajedata v frontalno loputo. Na svojem kavdalnem koncu oddaja svojo končno vejo: ramus ascen¬ dens posterior, ki se zajeda v parietalno loputo. Glavni horizontalni del fisure na konveksiteti' hemisfere pa nosi ime ramus horizontalis posterior (hfi). Fissura cerebri lateralis tvori mejo med frontalno, odnosno parietalno in temporalno loputo. (Glej sliko 36.) Sulcus centralis, Rolandi ( cR ), začenja sredi dorzal- nega roba, ki ga najeda, poteka v ventralno prednji smeri preko konveksitete poševno navzdol in se konča tik nad lateralno fisuro. Sulcus centralis tvori mejo med frontalno in parietalno loputo. 0 Sulcus occipitalis transversus ( o.tr ), se vleče preko zadnjega konca hemisferne konveksitete v vertikalni smeri navzdol in tvori mejo med parietalno in okcipitalno loputo (na konveksni strani). (fpFissura pa rieto-occi p i tal is (p. o) začenja na dor- zalnem robu zadnjega dela hemisfere, ki ga globoko najeda, poteka na medialni ploskvi hemisfere poševno naprej in navzdol in tvori mejo med parietalno in okcipitalno loputo (na mediaini strani). (Glej sliko 37.) 5. Fissura collateralis {col) na bazalni strani poteka horizontalno v smeri od okcipitalnega proti temporalnemu polu 57 in tvori mejo med temporalno loputo in notranjim obročem. (Lobus fornicatus). 6. Sulcu s fornicatus se vije v obliki obroča na me- dialni ploskvi hemisfere in je sestavljen iz več delov, ki so: t a) sulcus cinguli (cž), na meji med frontalno loputo in S notranjim obročem, začenja spredaj spodaj pod kljunom grede Slika št. 37. Vijuge in brazde medialne površine hemisfere. (Villiger.) (rostrum corporis callosi), se vije nato v dorzalno konveksnem loku nad gredo nazaj in se obrne s svojo končno vejo: ramus ascendens sulci cinguli (m. ci ) (za zajedo centralne brazde) proti dorzalnemu robu, 58 b) sulcus s ubp arietalis ( 5 /) tvori neposredno nadalje¬ vanje prejšnjega, je pa pogosto tudi povsem samostojna brazda, c) prednji spodnji konec parietookcipitalne fisure (p. o) in d) prednji del koiateralne fisure (col), koje polarni konec nosi specialno ime: fissura rhinica ( rh ). Sulcus fornicatus tvori mejo med notranjim obročem in ostalimi loputami hemisfere. / Lobus frontalis. Frontalna loputa sega na konveksni strani: zadaj do cen¬ tralne brazde (c R ), spodaj do lateralne fisure (Sp); na medialni strani jo pa loči od notranjega obroča sulcus cinguli («). Preko njene površine se vijejo sledeče brazde: (Slika 36.) 1 a) sulcus praecentralis; poteka vzporedno s centralno brazdo in seže s svojim spodnjim koncem na areal, ki leži med centralno brazdo in prednjo gornjo vejico (ramus ascendens ant.) lateralne fisure. Pogosto razpade v dva dela: sulcus praecentralis superior (prc. s) in sulcus praecentralis inferior (frc.i), b) sulcus frontalis superior (/.s) poteka približno vzporedno z dorzalnim robom proti frontalnemu polu. S svo¬ jim zadnjim koncem se izliva navadno v sulcus praecentralis superior; c) sulcus frontalis inferior (f t), gre vzporedno s prejšnjim proti lateralnemu robu frontalne lopute. S svojim zad¬ njim koncem se izliva navadno v sulcus praecentralis inferior; d) sulcus frontalis medius (f. m), navadno raztrgan na več kosov, poteka med prejšnjima dvema. Gube, ki leže med temi brazdami, so: 1. gyrus centralis anterior (C. a), med centralno in precentralno brazdo, sega preko dorzalnega roba na medialno stran hemisfere, kjer se spoji z gornjim koncem zadnje cen¬ tralne gube v paracentralno loputico (lobulus paracentra- lis). (Pc. Slika 37.); 2. gyrus frontalis superior (F. s), nad gornjo fron¬ talno brazdo, sega preko dorzalnega roba na medialno stran, kjer meji spodaj na sulcus cinguli; 3. gyrus frontalis medius (F. m), med zgornjo in spodnjo frontalno brazdo. Preko njega se vije sulcus frontalis medius; 59 4. gyrus fronta lis inferior (F. i), med spodnjo fron¬ talno brazdo in lateralno fisuro. Zadaj meji na spodnji del pre- centralne brazde (sulcus praecentralis inferior). Spodnja fron¬ talna guba razpada v tri dele: a) pars orbitalis («), pod prednjo horizontalno vejico lateralne fisure, b) pars triangularis (/3), med prednjo horizontalno in prednjo vertikalno vejico lateralne fisure, c) pars opercularis (7), med prednjo vertikalno vejico lateralne fisure in spodnjim koncem precentralne brazde. Pars opercularis tvori v zvezi z deli temporalne in parietalne lopute takozvano „zaveso“ (operculum), ki krije v globini lateralne fisure ležeči otok (insula). Na bazalni (orbitalni) ploskvi frontalne lopute leže med nekonstantnimi orbitalnimi brazdami (sulci orbitales) nekon- stantne orbitalne gube (gyri orbitales). Brazda, v kateri leži tractus olfactorius, se imenuje sulc u s ol factorius . guba ^ med olfaktorno brazdo in bazalnim robom pa gyrus.re ctus. Lobus parietalis. Parietalna loputa leži nad lateralno fisuro, in sicer med centralno (c. R) in prečno okcipitalno brazdo (o. tr). Na medi- alni strani jo meji proti okcipitalni loputi fissura parieto-occipi- talis (/. o). Na njej razločujemo sledeče intralobarne brazde: (^. sulcus postcentralis {foc), poteka paralelno s cen¬ tralno brazdo in razpada neredko v dva kosa, v a) sulcus postcentralis superior in b) sulcus postcentralis inferior; (2), sulcus interparietalis (ip), izvira v postcentralni brazdi, poteka v dorzalno konveksnem loku v smeri proti ok- cipitalnemu polu in se izliva navadno v sulcus occipitalis trans- versus ( o.tr ); njegove veje so: a) sulcus parietalis transversus {p. tr) (nekonstan- ten) poteka proti dorzalnemu robu, b) sulcus intermedius primus (z)), zavije navzdol med ramus ascendens posterior fissurae lateralis in ramus ascendens sulci temporalis superioris, c) sulcus intermedius s-ecundus (z s ) 4 zavije navzdol za ramus ascendens sulci temporalis superioris. 60 Gube, ki leže med temi brazdami, so: 1. gyrus centralis posterior (C./), med centralno in postcentralno brazdo, poteka poševno preko konveksitete navzdol, navzgor pa sega preko dorzalnega roba na medialno stran,' kjer se spoji z gornjim koncem prednje centralne gube v paracentralno loputico (lobulus paracentralis Pc ); 2. lobulus parietalis superior (P. s), nad inter- parietalno brazdo, sega pod imenom praecuneus (Pr.cn) na medialno stran hemisfere, kjer meji spodaj na subparie- talno brazdo (sp), zadaj pa na parietookcipitalno fisuro (p. o). Pred njim leži lobulus paracentralis (Pc). ^3/ lobulus parietalis inferior pod interparietalno brazdo, razpada v dva dela: gyrus (Supramarginalis) (Sm) se vije krog zadnjega gornjega konca (ramus ascendens post.) lateralne fisure, J® gyrus angularis (.4^) pa krog zadnjega gornjega konca (ramus ascendens) prve (gornje) temporalne brazde. Spredaj meji na sulcus intermedius I., (i x ), zadaj na sulcus inter- medius 11. (« 2 ). Lobus occipitalis. Lobus occipitalis obsega zadnji stožčasti konec hemisfere z okcipitalnim polom. Na konveksiteti meji spredaj na s ulcus occipita lis transve rsus (o. tr), spodaj ob lateralnem robu na sulcus praeocdpitarfs (pr. o). Na medialni ploskvi ga loči fissura parieto-occipitalis (p. o) od parietalne lopute, od temporalne pa zadnji konec kolateralne fisure (col). Na konveksiteti deli nekaj nekonstantnih brazd okcipitalno loputo v 1. gyri occipitales superiores ( 0 . 5 ) in 2. gyri occipitales la te ra les . Na medialni ploskvi se vije od okcipitalnega pola, vzpo¬ redno z bazalnim robom, skoro horizontalno naprej globoka fissura calcarina (cal), ki se izliva spredaj v parieto-okcipi- talno fisuro. Fissura calcarina deli okcipitalno loputo v dva dela: 3. cuneu s (Cn), ki leži nad njo, in 4. gyrus linguali s (Lt)% ki leži pod njo in ki meji spo¬ daj na kolateralno fisuro. 61 Lobus temporalis. Temporalna loputa zavzema na konveksni ploskvi areal pod lateralno fisuro (Sy) in meji zadaj na sulcus occipitalis trans- versus (o. ir), oziroma na lateralnem robu na sulcus praeocci- pitalis {fr. o). Na bazalni ploskvi jo loči od notranjega obroča fissura collateralis (col), odnosno fissura rhinica (rti). Na njej razločujemo: vji sulcus temporalis superior (t. s), poteka vzpo¬ redno z lateralno fisuro, sega spredaj do bližine temporalnega pola, zadaj se pa deli navadno v dve vejici: a) ramus ascendens in b) ramus descendens; ©sulcus t emporalis medius (t. m), bazalno od prejš¬ njega, je raztrgan navadno v več kosov, ki se vijejo tik ob lateralnem robu; 3. Sulcus temporalis inf eri or {ti), na bazalni plo¬ skvi, poteka vzporedno s kolateralno fisuro {col). Gube, ki leže med temi brazdami, so: 1. gyrus temporalis superior {T. s), med lateralno fisuro in gornjo temporalno brazdo; 2. gyrus temporalis medius {T. ni), med gornjo in srednjo temporalno brazdo; 3. gyrus temporalis inferior {T. j) (na bazalni plo¬ skvi) med srednjo in spodnjo temporalno brazdo; 4. gyrus fusiformis (Ff), med spodnjo temporalno brazdo in kolateralno fisuro. v Lobus fornicatus. Lobus fornicatus (Ringlappen, Grand lobe limbique, notranji hemisferni obroč) se vije v obliki spredaj spodaj odprtega obroča na medialni ploskvi hemisfere, in sicer: spredaj pod ozi¬ roma za frontalno loputo; v sredi pod frontalno in parietalno loputo; zadaj pred okcipitalno in spodaj nad temporalno .. loputo. (Slika 37.) Na zunaj ga obdaja sjjlfljsJsiaicsiiLS, nar znotraj pa dve brazdi, kojih prva: s ulcus c o r p o r i s c a 11 o .s i {c. c) se zajeda med njega in gredo (corpus callosum (C. c), druga: fissura hippocarnpi {hip), neposrednje nadaljevanje prejšnje, pa poteka od žmule grede ob notranjem robu obroča poševno navzdol in naprej. 62 Notranji hemisferni obroč delimo cinguli in gyrus hippojcampi. dva dela: v gyrus Gyrus cinguli (Cg) spremlja gredo v vsej njeni dolžini, z ačenja pod njenim kljunom (rostrum) in sega, ležeč ob njeni dorzalni strani do konča njene žmule (splenium corp. cal- /\ losi). Spredaj spodaj prehaja neposredno v Brocovo parolfak- torno polje (Glej sliko 35. A. po), zadaj pa v gyrus hippocampi (HtpJ. Na zunaj ga loči od frontalne lopute sulcus cinguli (a), na znotraj od grede pa sulcus corporis callosi (c. c). Sulcus cinguli ga pogosto s svojimi stranskimi vejicami razkosa v več kosov. &JVU3. Slika št. 38. Fornix et qvrus dentatus. Gyrus hippocampi (Hip, slika 37.) začenja za zadnjim koncem grede, poteka nato med hipokampno (hip) in kolateralno fisuro (col) poševno naprej in navzdol proti temporalnemu polu 63 in zavije še pred polom krog prednjega konca hipokampne fisure^v takozvani kavelj (uncus — gyrus uncinatus, Uc). V njegov zadnji del se zajeda od zadaj zgoraj fissura pa- rieto-occipitalis (/. o) in ga zoži v takozvano „ožino“ (isthmus lobi fornicati, Is). Gyrus hippocampi krije na površini nežna mrežasta plast'' mozgovine: substantia reticularis alba. Fissura hippocampi loči s svojim dnom^gyrus hippocampi od ozkega, po številnih prečnih brazdicah zobčasto najedenega, J- sivega traku živčne substance, takozvane Tarinijeve fascije (fa scia dentata — 7arin], gyrus dentatus), ki se vije, spremljajoč gyrus hippocampi, nazaj in navzgor proti žmuli grede, kjer iz¬ gubi svoje incizure in zavije kot fasciola cinejea na gredo. Na gredi tvori nežno plast sive substance, takozvani induseum .. griseum. (Slika 38.) j Na znotraj od Tarinijeve fascije in nekoliko nad njo leži bel traček mozgovine, ki prihaja izpod žmule grede in gre proti kavlju. Ta traček, f i mb ria hip poc ampi, prehaja zadaj v fornjx, spredaj se pa konča oh glavi hipokampa. S svojim prednjim spodnjim koncem zavije fascia dentata pod kavljem skoro pravokotno v medialno smer (angulus gyri dentati) in se prikaže kot Giacominijev trač ek na po¬ vršini kavlja. . , O/ Corpus callosum. Corpus callosum (greda) predstavlja 1 cm debelo plast mozgovine, ki veže preko longitudinalno špranje, v globini 3 cm, obe hemisferi. Prosti del grede, ki leži med hemisferama na dnu špranje, imenujemo gredno deblo: truncu s rorpnri«;. callosi, oni del pa, ki žari v notranjost hemisfer, imenujemo radiatio corporis callosi. Truncus corporis callosi je razpet v dolžini 8 cm med sred¬ njima deloma obeh hemisfer. Razdalja med njegovim prednjim koncem in frontalnim polom znaša 3 cm, med njegovim zad¬ njim koncem in okcipitalnim polom pa 5 — 6 cm. Med medi- aino hemisferno steno in dorzalno površino grede se zajeda na vsaki strani 3 lem globoka „gredna brazda": suleus corporis callosi (c. c, slika 37.). Gredno deblo zavije spredaj v obliki ostre krivine: „kolena“ (genu corporis callosi) navzdol in nazaj in se končuje 64 v „kljun“ (rostrum corporis callosi). Med kljunom in ter¬ minalno lamelo (lamina terminalis) tretjega ventrikla je razpeta 1 cm dolga, drobna lamina rostralis. Zadnji konec grede je zdebeljen v žmulo: splenium corporis callosi, ki krije od zgoraj češariko in prednji glavici četveroglavičja. Špranja, ki loči te tvorbe od grede, je fissura transversa cerebri. Dorzalna površina grednega debla je prevlečena z nežno plastjo sive substance, takozvanim induseum griseum, ki tvori tik ob mediani črti dve drobni latvasti riži: stri a e 1 on¬ im gitudinales mediales — Lancisii, na straneh, v globini gredne brazde pa na vsaki strani po eno slično rižo: stri a e 1 o n g i t u d i n a 1 es laterales sive taeniae tectae. Striae longitudinales mediales objemata med seboj gredni žleb: raphe corporis callosi, sežeta spredaj preko kolena na gredin kljun in prehajata onkraj kljuna neposredno v gyri subcallosi olfaktorne lopute. Greda krije s svojo zadnjo polovico streho 111. ventrikla, na spodnjo ploskev njene prednje polovice pa je pripeta na vsaki strani tik ob mediani črti drobna siva mem¬ brana: septum pellucidum, ki izpolnjuje trikotni prostor med gredo, njenim kljunom in oblokom. Septa pellucida desne in leve strani se naslanjata drug na drugega, spajajoč se v eno samo membrano. Neredko pa ostane med njima ozka kapilarna špranja: cavum septi pellucidi. Commissura anterior. Na sagitalnem (medianem) prerezu možganov (glej sl. 35.) opazimo v prednji steni III. ventrikla, pred obločnim stebrom majhno ovalno polje mozgovine: prerez prednje komisure, ki veže one dele temporalnih in olfaktornih loput, do katerih ne prodre nitje grede. Commissura anterior se ne proži preko sa- gitalne fisure kakor greda, marveč leži v onem delu prednje telencefalne stene, ki je ostala v globini med frontalnima lopu¬ tama in ki zapira spredaj III. ventrikel. Pri zgoraj odprtem ven- triklu jo vidimo spredaj spodaj med obločnimi stebri kot bel okrogel trak ostrih kontur. Hochstetter je dokazal, da sta se razvila, kakor prednja komi- sura, tako tudi greda in septum pellucidum iz takozvane komi- surne ploče telencefalnega mehurja. 65 Fornix. Možganski hemisferi, prvotno neznatni mehurčasti izboklini prednjega (prosencefalnega) mehurja nevralne cevi, prerasteta v poznejšem razvoju v vseh smereh diencefalon: spredaj s fron¬ talno, zgoraj s parietalno, zadaj z okcipitalno in spodaj s tempo¬ ralno loputo. S svojim osrednjim delom pa ostane hemisfera trajno v tesni organični zvezi z diencefalom, iz katerega se je razvila, ftko prodiramo tedaj od katerekoli strani koncentrično v sagitalno fisuro, ki loči obe hemisferi, trčimo na njenem dnu (seveda če si odmislimo gredo, ki je sekundarna poznejša tvorba), povsod na stene diencefalnega mehurja ali drugače izraženo: medialna stena hemisfere prehaja na dnu sagitalne špranje v stene diencefala. Rob, ob katerem se to godi, imenu¬ jemo notranji rob hemisfere. Ker se vije hemisfera v obliki spredaj spodaj odprtega obroča krog diencefala, ima tudi njen notranji rob to obliko. Ta obročasto vpognjeni zdebeljeni no¬ tranji rob hemisfere predstavlja takozvani objpk. Oblok (fornix) začenja na bazi možganov v mamilarnem telescu, iz katerega se dvigne, skrit v stranski hipotalamični steni III. ventrikla, v obliki in pod imenom „stebra“ (columna for- nicis) naprej in navzgor. (Pars tecta columnae fornicis.) (Glej sliki 38. in 39.) Ti k z a prednjo komisuro stopi obločni steber iz stene ven¬ trikla in se vije kot pars libera columnae fornicis v spredaj zgoraj konveksnem loku navzgor in nazaj do spodnje ploskve grede. Pod gredo se naslonita obločna stebra desne in leve strani drug na drugega, zrasteta med seboj in z gredo in pred¬ stavljata obločno deblo: corpus fornjcij^ V nadaljnem po¬ teku se oba obloka zopet razdružila in potekata vsak zase kot „kraka“ (crura fornicis) preko dorzalnih ploskev vidnih po- molkov v spodnji rogelj stranske možganske dupline (ventricu- lus Iateralis), kjer prehaja del njunega nitja neposredno v hipo- kampus, drugi del se pa vije kot fimbria hippocampi ob hipokampu navzdol proti kavlju (uncus). Pars libera columnae fornicis nosi spredaj septum pellu- cidum, s svojo zadnjo ploskvo pa tvori deloma prednjo steno lil. ventrikla. Crura fornicis omejujeta z gredno žmulo (splenium) tri-*' kotno ploščo mozgovine, takozvano Davidovo liro (!yra Davi-*' Spl. knj. III. 5 66 dis sive psalterium), preko katere se vijejo v prečni smeri riže živčnega nitja, ki predstavljajo takozvani fornix trans- versus sive commissura hippocampi. Med psalterijem in spodnjo ploskvo grede ležeča ozka špranja se imenuje cavum psalterii sive ventriculus Vergae. Pars libera fornicis tvori, kakor rečeno, notranji rob hemi¬ sfere. Ob tem robu zavije mediaina stena hemisfere iz verti¬ kalne v horizontalno ravnino in preide nato v stene diencefala. Onstran notranjega roba (obloka) ležeči ozki pas hemisferne stene, ki prehaja neposredno v diencephalon, ostane, kakor Slika št. 39. Fornix et hippocampus (Po Rauberju.) C. cal = Corpus callosum C.f — Columna fornicis Cp. m — Corpus mamillare C. inf = Cornu inferius ventriculi lateral Fb. hip = Fimbria hippocampi Gy. hip = Gyrus hippocampi Hip = Hippocampus (digitationes) Tr.col — Trigonum collaterale Tr. m.t — Fasciculus mamillo- tegmentalis U = Uncus streha IV. in III. ventrikla, trajno v prvotnem epitelialnem razvojnem stanju in predstavlja nežno membrano (lamina e p i t h e 1 i a 1 i s), spodnjo steno stranskega ventrikla. Lamina 67 epithelialis je torej pripeta na eni strani na rob obloka, na drugi pa prehaja v diencefalon. ftko se ta membrana pri pre- paraciji možganov odtrga, ostane ob obloku nežen obrobek (taenia fornicis), ki označuje prehod kompaktne stene v epitelialno. Prerez obločnega debla pod gredo predstavlja dva ležeča, s svojima osnovnicama zrastla trikotnika, kojih lateralno držeča vrhova prehajata neposredno v epitelialno lamelo. V mediani ravnini je obločno deblo prirastlo na spodnjo ploskev grede, na straneh je pa prosto in omejuje z gredo na vsaki strani tri¬ koten prostor. (Glej sliko 46.) b) Bazalna plošča. Na podlagi primerjajoče anatomije živčevja prištevamo k bazalni plošči olfaktorno loputo, otok in bazalne ganglije. > Lobus olfactorius. Olfaktorna loputa obsega bazalne tvorbe možganov od olfaktorne betice (bulbus) spredaj, do prednje perforirane substance zadaj, ter stranske podaljške teh tvorb. a) Bulbus olfactorius leži v olfaktorni brazdi na bazi frontalne lopute in predstavlja ovalno, 10 mm dolgo, 4 mm široko, v dorzoventralni smeri sploščeno, sagitalno postavljeno telesce, ki počiva skeletotopično na sitki etmoidalne kosti (lamina cribrosa). Vanj se zariva v dveh vzporednih vrstah kakih 20 nežnih živčnih nitk (fila olfactoria), ki prihajajo skozi luknjice sitke ^gor¬ njega dela nosne dupline in se pri dvignjenju možganov iz lobanje redno odtrgajo. Bulbus olfactorius prehaja zadaj v b) tractus olfactorius. To je kakih 25 mm dolg tro- straničen prizmatičen sveženj, kojega stranski stranici z dorzalnim robom sta pogreznjeni v olfaktorno brazdo. Tractus olfactorius se razširi zadaj v tristranično piramido: c) tuber olfactorium, koje trikotna osnovna ploskev predstavlja takozvani trigonum olfactorium. Tuber olfactorium je izhodišče dveh gubic olfaktorne lopute: «)((jyrus)olfactori u& lateralis gre ob prednjem robu prednje perforirane substance proti lateralni Fisuri, v kateri izgine. Potekajoč ob vznožju otoka, zavije v zelo ostrem kotu (angulus gyri olfactorii lateralis) medialno nazaj na temporalno loputo in se konča v dveh vejah (gyrus ambiens in gyrus 5 * 68 semilunaris) na prednjem robu hipokampne gube. V pred¬ njem delu ga spremlja traček mozgovine: stria olfactoria lateralis, ki prihaja od lateralnega roba olfaktornega svežnja in se izgubi v lateralni fisuri. sagitalni špranji možganov, gre preko bazaln ega roba hemisfere na njeno medialno stran, kjer se razširi v takozvano Brocovo polje (area parolfactoria — Broca). To prehaja zgoraj ne¬ posredno v gyrus cinguli notranjega hemisfernega obroča, kakor prehaja pred Brocovim poljem ležeči sulcus parolfactorius anterior zgoraj neposredno v sulcus cinguli. (Glej sliko 35.) Gyrus olfactorius medialis spremlja traček mozgovine: stria olfactoria medialis, ki prihaja od medialnega roba olfak¬ tornega svežnja in se izgubi v parolfaktornem polju. d) Substantia perforata anterior meji spredaj na trigonum olfactorium ločena od njega po zadnji parolfaktorni brazdici (sulcus parolfactorius posterior), zadaj na vidni sveženj, na strani na temporalno loputo. Prednji del perforirane substance je sive barve in posejan z majhnimi luknjicami, zadnji ob vidnem svežnju ležeči del je svetlejše barve, brez luknjic, in ima posebno ime: g yrus dia gonalis (diagonalni Brocov trak). Diagonalni trak se vije v smeri proti sagitalni špranji in se na¬ daljuje na medialni strani hemisfere za parolfaktornim Brocovim poljem kot gyrus subcallosus. L ob us olfactorius _L n__ s f n rnicatus tvorita skupaj Rhinencephalon. Ot ok leži, krit od delov frontalne, parietalne in temporalne lopute, v globini lateralne,.fisure, na dnu kotanje z imenom fossa cerebri lateralis in predstavlja trostranično piramido z lateralno in nekoliko naprej in navzdol obrnjenim vrhom (polus insulae). Njegova površina je nagubana v gube, ki konvergirajo proti polu. Njegovo na znotraj obrnjeno široko bazo obdaja krog in krog globoka brazda: sulcus circularis Reili, preko njegove površine pa se vije od zadaj zgoraj naprej in nekoliko navzdol proti polu sulcus centralis sive magnus insulae, ki deli otok v dve loputici: v lobus anterior in lobus posterior. poteka medialno proti Insula. 69 Spredaj spodaj se znižuje otok in prehaja preko takozvanega praga (limen insulae) v prednjo perforirano substanco. Deli frontalne, parietalne in temporalne lopute, ki se zgri¬ njajo s treh strani nad otokom, tvorijo skupaj takozvano „zaveso“ (operculum), na kateri ločimo torej pars frontalis, pars p arie- talis in pars temporalis. Proti otoku obrnjena površina operkularnih delov imeno¬ vanih treh hemisfernih loput je nagubana, v majhne prečne gube: gyri transversi (frontales, parietales et temporales). Bazalni gangliji. V notranjosti hemisfere, in sicer v njenih bazalnih delih l eži v posredni ali neposredni zvezi s prednjo perforirano sub ¬ stanco mog očna masa sive substance, krog katere se vije v obliki s predaj sp odaj odprtega obroča hemisferni plašč, in ki zožuje, razvijajoč se iz ventrolateralne hemisferne stene v notranjost hemisfere, prvotno obširno votlino telencefalnega mehurja vedno bolj in bolj in jo stisne slednjič v razmeroma ozko špranjo ob medi algi steni. Ta siva živčna masa: stri atno telo (corpus s t r i a t u m ) začenja daleč spredaj v frontalni loputi in _ se "razteza, ležeč na notranji strani baze parietalne lopute, tik nad prednjo perfori¬ rano substanco, v smeri nazaj in zavije na meji med parietalno in okcipitalno loputo navzdol v temporalno loputo. Pri tem se zožuje vedno bolj in predstavlja v svoji celoti obročasto vpognjen kij, s spredaj ležečo glavo in dolgim, najprej nazaj, pozneje v ostrem ovinku navzdol potekajočim repom. Striatno telo zapira, ležeč med hemisfernim ventriklom in ventrolateralno hemisferno steno, takorekoč pot živčnemu nitju v njegovem poteku iz možganskega debla v hemisfero _in_ obratno iz hemisfere proti možganskemu deblu. Živčne proge prerijejo vsled tega striatno telo, deleč ga v dva dela: v dorz o- medialno ležeči n ude us_ ca u d at:u s in ventrolateralno ležeči n u c 1 e u s le n ti form is. Plast mozgovine ki jo tvori to živčno nitje in ki leži med tema dvema jedroma imenujemo notranjo vrzel (capsula interna). (Glej sliko 40.) i- V frontalni loputi, kjer žari nitje hemisfere še horizontalno proti možganskemu* deblu, ne seče capsula interna striatnega telesa v vsej njegovi debelini, tako da prehajata nucleus ca udatu s in nucleus lentiformis na bazi drug v drugega. Striatno telo je 70 Slika št. 40. Frontalen prerez skozi velike možgane. . ''V/vvaA steno diencefala, omejujeta notranjo vrzel ventralno spodaj tha- lamus opticus in nucleus lentiformis, lateralno zgoraj pa nucl. lentiformis in nucl. caudatus. (Glej sliko 41.) tukaj še več ali manj enotna masa. V parietalni loputi pa, kjer žari nitje možganskih rokavov neposredno od spodaj navzgor v hemi sfero, sta nucleus caudatus in nucleus lentiformis povsem ločena.' Ker je razen tega v tem delu hemisfera naslonjena na - J *- —. 71 _ Nucleus caudatus , (repato jedro) dorzomedialni de l striatnega telesa ima, kakor corpus striatum sam, obliko nazaj Slika št. 41. in navzdol zavitega kija, kojega glava (caput nuclei caudati) leži v frontalni loputi, iztegnjen rep (ca uda n. caudati) pa se vije preko parietalne lopute nazaj in zavije nato v temporalno loputo navzdol. 72 V S svojo dorzaln o ploskvo meji oucleus caudatus na stranski ventrike l, s svojim spo dnjim m edialnim robom pa se dotika lateralnega roba (stria terminalis) vidnega pomolka. Nucleus ientiformis (lečasto jedro) ima na frontalnih prerezih obliko medialno navzdol obrnjene zagozde z lateralno vertikalno, medialno poševno in bazalno horizontalno ploskvo. S poševno ploskvo meji na notranjo, z vertikalno pa na zunanjo vrzel. Slednja predstavlja ozko plast mozgovine med lečastim j edrom in pr edsteno (claustrum). -J, Lečas to jedro delimo v dva dela: zunanji putamen in notranj i globus p a 1 li d u s ; loči ju plast mozgovine: lamina medullaris externa. Slična plast mozgovine: lamina me¬ du H a ris interna deli globus pallidus v dva pododdelka. Na horizontalnih prerezih ima lečasto jedro skoro isto ob¬ liko, predstavlja zagozdo, ki se zajeda s svojo ostrino v notranjo vrzel, deleč jo v dva dela: v pars frontalis in pars occipitalis. Razen striatnega telesa prištevamo k bazalnim ganglijem takozvano „predsteno“ (claustrum) in pa nucleus amygdale. Claustrum (možganska predstena) je 1 — 2 mm debela, vertikalno postavljena plo šča mozgovine na lateralni strani leča- stega jedra in prehaja spodaj v prednjo perforirano substan co. Nucleus amygdale (mandljevo jedro) ni v bistvu nič drugega nego lokalno zdebeljena skorja temporalne lopute _v bližini temporalnega pola, ki stoji v zvezi s prednjo perforirano substanco. 'fr c. Ventriculus lateralis Kakor ostali deli centralnega živčevja, predstavlja tudi hemi¬ sfera prvotno votel mehur z razmeroma nežnimi stenami in obširno votlino, ki komunicira na široko z votlino prosencefal- nega mehurja, iz katerega se je hemisfera razvila. Ostanek te prvotne hemis ferne votline predstavlja v razvitih možganih stranski ventrikel, ki komunicira trajno s tretjim ventriklom, preostankom prvotne prosencefalne votline. Ozki prehod stran¬ skega ventrikla v tretji ventrikel: foramen interventricu- 1 are Mon roi. leži na vsa ki strani prednjega konca lateralne stene 111. ventrikla. med obločnim stebrom in prednjim koncem medialne ploskve vidnega pomolka, tam, kjer se končava stria me dullaris thalami optici. 73 Stranski ventrikel razvite hemisfere je sistem razmeroma ozkih rovov, ki prehajajo drug v drugega in ki imajo v svoji celoti kakor hemisfera sama, obliko spodaj spredaj od prtega obroča. (Slika 42.) Prednji razširjeni konec ventrikla leži v fron¬ talni loputi, tik ob medialni steni, neposredno pod gredo in se imenuje cornu ant eri us. Prednji rogelj se zoži zadaj v nizko špranjo parietalne lopute: par s centra lis ventric uli l at er alis, ki prehaja zadaj v cornu poste rju s okcipit alne loput e, navzdol pa v cornu inf eri us temporalne lopute. Mq — flquaeductus Sylvii C. a — Cornu anterius Ca! = Calcar avis (odtis) C i = Cornu inferius C.p = Cornu posterius F. M — Foramen Monroi Hi = Hip pocampus (odtis) N. c = Nucleus caudatus (odtis) P. c — Pars centralis Rc. / = Recessus lateralis III = Ventriculus tertius IV = Ventriculus quartus Cornu anterius sega spre¬ daj v frontalni loputi preko glave repatega jedra, ki tvori v ostalem njegovo lateralno steno. Spredaj ga zapira greda , s predaj spod aj pa rostrum corporis callosi . — Medialno steno tvori sefftumjael- lucidum, streho pa radia tio cor- poris callosi. (Slika 40.) Vsled prominiranja glave repatega jedra v notranjost prednjega roglja ima ta na prerezu obliko polu- meseca z lateralno konkaviteto. V svojem prednjem delu zelo globok, postaja cornu anterius zadaj plitkejši in preide slednjič na prednjem koncu vidnega pomolka v pars centralis. Pars centralis predstavlja sagitalno postavljeno nizko špranjo, koje dno tvori na lateralni strani stria terminalis odnosno lamina affixa, v sredi plexus chorioideus, na medialni strani pa prosta dorzalna ploskev obločnega debla. Od zgoraj jo krije greda, nizko lateralno steno pa tvori cauda nuclei caudati. (Slika 46.) Izlitek možganskih ventriklov. (Rauber.) 74 Centralna dela desne in leve strani potekata spredaj kratko progo vzporedno, zadaj divergirata in preide vsak v cornu po- sterius svoje strani. OCC-) »Hdlc* Cornu posterius leži v obliki polumeseca z medialno konkaviteto v okcipitalni loputi. Njegov nivo je znatno nižji od nivoja srednjega dela. Stene. _jxlu. „tvori mozgovina okcipitalne loput e, streho p a r adiatio splenii corporis callosi. Na medialni steni prominirata v njegovo notranjost dve žmulasti tvorbi, pro¬ dukt globokih fisur medialne ploskve okcipitalne lopute. In sicer povzročuje fissura calcarina longitudinalno ležeči calcar avis, fissura p arietooccipitalis pa takozvani bu Ib us co rnu poste" 7 rjo ris, ki leži dorzalno od onega. Konveksno napeto dno zadnjega roglja prehaja spredaj spodaj neposredno v dno spodnjega roglja. Corn u inferius se vije v dolgi spirali od lateralno zgoraj — medialno navzdol v tempor alno loputo in konča kakih 12 mm ' pred koncem kavlja (uncus). Njegovo streho tvori radiatio splenii corporis callosi (takozvani ta pet um) in pa ozki rep repatega jedr a, ki ga spremlja na medialni strani stria terminalis. Njegovo dno, ki je na prehodu v dno zadnjega roglja razširjeno v tri- qon u m collaterale, prominira v notranjost ventrikla v obliki podolgaste žmuli^ eminentia col late ra lis., ki jo povzroča globoka fissura collateralis na bazi temporalne lopute. Fissura hippocampi medialne strani pa povzroča v notranjosti ventrikla mogočno prominenco spodnjega dela medialne stene: takozvani hippocampus sive cornu flmmonis. (Slika 39.) Hippocampus začenja že v zadnjem roglju v obliki lateralno konveksne žmule medialne stene, se v svojem poteku navzdol vedno bolj širi in končno napne v debelo glavo, ki polni skoraj ves lumen ventrikla. Na svoji površini nosi nekake odtiske, po¬ dobne odtiskom prstov na testu, in med temi odtiski ležeče odebeline, takozvane digitationes hippocampi. « Hippocampus stoji zadaj zgoraj v zvezi z obločnim krakom, in sicer prehaja slednji deloma neposredno v maso hipokampa, deloma ga pa spremlja v obliki ozkega traku (fim bria hippo- c a m p i). kot neposrednega nadaljevanja prostega roba obloč¬ nega debla, na katerem je kakor na fimbriji pripeta lamina chorioidea epithelialis in ž njo plexus chorioideus ventriculi lateralis. 75 C. Ovoji centralnega živčevja. Centralno živčevje ne leži, kakor že enkrat omenjeno, v lobanji in v hrbtenici golo, marveč je obdano od treh ovojev, takozvanih „ope n" ( meninges ), in sicer od ene močne, debele, ir ' zunanje in od dveh nežnih, mehkih, notranjih. Dura mater. Zunanji ovoj, .. trda opna“ (dura mater ), iz močne fibri- larne vezne tkanine, kateri je primešanega nekoliko elastičnega nitja, sestoji iz dveh lamel, kojih zunanja t vor i notranji periost hrbtenice, .(e n.do ra c h i s) odnosno lobanje (e n do c ra n i um). Opne (meninges) hrbtnega mozga. (Lehmann.) Dura mater z dorzalne strani razprta. Dočim sta obe lameli pri trdi opni možganov spo¬ jeni druga z drugo v enotno močno membrano (dura mater encephali), ki pred¬ stavlja torej istočasno no¬ tranji periost in možganski ovoj, leži med vnanjo in notranjo lamelo trde opne hrbtnega mozga (dura ma¬ ter spinalis) razmeroma ši¬ roka špranja: cavum epi- durale, ki je napolnjena z rahlo vezno in tolščno tkanino in vsebuje mogočne venozne preplete. Vaša meningea preskr¬ bujejo duro s krvjo, nervi meningei pa s senzibilnim nitjem. 1. Dura mater spi¬ nalis predstavlja s svojo notranjo, močnejšo lamelo široko cilindrično cev, koje notranja površina je z eno¬ slojnim epitelom (endo- telom) pokrita in gladka, zunanja, proti epidutarni 76 špranji ob rnjena, pa razkava. Ob robu velikega okcipitalnega predora (foramen magnum) sta obe lameli spojeni in prirastli na kost. Spodaj pod koncem hrbtnega mozga se nadaljuje duralna cev v neizpremenjeni širini obdajajoč v spinalno grivo združene korenine spinalnih živcev in se zoži šele v višini 3. sa- kraln ega vretenca koničasto v ozko cevko (vagina terminalis) za filum terminale externum. V višini 2. kokcigealnega vretenca sta obejameli dure zopet spojeni in prirastli na kost. Med zunanjo in notranjo lamelo spinalne dure so razpeta na ventralni strani v mediani ravnini ligamenta anteriora durae matris, ki so prirastla na ligamentum iongitudinale po- sterius hrbtenice, na straneh pa ligamenta dorsolateralia durae matris, ki so prirastla na obločke vretencev. Dura jprehaja ob intervertebralnih predorih na združene , prednje in zadnje korenine spinalnih živcev in na spinalne 1 ganglije, ter spremlja periferne živce, modificirana v ep ineurium, i proti perifernim organom. Dura obdaja hrbtni mozeg prav na ohlapno. Med njo in arahnoidejo leži kapilarna špranja: cavum su bdurale. 2. Dura mater encephali je ob šivih (sut ur ah) in na posameznih mestih baze tesno zrastla s kostjo, v ostalem je pa ž njo le v prav rahli zvezi. Njena gladka notranja površina je pokrita z endotelom. Na mestih, kjer se vijejo venozni krvovodi, je razc epljena v dva lista, ki obdajata venozni prostor. Perifernim živcem oddaja dura sekundarne ovoje. ///’ = Spodnji rob srpa sss’ = Gornji rob srpa Si — Sinus sagitalis inferior Sr — Sinus rectus SS = Sinus sagitalis superior Str — Sinus transversus Na znotraj v lobanjo pošilja dura encephali ob¬ širne izrastke, ki se zarivajo med posamezne dele mo¬ žganov. a) Falx cerebri (ve-W/W liki srp) se poveša podobno zavesi od s vo da lobanje 77 navzdol v longitudinalno špranjo med hemisferi velikih možganov in sega od petelinjega grebena spredaj do okcipitalne protu¬ berance zadaj. S svojim gornjim konveksnim robom je pripet na svod lobanje (sulcus sagitaiis), ozir. spredaj na petelinji greben (cr ista ga lli). Z zadnjim poševno stoječim robom je v mediani ravnini prirastel na tent orium m alih možganov. Spodnji kon¬ kavni rob je prost in od grede 2 mm oddaljen. (Glej sliko 44.) Ob gornjem robu je fa!x cerebri razcepljen v dva lista , ki tvorita z duro svoda lobanje trikotni sinus sagitaiis superior . Podobno tvori bazalni rob s tentorijem sin us rectus. Ob spodnjem prostem robu pa poteka si nus s agitaiis inferior. b) Tentorium cerebelli (šotor) se zariva med male možgane in okcipitalno loputo velikih možganov. Njegov zadnji konveksni rob je pritrjen na prečno zarezo okcipitalne in pari- etalne kosti in vsebuje sinus transversus. Na straneh je pripet ob gornjem robu skalnice, kjer vsebuje sinus petrosus superior. R = Prednji rob B — Zadnji rob Cs = Confluens sinuum k = prehod prednjega roba v zad¬ njega Sps — Sinus petrosus superior Srt = Sinus rectus Str = Sinus transversus Konča se pa na konici skalnice, kjer prehaja v zelo ostrem kotu v prednji rob. Ta je konkaven in Slika št. 45. prost. (Glej sliko 45.) Tentorium cerebelli. Nekako nadaljevanje tento- rija tvorita dve gubi: plica petroclinoidea medi ali s in plica petroclinoidea 1 a t e r a 1 i s. Prva veže processus clinoideus posterior (turškega sedla), druga pa processus clinoideus anterior s konico skalnice . Gornja ploskev tentorija (facies superior) je obrnjena proti okcipitalni loputi, spodnja (facies inferior) pa proti malim mo¬ žganom. c) Falx cerebelli. Kot nekako nadaljevanje velikega srpa je razpet pod tentorijem med hemisferama malih možganov. fg!x cerebelli (mali srp). Z zadnjim konveksnim robom, ki vsebuje 78 sinus occipitalis, inserira na notranjem okcipitalnem grebenu (crista occipitalis interna), s svojim gornjim (bazalnim) robom se opira na spodnjo ploskev tentorija, prednji rob je pa kon¬ kaven in prost. d) Diaphragma sellae (prepona sedla) se proži jsreko ekskavacije turškega sedla in krije od zgoraj hipofizo. V njeni sredi se nahaja majhna luknjica: foramen diaphragma tis sellae za infundibulum. . Arachnoidea. flrachnoidea je nežna, prozorna kožica iz mrežasto se pre¬ pletajočih fibril in elastičnih vlaken. Njeni površini pokriva eno¬ slojen epitel. Med njo in duro leži kapilarni cavum subdurale, med njo in pio pa obširni cavum subarachnoidale, ki ga polni liquor cerebrospinalis. Preko subarahnoidalnega prostora se prožijo številni nežni povezki arahnoidne tkanine, pokriti z endotelom. flrachnoidea je brez žil in živ.cev. Kakor dura prehaja na periferne živce, vsled česar komunicirajo njih limfatične špranje s subarahnoidalnim prostorom centralnega živčevja. 1. flrachnoidea spinalis (slika 43.) obdaja v obliki širo¬ kega, ohlapnega plašča hrbtni mozeg, ki je takorekoč potopljen v cerebrospinalno vodo. Obešen je pri tem na vezi, ki se pro¬ žijo preko subarahnoidalnega prostora med duro in pio. a) Ligamentum denticulatum sestoji iz cele vrste po¬ sameznih, druga od druge ločenih, v eni ravnini ležečih vezi, ki se prožijo na vsaki strani v lateralni smeri preko subarahnoidal¬ nega prostora, deleč ga v prednji in zadnji predel. b) Septum subarachnoidale posterius se pa proži v mediani ravnini med dorzalno površino hrbtnega mozga in duro in deli zadnji predel subarahnoidalnega prostora v desno in levo polovico. f ifl 2. flrachnoidea encephali obdaja možgane kot nežna kožica, ločena od dure po subduralnem prostoru. Na znotraj v cavum subarachnoidale pošilja številne kosme in povezke, ki dele subarahnoidalni prostor v cel sistem špranj in predelov. Nad gubami možganske površine je arachnoidea tesno naslo¬ njena na pio, tako da tvorita pia in arahnoidea eno samo membrano: »mehko opno“ (leptomeninx), nad brazdami so pa 79 subarahnoidalni prostori zelo obširni. Pia mater spremlja namreč možgansko površino v vse špranje in brazde, dočim se proži arahnoidea preko njih. Posebno mogočni so subarahnoidalni prostori na bazi možganov, kjer tvorijo takozvane cisterne. — Največja teh cistern je: a) cisterna cerebello-medullaris med malimi možgani in dorzalno površino oblongate. Prehaja spodaj neposredno v zadnji predel subarahnoidalnega prostora hrbtnega mozga. — Manjše take cisterne so: b) cisternae pontis, media et laterales, c) cisterna interpeduncularis, / • } d) cisterna chiasmatis, e) cisterna fossae lateralis itd. Ob dorzalnem robu hemisfere vzdolž sagitalne fisure je arachnoidea pokrita s številnimi gobastimi izrastki, takozvanimi Pacchionovimi granulacijami, kojih odtiski so vidni tudi na kosti v obliki Pacchionovih foveol (foveolae g ra nula res). Pacchio nove granulacije so izbokline suba ra hnoidalnega pro- pritiskom se izpremeni dura nad njimi v izredno nežno mem¬ brano. Pia mater. Pia mater obdaja kar najtesneje centralno živčevje in mu dovaja po septih, ki se zarivajo v njegovo maso, krvne žile. Ona se zariva v vse špranje in fisure njegove površine, ne prodre pa nikjer v resnici v njegove ventrikle. Vazomotorično nitje ji dovaža simpatični živčni sistem. Na hrbtnem mozgu tvori pia mater septum medianum ante- rius, ki se zajeda v dveh lamelah v prednjo mediano fisuro, na možganih pa so njene najvažnejše tvorbe ..telae chorioideae “. l.Tela chorioidea ventriculi 111. Kakor v vse fisure in špranje, spremlja pia mater tudi površino hemisfere na eni in možganskega debla na drugi strani v transverzalno fisuro med četveroglavičje in zadnji del grede in se vleže pod oblokom v dveh lamelah (z zgornjo dorzalno in spodnjo ventralno) preko epitelialne strehe 111. ventrikla in preko dorzalne ploskve vidnega pomoika v obliki jednakokrakega trikotnika s spredaj za obloč¬ nimi stebri ležečim vrhom. Pred stranskim robom, ob katerem prehaja njena dorzalna lamela v ventralno, priraste dorzalna 80 lamela na nezdebeljeno epitelialno steno stranskega ventrikla (lamina epithelialis) in jo vboči v obliki kosmov v notranjost ventrikla. Ta v notranjost ventrikla moleči, na notranji ventriku- larni strani z epitelom kriti konvolut pialne tkanine imenujemo Siika št. 46. triculi tertii p 1 ex u s c h oiioJ.de us ventriculi lateralis. Ker je razpeta lamina epithelialis stranskega ventrikla med prostim robom obloka in lamino afikso, je ž njo vred tudi plexus chorioideus pripet na ta dva robova. Plexus chorioideus leži na dorzalni ploskvi vidnega pomolka v žlebu z imenom sulcus chorio¬ ideus, zavije zadaj v spodnji rogelj stranskega ventrikla, spredaj pa sega do obločnih stebrov, kjer se strne s pleksom kontra- lateralne strani, prehajajoč navzdol v plexus ventriculi III. Slednji nastane na sličen način s tem, da priraste ventralna lamela horioidne mrene na epitelialno streho III. ventrikla in jo vboči v obliki dveh ob mediani črti ležečih kosmov v notranjost ven¬ trikla. (Glej sliko 45 .) Plexus chorioidei mole sicer v ventrikel, leže pa vkljub temu ekstraventrikularno, ker jih krije na notranji strani epitel prvotne, 81 nezdebeljene stene ventrikla (lamina epithelialis). Ker je pia mater prirastla na epitelialne lamele, se te pri odstranjenju pie redno odtrgajo, in sicer ob robovih, ki jih nazivljemo „taeniae cerebri". '■ -N* Taenia thalami začenja zadaj na češariki, gre ob vidnem pomolku proti interventrikularnemu predoru, zavije na prednjem koncu vidnega pomolka dorzalno nazaj in se vije nato kot taenia chorioidea ob robu prirastle lamele (lamina affixa), odnosno, ko ta preneha, ob terminalni riži (stria terminalis) na medialni strani repa repatega jedra navzdol v spodnji rogelj stranskega ventrikla. Ob koncu hipokampa prestopi na fimbrijo (hippocampi) in se vrača kot taenia fimbriae ozir. taenia fornicis nazaj proti interventrikularnemu predoru. Med dorzalno in ventralno lamelo horioidne mrene tretjega ventrikla potekata dve večji veni: venae cerebri inte rn ae, ki se strneta zadaj v veliko možgansko veno: vena cerebri magna Galeni, ki oddaja svojo kri v sinus rectus. Spredaj za obločnimi stebri se izliva v vsakostransko notranjo možgansko veno vena terminalis, ki poteka ob meji med repom repa¬ tega jedra in vidnim pomolkom v črti, ki jo označuje stria ter¬ minalis. 2. Tela chorioidea ventriculi IV. Pia mater spremlja spodnjo ploskev malih možganov na eni in dorzalno ploskev oblongate na drugi strani v špranjo pod male možgane in se vleže v dveh lamelah preko epitelialne strehe IV. ventrikla. Slednja je pripeta spredaj na zadnje jadro oziroma na ročaja kosmulje (pedunculi flocculorum), na straneh na rob romboidne kotanje, zadaj pa na zapah (obex), ima torej obliko trikotnika z zadaj ležečim vrhom. Tudi tela chorioidea ventriculi IV. razvija plexus chorioidei, in sicer ob mediani ravnini dva in ob straneh na vsaki strani po enega. (P!exus chorioidei mediales et laterales). Tela chorioidea ventriculi IV. ne zapira IV. ventrikla popol¬ noma, marveč nosi v svojem zadnjem delu, nedaleč pred za¬ pahom sekundarno odprtino z imenom apertura medialis ventriculi IV. sive foramen Magendi in v stranskih delih dve slični aperturi: aperturae laterales. Skozi aperture strehe IV. ventrikla komunicirajo ventrikularne dupline možganov s subarahnoidalnimi prostori, kar ima za posledico, da je pritisk cerebrospinalne vode v ventriklih in pod arahnoideo enak. Spl. knj. III. 6 82 D. Krvne žile centralnega živčevja. Arterije, Dva para velikih arterij preskrbujeta centralno živčevje s krvjo: 1. Carotides internae in 2. Ra. vertebrales. 1. Carotis interna stopa skozi canalis caroticus lateralno od chiasma opticum v notranjost lobanje in se deli takoj v 4 veje. a) Rrjeria cerebri anterior zavije, križajoč vidni živec v sagitalno špranjo med frontalni loputi, kjer se vije v smeri navzgor in nazaj na dorzalni površini grede. Oddaja stranske veje gredi, medialni steni frontalne in parietalne lopute in dor- zalnim delom konveksitete teh dveh loput. Predno izgine v sagi- talni špranji, se zveže po prednji vezni arteriji: arteria com- municans anterior z istoimensko arterijo kontralateralne strani. Od prednje vezne arterije dobivajo kri: chiasma opticum in lamina terminalis. b) R rt eri a cerebri media vstopa v Sylvijevo fisuro (fissura lateralis) in oddaja stranske veje za dele frontalne, parietalne in temporalne lopute. Skozi prednjo perforirano sub¬ stanco pošilja vejice za bazalne ganglije in za notranjo vrzel. c) Rrteria chorioidea spremlja tractus opticus in se zarije pod hipokampno vijugo v plexus chorioideus ventriculi lateralis, ki ga napaja s krvjo. d) Rrteria communicans posterior poteka ob in- fundibulu in mamilarnih telescih nazaj in se izliva v prednjo vejo bazilarne arterije (glej: arteria cerebri posterior). Od nje dobivajo kri: tuberculum cinereum, infundibulum, hypophysis in pedunculi cerebri. Razen tega oddaja Ra. thalamicae medi- ales, ki predrejo dno sive komisure in se razpletajo v steni 111. ventrikla in v jedrih vidnega pomolka. 2. Rrteria vertebralis predre na gornjem robu prvega vratnega vretenca (atlasa) duro, vstopa skozi foramen magnum v lobanjo, leži najprej ob strani oblongate, zavije nato preko piramide naprej in navzgor in se združi na bazi mostiča z isto¬ imensko arterijo kontralateralne strani v bazilarno arterijo. Njene stranske veje so: a) Rrteria spinalis posterior poteka ob zadnji stranski zarezi, krita od zadnjih korenin, vzdolž hrbtnega mozga, odda- 83 jajoč na desno in levo stranske vejice, ki ovijajo hrbtni mozeg kot vasocorona spinalis. Iz vazokorone se hrani substantia alba hrbtnega mozga. b) flrteria cerebelli inferior posterior se odcepi na lateralni strani od vertebralne arterije in preskrbuje zadnji spodnji del malih možganov s krvjo. c) fl rt eri a spinalis anterior izvira na medialni strani iz vertebralne arterije, se združi kmalu na to v mediani črti z istoimensko arterijo kontralateralne strani in poteka ob prednji mediani fisuri vzdolž hrbtnega mozga. Spotoma oddaja sukce- sivno v intervalih v globino fisure arteriae sulcocommis- s ura les, ki se razpletajo, in sicer menjaje, enkrat v desnem, enkrat v levem prednjem stebru serovine. 3. flrteria basilaris leži v mediani črti mostiča, v žlebu z imenom sulcus basilaris pontis, v medialni mostičji cisterni arahnoideje. Njene stranske veje so: a) Rrteria cerebelli inferior anterior se vije ob zadnjem robu mostiča in stopa med koreninami faciala in vaga na prednji del spodnje ploskve malih možganov. b) Arteria auditiva interna spremlja N. acusticus v meatus acusticus internus. c) Rami ad pontem se vgrezajo v maso mostiča. d) A rt eri a cerebelli superior poteka najprej pred prednjim robom mostiča, zavije na to v dorzalni smeri proti četveroglavičju in se razpleta na dorzalni ploskvi malih mo¬ žganov. e) fl rt eri a cerebri posterior zavije pred korenino okulomotorija v spredaj konveksnem loku v lateralni smeri krog možganskega rokava pod bazo okcipitalne lopute. S stranskimi vejicami preskrbuje razen tega še temporalno loputo, možganska rokava, četveroglavičje, češariko in horioidno mreno III. ventrikla. V njo se izliva arteria communicans posterior. Krog, ki ga tvorijo žile: R. communicans ant., a. cerebri ant., carotis int., communicans post. in a. cerebri posterior, in ki veže karotidni krvni sistem z vertebralnim, imenujemo: cir- culus arteriosus Willisii. Hrbtnemu mozgu dovažajo kri razen v predstoječem ome¬ njenih žil tudi še metamerne spinalne veje (rami spinales) verte- bralnih, interkostalnih, lumbalnih in sakralnih arterij. 6 * 84 Vene. Vse vene možganov se izlivajo v takozvane venozne krvo- vode trde opne (sinus durae matris) in preko teh v notranjo jugularno veno. Sinus durae matris imenujemo venozne kanale v duplika- turah dure, kojih notranja površina je krita z endotelom. Venozni krvovodi komunicirajo med seboj in odvajajo kri v smeri proti jugularnemu predoru baze lobanje. 1. Sinus sagitalis superior pod svodom lobanje, v gornjem, konkavnem robu velikega srpa, vodi v frontalno okcipi- talni smeri in se izliva v sinus transversus. Kri mu dovajajo venae cerebri superiores, ki se vijejo v brazdah hemi- sferne konveksitete. 2. Sinus sagitalis inferior, v_ spodnjem konkavnem robu velikega srpa, se izliva v sinus rectus, odvaja kri gornje površine grede in sosednjih vijug. 3. Sinus rectus med tentorijem in bazo velikega srpa se izliva v sinus transversus. Kri mu dovajajo: venae cerebelli superiores z zgornje ploskve malih možganov in venae ce¬ rebri internae iz horioidne mrene III.ventrikla, oziroma vena cerebri magna, ki stopa med četveroglavičjem in gredo iz notranjosti možganov. 4. Sinus transversus, ob zadnjem konveksnem robu tentorija, v istoimenski zarezi okcipitalne kosti, začenja v tako- zvanem confluens sinu um, to je tam, kjer se izlivata vanj sinus sagitalis superior in sinus rectus (v višini notranje okcipi¬ talne protuberance), poteka v lateralni smeri poševno navzdol, zavije ob medialni ploskvi skalnice kot sinus sigmoideus v sulcus sigmoideus in prehaja naposled v bulbus superior venae jugularis internae. Kri mu dovajajo: venae cerebelli inferiores s spodnje ploskve malih možganov, venae cerebri inferiores z baze možganov in večina ostalih krvovodov. 5. Sinus occipitalis spremlja zadnji konveksni rob ma¬ lega srpa navzdol proti glavnemu predoru (foramen magnum) in se deli v dve simetrični veji: sinus marginales, ki se izlivata v bulbus venae jugularis. 6. Sinus cavernosus ob strani turškega sedla, med gornjo orbitalno fisuro in konico skalnice, zbira kri, ki mu jo 85 dovaja vena ce.re.bxi. m e d i a iz lateralne fisure in vena ophtalmica in je z istoimenskim krvovodom kontralateralne strani po interkavernoznih krvovodih (sinus intercavernosus anterior et posterior) v široki komunikaciji. Na ta način nastane krog turškega sedla venozen obroč: sinus circularis (Ridley). — Sinus cavernosus je skozi foramen ovale zvezan z ekštrakranialnimi venoznimi prepleti (plexus venosi) in sicer g pterigoidnim in notranjim karotidnim. Spredaj pod krilom za- gozdnice (ala ossis sphenoidalis) prehaja v sinus spheno- parietalis, zadaj pa v sinus petrosi. V steni kavernoznega krvovoda poteka N. oculomotorius, N. trochlearis in N. ophtalmicus, vsi v smeri proti orbiti, njegovo votlino pa križa N. abducens in fl. carotis interna. 7. Sinus petrosus superior v lateralnem robu stran¬ skega krila tentorija, ob gornjem robu skalnice, se izliva v sinus sigmoideiis. Kri mu dovajajo: venae cerebri inferiores. 8. Sinus petrosus inferior ob spodnjem robu skalnice, izvira v kavernoznem krvovodu in se izliva skozi živčni predel jugularnega predora pod bazo lobanje v jugularno veno. /J = Fossa cranii anterior B — Fossa cranii media C = Fossa cranii posterior Cs = Confluens sinuum Fm = Foramen magnum ia = Sinus intercavernosus anterior ip = Sinus intercavernosus posterior Sc = Sinus cavernosus Sm = Sinus marginalis So = Sinus occipitalis Spi = Sinus petrosus inferior Sps = Sinus petrosus superior 5s = Sinus-sigmoideus Ssp = Sinus sphenoparietalis St = Sinus transversus Slika št 47. Sinus durae matris. \ J 2. Poglavje. Notranji ustroj centralnega živčevja. 1. Medulla spinalis. Hrbtni mozeg sestoji, kakor smo culi v prejšnjem poglavju, iz dveh, po barvi, strukturi in funkciji različnih substanc, iz sive substance (serovine = substantia grisea) in bele substance (mo- zgovine == substantia alba). Substantia grisea. Serovina hrbtnega mozga, kakor centralnega živčevja sploh, sestoji v bistvu: 1. iz živčnih celic in iz njihovih golih izrastkov (dendritov in nevritov), ter iz golih nevritov, ki stopajo s temi celicami potom svojih telodendrijev v fiziološki stik. Ti elementi tvorijo gosto mreževino, takozvani nevropilem; 2. iz bujno razvite, mrežasto razpredeljene nevrogliozne tkanine, takozvanega gliopilema, ki tvori oporno ogrodje nevropilemu in posreduje nutritivne procese; 3. iz gostega vejevja najdrobnejših žil in kapilar. 1. Nevropilem. Celice serovine hrbtnega mozga so deloma gručasto razpredeljene, tvoreč takozvana jedra (nuclei) ali pa daljše ali krajše stebričke (columnae), deloma leže posamič raz¬ tresene po vseh njenih delih. Z ozirom na smer in potek njihovih nevritov delimo celice hrbtnega mozga v cellulae radiculares, cellulae funiculares in ,, v ^ cellulae axiramificatae. a ) Cellu lae radiculares imenujemo one, kojih nevriti tvorijo korenine spinalnih živcev. Ker posredujejo ti nevroni med centralnim živčevjem in perifernimi organi, jih imenujemo neu- rae externae. — V hrbtnem mozgu leže radikularne celice v prednjih in stranskih stebrih. 87 Radikularne celice prednjih stebrov, ki so izmed največjih celic človeškega telesa sploh, so izrazito multipolarne in leže v distinktnih gručah. V lumbalnih in cervikalnih segmentih ločimo petero takih gruč: dve ventralni (ventrolateralno in ventrome- dialno), dve dorzalni (dorsolateralno in dorsomedialno) in eno centralno. Nevriti teh celic (fila radicularia anteriora) se prerijejo v ventrolateralni smeri skozi mozgovino in pridejo v prednji stranski zarezi kot prednje korenine (radices ante- riores) na površje. Prednje korenine dovažajo spinalnim živcem motorično nitje. Radikularne celice stranskih stebrov (oziroma intermediarne zone) so majhne, unipolarne, iztegnjenega telesa, stoje na gosto in tvorijo v svoji celokupnosti stebriček, ki sega od zadnjega vratnega do tretjega lumbalnega segmenta (tractus interme- diolateralis). Njihovi nevriti se primešajo kot preganglio- narno simpatično nitje (glej simpatični živčni sistem) prednjim koreninam, zapuščajoč jih pozneje kot rami CQ.mmu.mcantes albi. K radikularnim celicam moramo prištevati tudi psevdouni- polarnd* celice spinalnih ganglijev, ki leže, obdani od dure, v intervertebralnih predorih hrbtenice. Po eni strani so se namreč razvili spinalni gangliji iz nevralne cevi kakor hrbtni mozeg, po drugi strani pa tvorijo nevriti njih celic zadnje korenine spinalnih živcev. Vsaka psevdounipolarna celica spinalnega ganglija po¬ šilja iz svojega okroglega telesca po en izrastek, ki se cepi po kratkem poteku v dve veji. Ena teh vej (nevrit celice) zavije v centralni smeri proti hrbtnemu mozgu in se zaVije v zadnji stranski zarezi vanj, druga (enovit iztegnjen dendrit celice) pa se pridruži kot senzibilna nitka spinalnemu živcu, spremljajoč ga v peri¬ ferne organe. b) Cellulae funiculares imenujemo one, kojih nevriti sestavljajo mozgovino hrbtnega mozga. Ker ostanejo ti nevroni v centralnem živčevju, jih imenujemo tudi neurae interna e. Svoje nevrite pošiljajo v mozgovino iste ali kontralateralne strani. V prvem primeru jih imenujemo homolateralne, v drugem pa kontralateralne. Nevriti kontralateralnih celic križajo v prednji sivi komisuri na drugo stran. Funikularne celice z nevriti, ki se dele že v serovini v dve veji, kojih ena zavije v mozgovino iste, druga pa preko prednje komisure v mozgovino kontralateralne strani, imenujemo bilateralne. 88 Po svojem izstopu iz serovine se obda nevrit funikularne celice z mielinjim tulcem in zavije v mozgovini longitudinalno navzgor. H kratu odda šibkejšo vejico longitudinalno navzdol. Ta vejica oddaja spotoma kolaterale in se zarije prej ali slej zopet sama v serovino nazaj. Z ozirom na nadaljni potek in končni razplet njihovih nevritov ki potekajo, kakor rečeno, v kranialni smeri, delimo funikularne celice v asociacijske in progovne. Asociacijske imenujemo one funikularne celice, kojih nevriti se. kakor njih spodnje vejice, zarijejo po daljšem ali krajšem poteku v kranialni smeri in po oddaji več ali manj številnih kolateral zopet v serovino hrbtnega mozga. Progovne pa imenujemo on e, kojih nevriti sežejo preko hrbtnega mozga v možgansko deblo. Nevriti progovnih celic iste smeri in istega cilja so združeni v mozgovini v več ali manj distinktne povezke, takozvane proge (tractus). Dočim so raztresene asociacijske celice enakomerno po vseh delih sive substance in se nahajajo tudi v prednjih stebrih, so porazdeljene progovne celice predvsem v zadnjem stebru in v intermediarni zoni, tvoreč gručice odnosno stebričke. Na medi- alni strani baze zadnjega stebra najdemo na prerezih hrbtnega mozga od 7. cervikalnega do 3. lumbalnega segmenta ostro omej eno gručo celic, takozvano Ciarkejevo ali Stillingovo jedro (nucleus dorsalis). V resnici tvorijo te celice iztegnjen ste¬ briček : columna Clarkei. Nadalje leži skupina zelo majhnih celic v Rolandovi želati- nozni substanci, istotako ob robu zadnj eg a stebra (marginalna skupina), v sredini zadnjega stebra pa takozvana centralna skupina. c) Celi ul a e axi ra m i f i ca tae imenujemo celice Golgije- . vega tipa, kojih nevrit se razpleta v bližini telesca celice, ne da bi izstopil iz serovine. Poedine teh celic pošiljajo svoje nevrite preko prednje sive komisure v serovino kontralateralne strani, kjer razpadejo v gosto vejevje. 2. Gliopilem. Gliopilem serovine hrbtnega mozga sestoji iz zvezdnatih nevroglioznih celic (astrocitov) s kratkimi, gosto stoječimi izrastki (Kurzstrahler) in iz prostega glioznega nitja. (Novejši avtorji pripisujejo gliopilemu sincicijalen značaj.) Glio¬ pilem preprega sicer vse dele serovine, je pa na nekih mestih 89 posebno močno razvit, dajajoč jim posebno strukturo. Krog centralnega kanala tvori takozvano centralno želatinozno sub¬ stanco (substantia gelatinosa sive grisea centralis), ki ima na prerezih obliko kroga ali elipse in sestoji iz številnih radiarno postavljenih glioznih celic, kojih izrastki drže proti peri¬ feriji. Lumen kanala je pa obdan še od posebnega enoslojnega venca epiteloidnih cilindričnih celic: takozvanega ependima. Ependimske celice imajo na svojem, proti kanalu obrnjenem koncu po en droben lasek, ki moli v lumen kanala, iz njih nasprotne strani pa izvira dolg izrastek, ki poteka radiarno skozi serovino proti periferiji. Periferni izrastki ependimskih celic, ki obdajajo centralni kanal na dorzalni strani, so združeni v klinast povezek: septum medianum posterius, ki leži v mediani ravnini in sega do periferije hrbtnega mozga. Periferni izrastki onih celic, ki obdajajo centralni kanal na ventralni strani, segajo, združeni v rahlo štreno, do dna prednje mediane fisure, izrastki celic pa, ki obdajajo centralni kanal na lateralni strani, ne dosežejo periferije, marveč končajo, deleč se rogovilasto v dve ali več vej, že v serovini. Posebna formacija gliozne tkanine je nadal je substantia gelatinosa Rolandi v zadnjem stebru. Zlasti dobro razvita v lumbalnih in cervikalnih segmentih, sestoji iz najfinejših pre¬ pletov glioznega nitja, ki mu je primešanih nekaj majhnih živčnih celic. Gliozne celice tvorijo z nožicami svojih izrastkov krog krvnih žilic in kapilar nežne membrane (membrana^ limitantes gliae perivasculares), ki preprečujejo neposredni stik živčnih elementov z vezivom in ki posredujejo izmenjavo hranivnih snovi. 3. Krvne žile zajema serovina hrbtnega mozga iz vaso- korone in iz stranskih vej prednje spinalne arterije. Te se pre¬ pletajo v izredno bogato in bujno vejevje krog velikih motoričnih celic prednjih stebrov, dočim dobivajo zadnji stebri svoje žilje iz zadnjih spinalnih arterij (vasocorona). Substantia alba. Mozgovina hrbtnega mozga, kakor centralnega živčevja sploh, sestoji v bistvu iz živčnega nitja, t. j. iz z mielinjimi tulci obdanih nevritov, ki so združeni v večje ali manjše po- vezke, snopiče in svežnje. Nevriti, ki tvorijo mozgovino hrbtnega mozga, imajo svoj izvor ali 90 1. v funikularnih celicah serovine, ali 2. v psevdounipolarnih celicah spinalnih ganglijev, ali pa 3. v celicah višje ležečih center možganov (možganskega debla). Nevriti funikularnih celic sestavljajo pred vsem mozgovino stranskih svežnjev, pa se nahajajo v kompaktnih povezkih tudi v lateralnih delih prednjega svežnja in v manjši množini na dnu in ob periferiji zadnjega svežnja. flreale mozgovine, kjer prevladuje asociacijsko nitje (nevriti asociacijskih funikularnih celic) imenujemo osnovne povezke (fasc iculi prop rii), areale, kjer prevladuje progovno nitje (nevriti progovnih funikularnih celic) ali pa nitje, ki prihaja iz višjih center možganov, imenujemo progovne povezke. Slika št. 48. Topografija prog hrbtnega mozga. a = nevriti asociacijskih celic Pya B = Funiculus cuneatus (Burdach) Pyl Cc = Zona cornu-commissuralis Ra : G — Funiculus gracilis (Goli) Rp - Gw = Tractus spinocerebellaris ven- Rs ■ tralis S Fig = Tractus spinocerebellaris dor- Sm ■■ salis Sth ■- H = Tractus parolivaris (olivo- Ts ■ spinalis) Vs - p = Nevriti progovnih celic Tractus corticospinalis anterior Tractus corticospinalis lateralis Radix anterior Radix posterior Tract. rubrospinalis (Monakow) Schulzejev koma Zona septomarginalis Tractus spinothalamicus Tractus tectospinalis Tractus vestibulospinalis 91 Osnovni povezki (fasciculi proprii) leže v notranjih pla¬ steh mozgovine in meje po večini neposredno na serovino. V stranskem svežnju zavzemajo pred vsem areale retikularne for¬ macije, v zadnjem svežnju leže pod imenom zona cornucom- 'Cc ) missuralis tik dorzalno od komisure in pod imenom zona septomarginalis ob periferiji, v prednjem svežnju slednjič leže med komisuro in dnom prednje mediane fisure in tvorijo ven- tralno in medialno od prednjega stebra fasciculus anterior p r o p r i u s. / > Osnovni povezki vodijo predvsem asociacijsko nitje in ve¬ žejo različne višine hrbtnega mozga v najrazličnejših kombina¬ cijah. Lega njihovega nitja je odvisna od distance višin, ki jih veže. — Čim manjša je ta distanca, tem bližje serovini poteka dotično nitje. Razen asociacijskega nitja pa gre skozi osnovne povezke tudi še nitje nam v podrobnosti še neznanih prog. Progo vni povezki leže po večini v srednjih in perifernih plasteh mozgovine. Ob periferiji stranskega svežnja ležita dve progi: tractus spino-cerebellaris dorsalis (Flechsig) in tractus spino-cerebellaris ventralis (Govvers). v 7 Flechsigova proga zajema svoje nitje v.celicah Clarkejevega stebra iste strani, Gowersova proga pa v celicah intermediarne zone iste in kontralateralne strani. Obe progi sta priklopljeni na senzibilno nitje zadnje korenine in vodita živčno vzburjenje centripetalno v male možgane. (Slika 48.) Ventralno od Gowersove proge leži ob periferiji trikotno polje: tr actus olivo-spinalis sive parolivaris (Helweg), ki veže spodnjo olivo oblongate s hrbtnim mozgom. Dorsomedialno od Flechsigove proge leži stranska piramidna proga: tractus eortico-spinalis lat e ra lis, ki sestoji iz ne- * vritov velikih piramidnih celic možganske skorje in veže moto¬ rične areale možganske hemisfere s hrbtnim mozgom. Ta proga oddaja v svojem poteku skozi hrbtni mozeg sukcesivno nitko za nitko, ki se razpletajo s svojimi telodendriji po vsej dolžini hrbtnega mozga krog velikih motoričnih (radikularnih) celic pred¬ njega stebra iste strani.* * J. Rasdolski je dognal, da se razpleta nitje vseh motoričnih prog hrbtnega mozga krog asociacijskih celic intermediarne zone in da se raz¬ pletajo še le nevriti teh celic krog motoričnih celic prednjega stebra. 92 Ventralno od stranske piramidne proge poteka nitje rubro- spinalne proge: tractus ru b r o-s d i n ali s in ventralno od te nitje spino- talarnične proge: J tractus spino-thalamicus . Centr ifugalna rubrospinalna proga vodi nevrite celic rdečega jedra možganskega debla (nucleus ruber mesencephali) in jih oddaja prednjemu stebru hrbtnega mozga iste strani, kjer se razpletajo krog radikularnih motoričnih celic.* Centripetalna spinotalamična proga pa zajema svoje nitje v funikularnih celicah zadnjega stebra hrbtnega mozga kontra- lateralne strani in vodi živčno vzburjenje v thalamus opticus. Ob periferiji prednjega stebra in ob prednji mediani fisuri e lokalizirano nitje tektospinalne proge: tractus tecto-spinalis, ob periferiji prednjega svežnja pa nitje vestibulospinalne proge: tractus vestibulo-spinalis. Vestibulospina lna proga vodi nevrite Deitersovega jedra oblongate, tektospinalna proga pa nevrite jeder četveroglavičja. Obe progi oddajata sukcesivno svoje nitje prednjemu stebru iste strani. Ob prednji mediani fisuri, lateralno od tektospinalne proge leži na vsaki strani povezek živčnega nitja, ki izvira v motoričnih arealih možganske skorje in se razpleta sukcesivno krog moto¬ ričnih celic prednjega stebra kontralateralne strani. Ta povezek je takozvana prednja _piramidna proga: tractus cortico- spinalis anterior. Maso zadnjega svežnja (izvzemši zgoraj omenjene osnovne povezke) tvori nitje zadnjih korenin spinalnih živcev, ki vstopa medialno od zadnjega stebra v lateralni del zadnjega svežnja. To nitje poteka v zadnjem svežnju longitudinalno navzgor in se razpleta krog celic Gollovega in Burdachovega jedra oblongate. Vsaka nitka odda po svojem vstopu v zadnji sveženj stransko vejico, ki zavije navzdol in se zarije prej ali slej v serovino. Spotoma oddaja kolaterale. Te spodnje veje so združene v di- stinkten povezek, takozvani Schulzejev koma. (Slika 48.) 1 $Aa * Glej opombo na strani 91. _C\a 93 Ker se razpleta nitje centrifugalnih prog hrbtnega mozga sukcesivno krog celic prednjih stebrov, je naravno, da se te proge v svojem poteku skozi hrbtni mozeg v kavdalni smeri vedno bolj izčrpavajo in slednjič po¬ polnoma izčrpajo. Najhitreje se izčrpa prednja piramidna proga,, ki ne do¬ seže lumbalnih segmentov. Rubrospinalna proga ne doseže sakralnih seg¬ mentov. Stranska piramidna proga sega do ko nca hrbtnega mozga, leži pa od 3. lumbalnega segmenta navzdol ob periferiji stranskega svežnja, tam, kjer leži višje zgoraj dorz alna spinocercbclarna proga. Ta zajema, kakor smo čuli, svoje nitje v Clarkejevem stebru, ki sega le do 3. lumbalnega segmenta. Za to je naravno, da pod 3. lumbalnim segmentom ne najdemo več te proge. Tudi centripetalne proge hrbtnega mozga so v višjih segmentih moč¬ nejše (bogatejše na nitju) nego v nižjih, to pa iz povsem drugega vzroka. Centripetalne proge naraščajo v kranialni smeri, ker jim doteka iz funiku- larnih celic serovine višjih segmentov vedno novo nitje, ki se pridružuje že v dotični progi zbranemu nitju nižjih segmentov. Pri tem odriva nitje višjih segmentov ono nižjih v določeni smeri. V zadnjem svežnju n. pr. je potis¬ njeno nitje zadnjih korenin lumbosakralnih in spodnjih torakalnih segmentov proti mediani črti, kar se izraža v tem, da vodi lateralno ležeči Burdachov povezek (funiculus-.c iineatn s) senzibilno nitje gornjih, medialno ležeči Gollov povezek ( funiculus gracilist pa senzibilno nitje spodnjih e kstremitet. Obratno leži nitje spodnjih ekstremitet v senzibilni spinotalamični progi lateralno od nitja zgornjih ekstremitet. Ta proga narašča namreč z medialne, proga zad¬ njega svežnja pa z lateralne strani. N e v rog |i oz n a tkanina mozgovine hrbtnega mozga je le pi člo razvita . Prevladujejo celice (astrociti) z dolgimi izrastki (Langstrahler). Ob periferiji pod pio leže številne gliozne celice (Waldeyerjeva subpialna plast), kojih izrastki tvorijo s svojimi nožicami na površini nežno membrano: membrana limitans gliae superficialis. Mozgovina je razmeroma revna na žilah, ki jih dobiva iz vasokorone. Kakor omenjeno, sestoji stena medularne cevi prvotno iz enoslojnega epitela, ki se razvije pozneje v večslojen mielospongium plazmodičnega (sincicialnega) značaja. Na njem razločimo tri plasti: notranjo ependimsko, srednjo intermediarno (nuklearno) in zunanjo marginalno. Ependimska plast, sestoječa iz ene lege podolgastih jeder s sincicialno razpredeljeno protoplazmo, ima mnogo jeder v mitotičnem stanju in od¬ daja neprestano na novo nastale celice intermediarni plasti. Ta sestoji iz več leg jeder z radiarno postavljenimi protoplazmatičnimi razrastki. Zunanjo marginalno plast slednjič predstavlja rahla mreževina mielospongija brez vsakih jeder. Celice sincicialnega mielospongija so histološko še indiferentne. Pozneje se začno diferencirati v spongioblaste in nevroblaste. Sincicialen protoplazma ependimske plasti se opredeli v distinktne celice, ki se formirajo v obliki večslojnega epitela krog centralne votline. 94 Vsaka teh celic sega prvotno s svojim, v drobno nitko zgoščenim, perifernim delom do periferije nevralne cevi. Pozneje atrofira večina teh nitk, le one, ki drže v dorzalni in v ventralni smeri, se ohranijo trajno in tvorijo tako- zvana ependimska klina, kojih dorzalni je znan pod imenom septum medianum posterius. Tudi jedra intermediarne plasti se diferencirajo v spongioblaste, ki po¬ šiljajo tako proti periferiji kakor proti centralni votlini po en nitkast izrastek. Tudi ti izrastki (nitke) kmalu atrofirajo in mesto njih izrasto iz celic številni krajši izrastki, ki tvorijo z izrastki sosednih celic gosto mrežasto pletenino. Del protoplazmatičnega mielospongija se pa zgosti direktno v krajše ali daljše fibrile, ki leže prosto med glioznimi celicami. Ependimske celice, gliozne celice intermediarne plasti in prosto gliozno nitje tvori gliozno tkanino. Razvojna podlaga živčne tkanine so nevroblasti. V intermediarni plasti mielospongija se pojavijo koncem prvega embrio¬ nalnega meseca skupine celic, kojih telo se iztegne na enem koncu v dolg rep. Čim bolj raste ta rep proti periferiji, tem tanjši postaja in se zoži slednjič v drobno nitko: poznejši nevrit. Na nasprotnem koncu oblije preostali protoplazma od vseh strani veliko mehurčasto jedro razvijajočega se nevroblasta in pošlje iz sebe šte¬ vilne debele pa krajše protoplazmatične izrastke, poznejše dendrite. Nevriti živčnih celic rastejo proti periferiji nevralne cevi in se formi¬ rajo v njeni marginalni plasti v longitudinalne povezke (funikularne celice) ali pa izstopijo iz stene nevralne cevi in se zarijejo v miotome, ležeče v neposredni bližini. (Radikularne celice). Ko preneha v ependimski plasti pro¬ dukcija novih celic, se formirajo njene gliozne celice v enoslojen ependim. Iz intermediarne plasti se razvije siva substanca, iz marginalne plasti pa bela; iz bazalne plošče cevi nastane prednji, iz krilne pa zadnji steber. II. Medulla oblongata. Kakor smo culi, je razpredeljena siva substanca v notranjosti hrbtnega mozga v različnih segmentnih višinah sicer v bistvu povsod enako v obliki traverze (latinske črke H), da pa ta raz- predelitev več ali manj v podrobnostih od višine do višine dife- rira. Te razlike so v višini prehoda hrbtnega mozga v oblongato še izrazitejše in postanejo v oblongati sami bistvene. Iz slike št. 49. je razvidna notranja konfiguracija oblongate v višini njenega spodnjega konca tik ob prehodu v hrbtni mozeg. Zadnja stebra (Cp), odebeljena v mogočni glavi, sta se poveznila v lateralno stran, tako, da ie area l zadnjih svežnjev znatno večji nego v hrbtnem mozgu. Zadnji sveženj vsake strani je razdeljen v dva povezka: v lateralno ležeči, močnejši funiculus cu- neatus-Burdachi(žf) in šibkejši, medialno ležeči funiculus 95 g ra čili s-Goli (G). V slednjem opazimo kijasto maso sive sub¬ stance, ki je v zvezi s centralno serovino: nu cleus funiculi g raciji is (NG). Smp iti/ B Ca Cp Slika št. 49. = Funiculus cuneatus (Burdach) Ng — = Columna anterior Pya — Columna posterior Pyl Dpy = Decussatio pyramidum R5 Fa = Fasciculus anterior proprius Sg Fig — Tractus spinocerebellaris dor- Sgc salis Fma = Fissura mediana anterior Sip = Formatio reticularis Smp = Funiculus gracilis (Goli) Sth = Tractus spinocerebellaris ven- lld tralis — Tractus parolivaris (Helvveg) XIv — Tract. rubrospinaiis (Monakow) Frt G Gw H Pl Nucleus funiculi gracilis Tract. corticospinalis anterior Tract. corticospinalis lateralis Radix spinalis trigemini Substantia gelatinosa Substantia gelatinosa cen- tralis Suicus intermedius posterior Sulcus medianus posterior Tractus spinothalamicus Nucleus nervi accessorii dor- salis Nucleus nervi accessorii ven- tralis Funiculus gracilis in funiculus cuneatus vodita del nitja zadnjih korenin spinalnih živcev, predstavljata torej važno centri- petalno živčno progo ( tractus s pj.n o b u I b a r i s). In sicer vodi funiculus gracilis (G) senzibilno nitje lumbosakralnih in spodnjih torakalnih, funiculus cuneatus ( B ) pa nitje gornjih torakalnih in cervikalnih spinalnih živcev. 96 Posebno močno razvita je v zadnjem stebru želatinozna substanca (substantia g el ati n osa Rolandi, Sg). Med njo in med periferijo leži polje prerezov drobnega živčnega nitja. To nitje pripada trigeminu. Nervus trigeminus se zariva v višini mostiča v možgansko deblo. Del njegovega senzibilnega nitja zavije po vstopu v mostič v kavdalni smeri longitudinalno na¬ vzdol, tvoreč distinkten povezek: radix spinalistrigemini (i?5). V njegovem poteku skozi oblongato se odcepi od tega povezka sukcesivno nitka za nitko, razpletajoč se krog celic želatinozne substance. Ž elatinozna substanca oblonaate pred- stavlja torej važno senzibilno jedro trigemina, v katerem končava nifje"špTnalne korenine tega živca,. Prednja stebra sta razmeroma slabo razvita in prehajata na straneh brez ostre meje v retikularno formacijo, t. j. v nekako mešanico bele in sive substance (Frt). Preko njih baze se vije v gostih štrenah živčno nitje, ki prihaja iz globine prednje me¬ diane fisure in poteka dorsolateralno proti kotu, ki ga tvorita prednji in zadnji steber. V tem kotu vidimo številne prereze snopičev živčnega nitja, ki odgovarja nitju lateralne piramidne proge hrbtnega mozga ( Pyl). Nitje, ki križa bazo prednjega stebra, zbirajoč se na to v arealu lateralne piramidne proge, predstavlja piramidno ali motorično dekusacijo oblongate — d ecu ssatio pyramidum sive motoria ( Dpy ). Motorično nitje namreč, ki sestavlja više zgoraj ob prednji mediani fisuri ležeči piramidi, prestopi v spodnjih delih oblongate po večini na drugo stran, in sicer na ta način, da se zarije, menjaje en¬ krat del nitja desne, enkrat del nitja leve piramide, v globino prednje fisure, kjer prestopi mediano črto in križa, kakor opi¬ sano, prednji steber. V kotu med prednjim in zadnjim stebrom zavije to nitje v longitudinalni smeri kavdalno navzdol, tvoreč niže spodaj nam že znani tractus co rt ico - s p i n a 1 i s late- ralis (Pyl) hrbtnega mozga. V bazalnih delih prednjega stebra leži skupina velikih multi- polarnih živčnih celic: ventralno jedro živca akcesorija (nucleus ventralis nervi accesorii, XIv). Centralna serovina ( Sgc ), ki odgovarja sivi komisuri hrbt¬ nega mozga, vsebuje bazalno ležeči centralni kanal, kraj katerega leži na vsaki strani skupina celic: dorzalno jedro živca akceso¬ rija (nucleus dorsalis nervi accessorii, lld). 97 Ob periferiji stranskega svežnja opazimo obe spinocerebelarni progi: Flechsigovo (Fig) in Gowersovo (Gtv) , ventralno od njih pa Helwegovo parolivarno progo (H). V notranjosti stranskega svežnja leže neločljivo druga poleg druge, proge, znane nam že iz hrbtnega mozga, namreč: tra ctus spino-thalamicus (Sth), rubrospinalis (M), tectospinalis in vestibulo- spinalis. Ob straneh prednje mediane fisure (Funt) leže ostanki nitja piramide, ki niso križali v piramidni dekusaciji v stranski sveženj in ki tvorijo v hrbtnem mozgu prednjo piramidno progo. Lateralno od tega nitja pa se razprostira areal prednjega osnov : nega povezka (Fa). Slika 50. nam kaže notranjo konfiguracijo oblongate v sredi motorične dekusacije. Zadnja stebra sta se izpremenila skoro v celoti v želatinozno s ubstan co (Sč ki jo spremlja ob periferiji spinalna korenina trigemina (i?5). Na znotraj in ventralno od želatinozne substance se razprostira retikularna formacija (formatio r eticula ris, Frt), ki zavzema večji del stranskega svežnja in prehaja brez ostreiveje v prednji steber (Ca). Ta je po križajočem nitju pira¬ midne dekusacije (Dp) popolnoma odločen od centralne serovine (Sgc) in objema na lateralni strani prednji osnovni povezek (fascicuius anterior pro p rius, Fa), ki je zagozden med dekusacijo in prednji steber. Ob periferiji stranskega svežnja leže spinocerebelarne proge (Fig in Gw) in Helwegova parolivarna proga (H), v notranjosti svežnja odnosno retikulame formacije pa ostale proge: tractus spinothalamicus (Sth), rubrospinalis (M) itd. V obeh povezkih zadnjega svežnja s ( o se pojavile mase sive substance: nucleus funiculi gradi j s (M7) v Gollovem in nucleus funiculi cuneati (NB) v Burdachovem povezku. ' Obe jedri sta v zvezi s centralno serovino (Sgc), ki vsebuje cen¬ tralni kanal. Lateralno od kanala leži na ventralni strani cen¬ tralne serovine dorzalno jedro živca akcesorija. Iz Gollovega jedra (NG) žari v loku krog centralne serovine (p nežna štrena nitja, takozvane fibrae arcuatae internae (Fi). Rgtikularna formacija, v hrbtnem mozgu le neznatno razvita, narašča v oblongati v kranialni smeri vedno bolj in je značilna za notranjo konfigu¬ racijo oblongate. Sestoječ iz bele in sive substance, vsebuje važna živčna centra in številne proge, predvsem proge asfl^cij skega zn a č aja, t. j. take, ki posredujejo med više in niže ležeči mi centri (jedri) možganskega debla. Spl. knj. III. 7 98 Slika 51. nam kaže notranjo konfiguracijo joblongate na gornjem koncu motorične dekusacije. V zadnjih svežnjih leže mogočne mase sive substance: jedri Gollovega in Burdachovega povezka (NG in NB), ki odrivata želatinozno substanco (Sg) s spinalno korenino trigemina (R5) na stran. Ob periferiji Burdachovega povezka opazimo manjše kepe serovine: nucleus externus (M o n a k o w ) (Nx ). V jedrih zad¬ njega svežnja izvira številno, v rahle štrene združeno nitje, ki objema v lateralno konveksnih lokih centralno serovino (Sgc) in križa na ventralni strani slednje na kontralateralno stran, kjer B = Funiculus cuneatus H — Tractus parolivaris (Helweg) Ca — Columna anterior M = Tractus rubrospinalis Dp = Decussatio pyramidum N G = Nucleus funiculi gracilis Fa = Fasciculus anterior proprius NB = Nucleus funiculi cuneati Fg = Tract. spinocerebeliar. dorsalis R5 = Radix spinalis trigemini Fi = Fibrae arcuatae internae Sg — Substantia gelatinosa Frt = Formatio reticularis Sgc = Substantia gelatin. centralis G — Funiculus gracilis Sth = Tractus spinothalamicus Gw = Tract. spinocerebeliar. ventral. 11 d = Nucl. nervi accessorii dorsalis XI — Fila radicularia nervi accessorii. 99 se zbira, zavijajoč v longitudinalni smeri navzgor, ob mediani črti v dorsoventralni smeri iztegnjen povezek, takozvano medialno zanko: lemniscus medialis.\To nitje: fibrae arcuatae i ntern a e (Ff ), predstavlja v svoji celoti gornjo ali s enzi bilno = Nucieus funiculi gracilis = Nucieus reticularis lateralis = Nuclei externi (Monakow) = Oliva accessoria medialis = Pyramis = Radix spinalis trigemini = Tractus solitarius = Substantia gelatinosa = Substantia gelat. centralis = Sulcus medianus posterior = Tractus spinothalamicus = Nucieus dorsalis nervi vagi = Nucieus nervi hypoglossi = Fila radicularia nervi hypo- glossi. 7 * 100 dekusacijo oblongate: decussatio lemniscorum sive s e n s i t i v a. Krog celic Gollovega in Burdachovega jedra oblongate se razpleta senzibilno nitje zadnjega svežnja (Gollovega in Burdachovega povezka), to so nevriti psevdounipolarnih celic spinalnih ganglijev, ki potekajo nepreki¬ njeno po hrbtnem mozgu navzgor in se priklopijo še le v oblongati na nevrone II. reda. Te nevrone II. reda predstavljajo baš celice Gollovega in Burdachovega jedra. Njih nevriti križajo kot fibrae arcuatae internae na drugo stran in se formirajo na to v medialno zanko, ki torej ni nič drugega nego nadaljevanje senzibilne proge zadnjega svežnja hrbtnega mozga. Ventrolateralno od senzibilne dekusacije se razprostira reti- kularna formacija ( Frt ),_ ki vsebuje v svojem ventrolateralnem delu posebno jedro: nucleus reticularis lateralis ( 'Nrl ), ob njeni periferiji pa leže povezki spinocerebelarnih prog (Fg i n G w) in _Helwegove parolivarne proge (H). V centralni serovini ( Sgc ), ventrolateralno od centralnega ka¬ nala, ležita drugo poleg drugega jedri motoričnega hipoglosnega živca (12) d esne in leve strani. Dorsolateralno od njih pa leži na vsaki strani dorzalno (senzibilno) jedro živca vaga: nucleus dorsalis vaqi sive nucleus alae cinereae (10s). i 11 ' i i n- 8 «ae«ifev*-. S ' •. -r. • Odgovarjajoč prednjemu svežnju hrbtnega mozga, leže ob globoki in široki prednji fisuri prerezi živčnega nitja: piramidi (Py), ki oddajata v notranjost še zadnje (prav za prav prve) križa¬ joče snopiče motorične dekusacije. Na meji med piramido in retikularno formacijo (Frt) leži zvit trak serovine: akcesor na oliva (Oni), ki se zariva v dorsomedialni smeri med medialno zanko (Lm) in retikularno formacijo. Bazalno ležeča piramida odriva osnovni povezek prednjega svežnja (Fa) visoko med medialno zanko in akcesorno olivo do centralne serovine. Njegov najdorzalnejši del predstavlja važen povezek: fasciculus 1 o n g it udi n al is medialis sive posterior (Fl) ki. tvori asociacijs ko ve z med motoričnimi jedri očesnih živcev (N. III, IV, VI) in v estibulamim sistemom. Lateralno od piramide, v prednji stranski zarezi stopa nitje korenine hipoglosnega živca (fila radicularia n er vi hypo- glossi, XII) na površje, ki se je prerilo v ventrolateralni smeri skozi retikularno formacijo. / Slika 52. nam kaže prerez oblongate v višini olive. Centralni kanal se je odprl v IV. ventrikel; centralna sero- vina se je pomaknila visoko dorzalno, pod dno romboidne 101 kotanje. Želatinpzna substanca (Sg) z Gollovim in Burdachovim jedrom je odrinjena daleč na stran. Na površini krije te mase Fo = ■- 00,'uo 102 sive substance in spinaino korenino trigemina (R5) nitje malo- možganske vrvi (corpus restiforme, Cr). Iz želatinozne substance, iz Gollovega in Burdachovega jedra žare številne fibrae arcuatae internae (Fi) v loku preko retikularne formacije (Frt) , zbirajoč se na kontralateralni strani ob mediani črti (takozvanem šivu — raphe, R ) v medialni zanki (Lm). Nekaj tega nitja zavije, ko je križalo v šivu na drugo stran v ventralni smeri proti prednji mediani fisuri, se vije na to ob robu fisure krog piramide navzdol, zavije krog olive v dorzalni smeri in se pridruži, potekajoč ob periferiji, nitju malomožganske vrvi {Cr). Na bazi piramide je interpolirano temu nitju, ki pred¬ stavlja v svoji celoti takozvane fibrae arcuatae externae ventrales (Fv), majhno jedro: nucleus arcuatus (Na). Kot fibrae arcuatae externae do r šale s"' (Fd) pa označujemo ono nitje, ki izvira v istih jedrih kot fibrae arcuatae internae, namreč v Gollovem in Burdachovem jedru in v želatinozni sub¬ stanci, ki pa se obrne po svojem izvoru takoj v dorzalno smer in se pridruži z dorzolateraine strani nitju malomožganske vrvi (Cr) iste strani. Med medialno zanko (lemniscus mediaiis, Lm), ki nosi na svojem vrhu zadnji longitudinalni povezek ( Fl ), in med retiku- larno formacijo se vriva v obliki vpognjenega traku jedro me- dialne akcesorne olive: nucleus olivaris accessorius mediaiis {Otu). Dorzolateralno od piramide ( Py), onkraj medialne akcesorne olive leži mogočen, črevasto zvit trak sive substance: jedro spodnje olive (nucleus olivae inferioris, Oi), ki povzro- čuje na površini oblongate nam že znano olivo. Iz divinega jedra žari v rahli štreni združeno nitje v dorsolateralni smeri, se zarije med želatinozno substanco (Sg) in spinaino korenino trigemina (RS) in se pridruži na to nitju malomožganske vrvi (Cr). To nitje imenujemo fibrae olivo-cerebellares, ( Fo). Med spodnjo olivo in površino, ob kateri se vijejo fibrae arcuatae externae ventrales (Fv), leži ozek areal prerezov živ¬ čnega nitja, ki se dorzalno od olive nekoliko razširi: tractus thalamo-olivaris (tho) = zentrale Haubenbahn nemških avtorjev. Dorzolateralno od spodnje olive leži ob periferiji še vedno nitje ventralne spino-cerebelarne proge (Gtv), dočim zavija nitje 103 dorzalne spino-cerebelarne proge (Fg) že v smeri proti malo- možganski vrvi. MaLcuruo,ž_aa.n si-a—MV (corjjus restiforme, O), ki zavzema pri¬ bližno isti areal, ki ga je zavzemal nižje spodaj Burdachov povezek, zajema svoje nitje torej: a) iz zadnjih jeder via fibrae arcuatae externae ventrales et dorsales, b) iz spodnje olive via fibrae olivo-cerebellares, c) iz dorzalne spino-cerebelarne proge. Centralno v retikularni formaciji (Frt), ki jo križajo fibrae_- arcuatae internae (Fi) leži motorično jedro živca vaaa: nucleus X a m b i g u u s (10 m), ventroiateralno ob periferiji, tik nad olivo pa nučfeus reticularis lateralis (Nrl), kojega celice odda¬ jajo svoje nevrite istotako v malomožgansko vrv. V centralni serovini ( Sgc ) leži ob mediani črti tik pod dnom IV. ventrikla na vsaki strani veliko jedro hipoglosnega živca (12), ki ga obdaja z dorzalne strani povezek nežnega, prečno zade¬ tega nitja: f asciculus lonaitudinalis dorsalis-S cJiutz (S). Lateralno od hipoglosbvčga jedra opazimo zopet dorzalno jedro živca vaga (n ucleus dorsalis vagi sive nucleus a 1 a e ci n ereae, lOs). Ha bazi centralne serovine, lateralno od senzibilnega vagovega jedra (lOs) leži majhen, okrogel povezek poprečno zadetega nitja: tractus solitarius (s), ki ga spremlja kepica sive substance: nucleus tractus solitarii (Ns). Iz hipoglosovega jedra žare v ventralni smeri skozi retiku- larno formacijo mimo medialne zanke (Lm) korenine (fila radi- cularia) hipoglosa, iz dorzalnega jedra vaga pa potekajo posa¬ mezne nitke v ventrolateralni smeri ventralno od želatinozne substance (Sg) proti periferiji: fila radicularia nervi vagi (X). Prerez, ki nam ga kaže slika 53., gre skozi spodnji del romboidne kotanje. Centralni kanal je razširjen v IV. ventrikel. Streha ventrikla (lamina chorioidea epithelialis) je odstranjena, ostala je le še tajenia ventriculi quarti (Pol). Centralna serovina leži v široki plasti pod dnom romboidne kotanje in vsebuje sledeča jedra: Tik ob mediani črti veliko jedro hipoglosa (12), ki promi- nira v notranjost ventrikla kot trigonum hypoglossi. Dorzo- lateralno od hipoglosovega jedra leži nucleus intercalatus Staderini (St), ki nosi nam fr zn^ni J^ri^ulu s longitudinalis dorsal is (č>\ .Lateralno od Staderinijevega jedra leži senzibilno jedro vaga (nucleus dorsalis vagi 10s) in lateralno od tega 104 tractus solitarius(s)s spremljajočo ga kepo sive substance: nucleus tractus solitarii. Majlateralnejše dele centralne serovine zavzema veliko dorzalno jedro vestibularnega živca: nucleus vestibularis dorsalis sive triangularis (Nvd), ventralno od njega pa vidimo prereze nitja njegove spinalne korenine:, racffit spinalrs nerVi vestibularis (Sv), ki jo spremlja nucleus radicis spinalis nervi vestibularis o). Pars basilaris pontis vsebuje poleg lastnega prečnega in perpendikularnega nitja ob šivu, kepe sive substance (nuclei pontis) in pa razkosane in v lateralno smer odrinjene povezke piramid (Py). b. Cerebellum. Iz njihovih prerezov je razvidno, da sestoje tudi mali mo¬ žgani kakor ves centralni živčni sistem iz sive in iz bele sub¬ stance. Dočim pa leži siva substanca (serovina) n. pr. hrbtnega mozga v njegovi notranjosti, obdana krog in krog od mozgo- vine, je razpoložena pri malih možganih v obliki nizke plasti, takozvane skorje (cortex cerebelli = substantia corticalis) na površini organa neposredno pod pio in obdaja v notranjosti ležečo mozgovino: corpus medullare cerebelli. Substantia corticalis spremlja vse gube in gubice v globino brazd in zarez, ki se zajedajo več ali manj globoko v površino malih možganov, prehajajoč na njih dnu z ene gube na drugo. Na prerezu malomožganske skorje ločimo že s prostim očesom dve plasti: zunanjo sivo (sbratum cinereum) in no¬ tranjo rjasto-rumeno (stratum granulosum). 117 Mikroskopično sestoji notranja (zrničasta) plast, ki leži ne¬ posredno na medularni substanci, iz gosto stoječih zelo majhnih celic z velikimi jedri. Vsaka celica oddaja 3—4 daljše dendrite, ki nosijo na svojih koncih nežne klopčice (glej sliko 58), nevriti pa vstopajo v zunanjo plast, kjer se dele 7ejasto v dve veji. Razen tega vsebuje no¬ tranja plast še večje mul- tipolarne celice, kojih nevriti razpadejo v zu¬ nanji plasti v gosto ve¬ jevje. Med celicami no¬ tranje plasti se vijejo živčne nitke, ki prihajajo deloma iz zunanje plasti, deloma iz medularne substance (medularnih lamel). Na meji med notra¬ njo in zunanjo plastjo leže v eni sami vrsti mo¬ gočna telesa Purkyneje- yih celjc (glej sl. 58). Njih bogato razvito dendritno vejevje je razprostrto pred vsem v oni ravnini, ki stoji pravokotno na osi dotične gube in sega skozi zunanjo plast do površine skorje. Purkyne- jeve celice tvorijo srednjo (ganglijsko) plast malo- možganske skorje. Zunanja (molekular¬ na) plast sestoji pred¬ vsem iz dendritov Purky- nejevih celic in iz nevri- tov notranje (zrničaste) plasti, vsebuje pa razen tega tudi še dvoje vrst celic. V zunanjih delih Slika št. 58. Elementi možganske skorje. G/, = Gliozna celica (Langstrahler) Gl, — Gliozna celica (Kurzstrahler) Gl, = Iregularna gliozna celica P = Purkynejeva celica K — Živčna celica s košaricami a = Celice zunanje plasti Golgije- vega tipa Z = Celica notranje plasti Golgije- vega tipa z = Živčne celice notranje plasti s klopčiči = Živčno nitje medularne sub¬ stance \ M '7N 118 pod površino leže majhne celice Golgijevega tipa, v notranjih delih, tik nad plastjo Purkynejevih celic pa multipolarne celice, kojih nevriti potekajo vzporedno z ganglijsko plastjo in oddajajo v intervalih od proge do proge kolaterale, ki objemajo s svojimi, košaricam podobnimi telodendriji telesca Purkynejevih celic (Korb- zellen). Zunanja (molekularna) plast je zgoščena na površini v nežno bazalno membrano: lamina basali s. Glavni element malomožganske skorje so Purkynejeve celice. Njihovi nevriti prodrejo notranjo (zrničasto) plast, se obdajo z mielinjimi tulci in sestavljajo mozgovino malih možganov. Slednja sestoji razen tega iz z mielinjimi tulci obdanih nevritov celic, ki leže izven malih možganov v ostalih delih centralnega živčevja (hrbtnem mozgu, mostiču itd.). To nitje vstopa iz mozgovine v malomožgansko skorjo in se razpleta ali v notranji (zrničasti) plasti, ali krog telesc Purkinejevih celic, ali pa pleza v obliki vitic po dendritih Purkinejevih celic v zunanjo (molekularno) plast. Nitje, ki vstopa v male možgane, oziroma, ki jih zapušča, je združeno v tri pare močnih svežnjev, takozvanih ročajev (brachia cerebelli). V notranjosti malih možganov ležeča kompaktna mozgovina (medularna substanca) prehaja zdržema iz ene hemisfere preko notranjosti črva v drugo in oddaja proti površini v notranjost gub in gubic skorje nežne lamele: laminae medullares (Markleisten), ki se dele ostrokotno v vedno nežnejše lamelice. Malomožganska skorja ni edini depot živčnih celic malih možganov. V notranjosti hemisfer in črva leže namreč, obdane od medularne substance, kepe serovine, takozvana malomožganska jedra: nuclei cerebelli. V prednjem delu spodnjega črva leži tik ob mediani črti na vsaki strani v strehi IV. ventrikla pod centralno loputico takozvano strešno jedro: nucleus fastigii sive tecti. Late¬ ralno od njega, že v hemisferni mozgovini se nahaja v obliki kija: nucleus emboliformis (rnalomožganski zamašek) in lateralno od tega v obliki zavitega traku: nucleus dentatus cerebelli (malomožganska oliva). Med strešnim jedrom in za¬ maškom leže kepice serovine, ki predstavljajo v svoji celoti nucleus globosus. V frontalnem prerezu nam kaže ta jedra slika 59. 119 Med oblongato in malimi možgani se razprostira !V. ven- trikel, v katerega se poveša od zgoraj prednji konec spodnjega črva (nodulus, No). Dno IV. ventrikla tvori romboidna kotanja, 120 pod katero se razprostira centralna serovina oblongate. Le-ta (oblongata) prehaja na straneh preko vrvi (corpus restiforme, Cr) zdržema v hemisferi malih možganov. Corpus restiforme objema z lateralne strani zvit trak serovine: malomožgansko olivo (nu- cleus dentatus, Nd), ki odpira svoja usta proti ventriklu. Dorzo- medialno od malomožganske olive leže kepe sive substance: nucleus emboliformis (Nem) in nucleus globosus (Ngl), dorzalno od črva pa desni in levi nucleus fastigii sive tecti (Nf). Lateralno od malomožganske vrvi leži v hemisferi malih možganov v debeli plasti nitje, ki prehaja ventralno zdržema v mostičji ročaj ( Bj>). V lateralnem delu centralne serovine oblongate leže jedra vestibularnega živca, in sicer nucleus vestibularis dorsalis (Nvd), nucleus Bechterew (Bh) in nucleus Deiters (D). Iz Deitersovega jedra žari nekaj nitja z malomožgansko vrvjo v male možgane in končava v strešnem jedru. To nitje označujemo kot fibrae n ucl e o - cer e b el 1 a res. Razen tega oddaja Deitersoovo jedro nekaj nitja, ki poteka horizontalno proti šivu (raphe), kjer se pridruži nitju medialnega longitudinalnega povezka (Fl). Cor pus restiforme dobiva poleg nucleo-cerebelarnega nitja še pritoke nitja iz spodnje olive (fibrae olivo-cerebellares) in iz jeder zadnjega svežnja (via fibrae arcuatae externae ventrales et dorsales). V malomožganski olivi pa izvira nitje, ki sestavlja predvsem brachia conjunctiva, dočim končava v skorji malomožganskih hemisfer predvsem nitje mostičjih ročajev. Kakor ostali deli nevralne cevi se diferencira tudi krilna plošča mesen- cefala v tri plasti: v notranjo ependimsko, srednjo intermediarno (nuklearno) in zunanjo marginalno. Prvotno je zunanja plast, iz katere se razvije maio- možganska skorja, brez celic. Pozneje, ko je produkcija novih celic v epen- dimski plasti prenehala, začno romati celice iz intermediarne plasti proti površini v marginalno plast, kjer se izpremene v nevroblaste, dočim se diferencirajo v intermediarni plasti preostale celice predvsem v spongioblaste, ki tvorijo nevrogliozno mreževino kot oporno ogrodje živčnemu nitju, ki izraste na znotraj iz celic marginalne plasti. Nekaj celic intermediarne plasti se diferencira v nevroblaste, iz katerih se razvijejo pozneje živčne celice malomožganskih jeder. Dočim se razvije torej iz intermediarne plasti spinalnega dela nevralne cevi (hrbtnega mozga) serovina in iz marginalne plasti mozgovina, se raz¬ vija v malih možganih iz marginalne plasti siva možganska skorja, iz inter¬ mediarne plasti pa bela medularna substanca z malomožganskimi jedri. 121 IV. Mesencephalon. Iz slike 60. je razvidna notranja konfiguracija možganskega debla v višini prehoda mostiča v možganski rokav. Na mesto bazalnega dela mostiča sta stopili stopali mo¬ žganskih rokavov (pedes pedunculorum, (Pp), ki ju loči od dorzalnega dela (takozv. pokrova = tegmentum pedunculi) plast črnosive substance: s ubstantia nigra Sommeringi (S n). Substantia nigra vsake strani prehaja proti mediani črti v zadnjo perforirano substanco (substantia perforata posterior, ( Spp). Na prehodu leži gruča ganglijskih celic, takoz/ani ganglion interpedunculare ( Gi ), ki ga spremlja nežen povezek nitja: pedunculus corporis mamillaris, (Pcm). Stopali rokavov sestojita iz gosto stoječega, prečno zadetega (torej longitudinalno potekajočega) nitja piramidnih in kortiko- pontinih prog. In sicer leži piramidno nitje (Py) v srednji tretini stopala, obdano z medialne strani od frontopontine (TV. fp), z lateralne strani od okcipitotemporopontine proge (TV. otp). Možganski vodovod (Ags). obdaja mogočno razvita substan¬ tia gelatinosa centralis (Sgc), ki jo objema z ventralne strani v širino iztegnjeni fasciculus 1 o n g i t u d i n a 1 i s me¬ di alis ( 'Fl ). Med njegovo nitje se vriva z dorzalne strani jedro trohlearnega živca (4), kojega fila radicularia se vijejo v loku krog centralne serovine in križajo nato v prednjem jedru (glej prejšnjo sliko). Nad trohlearovima jedroma ležita dorzalni jedri pokrova (nucleus dorsalis tegmenti, Ndt), ki objemata s strani dorzalno jedro šiva (nucleus dorsalis raphes, ( r ). Pod vo¬ dovodom leži na vsaki strani gručica celic: nucleus lateralis aquaeductus (Nla). V sredini pokrova križajo v šivu mogočne plasti nitja veznih ročajev (decussatio brachiorum conjunctivorum, Dbc), prehajajoč na straneh v retikularno formacijo. Lateralno od dekusacije leži na vsaki strani obširen areal sive substance: ganglion mesencephali laterale ( Gml ), dorzalno pa in sicer tik pod longitudinalnim povezkom: fibrae praedorsales ( Fpd ), ki predstavljajo tektospinalno progo. Retikularno formacijo (Prt) objema z lateralne strani polu- mesečni areal nitja medialne zanke (Lm), ki vsebuje v svojem dorzalnem delu kepo sive substance: corpus parabigemi- 122 n um (Cpb). Tam, kjer se približa medialna zanka mediani črti, leži nitje rubrospinalne proge (M). Dorzolateralno od centralne serovine leži na vsaki strani mogočno jedro zadnje glavice (nucleus corporis quadri- gemini posterioris, Nqp), kT~ga~‘ob je m a z ventralne strani nitje lateralne zanke ( Ll ). Lateralna zanka se, kakor smo čuli, razpleta v medialnem kolenjem telescu in v jedru zadnje glavice. V jedrih zadnjih glavic izvira nitje, ki poteka dorzomedialno in križa v mediani črti: decussatio corporum quadrige- miminorum posteriorum ( Cm. qf), takozvana Wernekin- kova komisura, lateralno od jeder pa poteka ob periferiji nitje, ki tvori brachia quadrigemina posteriora ( Bqp ). 123 K sliki št. 60. Slika 61. predstavlja prerez sredmožganja v višini prednjih glavic četveroglavičja. Najznačilnejša tvorba notranje konfigura¬ cije vsake strani tega dela možgankega debla je rdeče jedro (nucleus rubermesencephali, Nr). To je mogočna masa rdečkastosive živčne substance, ki zavzema ventromedialni areal pokrova rokava. V njej se vidijo številni prerezi živčnega nitja, ki pripada veznemu ročaju kontraiateralne strani. Vezna ročaja končata namreč po izvršeni dekusaciji v rdečih jedrih, kjer se prikloplja njih nitje na nove nevrone. Skozi medialno polovico vsakega rdečega jedra se preriva razen tega dorzoventralno potekajoče nitje okulomotornega živca (lil), ki izvira v jedrih (3), ležečih na bazi centralne serovine, pod dnom možganskega vodovoda in stopa v interpedunkularni kotanji, v medialni mesencefalni zarezi na površje. Okulomotorna jedra spremlja na vsaki strani v dorzolate- ralni smeri iztegnjeni fasciculus longitudinalis medialis ( Fl ). Med rdečima jedroma opazimo dva močna povezka živčnega nitja, ki prihajata v lokih krog centralne serovine navzdol in križata nato v takozvani Meynertovi dekusaciji : decussatio mesencephali dorsalis (Dd). — Po izvršeni dekusaciji se formira to nitje v tektospinalni progi (fibrae praedorsa 1 es), ki ležita ventralno od longitudinalnih povezkov. 124 Ventralno od Meynertove dekusacije vidimo križati nitje, ki prihaja iz rdečega jedra in poteka skoro horizontalno proti me¬ diani črti, kjer prestopa na drugo stran. To križanje nitja ime¬ nujemo Forelov o dekusacijo: decussatio mesencephali ven t ral is ( Dv ). Križajoče nitje se formira po izvršeni dekusa- ciji v rubrospinalni povezek (tractus rubrospinalis). Slika št. 61. o is 125 K sliki št. 61. flqs = flguaeductus Sylvii (cerebri) Gml = Gang. mesencephali laterale Dorzolateralno se naslanja s široko bazo na rdeče jedro v dorzolateralni smeri iztegnena medialna zanka (Lm), ki oddaja na svojem dorzalnem koncu nekaj nitja v smeri proti četvero- glavičju. To nitje predstavlja spinotektalni del (tractus spino- tectalis, st) medialne zanke. Med medialno zanko in onim nitjem, ki križa nižje spodaj med rdečima jedroma v Meynertovi dekusaciji, leži obširen areal sive substance: ganglion mesencephali laterale (Gml), ob centralni serovini pa ganglion mesencephali dorsale (Gmd). Dorzalno od vodovoda se dvigujeta prednji glavici četveroglavičja (colliculi superiores sive anteriores). — Glavici sestojita iz sive substance, v kateri leže v različnih etažah plasti živčnega nitja. Vrhno plast, ki krije na površini glavici, imenu¬ jemo sjratum zonale (Sz). Ma znotraj sledi nato stratum opticum (So), nato stratum lemnisci (Sl) in slednjič ob centralni serovini stratum profundum (Spr). Stratum lemnisci je nekako nadaljevanje nitja medialne zanke, stratum profundum pa oddaja svoje nitje v loku krog centralne serovine ventralno navzdol med rdeči jedri, kjer križa v Meynertovi dekusaciji. Ma svojem potu se prerije skozi talamo- olivarno progo (Iho). Ventralno od rdečega jedra se razprostira široka in debela plast črnosive substance: substantia nigra (Sn), ki tvori mejo med pokrovom, (tegmentum) in stopalom rokava (pes p e d u n c u 1 i). V Sommeringovi črni substanci ločimo dvoje plasti: dorzalna zona compacta sestoji iz velikih ganglijskih celic, ki vsebujejo mnogo temnega pigmenta, takozvanega melanina; ventralna zona reticulata sestoji iz podobnih celic kakor pallidum. 126 Slika št. 62. 127 K sliki št. 62. Slika 62. predstavlja prerez sredmožganja tik pred prehodom v diencephalon. Zadeti sta že obe kolenji telesci (Cgm in Cgl) in Pulvinar ( Pul ). Na prerezu razločujemo ventralno ležeči stopali (pedes pedunculorum, Pp), ki ju loči od pokrova substantia nigra Sommeringi. V pokrovu dominirata poleg rdečega jedra ^ganglion mesencephali laterale et dorsale ( Gml, Gmd). Medialna zanka (Lm) s spinotektalno progo (st) leži na starem mestu, istotako tpactus tha 1 a m o ol i va ris (tho) in fasciculus longitudinalis medialis (. Fl ). Med rdečima jedroma vidimo Meynertovo dekusacijo in pa fila radicularia nervi oculo¬ motorii, ki prihajajajo iz okulomotornih jeder ( 3) na bazi centralne serovine. Krog stopala se vije v smeri proti lateral¬ nemu kolenjemu telescu tractus opticus (To). V. Diencephalon. Slika 63. predstavlja frontalni prerez skozi kavdalni del diencefala. Notranja konfiguracija je bistveno izpremenjena. Možganski vodovod se je razširil v III. ventrikel (V III), na mesto centralne serovine četveroglavičja so pa stopila mogočna talamična jedra (nuclei thalami optici). Maso vidnega pomolka tvorijo namreč tri jedra: prednje (nucleus anterior, Tha), medialno (nucleus medialis, Thm) in lateralno (nucl. lateralis, Thl). 128 Med manjšim medialnim in večjim lateralnim se vije v ventro- dorzalni smeri ozka plast mozgovine: lamina medullaris interna, ki se cepi na svojem dorzalnem koncu rogovilasto v dve veji, ki objemata z ventralne strani prednje jedro ( Tha). Dorzalno površino prednjega jedra krije na lateralni strani la¬ mina affixa {La), ki tvori del dna stranskega ventrikla; na medialni strani pa nežna plast bele substance, takozv. stratum zonale. Ventrikularno površino medialnega jedra krije plast Slika št. 63. C «7 =r cv- Cc. —- Corpus callosum C/ = Capsula interna F = Fornix (Crura fornicis) Ghip = Gyrus hippocampi La = Lamina affixa Mc = Nucleus caudatus M.If = Nucleus Ientiformis Mr = Nucleus ruber Ms = Nucleus semilunaris Pp = Pes pedunculli V HI = Sm = Stria medullaris thalami Sn = Substantia nigra Sth 5= Corpus silbthalamicum Teh = Tela chorioidea ventriculi III. Tha = Nucleus anterior thalami Thl = Nucleus lateralis thalami Thm = Nucleus medialis thalami To = Tractus opticus VI = Ventriculus lateralis Vt = Vena terminalis Ventriculus tertius 129 ependima, lateralno površino lateralnega jedra pa lamina medullaris externa, ki tvori mejo med vidnim pomolkom in notranjo vrzeljo (capsula interna, Ci). K lateralnemu jedru spada ozko polumesečno polje sive substance: nucleus semitu na ris. (Ns), bazalni del medialnega jedra pa ima po¬ sebno ime: centrum medianum. Ventralno od talamičnih jeder se razprostira r e g i o sub- t h a 1 a m i c a, ki vsebuje v tej višini tri jedra: nucleus ruber (Nr), corpus subthalamicum ( Sth ) in substantia n i g ra (Sn). Nucleus ruber leži ventrolateraino od dna III. ventrikla in je na dorzalni strani obdan od nitja, ki žari proti površini lateralnega jedra pomolka (Thl). Corpus subthalamicum sive corpus Luysi leži late¬ ralno od rdečega jedra in predstavlja majhno ovalno polje sive substance. Iz njega izhaja nitje, ki žari ventromedialno proti mediani črti. Ventralno od omenjenih dveh jeder se razprostira sub¬ stantia nigra, pod katero leži v mogočni plasti nitj e st opal a možganskega rokav a. To nitje prehaja na dorzolateralni strani zdržema v notra njo vrzel (capsula interna, Ci). Špranjo III. ventrikla krije od zgoraj lamina chorioidea ep i t h e 1 i a 1 i s, ki je pripeta na vsaki strani ob gornji rob me- dialne ploskve vidnega pomolka. V notranjosti tega roba potekajoči nežni povezek živčnega nitja označujemo kot stria medullaris thalami optici (Sni). Med epitelialno streho III. ventrikla in obločnima krakoma (crura fornicis, F) je razprostrta tela chorioidea ven- triculi tertii (Teh), ki se zariva na straneh med thalamus opticus in crura fornicis in vbočuje nezdebeljeni del hemisferne stene kot plexus chorioideus ventriculi lateralis v no¬ tranjost stranskega ventrikla. Nad stranskima ventrikloma (na strani) in obločnima krakoma (na sredi) se proži v spodaj konveksnem loku debela plast nitja grede (corpus callosum, CcT); pod lateralnim koncem stranskega ventrikla pa opazimo prerez repa repatega jedra (cauda nuclei caudati, Nc). Slika 64. predstavlja prerez skozi III. ventrikel v višini mami- larnih telesc. Preko ventrikla se proži med vidnima pomolkoma Spl. knj. III. 9 130 desne in leve strani ependimalna massa intermedia (Mi). Rdečega jedra ni več. Pod dnom ventrikla opazimo prereze mami- larnih telesc. Iz prerezov je razvidno, da sestoji vsako telesce iz dveh jeder. V medialnem jedru izvira povezek nitja: fasci- culus mamillo-thalamicus (Fm) (Vicq d’flzyr), ki se zariva med medialno in lateralno talamično jedro in konča v prednjem jedru. V lateralnem jedru mamilarnega telesca pa začenja nitje obloka (fo rn ix). Slika št. 64. CcT = Truncus corporis callosi C/ = Capsula interna Cm = Corpus mamillare Cs — Corpus subthalamicum F = Fornix Ffo = Fasciculus fronto-occipitalis Ftt = Fasciculus lenticularis (Forel) Fm = Fascip. mamillo-thalamicus (Vicq d’flzyr) Ft = Fasciculus thalamicus Gp = Globus pallidus Mi = Massa intermedia Me = Nucleus caudatus Pp — Pes pedunculi Sn — Substantia nigra Tha — Nucleus anterior thaiami Thl = Nucleus lateralis thaiami Thm = Nucleus medialis thaiami To — Tractus opticus VI = Ventriculus lateralis. Lateralno od mamilo-talamičnega povezka (Fm) vidimo dva druga povezka, kojih dorzalni: fasciculus thalamicus (Ft) žari proti lateralni površini lateralnega talamičnega jedra, ven- tralni: fasciculus lenticularis (Flt) pa križa notranjo vrzel in se pogreza v globus pallidus (Gp) lečastega jedra. 131 Corpus subthalamicum (Cs) je zavzel mesto črne sub¬ stance in oddaja na medialni strani nitje, ki križa dorzalno od mamilarnih telesc na kontralateralno stran (c ommissnra snj ra- majju J J.a. r i.s). (iz slike to ni razvidno). Ventrolateralno od Luk¬ ovega telesca ( Cs ) leži med nitjem stopala preostanek črne substance (Sn). Slika št. 65. „lečasto jedro" = n ucleus len tifo r m is sive lenticularis, pod dnom stranskega ventrikla pa rep repatega jedra (cauda nuclei caudati (Nc), ki ga spremlja na dorzolateralni strani fasciculus frontooccipitalis ( Ffo ). 9 * 132 V kotu med vidnim pomolkom in repatim jedrom opazimo prerez terminalne vene, ki prominira, krita od nežne plasti mo- zgovine kot stria terminalis na površje. (Glej prejšnjo sliko, Vt). Slika 65. predstavlja prerez skozi prednji del tretjega ven- trikla v višini sivega mehurčka (tuber cinereum (Te). Od tala- mičnih jeder je ostalo le še prednje jedro ( Th), ki ga pokriva na dorzomedialni strani lamina affixa, na lateralni strani ga pa obdaja notranja vrzel (capsula interna ( Ci ). Dorzolateralno od njega leži nucleus caudatus (Nc), ki ga spremlja fasci- culus f ro n t o oci pi t al i s. Med repato in prednje talamično jedro se zariva z lateralne strani nitje notranje vrzeli. Na znotraj v ventrikel pa prominira stria terminalis s terminalno veno Vt). Ob mediani črti pod gredo ( CcT) ležita drug tik poleg dru¬ gega obločna stebra (columnae fornicis, F) Med njima in gredo pa je razpet septum pellucidum. (Sp). Mejo med medialno in dorzalno ploskvo vidnega pomolka tvori stria medullaris = taenia thaiami, ki je v tej višini istočasno taenia chorioidea. Na njej sta pripeti laminae chorio- ideae epitheliales tretjega in stranskega ventrikla. (Nekoliko višje od prereza, ki ga predstavlja slika 65. prehajata horioidna pre¬ pleta stranskih ventriklov v ozkom prostoru med interventriku- larnima predoroma drug v drugega in v horioidni preplet tretjega ventrikla). Na mestu, kjer je ležalo na nižjih prerezih lateralno tala¬ mično jedro se razprostira v tej višini lečasto jedro (n u cl e u s le nt if o rm i s), ki ga loči od vidnega pomolka in repatega jedra notranja verzel (capsula interna Ci). — Na lečastem jedru razločujemo lateralno ležeči p uta m en (Pt) in medialni ležeči globus pallidus (Gp). Slednji razpade zopet v dva dela. Med omenjenimi deli lečastega jedra leže nežne plasti mozgovine: laminae medullares. Ventralno od lečastega jedra se vije močna štrena prečno potekajočega nitja: ansa lenticularis, ki veže nucleus Ientiformis z vidnim pomolkom, rdečim jedrom, Luys-ovim telescem in črno substanco. Ansa lenticularis tvori z nitjem, ki veže talamična jedra s temporalno loputo, takozvano ansa peduncularis (Ap). Preko notranje vrzeli se vije nitje, ki veže repato jedro z lečastim jedrom. 133 V steni tretjega ventrikla opazimo ventromedialno od vidnega pomolka povezek nitja, ki žari v smeri proti obloku. To nitje, ki prihaja iz mamilarnih telesc, pripada obločnemu stebru in predstavlja njegov skriti del (pars tecta columnae tor¬ ni ci s Cf). VI. Telencephalon. Slika 66. predstavlja prerez telencefala v višini prednje ko- misure. Vidnega pomolka ni več, od tretjega ventrikla pa opa¬ zimo le-še recessus opticus (Ro). Ob mediani črti se dvigata povezka obločnih stebrov (F). Med njima in spodnjo ploskvo grede je razpet septum pellucidum (Sp). Desno in levo od oblokov se odpirata votlini prednjih rogljev L stranskih~ventriklov, Slika št. 66. Ca — Commissura anterior Nc = Nucleus caudatus Ci — Capsula interna Pt Putamen F = Columna fornicis (pars libera) Ro — Recessus opticus ventriculi III. Ffo = Fasciculus fronto-occipitalis Sp = Septum pellucidum Gp = Globus pallidus Spa = Substantia perforata anterior /I = Ventriculus lateralis 134 ki jih krije z dorzalne strani greda ( CcT ), ventralno od obločnih stebrov pa opazimo prečno potekajoč povezek nitja, ki se zariva na straneh pod lečasti jedri. Ta povezek nitja predstavlja prednjo komisuro (commissura anterior, Ca). Ventralno od te se razprostira ob periferiji baze substantia perforata ante¬ rior ( Spa ), ki oddaja štrene živčnega nitja in sicer v smeri proti prednji komisuri (p arsolf a ctoria c ommissurae ante- r i o r i s) v notranjo vrzel, v temporalno loputo in v septum pellucidurfi. Mogočno razviti corpus striatum deli notranja vrzel v nucjeus caudatus in nucl. lentiformis sive lenti- cularis. Na slednjem ločimo putamen in globus pallidus. Dorzolateralno od repatega jedra leže prerezi nitja fronto- okcipitalnega povezka. Recessus opticus (Ro) pa obdaja z ventralne strani chiasma opticum. Cct = Truncus corporis callosi CcR = Rostrum corporis callosi Ci — Capsula interna Ffo — Fasciculus fronto-occipitalis Nc — Nudeus caudatus NI — Nucleus lentiformis Sp = Septum pellucidum VI = Ventriculus lateralis 135 Slika 67. predstavlja prerez hemisfer skozi prednji konec grede. Streho prednjega roglja stranskega ventrikla (VI) tvori truncus corporis callosi, medialno steno septum pellu- cidum (Sp), dno rostrum corporis callossi (CcR), late¬ ralno steno pacorpusstriatum. — Skozi striatno telo se preriva nitje notranje vrzeli (Ci), deleč ga nepopolno v nucleus caudatus (Nc) in nucleus lentiformis (NI). — Na bazi opazimo v olfaktorni brazdi prerez olfaktorne žmule (tuber olfactoriu m). Substantia corticalis. Kakor male možgane, krije tudi hemisferi velikih možganov na površini plast sive substance: možganska skorja (cortex cerebri), ki spremlja vse gube v globino brazd in zarez, pre¬ hajajoč na njih dnu z gube na gubo. Možganska skorja je poprečno 2 - 5 mm debela, na vrhu vijug debelejša nego na dnu brazd in sestoji iz živčnih celic in njih golih izrastkov (dendritov in nevritov). Kot oporno ogrodje ji služi nevrogliozna tkanina. V zgodnjem embrionalnem razvojnem stanju sestoji mo¬ žganska skorja iz kompaktne mase še indiferentnih praživčnih celic, takozvanih nevroblastov. V teku poznejšega razvoja se raz¬ množe nevroblasti v določenih legah bolj nego v drugih, tako, da se menjavajo plasti gosto stoječih s plastmi redko stoječih celic. V začetku zadnje tretine embrionalnega razvoja je zgrajena možganska skorja enakomerno v vseh arealih hemisferne povr¬ šine iz šestero takih .piastLmajhnih.-, okroglih, še nedozorelih živčnih celic. V poznejši embrionalni in tudi še postembrionalni dobi dozorevanja nevroblastov pa se začne izpreminjati šestero- plasti pratip možganske skorje regionalno na najrazličnejše na¬ čine. Tu se razvije in odebeli ta plast, tam druga, tu se cepi ena plast v dve, tam zopet se združita dve plasti v eno itd., tako, da razpade možganska skorja razvitih možganov mozaikasto v številne več ali manj obširne areale, kojih vsaki je karakteri- ziran s posebno, zanj značilno citoarhitektoniko. Diferencijacija pa ni nikjer tako globokosežna, da bi ne bila mogoča dedukcija poedinih citoarhitektonskih tipov iz prvotnega šesteroplastnega pratipa. Kjer je ta pratip ohranjen, si slede plasti možganske skorje takole: 136 1. Tik pod pio na površini leži molekularna plast ali plast ta ngencijal nega nitja, kjer prevladuje vzporedno s površino potekajoče, v gosto pletenino združeno nitje: dendriti v nižjih plasteh ležečih celic in pa nevriti,' ki vstopajo iz mozgo- vine v skorjo in se prerijejo skozi ostale plasti. Razen številnih nevroglioznih celic, leže v tej plasti majhne poligonalne celice Golgijevega tipa in pa celice s horizontalno potekajočimi dendriti in nevriti (Čaja love celice). 2. Zrničasta plast se¬ stoji v bistvu iz majhnih celic piramidne oblike in iz redke tangencijalne pletenine nitja. 3. Piramidna plast se¬ stoji iz srednje velikih pira¬ midnih celic. 4. Gennarijev pas se¬ stoji iz majhnih, gosto stoječih piramidnih celic. Ta plast se imenuje tudi notranja zrniča¬ sta plast. 5 . Plast velikih pira¬ mid z gosto tangencijalno pletenino. 6. Plast polimorfnih jcelic vsebuje razen tipičnih celic Golgijevega tipa tudi še celice iregularne oblike, ki pošiljajo svoje nevrite deloma navzdol v mozgovino, deloma navzgor v molekularno plast. Vse piramidne celice možganske skorje so tako orijentirane, da oddajajo svoje nevrite navzdol v mozgovino, dočim izvira iz njihovega vrha močan dendrit, ki poteka, oddajajoč spotoma stranske veje, proti molekularni plasti, kjer razpade v terminalno vejevje. (Slika 68.) Iz stranskih voglov telesc piramidnih celic izvirajo stranski dendriti, ki potekajo horizontalno, vzporedno s površino in tvorijo v svoji celokupnosti tangencijalno pletenino nižjih plasti. Razen živčnih celic vsebuje možganska skorja mnogo golega živčnega nitja. Razen nevritov piramidnih celic, ki stopajo iz 137 skorje v mozgovino, vstopa veliko število nevritov iz mozgovine v skorjo, razpletajoč se v njenih zunanjih plasteh. Vse to nitje stoji vertikalno na površini skorje in je združeno v spodnjih plasteh v radiarne povezke, takozvane „radije", ki jih moremo zasledovati do polovice širine možganske skorje. Zato imenujemo notranjo polovico skorje tudi plast radiarnih povezkov. V zunanji plasti manjkajo sicer radiarni povezki, vendar pa ne pogrešamo popolnoma radiarno stoječih nitk. Radiarni povezki sestoje predvsem iz nevritov, ki prihajajo iz mozgovine in se razpletajo v zunanji molekularni plasti, tvorec tam tangencijalno nitje Z možgansko skorjo v bližnjem sorodstvu sta nucleus caudatus in putamen nuclei lenticularis, ki predstav¬ ljata v genetičnem, histološkem in funkcijonalnem oziru enotno telo v nasprotju z notranjim členom lečastega jedra (globus pallidus), ki ima posebno genezo, strukturo in funkcijo. Z ozirom na to deli fiziologija in histologija striatno telo v striatum (= nucleus caudatus + putamen) in paliidum (= globus pallidus). Striatum sestoji iz dvoje vrst živčnih celic: iz maloštevilnih velikih, poligonalnih, ki leže med številnimi majhnimi. Krog slednjih se razpleta striopetalno nitje, ki prihaja iz drugih center živčevja, v prvi vrsti iz vidnega pomolka, dočim predstavljajo nevriti velikih poligonalnih celic eferentno, striofugalno nitje, ki se razpleta v prvi vrsti v palidu. Paliidum sestoji iz samo ene vrste vretenčastih celic srednje velikosti, kojih nevriti tvorijo številne palidofugalne po¬ vezke (glej živčne proge). Tudi v steni telencefalnih (hemisfernih) mehurjev se dajo v zgodnjih razvojnih stadijih (v 7. embrionalnem tednu) ločiti tri različne plasti, namreč notranja ependimska, srednja intermediarna in zunanja marginalna plast. V ependimski plasti, ki je zelo bogata na jedrih, se porajajo vedno novi nevroblasti, ki se razvijajo v intermediarni plasti dalje in romajo potem v zunanjo marginalno plast, kjer se diferencirajo v piramidne celice. Romanje nevroblastov skozi intermediarno plast je najživahnejše v 3. embrionalnem mesecu. V 4. embrionalnem mesecu se začne do tedaj še razmeroma tenka stena mehurja hitro debeliti, in sicer s tem, da pošilja vedno več piramidnih celic marginalne plasti svoje nevrite v intermediarno plast, ki se vsled tega mo¬ gočno razširi. Med ependimom in plastjo piramidnih celic (skorjo) se pojav¬ ljajo na ta način vedno večje mase živčnega nitja, ki predstavlja v svoji celoti možgansko mozgovino. Posledica tega je, da se prvotno obširna votlina vedno bolj zožuje in stisne slednjič v ozko špranjo: stranski ventrikel. 138 Substantia medullaris. Nevriti celic možganske skorje se obdajo, ko so izstopili iz skorje, z mielinjimittulci in tvorijo v svoji celokupnosti mozgovino velikih možganov. Razen tega vsebuje substantia medullaris tudi še mnogo nitja, ki poteka, prihajajoč iz drugih delov cen¬ tralnega živčevja proti možganski skorji. Substantia medullaris leži med možgansko skorjo in bazal¬ nimi gangliji ozir. notranjimi votlinami hemisfere, se zariva v obliki lamel (laminae medullares) v notranjost vijug površine in prehaja v bazalnih delih zdržema v mozgovino možganskega debla. Prehod hemisferne mozgovine skozi bazalne ganglije v smeri proti stopalu možgan¬ skega rokava imenujemo notranjo vrzel = c a p s u 1 a interna. Z ozirom na izvor, po¬ tek in končni razplet delimo nitje možganske mozgo¬ vine v tri kategorije: (Sl. 69). 1. Asociacijsko nitje (a) izvira v celicah možgan¬ ske skorje in se po krajšem ali daljšem poteku v mo¬ zgovim zariva v možgansko skorjo iste hemisfere nazaj. Čim oddaljenejše areale skorje iste hemisfere to nitje veže, v tem globočjih plasteh mozgovine poteka. Nitje, ki veže sosedne vijuge možganske skorje (fibrae arcuatae sive p ro pri a e) poteka tik pod skorjo, lnterlobarno nitje pa, ki veže različne lopute iste hemisfere, tvori v večji ali manjši globini mozgovine povezke (fasciculi). Najvažnejši taki povezki so: a) Fasciculus longitudinalis superior, v notra¬ njosti parietalne lopute nad gredo, veže skorjo spodnje fron¬ talne vijuge s skorjo parietalne, okcipitalne in temporalno lopute. b) Fasciculus longitudinalis inferior, v notra¬ njosti temporalne lopute, lateralno od spodnjega roglja stran- Slika št. 69. Živčno nitje hemisfere. a — Asociacijsko nitje cf = Kortikofugalno nitje cp = Kortikopetalno nitje cm = Komisurno nitje 139 skega ventrikla, veže skorjo okcipitalne lopute s skorjo tempo¬ ralnega pola. c) Cin g ul um (fasciculus cinguli), v notranjosti notranjega obroča, veže olfaktorno loputo s hipokampom. d) Fasciculus frontooccipitalis, pod gredo, dorzo- lateralno od repatega jedra, veže frontalno z okcipitalno loputo. e) Fasciculus uncinatus veže skorjo orbitalnih delov frontalne s skorjo prednjih delov temporalne lopute. f) Fornix, ob notranjem robu hemisfere, veže hipokampovo vijugo z mamilarnim telescem. Njegovo nitje začenja v pira¬ midnih celicah hipokampove vijuge, poteka nato v fimbriji nazaj in navzgor, tvori pod gredo obločni krak in konča kot obločni steber v mamilarnem telescu iste, deloma tudi kontraiateralne strani. Nekaj njegovega nitja križa v amonovi komisuri (com- missura hippocampi) in zavije nazaj v hipokampus kontraiate¬ ralne strani, drugi del nitja pa poteka via stria meduilaris thalami v ganglion habenulae. (Tractus co rt ic o-h a b e n u- laris). — Oblok dobiva skozi gredo dotok nitja iz notranjega obroča (gyrus fornicatus) in iz povezkov, ki potekajo na dor- zalni ploskvi grede (striae longitudinales Lancisii). Ta del nitja (fibrae perforantes) predstavlja takozvani „forriix longus". g) Capsula externa in extrema vežeta skorjo fronto- parientalne s skorjo temporalne lopute. Capsula externa je ozek pas bele substance med lečastim jedrom in takozvano predsteno (cl a ust rum), to je nežno plastjo serovine v mozgovini prehoda parietalne v temporalno loputo medialno od otoka. Med otokom in predsteno pa leži sličen pas bele substance, ki pripada že mozgovini otoka, takozvana capsula extrema. (Slika 41.) 2. Komisurno nitje (slika 69, cm) veže skorjo ene hemi¬ sfere s skorjo druge. Komisurno nitje je združeno v gredi (corpus callosum) v prednji in hipokampovi komisuri. a) Corpus callosum predstavlja široko in debelo plast nitja, ki žari iz ene hemisfere v drugo. Pahljačasto razprostrto nitje (radiatio corporis callosi) tvori v hemisferi streho stranskega ventrikla. Nitje, ki veže simetrični frontalni loputi, zavije v lateralno konveksnih lokih naprej in tvori takozvani forceps anterior; podobno tvori nitje, ki veže simetrični okcipitalni loputi forceps posterior. Nitje gredine žmule 140 (splenium), ki krije spodnji rogelj stranskega ventrikla ima po¬ sebno ime: tapet um. Strnjeno plast mozgovine obeh hemisfer na horizontalnih prerezih velikih možganov tik nad gredo imenujemo centrum s e m i o v a 1 e. b) Commissura anterior je močan trak nitja, ki veže, potekajoč med hemisferama v prednji steni tretjega ven¬ trikla, v hemisferah pa pod lečastim jedrom kavdalno nazaj, one dele obeh hemisfer, do katerih ne seže nitje grede, to je predvsem bazalne dele frontalnih loput, ter olfaktorne in tempo¬ ralne lopute. c) Commisura hippocampi predstavlja prečno po¬ tekajoče nitje Davidove lire (trikotne plošče med obločnima krakoma in žmulo grede), ki se pridruži nitju obloka in veže hippocampus ene s hipokampom druge strani. 3. Projekcijsko nitje (slika 69., cf, cf) imenujemo ono, ki veže možgansko skorjo z nižje ležečimi živčnimi centri: striatnim telesom, vidnim pomolkom, subtalamičnimi tvorbami, četvero- glavičjem, mostičem, malimi možgani, oblongato in hrbtnim mozgom. Celokupnost tega nitja, ki žari iz vseh arealov mo¬ žganske skorje koncentrično proti bazalnim ganglijem, oziroma notranji vrzeli, se imenuje corona radiata. Capsula interna (notranja vrzel), skozi katero prestopa nitje iz hemisfere v možgansko deblo (možganski rokav), leži med lečastim jedrom na eni in vidnim pomolkom ter repatim jedrom na drugi strani. Na frontalnih prerezih predstavlja notranja vrzel pas mozgo¬ vine, ki poteka poševno od lateralno zgoraj medialno navzdol in prehaja na spodnjem koncu neposredno v stopalo možgan¬ skega rokava (pes pedunculi. Slika 41.) Lateralno jo omejuje nucleus lenticularis, medialno pa thalamus opticus, oziroma nucleus caudatus. Na horizontalnih prerezih pa predstavlja notranja vrzel horizontalno ležeč, na znotraj vlomljen pas bele substance, na katerem razločujemo tri dele: a) prednji krak (pars fronta lis), b) zadnji krak (pars occipitalis) in c) koleno vrzeli (genu). (Slika 70.) 141 a) Prednji krak se vije med lečastim in repatim jedrom. V njem je zbrano nitje, ki žari iz frontalne lopute, bodisi, da Slika št. 70. Horizontalni prerez možganov. C. a — Cornu anterius ventriculi lateralis C. en — Capsula externa C. e/77 = Capsula extrema C/ == Claustrum C. p. = Corriu posterius ventric. lateralis Cr. f = Crus fornicis F. cal = Fissura calcarina F. Ig. c = Fissura longitudinal. cerebri Gn = Genu capsulae internae Nc. c = Nucleus caudatus Nc. If — Nucleus Ientiformis P. fr — Pars frontalis capsulae internae Pl. ch — Plexus chorioideus P. oc — Pars occipit. capsulae int. R. op — Radiatio optica Spl = Splenium corporis callosi Th — Thalamus opticus 142 konča to nitje v vidnem pomolku, bodisi da prestopa v mo¬ žganski rokav. b) Zadnji krak se vije med lečastim jedrom in vidnim pomolkom in vsebuje glavne motorične in senzibilne (senzorične) proge in pa okcipito-temporo-pontino progo. In sicer si slede te proge od zadaj naprej takole: senzorična proga vida in sluha — okcipito-temporo-pontina proga — talamo-kortikalna proga — kortikospinalna proga za spodnjo ekstremiteto — kortikospinalna proga za gornjo ekstre- miteto. c) Koleno notranje vrzeli se zariva na znotraj med vidni pomolek in repato jedro in vsebuje kortikobularno progo. II. Del. Periferno živčevje. I. Poglavje. Cerebrospinalni (animalni) živci. Cerebrospinalni živci služijo inervaciji animalnih organov. Z ozirom na dele centralnega živčevja, s katerimi so v zvezi, jih delimo vspinalne in cerebralne, z ozirom na njih funkcijo pa v senzibilne (senzorične) in motorične. Spinalni živci so v zvezi s hrbtnim mozgom, ce¬ rebralni z možganskim deblom. Nitje motoričnih cerebrospinalnih živcev ima svoj izvor v celicah serovine hrbtnega mozga odnosno možganskega debla, v celicah, ki so združene v večje ali manjše skupine (gruče in kepe), takoimen. primarna motorična jedra (nuclei motorii). Nevriti teh celic izstopajo v debelejših ali drobnejših povezkih, takozvanih motoričnih koreninah (radices motoriae) izven centralnega živčevja in tvorijo v svojem poteku proti perifernim organom motorične živce (nervi motorii). Nitje senzibilnih cerebrospinalnih živcev ima svoj izvor izven centralnega živčevja, v živčnih celicah, ki tvorijo, ležeč ob hrbtnem mozgu, odnosno ob možganskem deblu, majhne, oreškom ali vozlom podobne tvorbe, takoimenovane cerebrospinalne ganglije. Vsaka celica takega ganglija oddaja po en izrastek, ki se kmalu nato cepi v dve veji: v centralno in periferno. Krajše centralne veje se zarivajo, združene v nežne snopiče (takozv. senzibilne korenine (radices sensitivae) v hrbtni mozeg odnosno v možgansko deblo, daljše periferne se pa formirajo v periferni senzibilni živec, ki poteka proti perifernim organom. 144 Celice cerebro.spinalnih ganglijev rib in v embrionalnem razvojnem stadiju tudi ostalih vertebratov, oddajajo pa dva izrastka, kojih periferni ima značaj iztegnjenega dendrita, centralni pa značaj pravega nevrita. S tem, da se oba izrastka vedno bolj zbližujeta in slednjič strneta, nastane iz tipične bipolarne celice takozvana psevdounipolarna, ki je značilna za vse višje vertebrate in za človeka. Pri nižjih živalih leže senzibilne celice kot čutne celice daleč od cen¬ tralnega živčevja na periferiji telesa. Svoj kratki, na koncu razcepljeni peri¬ ferni izrastek izpostavljajo vnanjim dražljajem, po svojem dolgem nevritu pa oddajajo živčno vzburjenje v centralno živčevje. S tem, da romajo čutne celice vedno bolj v notranjost telesa, se podaljšuje periferni dendrit in skrajšuje centralni nevrit, dokler niso dosežene razmere, ki so značilne za vertebrate in za človeka. Nitje senzoričnih živcev ima svoj izvor v živčnih celicah, ki leže v perifernih organih samih. Na dendrite teh celic, ki se razpletajo v dotičnem čutilu, vplivajo vnanji dražljaji, preko nji¬ hovih nevritov pa odteka živčno vzburjenje v centralno živčevje. Tako leže bipolarne živčne celice v labirintu notranjega ušesa, kojih nevriti se formirajo v nervus acusticus; nervus opticus sestoji iz nevritov ganglijskih celic retine, nervi ol- factorii (fila olfactoria) so pa nevriti bipolarnih ganglijskih celic sluznice gornjega dela nosne dupline. Senzibilni in senzorični živci vodijo živčno vzbur¬ jenje v centripetalni smeri: iz perifernih organov (čutil) v cen¬ tralno živčevje, posredujoč naše občutke. Motorični živci vodijo živčno vzburjenje obratno, v centri¬ fugalni smeri: iz centralnega živčevja v periferne organe (ske¬ letno muskulaturo), posredujoč naše zavestne zgibe. Razen tega so senzibilni in motorični živci v službi refleksov. Organe človeškega organizma delimo v dve veliki skupini: v skupino animalnih in skupino vegetativnih organov. flnimalne organe imenujemo one, ki so v službi človeka kot zavestno se udejstvujočega bitja, bodisi da dobiva njegova duševnost preko njih svojo vsebino (receptivni organi = čutila), bodisi da se preko njih udej¬ stvuje na zunaj (eksekutivni organi = mišičje). Vegetativne organe imenujemo one, ki so v službi človeka kot čisto telesnega bitja, ki skrbe za njegovo življensko ekonomijo in še le omogo- čujejo delovanje receptivnih in eksekutivnih organov. Vegetativni organi so n. pr. dihalni, prebavilni, izločilni, cirkulacijski itd. 145 M. Nervi spinales. Odgovarjajoč številu vretencev hrbtenice, je s hrbtnim mo¬ zgom v zvezi 31 parov spinalnih živcev. Vsak spinalni živec je zvezan s hrbtnim mozgom po dveh koreninah. Prednje korenine (radices anteriores) sestoje iz nevritov velikih, multipolarnih, motoričnih celic, ki leže v prednjih stebrih serovine hrbtnega mozga. Nevriti izstopajo, združeni v drobne snopiče v prednji lateralni zarezi (sulcus lateralis anterior) iz hrbtnega mozga in potekajo na to lateralno proti interverte- bralnemu predoru hrbtenice dotične segmentne višine. (Sl. 71.) Zadnje korenine (radices posteriores) sestoje iz nevritov psevdounipolarnih celic spinalnih ganglijev, ki leže, 31 po šte¬ vilu, v intervertebralnih predorih (foramina intervertebralia) hrb¬ tenice. Nevriti (centralni izrastki) celic vsakega ganglija se zari¬ vajo, združeni v več ali manj številne snopiče, kot zadnja kore¬ nina v zadnji stranski zarezi (sulcus lateralis posterior) v hrbtni mozeg, periferni izrastki se pa združijo v intervertebralnem pre¬ doru s prednjo korenino v spinalni živec. (Glej sliko 71.) Običajni opis teh razmer, namreč da izvira prednja korenina iz prednje, zadnja korenina pa iz zadnje stranske zareze mozga, da potekata obe ko¬ renini proti intervertebralnemu predoru, kjer se napne zadnja korenina v spinalni ganglion, onkraj katerega se združita nato prednja in zadnja ko¬ renina v spinalni živec, — ni povsem točen, ker zadnja korenina pravzaprav ne izvira v hrbtnem mozgu, marveč se zariva vanj. Mešani spinalni živec, v katerem je zmešano motorično nitje prednje in senzibilno nitje zadnje korenine, stopa iz inter- vertebralnega predora izven hrbtenice in se deli takoj na-to tipično v štiri veje. Prva, najdrobnejša vejica: ramus meningeus zavije skozi foramen intervertebrale nazaj v vretenični kanal in vživčuje no¬ tranjost kanala in opne (meninges) hrbtnega mozga. Druga veja: ramus posterior zavije takoj krog sklepnih nastavkov (processus articulares) dotičnega vretenca v dorzalni smeri nazaj in vživčuje kožo in muskulaturo hrbta. Spl. knj. m. 10 146 Tretja veja: ramus communicans se zveže s sosednjim simpatičnim ganglijem vertebralne verige (glej simpatični živčni sistem) in spaja na ta način cerebrospinaino živčevje z vegeta¬ tivnim. Četrta, najmočnejša veja: ramus anterior je namenjena za senzibilno in motorično inervacijo ventralne polovice telesa (trupa) in za inervacijo ekstremitet. Slika št. 71. Rami nervi spinalis. Ca = Columna anterior Ra = Radix anterior Cp — Columna posterior Rp — Radix posterior Osp — Ganglion spinale Istoimenske veje sosednjih spinalnih živcev tvorijo, predno se razpletejo v njim določenih organih, odnosno delih telesa, med seboj več ali manj goste preplete s tem, da stopajo po stranskih vejah in vejicah v medsebojne zveze. Tako tvorijo me- ningealne veje spinalnih živcev v notranjosti hrbtenice gosto mrežo: meningealni preplet (p 1 ex u s m e n i n g e u s) , ki se raz¬ teza vzdolž celega hrbteničnega kanala. — Še gostejše preplete tvorijo podaljški veznih vej (rami communicantes) onkraj verte¬ bralne verige. (Glej vegetativni živčni sistem.) Prepleti zadnjih vej spinalnih živcev so konstantni v vratni in sakralni višini. — Posebno važne preplete pa tvorijo prednje veje (rami anteriores), 147 predno se diferencirajo v posamezne periferne živce. Posledica živčnih prepletov, iz katerih izvirajo živci, je, da vodi posamezni periferni živec nitje različnih nevralnih segmentov hrbtnega mozga in da oddaja isti nevralni segment nitje različnim perifernim živcem. Izraz tega dejstva je bistvena razlika med radikularno in periferno inervacijo. Z ozirom na segmentno višino, v kateri zapuščajo spinalne korenine hrbtni mozeg, delimo spinalne živce na pet skupin, in sicer 1. v cervikalno 2. v torakalno 3. v lumbalno 4. v sakralno in 5. v kokcigealno. 1. Nervi cervicales. Ker zapušča prvi cervikalni živčni par hrbtenični kanal med zaglavnico (os occipitale) in prvim cervikalnim vretencem (atla¬ som), zadnji par pa med zadnjim cervikalnim in prvim torakalnim vretencem, je vseh cervikalnih živcev osmero. Posamezne cervikalne živce označujemo z ono številko, ki jo nosi vre¬ tenec, nad katerim stopa spinalni živec iz kanala. Živec, ki zapušča hrbte¬ nični kanal n. pr. med 4. in 5. vretencem, zaznamujemo z znakom C5. — Najmočnejši cervikalni živec je C6. Ker je razlika med dolžino vratnega mozga in dolžino vrat¬ nega dela hrbtenice še majhna, se krijejo segmenti mozga s segmenti (vretenci) hrbtenice, vsled česar potekajo korenine vratnih živcev v vertebralnem kanalu skoro horizontalno proti odnosnim intervertebralnim izstopiščem. Po svojem izstopu se deli vsak živec tipično v štiri veje. 1. Rami meningei ne nudijo nikakih posebnosti. 2. Rami communicantes stopajo v stik z vratnim sim- patikom. 3. Rami posteriores se odcepljajo že v intervertebralnih predorih od skupnega živca, zavijajo krog sklepnih nastavkov (processus articulares) v dorzalni smeri nazaj in se dele v mi¬ šičju hrbta v čisto motorične lateralne in v motorično-senzibilne (mešane) medialne veje. Lateralne veje vživčujejo mišice Mm- 10 » 148 splenius capitis, longissimus capitis in semispinalis, medialne pa kratko globoko muskulaturo in kožo tilnika. Ramus posterior prvega vratnega živca: N. suboccipitalis je brez senzibilnega nitja in vživčuje pred vsem Mm. redi capitis posteriores in Mm. obliqui capitis. Ramus posterior drugega vratnega živca predre, ko je oddal motorično nitje mišicam, M. semispinalis in kito trapecija in se prikaže v zatilni črti (iinea nuchae) kot N. occipitalis major pod kožo, deleč se v razsežno senzibilno vejevje, ki sega do temena in preko. 4. Rami anteriores tvorijo, predno se razpletajo v koži in v mišicah, dva važna prepleta, ki sta v medsebojni anastomo- tični zvezi, namreč vratni preplet plexus cervicalis in ramni preplet plexus brachialis. a. Plexus cervicalis. Vratni preplet sestavljajo prednje veje gornjih 4 cervikospi- nalnih živcev. Preplet leži ob strani dotičnih vratnih vretencev, krit od sternokleidomastoideja pred mišicama, scalenus medms in levator scapulae, ki inserirata na stranskih vreteničnih na¬ stavkih. Vratni preplet je v anastomotični zvezi s hipoglosom, s spi- nalnim akcesorijem, s simpatikom in z ramnim prepletom. Anastomotična veja, ki veže prednji veji prvih dveh cervi- kalnih živcev v prepletu se imenuje ansa cervicalis prima sive atlantis. Ansa cervicalis secunda veže prednji veji drugega in tretjega živca, ansa cervicalis tertia pa prednji veji tretjega in četrtega živca. (Glej sliko 72.) Iz prepleta izvirajo sledeče senzibilne veje: 1. N. occipitalis minor (ex ansa 2); stopa za zadnjim robom sternokleidomastoideja iz globine, poteka ob mišici splenius capitis navzgor proti zaglavju, se cepi v dve veji in se razpleta v koži lateralnega dela zaglavja. 2. N. auricularis magnus (ex C3 ), stopa tik pod prej¬ šnjim, za sternokleidomastoidejem pod kožo, in se razpleta na zadnji strani uhlja, v koži za ušesom in pobočju parotide. 3. Cutaneus colli (ex C3) stopa kakor prejšnja dva za sternokleidom iz globine, zavije horizontalno preko te mišice, krit od platizme, proti podbradku, kjer se razplete v kočne veje. Vživčuje podbradek in gornji del grla. Plexus cervicalis et ansa hypoglossi. (Villiger.) 4. Nn. supraclaviculares (ex C4 ), stopajo v več vejah za sternokleidom pod platizmo, kjer se razpnejo v obliki pahljače v smeri naprej, na stran in nazaj preko rame. — Spredaj in na strani sežejo preko klavikule v gornji del prsi, zadaj pa preko gornjega dela skapule. Delimo jih v 3 skupine, v: Nn. supraclav. anteriores, medii, 150 Poleg imenovanih senzibilnih vej oddaja plexus cervicalis še sledeče motorične veje: (Glej sliko 72.) 1. Rami musculares za globoko mišičje vratu (Mm. longus colli, longus capitis, rectns capitis anterior et lateralis, Mm. sc aleni in M. levator scapulae). 2. Ramus muscularis za M. trapezius in M. sternoclei- domastoideus. 3. N . cervicalis descendens jnferior (ex C2 -j- C3 ), spremlja, krit od sternokleimastoideja, jugularno veno na¬ vzdol, zavije nato v loku navzgor in se stakne s hipoglosovo vejo (N. descendens hypoglossi) v takozvano ansa hv p o gl os s i, iz katere izvirajo motorične vejice za mišice: Mm. sternohyoideus, sternothyeroidens, thyreokyoideus, genio- kyoideus in omohyoideus. 4. N. phrenicus (ex C3-\-C4), poteka na prednji ploskvi M. scaleni anterioris navzdol in vstopa pred subklavijalno arterijo, med njo in med subklavijalno veno, za sterno- klavikularnim sklepom, ležeč ob medialni strani arteriae mammariae internae, v prsno duplino. Tu leži pred pljučno korenino, med perikardom in perikardialno plevro. V termi¬ nalne veje se razpleta v preponi ( diaphragma ), ki jo pre¬ skrbuje z motoričnim in senzibilnim nitjem. Nekaj senzibilnih vejic oddaja tudi perikardu in plevri. b. Plexus brachialis. C V) " CA/ J Ramni preplet sestavljajo prednje veje spodnjih štirih cervi- kalnih živcev in prednja veja prvega, eventualno tudi še drugega torakalnega živca. Imenovane veje (korenine prepleta) stopajo med prednjimi in zadnjimi intertransversarnimi mišicami hrbte¬ nice iz globine in med prednjim in srednjim skalenom v supra- klavikularno kotanjo. Od tu sega preplet, krit od subklavialne in obeh pektoralnih mišic (Mm. pectoralis major et minor) v aksi- larno kotanjo, kjer se razplete v sedem perifernih živcev. Vezna veja, ki se proži med prednjima vejama 4. in 5. cervi- kalnega živca, veže ramni preplet z vratnim. Način prepletanja varira sicer pri posameznih individuih v podrobnostih, v bistvu je pa konstanten in tipičen (Glej sliko 73.): 151 1. Prednje veje V., VI in VII. cervikalnega živca se združijo v supraklavikularni kotanji v skupen sveženj: fasciculus late- ralis, ki leži lateralno od arterije. '. N-cutantibrčchii med' .N*ulnarii . M-radia/iJ Slika št. 73. Plexus brachialis (shema). (Villiger.) 2. Prednji veji Vlil. cervikalnega in I. torakalnega živca se združita istotam v fasciculus medialis, ki leži medialno od arterije. 3. Vsaka prednja veja imenovanih pet cervikalnih živcev oddaja poleg tega še po eno zadnjo vejo, ki se vse združijo v en sveženj: fasciculus posterior, ki leži za arterijo. Lateralni sveženj se razcepi v aksilarni kotanji v dve veji, kojih šibkejša je N. m usculocu t a n e us, močnejši se pa pridruži pred aksilarno arterijo stranska veja medialnega svežnja, tvorec ž njo N. medianus. Medialni sveženj se razcepi v aksilarni kotanji v štiri veje, in sicer v tri periferne živce (N. cutaneus brachii 152 medi a lis, N. cutaneus antibrachii medialis in N. ul n a ri s) in v stransko vejo, ki se združi z vejo lateralnega svežnja v N. medianus. Dorzalni sveženj oddaja stransko vejo: N. axi 11 aris in poteka nato kot N. rad i a lis v ekstremiteto. Razen imenovanih glavnih vej v pazduhi, oddaja plexus brachialis v svojem supraklavikularnem delu še številne manjše stranske veje za muskulaturo pleč in ramena. Te veje so: 1. Rami musculares za Mm. scaleni, M. longissimus colli in M. subclavius. CtJL&o 2. Nn. thoracales anteriores, dva po številu, se od¬ cepita pod klavikulo od lateralnega, oziroma medijalnega svežnja prepleta. N. thorac. anter. externus (iz lateralnega svežnja) gre pred arterijo pod M. pectoralis major, ki ga vživčuje. 1 Hrf.rh t€uAU.‘ N. thorac. -a-afcer internus iz medialnega svežnja vživčuje M. fectoralis minor in deloma tudi major. 3. Nn. thoracales posteriores, dva po številu, predreta, ko sta se odcepila v supraklavikularni kotanji od dorzalnega svežnja prepleta, M. scalenus medius. Eden od njiju N. dorsalis scapulae poteka med zadnjim skalenom in levatorjem scapulae, ki mu oddaja motorično nitje proti romboidnim mišicam pleč ( Mm. rhomboidei), ki jih vživčuje. N. thoracicus longus (drugi od njiju) poteka za arterijo v aksilarni črti ob prsnem košu navzdol in vživ¬ čuje M.serratus.anterior. 4. N. suprascapularis (iz lateralnega svežnja) spremlja lateralni rob prepleta do pod klavikulo, kjer se obrne v lateralno smer nazaj proti skapuli in gre skozi incizuro skapule pod M. supraspinatus. Ko je oddal tej mišice nitje, 153 zavije pod ligamentum transversum scapulae inferius v M. infrasfiinatus, ki ga tudi vživčuje. 5. Mn. subscapulares, dva po številu, iz dorzalnega svežnja prepleta. Krajši od njiju vživčuje M. subscapularis in teres major, daljši M. thoracodorsalis pa poteka ob aksilarnem robu skapule v M . latis simus dorsi. Ndon-Kdpuiae- N-thordcJongm N-juprascdpulai'.--. N-musculocu N-3xillam spina iliaca anterior superior navzdol in naprej. Pod ingvinalnim liga- mentom prestopa, krit od fascije, na lateralno stran stegna, kjer se deli v dve veji. Ena se razpleta v koži sedala, druga pa na lateralni strani stegna navzdol do kolena. li* 164 6. N. femoralis (ex L1 — L4) poteka med mišicama M. psoas in M. iliacus. Pod ingvinalnim ligamentom leži v muskularnem pre¬ delu (lacuna musculorum), lateralno od arterije, križa onkraj liga- menta M. psoas in razpade kmalu nato v dve terminalni vejni sku¬ pini: v prednjo pretežno senzibilno in zadnjo pretežno motorično. Senzibilne veje: a) Rami cutanei anteriores preskrbujejo kožo prednje strani stegna. Motorične veje: b) Rami musculares pa vživčujejo M. quadriceps femoris, M. sartorius, M. pectineus in M. psoas. Iz zadnje vejne skupine izvira razen tega senzibilni: c) M. sap h en us, ki spremlja arterijo femoralis v ca- nalis adductorius, čigar prednjo steno predre. Nato leži v žlebiču med mišicama M. adductor magnus in M. vastus medialis, kjer poteka, krit od sartorija, do kolena. Tu stopa poleg kite sartorija na površje in spremlja veno safeno do medialnega členka. Končne vejice se razpletajo v koži me- dialnega roba stopala. V višini kolena oddaja N. saphenus Ramus infrapatellaris za medialno stran kolena in N n. cutanei cruris mediales za medialno površino goleni. 7. N. obturatorius (ex ansa III in L2) poteka ob medialnem psoasovem robu navzdol v malo medenico, ki jo zapušča skozi canalis obturatorius. V kanalu se deli v dve veji: a) Ramus anterior leži med mišicama M. adductor brevis in M. adductor longus in vživčuje: M. adduc to.n....br.e.vis^ M. ad ductor longus in M. gracilis . Razen tega oddaja senzibilno vejo (ramus cuta- neus obturatorius) za medialno površino stegna. b) Ramus posterior stopa med mišicama obturator externus in adductor brevis na prednjo ploskev velikega aduktorja in vživčuje: M. adductor mininius, M. adductor magnus in M. pectineus. 4. Mervi sacrales. Korenine sakralnih živcev tvorijo, predno dosežejo svoja segmentalna izstopišča v križnici (oss sacrum), dolgo grivo, ki 165 obdaja conus medullaris in polni pod njim kot cauda equina, hrbtenični odnosno sakralni kanal. Korenine se združijo že v sakralnem kanalu v mešane sakrospinalne živce, ki oddajajo svoje zadnje (dorzalne) veje skozi foramina sacralia posteriora, prednje veje pa skozi foramina sacralia anteriora izven kanala. Rami posteriores tvorijo zadnji sakralni preplet, ki leži na zadnji ploskvi sakroiiiakalnega sklepa (articulatio sacroiliaca) in oddajajo senzibilne veje Nervi clunium medii za kožo križa in gornjih delov sedala. Rami anteriores pa se prepletajo v mogočni sakralni preplet. Način prepletanja je razviden iz slike 78. a) Plexus sacralis. Plexus sacralis oddaja sledeče periferne živce: 1. Rami musculares za M. piriformis, M. obturator inter- nus, Mm. gemelli in M. quadratus femoris. 2. N. glutaeus superior (ex L4—S1 ) zapušča v dveh vejah skozi foramen suprapiriforme malo medenico in se zarije med M. glutaeus medius in M. glutaeus minimus, ki jih vživčuje. 3. N. glutaeus inferior (ex L5—S2) zapušča skozi foramen infrapiriforme medenico in vživčuje M. glutaeus maximus. 4. N. cutaneus femoris posterior (ex Sl — S3) spremlja N. ischiadicus skozi foramen ischiadicum majus pod M. glutaeus maximus, na kojega spodnjem robu oddaja a) N n. clunium inferiores za kožo spodnjega dela sedala. Razen tega vživčuje z b) Rami perineales kožo presredka (perineum), no¬ tranje strani stegna in modnika (scrotum). (Pri ženskah labia majora.) Ostanek živca razpade v c) Rami cutanei femoris posteriores, za kožo dorzalne strani stegna do kolena. 5. N. ischiadicus (ex L4 — S3) zapušča skozi foramen ischi¬ adicum majus, in sicer skozi njegov spodnji predel (foramen 166 infrapiriforme) notranjost medenice, križa od zadaj rotatorje (Mm. gemelli etc.) in leži nato v kotanji med velikim trohantrom in tuber ischiadicum, krit od velike glutealne mišice (glutaeus ma- ximus). V stegnu leži med mišicama M. adductor magnus in caput longum bicipitis. V svojem poteku preko rotatorjev oddaja tem mišicam (Mm. gemelli, M. obturator internus in M. quadratus lumborum) motorično nitje, v stegnu pa vživčuje fleksorje kolena, namreč Mm. semitendinosus, semimembranosus, biceps femoris in adductor magnus. V gornjem kotu zakolena, v rogovili, ki jo tvorita mišici M. biceps in M. semitendinosus, se -deli N. ischiadicus v dve veliki veji: v N. peronaeus communis in N. tibialis. f\ UaJLaA/CO fl. M. peronaeus communis poteka po odcepitvi od glavnega živca ob medialnem robu M. bicipitis femoris čez lateralni trebuh gastroknemija na lateralno stran vratu fibule, k j er se deli v pretežno senzibilni N. peronaeus super- ficialis in v pretežno motorični N. peronaeus pro- fundus. Poprej pa oddaja še v zakolenu stransko vejo N. cutaneus surae lateralis, ki vživčuje, vijoč se pod kožo, lateralno stran meč, s svojo globoko vejo (Ramus anastomoticus peronaeus) se pa strne v višini ahilove kite z medialnim kožnim živcem meč (N. cutaneus surae medialis) v N. sur alis. 1. M. peronaeus superficialis (odgovarja super- ficijalni veji radiala) predre M. peronaeus longus in leži nato na prednji ploskvi mišice extensor digitorum longus. S stranskimi vejicami vživčuje M. peronaeiis longus in M. pe¬ ronaeus brevis. — $ preostalim senzibilnim nitjem stopa v spodnji tretjini goleni skozi fascijo pod kožo, kjer se deli v dve veji: a) N. cutaneus dorsalis medialis zavije v medialni smeri na hrbet stopala, oddajajoč terminalne vejice za kožo prvih treh prstov: N n. digitales dor- sales pedi s. b) N. cutaneus dorsalis intermedius pa vživčuje v zvezi z živcem cutaneus dorsalis lateralis kožo zadnjih treh prstov. (Primerjaj Ramus dorsalis manus nervi ulnaris.) 167 2. N. peronaeus profundus (odgovarja globoki veji radiala) predre mišici peronaeus longus in extensor digitorum longus in se pridruži v globini goleni tibialnim žilam (art. tibialis anterior), ki jih spremlja proti stopalu. Pri tem leži med mišicama extensor digitorum longus in tibialis anterior. V višini členka gre pod ligamentum cru- ciatum pedis na hrbet stopala, kjer se deli, ležeč med kitami obeh ekstenzorjev palca, v dve terminalni veji: a) Ramus medialis spremlja pod kratkim extenzorjem palca arterijo dorsalis pedis in razpade slednjič v N. dorsalis hallucis lateralis in v N. dorsalis digiti II. medialis. b) Ramus lateralis zavije, krit od mišice ex- tensor digitorum brevis, v lateralno smer in razpade slednjič v N n. interossei pedis (tri po številu). V svojem poteku oddaja N. peronaeus profundus mo¬ torične veje Rami musculares za M. tibialis anterior, M. ex- tensor digitorum longus, M. e.vtensor haUncis longus, M. extensor digitorum brevis in M. extensor hallucis brevis. B. N. tibialis, druga glavna veja ischiadika, stopa med trebuhoma gastroknemija skozi canalis popliteus v globino meč med mišici tibialis posterior in soleus, poteka navzdol in se deli za medialnim maleolom v dve veji: N. plantari s medialis in N. plantaris lateralis. Poprej pa odda še sledeče veje: Rami musculares za M. gastrocnemius, M. so¬ leus, M. plantaris, M. popliteus, M. tibialis posterior, M. flexor digitorum longus in M.flexor hallucis longus. N. cutaneus surae medialis predre fascijo v spodnji polovici meč in se združi z živcem cutaneus surae lateralis v N. suralis, ki ga spremlja vena saphena parva. N. suralis zavije pod lateralnim maleolom na hrbet stopala, kjer oddaja Rami calcanei laterales za regio calcanea in se konča kot 168 N. cutaneus dorsalis lateralis v koži hrbta stopala, lateral. roba stopala in lateral. strani mazinca. Glavni terminalni veji tibialnega živca sta 1. M. plantaris lateralis (odgovarja ulnaru roke), se vije med mišicama quadratus plantae in flexor digi- torum brevis lateralno naprej, oddaja Rami musculares za M. quadratus plantae in M. abductor digiti quinti in razpade slednjič v senzi¬ bilni ramus superficialis in motorični ra m us profundus. a) Ramus superficialis oddaja analogno superficijalni veji ulnara eJ ^ N. plantaris digiti IV. fibularis, N. plantaris digiti V. tibialis in N. plantaris digiti V. fibularis. b) Ramus profundus spremlja arcus plan¬ taris v globino in oddaja motorične vejice za M. a b- ductor digiti quinti, M. flexor brevis digiti quinti, M. opponens digiti quinti, M. adductor hallucis, Mm. lum- bricales 1, II, III in Mm. interossei. 2. N. plantaris medialis (odgovarja medianu roke), stopa krit od abduktorja palca pod ligamentum laciniatum in od tu v podplat, kjer se zarije med M. flexor hallucis brevis in M. flexor digitorum brevis. V svojem poteku oddaja motorične Rami musculares za M. abductor hallucis in M. flexor digitorum brevis in se deli slednjič v dve veji: a) Ramus medialis poteka ob lateralnem robu abduktorja palca, vživčuje medialni rob stopala in M. flexor hallucis brevis in se konča pod imenom N. plantaris hallucis tibialis. b) Ramus lateralis leži pod mišico flexor digi¬ torum brevis in razpade slednjič v tri Nn. digitales plantares communes, kojih vsaki se deli zopet v dve veji. Te veje so: N. plantaris hallucis fibularis, N. plantaris digiti II. tibialis, N. plantaris digiti II. fibularis, N. plantaris digiti III. tibialis, N. plantaris digiti III. fibularis, N. plantaris digiti IV. tibialis. izvira v sakralnem prepletu, stopa skozi foramen infrapiriforme iz medenice, križa rotatorje, gre krit od velike glutealne mišice v globini med trohantrom in tuber ischiadicum v stegno, kjer leži med M. adductor magnus in M. biceps, oddaja v svojem poteku Rami musculares za rotatorje stegna, Rami musculares za fleksorje kolena in se cepi v zakolenu v 169 J* O V> ra ra ra cn na JZ "O p ~ O. . ta ra u : p ' E v 'S' >u ki vživčujeta ki vživčujeta ki vživčujeta ki vživčujeta s senzibilnim nitjem dorzalno s senzibilnim nitjem dorzalno s senzibilnim nitjem plan- s senzibilnim nitjem plan- površino prstov izvzemši stran kože med prvim in tarno površino IV. in V. prsta. tarno površino I. do IV. prsta, kožo med prvim in drugim drugim prstom, prstom. 170 b) Plexus pudendus. Prednji veji 3. in 4. sakralnega živca tvorita na prednji ploskvi kokcigealne mišice plexus pudendus, ki je spodaj s kokcigealnim, zgoraj s sa¬ kralnim prepletom v ana- stomotični zvezi. P!exus pudendus od¬ daja sledeče veje: 1. Nervus puden¬ dus zapušča pod piri- formno rnišico notra¬ njost male medenice, zavije nato skozi fora- men ischiadicum minus na lateralno steno ischiorektalne kotanje, kjer se deli v a) M. haemor- rhoidalis inferior za kožo perineja in Periferna senzibilna inervacija spodnjih za mišico sphincter ekstremitet. (Villiger.) . , 3 ' ani externus, b) Mn. perinei, senzibilni za perineum in scrotum (ozir. labia majora), motorični pa za perinealno musku- laturo (M. transversns perinei superficialis, M. splnnder ani externus, Mm. hulbo- in ischiocavernosi). c) N. dorsalis penis gre ob notranji strani spodnje veje ossis ischii in ossis pubis skozi diaphragma urogenitale, lateralno od suspensorija, na dorsum penis, kjer oddaja senzibilne vejice za corpus cavernosum in za glans penis. Razen tega vživčuje z motoričnim nitjem M. transversns perinei prcfundus in M. sphincter uro- genitalis. d) Rami musculares za M. levator ani in M. coccygeus. 171 2. Nn. pelvici (erigentes) pripadajo parasimpatiku in se pridružijo simpatičnim prepletom krog vegetativnih organov male medenice. Plexus coccygeus. Kokcigealni preplet sestoji iz prednje veje 5. sakraln ega in kokcigalnega živca ter oddaja N. ano-coccygeus za kožo perineja in križa. B. Nervi cerebrales. Kakor v hrbtnem mozgu, izvira tudi v možganskem deblu vrsta perifernih živcev, in sicer pred vsem za inervacijo glave: za kožo oziroma sluznico in muskulaturo obraza, nosne in ustne dupline in za višja čutila: vid, sluh, voh in okus. Razen tega vživčuje vagova skupina tudi še larynx in pharynx. Dočim pa so vsi spinalni živci senzibilno-motorični, vodijo nekateri možganski živci samo motorično, drugi samo senzibilno (senzorično) nitje in so med 12 cerebralnimi živci samo trije mešani. Mešani cerebralni živci imajo kakor spinalni po dve kore¬ nini: motorič no, ki sestoji iz nevritov multipolarnih živčnih celic serovine možganskega debla in senzibilno, ki sestoji iz centralnih izrastkov (nevritov) psevdounipolarnih celic, ki tvorijo izven mo¬ žganov ležeče ganglije. Isto kar za motorične odnosno senzibilne korenine mešanih živcev, velja za čisto motorične odnosno čisto senzorične živce. Prvi prihajajo iz možganskega debla zajemajoč tam svoje nitje, drugi pa zajemajo svoje nitje v ganglijih izven možganskega debla, v bipolarnih celicah, kojih periferni izrastki (dendriti) potekajo proti periferiji, centralni pa se zarivajo v mo¬ žgansko deblo. Običajno štejemo cerebralnih živcev, in sicer: j/ čisto senzorični N. olfactoriu*s, čisto senzorični N. opticus, 3. čisto motorični N. oculomotorius, 4. čisto motorični N. trochlearis, 5. mešani N. trigeminus, 6. čisto motorični N. abducens, 7. čisto motorični N. facialis, 172 8. čisto senzorični M. acusticus, 9. mešani N. glossopharyngeus, 10. mešani N. vagus, 11. čisto motorični N. accessorius in 12. čisto motorični N. hypoglossus. Nervi cerebrales. 173 1. N n. olfactorii. Nn. olfactorii (fila olfactoria), 20 drobnih kratkih nitk, izvi¬ rajo v sluznici gornjega dela nosne dupline Jjegio olfactoria) kot nevriti nevroepitelskih celic, stopajo skozi luknjice sitke (os cribrosum) v notranjost lobanje in se zarivajo v bulbus olfac- torius. 2. N. opticus. Ker je N. opticus po svojem razvoju z retino vred le nekaka izboklina diencefalnega dela možganov, ne spada pravzaprav med periferne živce. Tvorijo ga nevriti ganglijskih celic retine. Nekoliko medialno od zadnjega pola zapušča zrklo in vstopa skozi foramen opticum v notranjost lobanje. V chiasm a opticum križa del njegovega nitja na kontralateralno stran in tvori z ne- križanim nitjem te strani vidni sveženj ( tractus opticus), ki se vije krog možganskega rokava (pedunculus cerebri) v dorzalni smeri nazaj proti primarnim optičnim centrom (pulvinar thalami, corpus geniculatum laterale in corpus quadrigeminum anterius). 3. M. oculomotorius. Nervus oculomotorius, — čigar motorična jedra leže v pokrovu rokava (tegmentum pedunculi cerebri), v serovini pod možganskim vodovodom, — zapušča možgane v interpedunkularni kotanji, na medialni površini stopala (pes pedunculi), v zarezi: sulcus nervi ocuiomotorii, zavije lateralno naprej in poteka v strehi kavernoznega krvovoda v smeri proti medialnemu kotu gornje orbitalne fisure, kjer leži medialno od trohlearnega živca. V or¬ biti se deli v dve veji: Ramus superior za M. rectus superior in za M. levator palpebrae superioris in Ramus inferior za Mm. rectus medialis (internus), rectus inferior in obliqmis inferior. Ta veja oddaja nekaj nitja ciliar- nemu gan gliju (radix m o tori a). 4. M. trochlearis. N. trochlearis, — čigar motorično jedro leži pod zadnjima gla¬ vicama četveroglavičja (lamina quadrigemina), v centralni sero¬ vini možganskega vodovoda (aquaeductus cerebri), — stopa za četveroglavičjem ob frenulum veli medullaris anterioris na površje, zavije nato krog možganskega rokava (pedunculus cerebri) na bazalno površino možganov in spremlja prvo vejo trigemina, 174 lateralno od okulomotorija v strehi kavernoznega krvovoda. — Vstopivši skozi gornjo orbitalno fisuro v orbito , vživčuje M. obli- qmts sufterior ocnli. 5. N. trigeminus. N. trigeminus stopa v dveh različno močnih svežnjih, (portio minor sive motoria in portio major sive sensitiva), na stranskem pobočju mostiča na površje. Zavije nato lateralno naprej proti gornjemu robu skalnice (os petrosum), kjer se proži preko njega plica petroclinoidea medialis. Na gornji ploskvi skalnice se napne senzibilna korenina v mogočen ganglion semilunare Gas- seri, ki leži v duplikaturi dure, v takozvanem cavum semilu¬ nare. Iz prednjega konveksnega roba semilunarnega ganglija izvira troje močnih vej, po kojih številu je trigeminus dobil svoje ime. Te veje so: VU-U,' ' \ - a) N. ophtalmicus, b) N. m axi 11 a ris in c) N. m a nd ib u la ri s. Portio minor (motorična korenina) se pridruži, analogno prednji korenini spinalnih živcev na medialni strani tretji veji semilunarnega ganglija, ki vodi vsled tega poleg senzibilnega tudi motorično nitje. Ganglion Gasseri je analogno spinalnim ganglijem trofični centrum senzibilnega nitja trigemina in sestoji iz p sevdounipolarni h celic, kojih periferni izrastki tvorijo periferne veje, centralni pa se zarivajo v možgansko deblo (mostič — pons), kjer se razpletajo krog celic senzibilnega jedra trigemina. Motorično jedro trigemina leži v prednjem delu dnarom- boidne kotanje. Vsaka od imenovanih senzibilnih vej trigemina odda po svojem izstopu iz lobanje drobno vejico: ramus recurrens, ki poteka v lobanjo nazaj in se razpleta v duri. Anatomično prištevamo k trigeminu še četvero perifernih ganglijev, ki pa fiziološko ne spadajo k njemu, temveč v okviru parasimpatičnega si stem a k sosednim centrifugalnim živcem (glef~parasympathicus). Vsaka od treh glavnih vej trigemina ima po en tak gan¬ glion, kateremu oddaja del svojega nitja, razen tega ima N. lin- gualis še svoj poseben ganglion. Ti gangliji so: a) Ganglion ciiiare, b) Ganglion sphenopalatinum, 175 c) Ganglion oticum in /k d) Ganglion submaxillare. v* c * a. N. ophtalmicus. Prva veja trigemina, N. ophtalmicus, poteka po svojem izstopu iz Gasserijevega ganglija v lateralni steni kavernoznega krvovoda (sinus cavernosus) skozi gornjo orbitalno fisuro v orbito. Še pred fisuro se deli v tri veje: v N. 1 a c r i m a 1 i s, N. f r o n t a 1 i s in N. n a socii i a ri s. 1. N. lacrimalis poteka ob lateralni steni orbite^ nad lateralno očesno mišico (M. rectus externus), v solzno žlezo in skozi njo v konjunktivo in kožo gornje veke in konjunktivo lateralnega kota očesa. Njegove stranske veje so: Rami lacrimales za solzno žlezo, Rami palpebrales za gornjo veko, Ramus a n asto m oticus c. n. zygomatico, ki gre ob orbitalni steni navzdol in se strne z cigomatič- nim živcem 11. veje trigemina. 2. N. frontalis poteka ob gornji steni orb ite, nad leva- torjem papebrae do gornjega roba orbite in se razpleta v gornji veki in v koži čela. V orbiti odda stransko vejo N. supratrochlearis, ki gre nad trohleo skozi M. orbicularis oculi v gornjo veko, kožo spodnjega dela čela in gornjega dela nosu. Rnastomozira z infratrohle- arom. Tik pred robom orbite (margo supraorbitalis) odda N. frontalis svoj Ramus frontalis, ki gre skozi foramen frontale v kožo medialnega dela čela. Ostanek živca stopa skozi foramen supraorbitale kot N. supraorbitalis v gornjo veko in kožo čela do koronarne suture. 3. N. nasociliaris stopa med obema insercijskima svežnjema lateralne očesne mišice (rectus externus) v orbito, križa pod mišico rectus superior oculi in poteka nato ob medialni steni orbite , kjer oddaja svoje veje za notranjost očesa, za prednji del nosne dupline, za cellulae ethmoidales in za kožo konice nosu. Njegove veje so: R a d i x sensitiva ganglii ciliaris (glej spodaj) 176 N n. ciliares longi; spremljajo N. opticus in se zarivajo kraj njega v bulbus oculi. Tam potekajo med sklero in horioideo meridijonalno naprej in se raz¬ pletajo v roženici (cornea), š arenici (iris), horioidei in skleri. N. ethmoidalis posterior; skozi foramen eth- moidale posterius za etmoidalne celice. N. ethmoidalis anterior; skozi foramen eth- moidale anterius in nato skozi f oramen cribroeth- moidale za prednji del nosne dupline (rami na- sales anteriores) in za kožo konice nosu (ramus nasalis externus). Slednji poteka ob nosni kosti (os nasale) navzdol in pride med nosno kostjo in nosnim hrustancem pod kožo. N. infratrochlearis; poteka pod trohleo in vživčuje medialni kot očesa (caruncula lacrimalis, saccus lacrimalis etc.). * Ganglion ciliare predstavlja majhno, 2 mm dolgo, ovalno telesce, ki leži v orbiti na lateralni strani vidnega živca (N. opticus), med njim in med mišico rectus externus oculi. Vanj se zariva troje drobnih živčnih povezkov (radices), in sicer: Radix motoria iz spodnje veje okulomotorija. Radix sensitiva iz nasociliarne veje trigemina. Radix sympathica iz kavernoznega prepleta. Ganglion ciliare oddaja iz svojega prednjega konca: Nn. ciliares breves, ki spremljajo N. opticus in se zarivajo kakor N. ciliares longi krog njega v bulbus. — Tam potekajo med sklero in horioideo in se razpletajo v notranjih mišicah očesa. ( M ,. ciliaris, M. sphincter pupillae .) b. N. maxillaris. Druga veja trigemina, N. maxi!laris, zapušča notranjost lo¬ banje skozi foramen rotundum, gre preko gornjega dela pterigo- palatine kotanje (fossa pterygopalatina) skozi spodnjo orbitalno fisuro v orbito, vstopa v infr aorbitalni kanal in se prikaže skozi foramen infraorbitale pod kožo obraza. 177 V pterigopalatini kotanji oddaja: Y N n. sphenopalatini (dva po številu), ki se pogrezata skoro nato v jjanglion sphenopalatinum kot njegova senzi¬ bilna korenina. 2. M. zygomaticus, ki gre skozi spodnjo or bitalno fi suro v orbito. Ležeč ob njeni lateralni steni anastomozira z lakri- malom (R. anastomoticus cum n. zygomatico) in se zarije nato v canalis zygomaticus. V njem se ^eli v dve veji: Ramus zygomatico-temporalis stopa skozi foramen zygomatico-temporale pod kožo senca, Ramus zygomatico-facialis pa skozi foramen zygomatico-faciale pod kožo lica in lateralnega kota očesa. Tik pred vstopom v orbito odnosno v infraorbitalnem kanalu oddaja N. maxillaris svoje alveolarne veje (Nn. a 1 v e o 1 a r e s-s-u^Te-ri^b r e s), in sicer: Rami alveolares s jjperior es posteriores, ki gredo skozi foramin a alveola ria posteriora tuberis maxillae v lateralno zadnjo steno čeljustne dupline in od tam v alveolarne kanale kočnjakov (dentes mol ares ). Ramus alveolaris superior medius, ki se od¬ cepi v infraorbitalnem kanalu za sluznico lateralne stene čeljustne dupline in za predkočnjake (dentes praemolares). Ramus alveolaris s up eri or anterior, ki se odcepi tik pred infraorbitalnim foramnom za sluznico prednje stene čeljustne dupline in za dente s inc isivi et ca ni ni. 3. Nervus i n f ra o rb i ta lis stopi skozi foramen infra- orbitale pod kožo obraza in razpade v Rami palpebrales inferiores za spodnjo veko, Rami nasales externi, za stransko pobočje nosu, Rami labiales superiores za gornjo ustnico. /Vv. , * Ganglion sphenopalatinum (3krat večji od ciliarnega gan¬ glija) leži v pterigopalatini kotanji pred pterigoidnim k analom , na medialni strani maksilarne veje trigemina in je po treh kore¬ ninah v zvezi s sosednjimi živci: Radix motoria ga veže via N. petrosus superficialis major s facialom. Spl. knj. III. 178 Radix sensitiva ga veže via Nn. sphenoftalatini z maksilarom, Radix sympathica pa ga veže via N. ftetrosns j>ro- fundus karotidnim prepletom simpatika. Slika št. 81. Nervus trigeminus (Landois.) Ganglion sphenopalatinum oddaja sledeče periferne veje: 1 Rami orbitales, ki gredo skozi spodnjo orbitalno fisuro v orbito in vživčujejo orbitalno mišico in sluznico orbite. 2. Rami nasales posteriores superiores, ki gredo skozi foramen sphenopalatinum v sluznico gornje in srednje 179 K sliki št. 81. R. m. e = flrteria maxillaris externa au. t — Nervus auriculo-temporalis avs = Nervi alveolares superiores C1—C4 = Nervi spinales cervicalesl—4 Ch. ty — Chorda tympani Fr = Ramus frontalis nervi fron- talis Gg. c. s = Ganglion cervicale superius Gg. gn = Ganglion geniculi facialis Gg. Gs = Ganglion semilunareGasseri Gg. sm = Ganglion submaxillare Gl. sm — Glandula submaxillaris /o = Nervus infraorbitalis /c = Nervus lacrimalis Ig — Nervus Iingualis nc — Nervus nasociliaris ns — Nervi nasales posteriores superiores N. VII = Nervus facialis oph = Nervus ophtalamicus ot = Ganglion oticum p = Nervi palatini Par = Glandula parotis PL ty = Plexus tympanicus R. cm = Ramus communicans So = Ramus supraorbitalis nervi frontalis sph = Ganglion sphenopalatinum Sy — Nervus sympathicus cervi- calis ty — Nervus tympanicus Z — Nervus zygomaticus Zt = Nervus zygomaticotempo- ralis Zf — Nervus zygomaticofacialis 3 = Nervus oculomotorius 6 — Nervus abducens V = Nervus trigeminus Vil — Nervus facialis IX — Nervus glossopharyngeus nosne luske ( conchae nasales) in zadnjega dela nosnega septa, v sluznico gornjega dela goltanca (pharynx) in tu bae auditivae. Ena teh vej M. nasopalatinus gre skozi canalis incisivus v sluznico trdega neba. 3. Nervi palatini (anteriores, medii et posteriores) gredo skozi canalis pterygopalatinus oziroma canaliculi palatini v sluznico trdega in mehkega neba, tonzil in gingive. N. pala- tinus anterior oddaja Rr. nasales posteriores infe- riores za sluznico spodnje luske in srednjega ter spodnjega nosnega voda (Meatus naši medius et inferior). Razen tega vodijo Nn. palatini motorično nitje (iz faciala) za M. ievator veli palatini in M. uvulae. c. N. mandibularis. Tretja veja trigemina, N. mandibularis, zapušča notranjost lo¬ banje skozi foramen ovale. Tik pod predorom odda svojo moto¬ rično vejo: N. masticatorius in se deli nato v tri senzibilne veje: N. auriculotemporalis, N. Iingualis in N. alveolaris inferior. 1. N. auriculotemporalis se odcepi v dveh povezkih, med katerima leži arteria meningea media, od skupne veje, 12 * 180 poteka najprej v smeri nazaj, zavije nato krog vratu spodnje čeljusti pod parotidno žlezo pred vnanji sluhovod in od tu v vertikalni smeri proti sencu. Spotoma oddaja: Rami articularesza čeljustni sklep, Rami parotidei za parotidno žlezo, N. meatus auditorii externus za vnanji slu¬ hovod in bobnič, Ra m us auricularis anterior za prednji del uhlja, Nn. temporales superficialesza kožo senca. 2. N. 1 i n g u a I i s poteka med mišicama pterygoideus externus et internus navzdol, leži pri tem na medialni strani notranje maksilarne arterije, zavije na prednjem robu mišice pterygoideus internus v spodaj konveksnem loku nad sub- maksilarno žlezo in nad mišico mylohyoideus v sluznico jezika. Spotoma oddaja: Rami isthmi faucium za sluznico zadnjega dela ustne dupline, N. sublingualis za istoimensko žlezo in za dno ustne dupline, Rami linguales za sluznico prednjih dveh tretjin jezika. Nervus lingualis anastomozira s facialom (chorda tym- pani), s spodnjim alveolarom, (glej spodaj) in s hipoglosom, kateremu dovaža senzibilno nitje. 3. N. a 1 v e o 1 a r i s i n f e r i o r poteka lateralno za lin- gvalom med mišicama pterygoideus externus et internus, na medialni strani notranje maksilarne arterije, vstopa skozi fo- ramen mandibulare v canalis mandibulae in se prikaže skozi f ora men m enta le mandibulae pod kožo brade. Pred vstopom v mandibularni kanal odda motorično vejo: N. myiohyoideus, za istoimensko mišico in za M. digastricus (venter anter.). V mandibularnem kanalu oddaja R. dentales et gingivales za spodnje zobovje in gingivo, in se razpleta po svojem izstopu iz kanala kot N. me n ta lis v koži brade in sluznici spodnje ustne. * 181 M ot or i čna ve ja t r i_germna: N. masticatorius se odcepi tik pod ovalnim predorom od mandibulara in razpade takoj v štiri veje za istoimenske mišice: 1. N n. tempores profundi anterior et posterior. N. temp. prof. anter. predre M. pterygoideus externus in se razpleta v prednjem delu temporalne mišice. N. temp. prof. post. gre preko mišice ptery- goideus externus v zadnji del temporalne mišice. 2. N. massetericus gre preko lateralne strani mišice pterygoideus skozi incizuro (semilunaris mandi- bulae) v maseter. 3. N n. pterygoidei externus et internusza istoimenski mišici. Razen tega oddaja N. masticatorius še nekaj senzibilnega n itja za 4 . N. buccinatorius, ki predre M. pterygoideus externus in poteka na vnanji ploskvi mišice buccinator proti ustom. Nekaj vejic predre imenovano mišico in se razpleta v sluznici lica. * Ganglion oticum, majhno, tik pod ovalnim pre dorom, na medialni strani mandibularne veje trigemina ležeče telesce, je v zvezi s sledečimi živci a) z mastikatorijem (radix motoria), b) z glosofaringejem (radix sensitiva): Ramus tym- panicus N. glossopharyngei se prepleta na promontoriju sred¬ njega ušesa s stransko vejico faciala in vejicami simpatika v plexus tympanicus, iz katerega izvira N. petrosus super- ficialis minor. Ta živec zapušča srednjo ušesno duplino skozi gornjo aperturo canaliculi tympanici, gre skozi sulcus petrosus superficialis minor in skozi fisuro sfenopetrozo pod bazo lobanje , kjer se zariva v ganglion oticum; c) s simpatikom (plexus meningeus medius) (radix sym- pathica). 182 Ganglion oticum oddaja sledeče periferne veje: 1. Ramus anastomoticus cum M. auriculotemporali, 2. Ramus anastomoticus cum chorda tympani, 3. N.tensoris tympani 4. N.tensoris veli palatini. Ganglion submaxillare, leži pod stranskim robom jezika, nad submaksilarno žlezo, pod živcem lingvalom. Svoje korenine zajema a) iz faciala via chorda tymj>ani (radix motoria) b) iz lingvala via N.sublingualis (radix sensitiva) c) iz simpatika (flexus maxillaris) (radix sympathica). Ganglion_oddaja 1. Rami co m m u n i ca n t es cum n. linguali. 2. Rami submaxiliares et sublinguales za isto¬ imenski žlezi. 6. M. abducens. N. abducens, čigar motorično jedro leži pod dnom gornjega dela romboidne kotanje (colliculus facialis), — stopa za zadnjim robom mostiča, rostralno od piramid na površje, zavije ob strmini (clivus) navzgor in naprej in se zarije za slonilom turškega sedla (sella turcica) v kavernozni krvovod, kjer leži lateralno od karotide. Onstran krvovoda zavije v smeri proti gornji orbitalni fisuri, skozi katero stopa v orbito. V orbiti leži pod okulomotorijem in se razpleta v mišici rcchis extcrun.< oculi, itvilk' \ 7. M. facialis. N. facialis, — čigar motorično jedro leži ventrolateralno od jedra abducensa, 5 mm pod dnom romboidne kotanje v retiku- larni formaciji, — stopa na zadnjem robu mostiča oziroma mo- stičjega ročaja (brachium pontis), medialno od akustika, na po¬ vršje možganskega debla. Združen z akustikom se pogreza, obdan od dure, v notranji sluhovod skalnice (os petrosum), stopi na dnu sluhovoda v facialov kanal, kjer poteka najprej v smeri lateralno naprej, zavije nato, tvoreč takozvano koleno (ge niču- lum n erv i facialis) skoro pravokotno v lateralni smeri nazaj, leži pri tem med lateralno ampulo in ovalnim okencem, zavije potem navzdol in se prikaže skozi foramen sty!omastoideum 183 pod parotid o. Potekajoč pod zunanjim sluhovodom, razpade na prednjem robu parotidne žleze pahljačasto v svoje terminalne veje. V svojem poteku skozi kost oddaja n. facialis sledeče veje: 1. N. petrosus superfiacilis major; veže ( via hiatus canalis facialis, sulcus n. petrosi superficialis (ossis petrosi), ca- nalis pterygoideus ossis sphenoidalis ) geniculum nervi facialis s sfenopalatinim ganglijem. (Glej N. trigeminus.) 2. Ramus anastomoticus cum plexu tympanico, veže geniculum nervi facialis s timpaničnim prepletom pro- montorija. (Glej n. glossopharyngeus.) 3. N. sta pedi us za istoimensko mišico srednjega ušesa. 4. Chorda tympani; se odcepi v spodnjem koncu facialovega kanala od živca faciala, vstopi skozi canaliculus c horda e v srednjo ušesno duplino, kjer leži krita od sluznice med crus longum incudis in manubrium mallei. Skozi Gla- serjevo fisuro (fissura petro -tympanica) se prikaže na bazi lobanje, poteka potem v lahnem loku naprej in navzdol in se pridruži v ostrem kotu živcu lingvalu iz trigemina. (Glej M. lingualis.) Po svojem izstopu skozi foramen stylomastoideum oddaja N. facialis sledeče veje: 5. Nerv. auricularis posterior; se odcepi tik pod foramnom od živca faciala, zavije med ušesom in mastoidnim nastavkom (processus mastoideus) nazaj in navzgor, vživčujoč zadnjo muskulaturo uhlja in M. occipitalis. Anastomozira s senzibilnimi živci: N. auricularis magnus, occipitalis minor in auricularis vagi. 6. R. digastricus; se odcepi pod prejšnjim od živca in vživčuje zadnji trebuh (venter posterior) M. digastrici. Razen tega oddaja stransko vejico za M. stylohyoidens in ramus anastomoticus cum N. glossopharyngeo. Terminalne veje faciala so: a) rami temporales, b) rami zygomatici, c) rami buccales, d) ramus marginalis mandibuiae in e) ramus colli. 184 a) Rami temporales vživčujejo prednjo muskulaturo uhlja, Mm. jrontalis, corrugator supercilii in orbicularis oculi (gornji del). b) Rami zygomatici vživčujejo M. orbicularis oculi (spodnji del), in M. zygomaticns. c) Rami buccales vživčujejo muskulaturo nosu in gornje ustne {M. buccinator, M. orbicularis oris, M. quadratus labii superioris). d) Ramus marginalis m a nd i b u 1 a e vživčuje musku¬ laturo spodnje ustne in brade. e) Ramus colli vživčuje platizmo. Med facialom in akustikom zapušča oblongato sveženj nitja, ki se sicer pridruži facialnemu živcu, ki pa ni ž njim v nikakršni fiziološki zvezi. Ta sveženj nitja je N. inter medius. N. intermedius sive N. Sapolinii vodi kakor glosofaringeus senzibilno, senzorično in parasimpatično sekretorično nitje in spada po svojem izvoru k glosofaringeju. Njegovo senzibilno nitje ima svoj izvor v psevdounipolarnih celicah ganglii geniculi nervi facialis. Periferni izrastki teh celic potekajo pridruženi facialu proti periferiji in tvorijo Chordo tympani. Slednja vsebuje poleg tega še parasimpatično nitje za submaksilarno in sublingvalno žlezo. 8. M. acusticus. Kakor vsak centri petaln o vodeč živ ec, ima tudi N. acusticus svoja trofična centra izven centralnega živčevja, in sicer v dveh, po svoji fiziološki vrednosti diferentnih ganglijih notranjega ušesa, ki sestojita analogno spinalnim ganglijem senzibilnih ko¬ renin iz bipolarnih celic. 1. Ganglion spirale (Cortii) leži v spiralnem kanalu po lžka. Periferni izrastki njegovih bipolarnih celic se razpletajo v Cortijevem organu, centralni pa tvorijo sveženj nitja: N. cochlearis. 2. Ganglion vestibulare (Scarpae) leži v preddvoru (vesti bul um) labirinta. Periferni izrastki njegovih bipolarnih celic se razpletajo v mešičkih (sacculus et utriculus) in v am¬ pulah, centralni pa tvorijo sveženj nitja N. vestibularis. Nervus cochlearis in N. vestibularis stopata združena v N. acusticus v notranjp sluhovod (meatus acusticus internus), Tcjer se jima pridruži N. facialis. 185 Nitje akustika se zariva poleg faciala, za zadnjim robom mostiča, lateralno od olive v oblo ngato in se razpleta krog celic kohlearnih oziroma vestibularnih jeder. 9. N. glossopharyngeus. N. g!ossopharyngeus stopa kavdalno od fac iala in akustika, nad vagoni, za olivo, v zadnji stranski zarezi oblongate na površje. Njegovo motorično jedro (nucl. ambiguus) leži v retikularni formaciji oblongate, senzibilno pa rostralno od senzibilnega jedra vaga na dnu IV. ventrikla. Po svojem izstopu iz oblongate zavije N. IX. lateralno naprej in zapušča z va gom in akcesonjem skozi živčni predel jugular- nega predora (foramen jugulare) notranjost lobanje. Vjugularnem predoru se napne njegova senzibilna korenina v majhen g a n - glio n supe r iu s , tik pod predorom, v posebni kotanjici (fossula petrosa ossis temporalis) pa v večji ganglion p etrosu m. Nato poteka N. IX. med notranjo karotido in jugulamo veno ob mišici sty!opharyngeus navzdol in gre v spodaj konveksnem loku med mišicama stylopharyngeus in sty!oglossus proti zajeziku. V svojem poteku oddaja sledeče veje: 1. N. tympanicus, ki veže (via canaliculns tympanicus, cavum tympani, sulcus tympanicus, afiertura superior canaliculi, tympanici, sulcus petrosus superficialis minor ) — ganglion petrosum z ganglion oticum (glej N. trigeminus). Vsled ana- stomoze s facialom in sj mpatikor n, nastane na promontoriju srednje ušesne dupline majhen preplet: p 1 ex u s ty m p a n i c u s, ki vživčuje cavum tympani, tubo auditivo in cellulae mastoideae. 2. Rami anastomotici vežejo N. glossopharyngeus z vagom, facialom in simpatikom. 3. Rami pharyngei tvorijo z vejicami vaga in simpa- tika plexus pharyngeus (glej N. vagus). 4. Rami tonsillares za sluznico tonzile in nebnih obokov. 5. Rami linguales s kusnim nitjem za zadnji del jezika. Poleg tega oddaja N. glossopharyngeus še drobno motorično vejico za M. stylopharyngeus. 186 10. N. vagus. Nervus vagus izvira s senzibilnim in motoričnim nitjem v številnih (10—15) snopičih v zadnji stranski zarezi, pod gloso- M au.u Slika št. 83. Nervus vagus. (Landois.) faringejem, za olivo iz oblongate. Njegovo motorično jedro (Nucleus ambiguus) leži v retikularni formaciji oblongate, senzi- 187 K sliki št. 82. bilno jedro (Nucleus alae cinereae), v katerem se razpleta nje¬ gova senzibilna korenina (to so nevriti psevdounipolamih živčnih celic jugularnega ganglija), leži pa pod dnom romboidne kotanje, lateralno od hipoglosovega jedra. Po svojem izstopu iz možganskega debla gre N. vagus z glosofaringejem in akcesorijem skozi živčni predel jugularnega predora, kjer se napne njegova senzibilna korenina v g a n g 1 i o n jugulare, onstran jugularnega predora pod bazo lobanje pa v ganglion nodosum. Ganglija sestojita analogno spinalnim ganglijem senzibilnih korenin iz psevdounipolamih celic, razen tega vsebuje ganglion jugulare tudi še multipolarne celice vege- tativnega (simpatičnega) tipa. Izven lobanje leži N. vagus najprej med notranjo karotido in notranjo jugularno veno, lateralno od hipoglosa in vratnega simpatika, pozneje medialno od hipoglosa, za karotido in poteka med arterijo in veno v smeri proti prsni aperturi navzdol. V prsno duplino stopa desni vagus pred arterij o subklavijo . na lateralni strani arterije anonime , levi pa pred aortno kr ivino (arcus aortae). V prsni duplini leži vsak vagus za bro nhom svoje strani, pozneje leži levi vagus fred, desni za požiralnikom, sprem¬ ljajoč ga v trebušno votlino. Tu se prepleta levi na prednji, 188 desni na zadnji strani želodca v plexus gastricus ante- rior, odnosno posterior. V svojem alavinem delu, to je od izstopa iz oblongate do nodoznega ganglija, oddaja N. vagus sledeče veje: 1. Ramus meningeus, ki se odcepi nad nodoznim ganglijem od glavnega živca, zavije s kozi f oramen jugulare nazaj v notranjost lobanje in vživčuje s senzibilnim nitjem sinus transversus in sinus occipitalis durae matris. 2. Ramus auricularis iz jugularnega ganglija, vstopa v canaliculus mastoideus ossis temporalis, križa facialni kanal in se prikaže za stilomastoidnim predorom zopet na površju kosti. Spremlja N. auricularis posterior n. facialis in oddaja stransko vejo za vnanji sluhovod. 3. Rami anastomotici cum N. jugulari et N. glosso- pharyngeo. V vratnem delu (to je od nodoznega ganglija do odcepitve rekurenza) oddaja N. vagus sledeče veje: 4. Rami pharyngei iz nodoznega ganglija. Tvorijo s faringealnimi vejami glosofaringeja in vratnega simpatika plexus pharyngeus, ki leži na vnanji strani M. constric- toris pharyngis medii in oddaja številne vejice za muskulaturo in sluznico goltanca in motorično vejo za M. tensor veli ftala- tini in M. uvulae. 5. N. laryngeuš superior iz spodnjega dela nodoz¬ nega ganglija, poteka na medialni strani notranje karotide navzdol in naprej in se deli v motorični Ramus externus za M.cricothyreoideus in senzibilni Ramus internus. Ta vstopa skozi hyotireoidno membrano (membrana hyothyreoidea) z gornjo tireoidno arterijo v larinks, kjer se deli v rami epiglottici za epiglotis in rami inferiores za sluznico grla do gla¬ silke (Stimmritze). M. laryngeus superior oddaja poleg tega še važno vejo N. depressor cordis za srčni preplet. 6. Mn. cardiaci superiores (trije po številu) se od¬ cepljajo sukcesivno pod nodoznim ganglijem od vaga in vodijo parasimpatično nitje za srčni preplet. 7. M. recu rrens desnega vaga zavije pod art. subklavijo, oni levega pa pod aortno krivino nazaj in navzgor in poteka 189 nato, ležeč v špranji med sapnikom in požiralnikom (sulcus oesophago-trachealis), proti grlu (larynx). Spotoma oddaja: Rami cardiaci inferiores za srčni preplet, Rami tracheales za sapnik, Rami oesophagei za požiralnik in konča kot N. laryngeus mferior v laringealni muskulaturi in v sluznici grla pod glasilko. N. recurrens anastomozira z vratnim simpatikom. V prsnem d elu, to je od odcepitve rekurenža do prepone (diaphragma) oddaja N. vagus sledeče veje: 8. Rami bronchiales anteriores et posteriores, ki se prepletajo v p!exus bronchialis anterior in poste- rior. Iz prepleta izvirajo rami pulmonales, ki spremljajo bronhije v pljuča. 9. Rami oesop h a ge i, tvorijo prednji in zadnji plexus oesophageus, ki oddaja nitje za muskulaturo in sluznico požiralnika. 10. Rami pericardiaci za perikard. V trebuhu razpade M. vagus v 11. Rami gastrici, ki se prepletajo v prednji in zadnji želodčni preplet. Prednji preplet oddaja (via omentum minus) stranske veje za jetra (rami hepatici), zadnji pa stranske veje za razne organe trebušne votline (via plexus Solaris). 11. N. accessorius. N. accessorius, — čigar motorično jedro leži lateralno od jedra hipoglosa, segajoč navzgor do spodnjega roba spodnje olive, navzdol pa do 5. cervlkalnega segmenta hrbtnega mozga, — zapušča centralno živčevje po dveh koreninah: a) spinalna korenina (radix spinalis) stopa vzdolž večjega dela cervikalnega mozga med prednjo in zadnjo stransko zarezo skozi stranski sveženj na površje. Snopiči se združijo v skupen povezek (N. accessorius spinalis), ki se vije ob hrbtnem mozgu, med prednjimi in zadnjimi spinal- nimi koreninami navzgor in vstopa naposled skozi foramen magnum v notranjost lobanje. Tam se mu pridruži b) cerebralna korenina, ki izvira tik pod vagom, za olivo iz oblongate (N. accessorius vagi). 190 Združeni korenini tvorita M. accessorius communis, ki stopa nato skozi foramen jugulare pod bazo lobanje. Tu se deli v dve veji: 1 . Ramus internus se priklopi med jugularnim in nodoznim ganglijem vagu, 2. Ramus externus pa poteka za notranjo jugularno veno navzdol in nazaj, prerije M. sternocleidomastoideus, ki ga vživčuje in se razpleta nato v trapecni mišici {M. trapezius). N. accessorius spinalis anastomozira v notranjosti hrbtenice z zadnjimi koreninami treh gornjih cervikalnih živcev. Ramus externus dobiva nekaj senzibilnega nitja od vaga in od 3. cervikalnega živca, s katerim anastomozira. Ramus internus oddaja svoje nitje preko vaga laringealni in faringealni muskulaturi. 12. N. hypoglossus. Nervus hypoglossus, čigar motorično jedro leži ob mediani črti pod dnom zadnjega dela romboidne kotanje (trigonum hypoglossi), stopa v številnih snopičih v prednji stranski zarezi (med piramido in olivo) na površje oblongate in skozi canalis hypoglossi baseos ossis occipitalis pod bazo lobanje. Tu leži najprej medi alno za v aaom. zavije pozneje krog notranje jugu- larne vene na lateralno stran vaga, poteka, krit od mišice stylo- hyoideus, navzdol, gre nato v spodaj konveksnem loku (arcus hypoglossi), l ateralno od karotid , proti lateralni površini M. hyo- glossi in se zariva, krit od mišice mylohyoideus, v muskulaturo jezika. Nervus hypoglossus je v ozki anastomotični zvezi s cervi- kalnim prepletom. C1 in C2 mu dovažata nekaj nitja, ki ga spremlja proti periferiji, razpletajoč se v mišicah geniohyoideus in thyreohyoideus. Del tega nitja se odklopi na konveksiteti loka zopet od živca in poteka kot N. cervicalis descendens superior navzdol. C2 in C3 oddajata tudi nekaj nitja, ki poteka združeno v N. cervicalis descendens inferior naprej in navzdol, potem pa v loku navzgor. N. cervicalis descendens superior in inferior se sklopita na lateralni strani jugulame vene v obliki zanke (ansa hypoglossi), ki oddaja motorično nitje za Mm. sternothyre- oideus, sternohyoideus in omohyoideus. 191 Razen s cervikalnim prepletom anastomozira hypoglossus s cervikalnim simpatikom, z vagom (ganglion nodosum) in z lingvalom (iz trigemina). N. hypogIossus et ansa hypoglossi. V hipoglosovem kanalu oddaja N. hypoglossus svoj ra m us m en in ge us za sinus occipitalis durae ma tris . * Animalni (cerebrospinalni) živci sestoje iz živčnih nitk, kojih pretežna večina je obdana z mielinom in n eu rilemom in so med njimi le poedine simpatičnega značaja in kot take brez mieli- 192 njega tulca. Ves živec je obdan od veznega tkiva, takozvanega epinevrija, ki mu je primešanega mnogo elastičnega nitja. — Epineurium pošilja v notranjost živca septalne izrastke rahle strukture, ki dele celokupnost njegovega nitja v več ali manj številne drobnejše ali debelejše distinktne sekundarne fiovezke. Krog le-teh je vezna tkanina zgoščena v močne, rezistentne, lamelozne membrane, takozvani perineurium. Po septih, ki jih pošilja perineurium v notranjost povezkov, so slednji razpre- deljeni v z rahlim endonevrijem obdane snopiče. Vsaka po¬ samezna živčna nitka snopiča je slednjič obdana še s posebnim nežnim endonevralnim ovojem, ki se odceplja od skupnega endonevrija. Krvna žila Perineurium Epineurium Endoneurium Tolšča Slika št. 84. Prerez skozi N. peronaeus človeka. V rahlem epinevriju živcev se vijejo med sekundarnimi po- vezki drobne žile, ki tvorijo v perinevriju in endonevriju nežne kapilarne preplete in mreže. V notranjosti povezkov so med posameznimi živčnimi nitkami ozke kapilarne limfatične špranje, ki so v neposredni zvezi z subarahnoidalnimi prostori central¬ nega živčevja, kakor so tudi epi- in perinevralni ovoji v zvezi z opnami možganov oziroma hrbtnega mozga. Ko se vgreznejo periferni živci v organe, ki jih vživčujejo, se razcepijo postopno v vedno drobnejše veje in vejice, ki razpadejo slednjič v posamezne živčne nitke. Tako razpade mo¬ torični živec v mišici v obširno vejevje, ki tvori nežne inter- muskularne preplete. Iz le-teh izvirajo živčne nitke za posa¬ mezne mišičine vitre. Predno se vgrezne živčna nitka v mišičino 193 vitro, i zgubi svoj mielinii ovoi . njen neurilem pa se spoji s sar- kolemom vitre. Golo vlakno razpade v notranjosti vitre v fibrile, ki tvorijo takozvano motorično pločico. Senzibilno nitje konča v perifernih organih (sluznici, koži, kitah in mišicah) ali kot prosto nitje ali pa v posebnih tvorbah, takozvanih terminalnih telescih. Prosto se razpletajoče nitje izgubi najprej svoj mielinji ovoj, nakar razpade v fibrile, ki nosijo na svojih končičih majhne glavičaste odebeline ali pa tvorijo nežne klopčiče. Terminalna telesca delimo v več vrst. Njih glavni tipi so: a) tipne celice, to so majhne ovalne celice z jedrom, na katere se prisloni v tipno pločico zdebeljeno vlakno živčne nitke. b) MeiBnerjeva telesca, to so skupine ploščatih celic, krog katerih se vijejo v spiralah živčna vlakna. c) Gandryjeva tipna telesca sestoje iz dveh, druga ob drugi ležečih, sploščenih celic, ki objemata živčno vlakno. d) Lamelama (Vater-Pacini-) telesca so elipsoidne tvorbe, lamelarne strukture, z notranjim strženom, v katerem konča živčno vlakno. Spl. knj. III. 13 2. Poglavje. Vegetativni živčni sistem. Vegetativni organi s svojo gladko muskulaturo in žlezami: želodec s požiralnikom in črevesom, pljuča s sapnikom, urogeni- talni aparat, žilni sistem s srcem itd., ne zajemajo živčnega nitja neposredno iz centralnega živčevja, kakor n. pr. progasta musku- latura trupa in ekstremitet, temveč posredno preko živčnih gan¬ glijev, ki leže izven centralnega živčevja, raztreseni po notranjosti telesa. Razlika med animalnimi (cerebrospinalnimi) in vegetativnimi (simpatičnimi) živci obstoji torej v tem, da izvirajo prvi neposredno v centralnem živčevju (hrbtnem mozgu ali možganskem deblu), drugi pa v posebnih perifernih ganglijih, ki so interpolirani med centralno živčevje in periferne organe. Mitje, ki veže te interpolirane ganglije s centralnim živčevjem, imenujemo p reg a n gl i o n a r n o, ono pa, ki izvira v ganglijih in se razpleta v organih, imenujemo postganglionarno. Pregangiionarno nitje sestoji iz z mielinjimi tulci ob¬ danih nevritov. celic centralnega živčevja, postganglionarno pa sestoji iz samo z nevrilemom ob¬ danih nevritov celic vegetativnih ganglijev. Navadno je interpoliran med centralni živčni sistem in peri¬ ferni vegetativni organ samo po en vegetativni nevron. Celokupnost imenovanih ganglijev z njihovim pre- in post- ganglionarnim nitjem imenujemo vegetativni ali avtonomni živčni sistem. Z ozirom na izvor in potek preganglionarnega nitja delimo avtonomni živčni sistem v simpatični in parasimpatični. 1. Pregangiionarno nitje simpatičnega živčnega sistema ima svoj izvor v celicah stranskega stebra torakalnih in gornjih lumbalnih segmentov hrbtnega mozga, prehaja preko prednjih korenin v spinalne živce in iz teh preko komunikacijskih vej (rami communicantes) v simpatične ganglije. 195 2. Preganglionarno nitje pa ra simpatičnega živčnega sistema ima svoj izvor v celicah možganskega debla (kranialno- avtonomni živčni sistem) ali pa v celicah sakralnih segmentov hrbtnega mozga (sakralno avtonomni živčni sistem) in poteka s perifernimi cerebrospinal. živci do parasimpatičnih ganglijev. Vsak vegetativni organ odnosno organski sistem zajema svoje inervatorično nitje tako iz simpatičnega kakor iz para- simpatičnega sistema. Vrhovni centrum vegetativnih organov leži v serovini III. mo- . žganskega ventrikla (tuber cinereum), proge pa, ki vežejo ta centrum z oblongatinimi odnosno s spinalnimi vegetativnimi centri, nam posamič niso znane. Ena teh prog je mogoče fasci- culus longitudinalis dorsalis (Schutz). F\. Simpatični živčni sistem. Z ozirom na njih lego razločujemo dvoje vrst simpatičnih ganglijev: vertebralne in p re verteb r al n e. 1. Vertebralni gangliji (g a n gl i a verteb rali a), 25—26 po številu, tvorijo, zvezani med seboj po intergangliarnih vejah (ra m i inte rg angl iares sive internodiales), na vsaki strani hrbtenice dolgo ganglijsko verigo (trumeus j>ympa- t hi c us), ki sega od baze lobanje do trtice (os coccygis). V vratni in prsni višini leže gangliji vertebralne verige late¬ ralno poleg hrbtenice, v trebušni višini na prednjih ploskvah vreteničnih stebričkov (corpora vertebrarum), v križni višini na ventralni (prednji) ploskvi križnice (os sacrum), medialpo od prednjih sakralnih predorov. Na ta način konvergirata vertebralni verigi leve in desne strani v smeri navzdol in se združita naposled v višini trtice v skupnem gangliju (gan- glion coccygeum) ali pa potom na spodaj konveksne vezne vejice (ansa s a era lis). V lumbalni in sakralni višini so zvezani gangliji leve in desne strani po prečnih veznih vejicah (ram i transversi). Od početka torakalnega dela hrbtenice navzdol odgovarja poprečno vsakemu vretencu po en ganglion. V vratni višini se pa spajajo sosednji gangliji iste strani v večje tvorbe, in sicer tvorijo gornji štirje vratni gangliji ganglion cervicale supe- rius, naslednja dva tvorita ganglion cervicale medium, spodnja dva pa ganglion cervicale inferius. 13 * 196 Vertebralni gangliji sestoje v bistvu iz multipolarnih ganglijskih celic, ki jih obdajajo mošnjice (Kapsel) iz vezne tkanine s številnimi jedrci. Den- driti ganglijskih celic predro celično mošnjico in se razpletajo izven nje ali pa ostanejo v mošnjici in se skončujejo v neposredni bližini celice v obliki majhnih kavljev. Nevriti ganglijskih celic so živčna vlakna brez mielinjih tulcev (obdani samo od nežnega nevrilema z majhnimi jedrci) in tvorijo postganglionarno nitje. Ganglije vertebralne verige obdaja ovoj iz vezne tkanine, ki prehaja tudi na internodialne veje. Le-te sestoje v bistvu iz živč¬ nega nitja. To nitje je ali Remakovega tipa brez mielina ali pa je obdano z mielinjimi tulci. Remakovo nitje leži predvsem v sredini, ono z mielinjimi tulci pa ob periferiji internodialnih vej. Med nitjem leže ganglijske celice istega tipa kakor v ganglijih samih, in sicer posamič ali pa v majhnih skupinah. Preganglionarno nitje, ki veže ganglije vertebralne verige s centralnim živčevjem, ima svoj izvor v živčnih celicah, ki leže v hrbtnem mozgu na meji med prednjim in zadnjim stebrom, tvoreč takozvani „tractus intermediolateralis", ki sega od 1. torakalnega do 3. lumbafnega segmenta. Celice intermedio- lateralnega trakta so znatno manjše od motoričnih celic prednjih stebrov, valjasto iztegnjene oblike brez dendritov; stoje zelo gosto in oddajajo svoje nevrite preko prednjih korenin v spi- nalne živce in od tam po komunikacijskih vejicah (rami com- municantes) simpatični vertebralni verigi. Simpatični živčni sistem zajema torej svoje preganglionarno nitje samo iz torakalnih in gornjih lumhalnih segmentov. V prsni višini so rami communicantes enega in istega spi- nalnega živca navadno dvojni ali celo trojni. Neredko je zvezan en ganglion z dvema spinalnima živcema in obratno: en spi- nalni živec z dvema ganglijema. Kjer je zvezan simpatični gan¬ glion s spinalnim živcem po dveh komunikacijskih vejicah, je ena od njih bele (rami communic. albi), druga pa sive barve (rami communic. grisei). (Glej sliko 85.) a) Rami communicantes albi, in samo ti, dovažajo simpatiku preganglionarno nitje iz hrbtnega mozga. Del tega nitja se razpleta krog celic vertebralnega ganglija dotične seg¬ mentne višine, ostali del pa poteka ob periferiji dotičnega ganglija, odnosno njegove internodialne veje navzgor ali na¬ vzdol, razpletajoč se krog celic višje ali nižje ležečih ganglijev ali pa zapušča vertebralno verigo, ne da bi stopilo z njenimi celicami v ožji kontakt, razpletajoč se šele krog celic preverte- bralnih ganglijev. (N. pr. nitje splanhnikov.) 197 b) Rami communicantes grisei sestoje iz nevritov multipolarnih ganglijskih celic vertebralne verige, izvirajo torej v simpatičnih ganglijih in dovažajo spinalnim živcem simpa¬ tično nitje. To nitje zavije v spinalnem živcu proti periferiji in je namenjeno za inervacijo žlez kože in krvnih žil trupa in ekstremitet. Rami communicantes grisei ne dovažajo sim- patiku cerebrospinalnega nitja, marveč obratno: cerebrospi- nalnim živcem simpatično nitje. R P . Slika št. 85. Rami communicantes. Fa — Funiculus anterior F! — Funiculus lateralis Fp — Funiculus posterior G. sp = Ganglion spinale G. sy = Ganglion sympathicum Rp = N. sp — Nervus spinalis Ra = radix anterior Rc = Ramus communicans R. c. a. = Ramus communicans albus R. cg — Ramus communic. griseus Radix posterior Ker zajema simpatični živčni sistem preganglionarno nitje samo iz torakalnih in gornjih lumbalnih segmentov, eksistirajo rami communicantes albi samo v višini teh segmentov. Rami communicantes vratnih in sakralnih segmentov so po svojem značaju rami communicantes grisei, ki dovažajo cervikalnim in sakralnim živcem simpatično nitje. Preganglionarno nitje pa dobivajo cervikalni in sakralni simpatični gangliji po interno- u dialnih vejah iz nižje ležečih torakalnih, oziroma višje ležečih lum¬ balnih ganglijev odnosno nevralnih segmentov hrbtnega mozga. 198 Razen sivih komunikacijskih vej, ki se pridružujejo spinalnim živcem, oddajajo gangliji vertebralne verige še periferne veje, ki potekajo samostojno proti notranjim organom. Te veje imajo svoj izvor ali v vertebralnih ganglijih samih — v tem primeru sestoje iz Remakovega nitja, — ali pa so le nadaljevanje onega dela nitja komunikacijskih vej, ki pasira neprekinjeno vertebralno verigo in se razpleta šele v prevertebralnih ganglijih. V tem pri¬ meru sestoje iz z mielinjimi tulci obdanega nitja. 2. Pre vertebralni gangliji (ganglia praevertebralia) leže raztreseni po notranjosti telesa v trebušni in medenični votlini. Krog njihovih multipolarnih celic se razpleta ono pre- ganglionarno nitje komunikacijskih vej spinalnih živcev, ki je pasiralo vertebralno verigo, ne da bi stopilo z njenimi celicami v ožji kontakt. Celice prevertebralnih ganglijev so povsem slične celicam vertebralnih ganglijev, so multipolarne, z velikim jedrom in majhnim jedrovim zrnom, obdane od mošnjic iz vezne tkanine. Njih nevriti so vlakna Remakovega tipa brez mielina, tvoreč drobne živce, ki se razpletajo v vegetativnih organih. Preganglionarno nitje prevertebralnih ganglijev tvori, predno stopi s slednjimi v stik, goste preplete (plexus sympathici). Z ozirom na segmentno višino hrbtenice, ob kateri Teže gangliji vertebralne verige, delimo simpatični živčni sistem v štiri oddelke: 1. pars cervicalis, 2. pars thoracalis, 3. pars lumbalis in 4. pars sacralis. 1. Pars cervicalis. Pars cervicalis sympathici sestoji iz treh cervikalnih simpa¬ tičnih ganglijev in njihovih vej. Gangliji stoje po internodialnih vejah (rami internodiales) v medsebojni zvezi, po komunikacijskih vejah (rami communicantes) v zvezi s spinalnimi živci dotičnih segmentov, in po anastomoznih vejah (rami anastomotici) v zvezi s sosednjimi cerebralnimi živci. Poleg tega oddaja vsak ganglion cervicale periferne veje, ki spremljajo večje arterije, tvoreč krog njih živčne preplete in pa po eno periferno vejo, ki se udele¬ žuje na srčnem prepletu (plexus cardiacus). (Glej sliko 83.) 199 1. Ganglion cervicale superius, spojni produkt gornjih štirih vratnih simpatičnih ganglijev, je iztegnjeno, vretenčasto, 25—30 mm dolgo, 6—8 mm široko telesce, ki leži pred stran¬ skimi nastavki (processus transversi) 2. in 3. vratnega vretenca, za notranjo karotido, medialno od vaga. Na spodaj je v zvezi s srednjim cervikalnim ganglijem, na zgoraj pa s cerebralnimi živci in s karotidnim prepletom. Njegove veje so: a) N. ca roti cus internus, ki se pridruži notranji karotidi in jo spremlja, tvorec krog nje plexus caroticus internus, v lobanjo. b) N. jugu la ris se vije proti jugularnemu predoru lobanje, kjer se deli v dve vejici. Ena se zveže z jugu- larnim ganglijem vaga, druga s petroznim ganglijem glo- sofaringeja. i i c) Rami pharyngei tvorijo s faringeainiijii vejami vaga in glosofaringeja plexus pharynge'uš. d) Rami carotici externi se prepletajo krog vnanje karotide in njenih stranskih vej, tvorec istoimenske preplete (plexus lingualis, maxillaris, pharyngeus ascen- dens, auricularis, temporalis etc.). e) N. cardiacus superior poteka navzdol in se izgublja v srčnem prepletu. f) Ramus intergangliaris inferior veže gornji ganglion s srednjim. g) Rami co m m u n i ca ntes vežejo ganglion z gor¬ njimi štirimi cervikalnimi živci. 2. Ganglion cervicale medium, majhno ovalno telesce leži v višini 5. vratnega vretenca. Njegove veje so: a) N. carotici tvorijo krog skupne karotide (ft. ca- rotis communis) plexus caroticus communis. b) N. cardiacus medius poteka navzdol in se izgublja v srčnem prepletu. c) Rami co m m u n ica n tes vežejo ganglion s C5 in C6. d) Rami i n t e rga n gl i a res, superior et inferior, vežejo ganglion s sosednjimi gangliji. R. intergangl. infer. je navadno razcepljen v dve veji, kojih prednja se vije krog arterije subklavije (flnsa Vieusseni). 200 3. Ganglion cervicale inferius, majhno zvezdnato telesce, leži v kotanji med zadnjim vratnim vretencem in prvim rebrom za subklavijo. Njegove veje so: a) Rami ve rt e b ra les, ki spremljajo arterijo verte- bralis pod bazo možganov. b) Rami subclavii in rami thyreoidei infe- riores tvorijo preplete krog istoimenskih žil. c) N. cardiacus inferior se izgublja v srčnem prepletu. d) Rami intergangliares superior et inferior vežeta ganglion s sosednimi gangliji. e) Rami communicantes vežeta ganglion z C7 in C8. Plexus cardiacus sestoji iz prepletajočega se nitja kardialnih vej vaga in vratnega simpatika in razpada v dva dela: a) Plexus cardiacus superficia 1 is leži na konka- viteti aortne krivine. b) Plexus cardiacus profundus za aortno krivino. Oba dela sta po veznih vejicah v ozki zvezi. Iz srčnega prepleta izvirajo: a) veje, ki spremljajo sosednje arterije (Aa. anonyma, ca- rotis comniunis, subclavia, aorta thoracalis, Aa. pulmonales), tvoreč krog njih istoimenske preplete, b) veje, ki spremljajo koronarne arterije in se pogrezajo v muskulaturo srca. Srčnemu prepletu je interpoliran 5—6 mm dolg ganglion cardiacum (Wrisbergi), ki leži na konkavnem robu aortne krivine. Plexus caroticus internus zajema svoje nitje iz gornjega cervikalnega ganglija, spremlja notranjo karotido in prehaja v notranjosti lobanje v kavernozni preplet. (Plexus cavernosus.) V svojem poteku oddaja stranske veje, ki spremljajo sosedne manjše arterije, tvoreč krog njih sekundarne preplete: plexus ophtalmicus, pl. arteriae cerebri mediae, pl. arteriae cerebri an- terioris, pl. arteriae chorioideae). Plexus caroticus internus pred¬ stavlja s svojimi stranskimi vejami glavini del simpatika (pars cephalica sympathici). Pars cephal. sympath. oddaja poleg že navedenih še sledeče veje: 201 a) Radix sympathica ganglii ciliaris, vstopa skozi gornjo orbitalno fisuro v orbito, kjer se pogreza v ciliarni ganglion. b) Rami orbitales, vstopajo istotako skozi gornjo orbitalno fisuro v orbito in se razpletajo v orbitalni mišici (M. orbitalis ) in v gladki mišici gornje veke (M. tarsalis suferior). Razen tega oddajajo simpatično nitje za solzno žlezo. c) Rami hypophysei za hipofizo. d) N. petrosus profundus, predre synchondrosis sphenopetrosa in se združi v pterigoidnem kanalu s super- ficialno petrozno vejo faciala (N. petrosus superficialis major) v skupen živec: N. canalis pterygoidei (Vidii), ki se pogreza v Ganglion sphenopalatinum. N. petrosus profundus pred¬ stavlja simpatično korenino sfenopalatinega ganglija. e) Nn. carotico-tympanici tvorijo s stransko vejico faciala in glosofaringeja v srednji ušesni duplini, na promon- toriju ležeči, Plexus tympanicus. Plexus caroticus stoji razen tega v anastomotični zvezi z okulomotornimi živci (Nn. III., IV., VI.) in s prvo vejo trigemina. 2. Pars thoracalis. Pars thoracalis sympathici sestoji iz 10—12 torakalnih ver- tebralnih ganglijev in njihovih vej. Gangliji leže poleg hrbtenice pred rebernimi glavicami, kriti od plevre. Prvi torakalni ganglion se spoji pogosto s spodnjim cervi- kalnim ganglijem v ganglion stellatum. Gangliji so po intergangliarnih vejah v medsebojni zvezi, po komunikacijskih vejah (rami communicantes) pa v zvezi s spinalnimi živci torakalnih segmentov. Torakalna vertebralna veriga oddaja sledeče veje: 1. Rami a o rtiči, ki se prepletajo krog torakalne aorte v plexus aorticus thoracalis. 2. Rami pulmonales tvorijo, spremljajoč pulmonalne žile, plexus pulmonales. 3. N n. splanchnici, dva po številu, zajemata svoje z mielinjimi tulci obdano nitje via rami communicantes albi iz hrbtnega mozga, pasirata neprekinjeno vertebralno verigo in se pogrezata v solarni preplet. 202 a) N. splanchnicus major sestoji iz perifernih vej 5.-9. torakalnega ganglija, poteka krit od plevre na hrbtenici navzdol in stopa med crus intermedium in crus mediale prepone (diaphragma) v trebušno votlino. Njegovo nitje se razpleta krog celic solarnega ganglija. b) N. splanchnicus minor sestoji iz vej 10. in 11. torakalnega ganglija in poteka lateralno od prejšnjega skozi prepono v trebušno votlino. Del njegovega nitja se razpleta krog celic solarnega ganglija, ostali del se pa pridruži simpatičnemu nitju renalne arterije. 3. Pa rs 1 u m bal is. Pars lumbalis sympathici sestoji iz 4—5 vertebralnih gan¬ glijev in njihovih vej. Gangliji leže na prednjih ploskvah vrete- ničnih stebričkov, medialno od psoasa, za veno (cava inferior), na levi strani za aorto. Gangliji so zvezani med seboj po inter- gangliarnih vejah, s spinalnimi živci pa po komunikacijskih vejah. Periferne veje lumbalnega simpatika se prepletajo deloma v solarnem prepletu, deloma se pa pridružijo direktno abdo¬ minalnemu aortnemu in gornjemu hipogastričnemu prepletu. 1. Plexus Solaris sive coeliacus (cerebrum abdominale), leži v trebušni votlini, na abdominalni aorti, v višini, kjer se x odcepita fla. coeliaca in mesenterica superior. Preplet sega navzdol do renalne arterije, navzgor do aortnega predora prepone, lateralno pa do stranskih ledvic. Solarni preplet zajema svoje nitje: a) iz obeh splanhnikov, b) iz abdominalnih vej vaga, c) iz direktnih perifernih vej zadnjih torakalnih in gornjih lumbalnih vertebralnih ganglijev. V mreži mogočnega solarnega prepleta ležita drug poleg drugega dva ganglija: desni in levi ganglion coe- liacum, ki sta zvezana po veznih vejicah, tvoreč na ta način jednoten gang lion sol are. V okrožju solarnega prepleta leže manjši gangliji, in sicer a) ganglion mesentericum superius, b) ganglion renali-aorticum in , c) ganglion phrenicum. 203 Iz solarnega prepleta izvirajo sekundarni prepleti, ki spremljajo veje abdominalne aorte v njih poteku proti no¬ tranjim organom. Glavni teh prepletov so: Plexus phrenicus, Pl. suprarenalis, Pl. renalis, Pl. spermaticus, Pl. arteriae ovaricae, Pl. gastricus superior, Pl. hepaticus, Pl. lienalis, Pl. mesentericus superior. Ganglion solare in ganglion mesentericum superius oddajata razen tega še direktno postganglionarno nitje: N n. mesenterici za gladko muskulaturo črevesa. 2. Plexus aorticus abdominalis, kavdalno nadaljevanje solarnega prepleta, leži v dveh kitah ob straneh abdominalne aorte in oddaja nitje za sekundarni plexus mesentericus inferior, ki spremlja istoimensko arterijo. Spodnjemu me- senterialnemu prepletu je interpoliran ganglion mesen¬ tericum inferius, v katerem izvirajo Nn. haemorrho- idales superiores. 3. Plexus hypogastricus superior, kavdalno nadalje¬ vanje prejšnjega, leži na spodnjem delu abdominalne aorte in sega navzdol do promontorija. Na spodaj je v nepretr¬ gani zvezi s spodnjim hipogastričnim prepletom. (Glej spodaj.) 4. Pars sacralis. Pars sacralis sive pelvina sympathici sestoji iz 4—5 sakralnih ganglijev in njihovih vej. Gangliji leže na prednji ploskvi križnice, medialno od prednjih sakralnih predorov. Gangliji so po in- tergangliarnih vejah v medsebojni zvezi, po komunikacijskih vejah pa v zvezi s sakro-spinalnimi živci. Poleg tega vežejo rami transversi ganglije desne in leve strani. Periferne veje sakralnega simpatika se prepletajo v plexus hypogastricus inferior. Plexus hypogastricus inferior leži na dnu malo-mede- nične dupline, tik nad mišico levator ani in je v zvezi z 204 gornjim hipogastričnim prepletom ob promontoriju. Iz spod¬ njega hipogastričnega prepleta izvirajo sekundarni prepleti, ki obdajajo organe medenične dupline. Glavni teh prepletov so: Plexus haemorrhoidalis, Pl. vesicalis, Pl. deferentialis, seminalis et prostaticus, Pl. cavernosus penis, Pl. uterovaginalis. V spodnjem hipogastričnem prepletu leže kepe in gruče simpatičnih celic, ki predstavljajo v svoji celokupnosti ganglion hj/po g a st ri cu m inferius. B. Parasimpatični živčni sistem. Razen vegetativnih ganglijev in živčnih prepletov, ki zajemajo svoje preganglionarno nitje via rami communicantes iz tora¬ kalnih in gornjih lumbalnih segmentov, se nahajajo v človeškem telesu še vegetativni (avtonomni) gangliji, katerim dovažajo preganglionarno nitje neposredno cerebrosfinalni živc i v svojem poteku proti periferiji. Celokupnost teh ganglijev in njihovih perifernih vej imenujemo parasimpatični živčni sistem. Z ozirom na dele centralnega živčevja, v katerih izvirajo dotični cerebrospinalni živci, razločujemo 1. kranialno-avtonomni in 2. sakralno-avtonomni živčni sistem. 1. Kranialno-avtonomni živčni sistem sestoji a) iz parasimpatičnih ganglijev in iz njihovega pre- in postganglionarnega nitja, b) iz parasimpatičnih (murainih) celic, ki leže v gručah ali posamič v stenah vegetativnih organov samih in iz nji¬ hovega pre- in postganglionarnega nitja. Z ozirom na živce, ki dovažajo tem parasimpatičnim ganglijem, oziroma muralnim celicam, preganglionarno nitje, delimo kranialno avtonomni živčni sistem v m e sen- cefalni in bulbarni. Avtonomni ganglion mesencefalnega parasimpatič- nega živčnega sistema je Ganglion ciliare v orbiti. Preganglionarno nitje mu dovaja spodnja veja okulo- motorija (radix motoria ggl. ciliaris). 205 V ciliarnem orešku izvira postganglionarno nitje (N n. cilia- res b rev e s), ki vživčujejo M. sphincter fupillae in M. ciliaris. Avtonomni gangliji bulbarnega parasimpatičnega živč¬ nega sistema so: a) Ganglion sphenopalatinum v pterigopalatini kotanji. Preganglionarno nitje mu dovaja N. facialis via N. pe- trosus superficialis major V sfenopalatinem gangliju izvira postganglionarno nitje (Rami nasales, orbitales et palatini) za sluznico nosu, ustne dupline in za solzno žlezo. b) Ganglion oticum pod ovalnim foramnom. Preganglionarno nitje mu dovaja N. glossopharyngeus via N. petrosus superficialis minor. V gangliju izvira postganglionarno nitje, ki poteka via N. auriculotemporalis v parotidno žlezo. c) Ganglion submaxillare pod jezikom. Preganglionarno nitje mu dovaja N. facialis (Intermedius) via Chorda tympani. V gangliju pa izvira postganglionarno nitje (rami submaxillares) za submaxilarno in sublingvalno žlezo. d) Muralni gangliji, ki leže v perifernih organih (v muskulaturi srca, bronhij, požiralnika, želodca, črevesa itd.). Preganglionarno nitje jim dovaja N. vagus. V gan¬ glijih pa izvira postganglionarno nitje za dotične organe. V steni želodca in črevesa tvori (preganglionarno) nitje vaga dva nežna prepleta: plexus myentericus in plexus submucosus: Plexus myentericus (fluerbach) leži med longitudinalno in cirkularno plastjo muskulature in vsebuje gručice multipolarnih parasimpatičnih celic, kojih goli nevriti (postganglionarno nitje) vživčujejo imenovani muskularni plasti. Plexus submucosus (Meixner) leži v submukozi in vsebuje istotako živčne celice, kojih nevriti se razpletajo v žlezah mukoze. V steni srca tvori preganglionarno nitje vaga subepikardialno ležeče preplete z interpoliranimi živčnimi celicami, kojih nevriti se razpletajo v poedinih mišičjih vitrah. Slične so razmere v krvnih žilah. Tudi v steni le-teh leže živčni prepleti z ganglijskimi celicami. Živčne preplete z ganglijskimi celicami vsebujejo tudi stene sapnika in bronhij. 206 2. Sakralno avtonomni živčni sistem sestoji a) iz parasimpatičnega ganglija male medenice: gan- glion hypogastricum inferius in iz njegovega pre- in postganglionarnega nitja, b) iz parasimpatičnih celic, ki so interpolirane sekun¬ darnim prepletom urogenitalnih organov ali pa ki leže v teh organih samih, in iz pre- in postganglionarnega nitja teh celic. Preganglionarno nitje hipogastričnega ganglija kakor tudi parasimpatičnih celic sekundarnih prepletov odnosno organov samih, izvira v celicah sakralnega intermediolate- ralnega trakta (na meji med prednjim in zadnjim stebrom serovine sakralnih segmentov hrbtnega mozga), gre preko prednjih korenin v sakralni odnosno sramni spinalni preplet, ki ga zapušča via Nn. p el vici sive erigentes. Slednji se pre¬ pletajo v hipogastričnem in njegovih sekundarnih prepletih in se razpletajo krog multipolarnih celic, ki leže v teh prepletih. Ganglion hypogastricum inferius oddaja postganglio- narno nitje za colon descendens, rectum, za sečni mehur in za genitale. Pripomba: V anatomičnem oziru ni nikake principielne razlike med simpatikom in parasimpatikom. V obeh sistemih imamo ganglije, ki leže izven centralnega živčevja v notranjosti telesa in ki so zvezani preko pre- ganglionarnega nitja s centralnim živčevjem, preko postganglionarnega nitja pa z organi, ki jih vživčujejo. V obeh sistemih poteka preganglionarno nitje v cerebrospinalnih živcih: v simpatičnem sistemu v komunikacijskih vejah torakalnih in gornjih Iumbalnih živcev, v parasimpatičnem sistemu pa v perifernih vejah cerebralnih odnosno sakro-spinalnih živcev. Radix motoria parasimpatičnega ciliarnega ganglija n. pr. ni nič dru¬ gega nego ramus communicans, ki ga oddaja spodnja veja okulomotornega živca in slično reprezentira N. petrosus superficialis major komunikacijsko vejo, ki jo oddaja N. facialis sfenopalatinemu gangliju. Istotako so Nn. pelvici neke vrste rami communicantes, le s to razliko, da ne pasirajo kakor rami communicantes simpatika vertebralne verige, marveč potekajo samo¬ stojno proti parasimpatičnim ganglijem. III. Del. Živčne proge. Pota, po katerih se širi v organizmu živčno vzburjenje, ime¬ nujemo živčne proge (vi a e nerveae). Izven centralnega živčevja predstavljajo živčne proge peri¬ ferni živci, v centralnem živčevju pa povezki živčnega nitja, ki tvorijo v svoji celoti belo substanco (mozgovino). Z ozirom na smer, v kateri se širi živčno vzburjenje, razli¬ kujemo centripetalne, centrifugalne in asociacijske živčne proge. Centripetalne proge vodijo živčno vzburjenje od perifernih animalnih in vegetativnih organov preko senzibilnih živcev v centralno živčevje, v centralnem živčevju pa iz nižje ležečih center v višje ležeča. Centrifugalne proge vodijo živčno vzburjenje iz višje ležečih center v nižje ležeča in preko centrifugalnih živcev iz centralnega živčevja v periferne animalne in vegetativne organe. Asociacijske proge vežejo različna centra centralnega živ¬ čevja in posredujejo prehod živčnega vzburjenja s centripetalnih na centrifugalne nevrone (proge). A. Centripetalne živčne proge. 1. Spinobulbarne proge (sliki 85. in 48.) vežejo spinalne ganglije senzibilnih živcev z bulbarnimi (oblongatinimi) centri. Nekaj nitja zadnjih korenin spinalnih živcev, takozvane fibrae radiculares posteriores longae vstopajo tik medialno od zadnjega stebra, v takoimenov. „vstopnem pasu" (Wurzeleintrittszone) v zadnji sveženj hrbtnega mozga, kjer se razcepi vsaka nitka na dve veji. Spodnje veje potekajo v zadnjem svežnju longitudinalno navzdol, oddajajo spotoma kolaterale in zavijejo prej ali slej v serovino, razpletajoč se tam krog funiku- larnih ali krog radikularnih celic. Te veje tvorijo v zadnjem svežnju poseben povezek, takozvani „Schultzejev koma" (glej sliko 48., stran 90.). 208 Gornje veje potekajo v zadnjem svežnju longitudinalno na¬ vzgor, oddajajo spotoma kolaterale v serovino, končajo pa po večini šele v oblongati, razpletajoč se s, svojimi telodendriji krog celic Gollovega in Burdachovega jedra. Ker odriva v višjih seg¬ mentih vstopajoče nitje že v zadnjem svežnju zbrano nitje nižjih Slika št. 86. Centripetalne ^ proge hrbtnega mozga. celic spinalnih ganglijev in je nega nitja perifernih živcev v a = Fibrae radiculares posteriores longae b — Fibrae radiculares posteriores mediae c — Fibrae radiculares posteriores breves Ca = Columna anterior Cp = Columna posterior Fa — Funiculus anterior F! = Funiculus lateralis Fp = Funiculus posterior Fra = Fila radicularia anteriora 1 = Tractus spino-cerebellaris ven- tralis 2 = Tractus spino-cerebellaris dor- salis 3 — Tractus spino-thalamicus 4 = Tractus spino-bulbares 5 = Tractus spino-spinales. segmentov, vsebuje v vratni vi¬ šini medialni Gollov povezek nitje lumbosakralnih in spodnjih torakalnih, lateralni Burdachov povezek pa nitje gornjih tora¬ kalnih in cervikalnih živcev. Proga zadnjega svežnja (tractus spinalis posterior = Hinterstrangbahn) sestoji to¬ rej iz nevritov psevdounipolarnih neposredno nadaljevanje senzibil- notranjosti hrbtnega mozga. 2. Spinocerebelarne proge (sliki 86. in 48.) vodijo iz hrbt¬ nega mozga, kjer so priklopljene na senzibilno nitje zadnjih korenin spinalnih živcev, v male možgane. Druga kategorija nitja zadnjih korenin, takozvane fibrae radiculares posteriores mediae vstopajo istotako v 209 vstopnem pasu v zadnji sveženj, ne zavijejo pa v longitudinalno smer, marveč se prerijejo do baze zadnjega stebra, kjer se razpletajo krog celic Ciarkejevega stebra ali pa krog celic inter- mediarne zone. Mevriti celic Ciarkejevega stebra (nevroni 11. reda) se zberejo ob periferiji stranskega svežnja iste stran i in tvorijo dorzalno spinocerebelarno progo: a) tractus spino-cerebellaris dorsalis ( Flechsig) . Mevriti celic intermediarne zone pa se formirajo ob periferiji stranskega svežnja iste, deloma pa tudi kontralateralne strani in tvorijo ventralno spinocerebelarno progo: b) tractus špino-cerebellaris ventralis (Q.aw.exs). ^ V kavdalnih delih oblongate najdemo obe progi še vedno drugo poleg druge ob periferiji stranskega svežnja dorzalno od olive. Više zgoraj pa se progi ločita. Dorzalna (Flechsigova) proga zavije z malomožgansko vrvjo (corpus restiforme) v male možgane, ventraina (Gowersova) pa poteka naprej skozi oblongato in mostič in zavije šele v višini prehoda mostiča v možganski rokav (pedunculus) v dorzalno smer, obide z late¬ ralne strani vezni ročaj (brachium conjunctivum) in se nasloni na prednje jadro, potekajoč ž njim v male možgane. Obe progi končata v prednjih delih gornjega črva (vermis superior). 3. Spinosubkortikalne proge) Tretja kategorija senzibil¬ nega nitja zadnjih korenin spinalnih živcev, takozvane fibrae radiculares posteriores breves vstopajo v Lissauerjevi zoni, v podaljšku zadnjega stebra, v hrbtni mozeg, kjer se deli vsaka nitka takoj na dve veji. Obe potekata v Lissauerjevem pasu: ena navzgor, druga navzdol. Obe zavijeta po kratkem poteku v longitudinalni smeri, horizontalno v serovino, razpletajoč se tam krog funikularnih in radikularnih celic. Mitje gornjih vej se razpleta krog funikularnih celic zadnjega stebra, odnosno intermediarne zone, nekaj kolateral se pa prerije skozi zadnji steber do radikularnih celic prednjega stebra. Ker posredujejo te kolaterale spinalne reflekse, jih imenujemo ..refleksne kolaterale“. Funikularne celice zadnjega stebra odnosno intermediarne zone, krog katerih se razpleta s svojimi telodendriji kratko radikularno nitje zadnje korenine, pošiljajo svoje nevrite skozi Spl. knj. m. 14 210 prednjo komisuro v stranski sveženj kontralateralne strani, kjer se formirajo lateralno od prednjega stebra v poseben povezek: a) tractus spinothalamicus (sliki 85 in 48). Nitje spinotalamične proge se pridruži v možganskem deblu nitju \U| U medialne zanke (lemniscus medialis) in konča ž njo v tala- mičnih jedrih (nuclei thalami optici). Nekaj nitja pa se odcepi v možganskem rokavu, v višini prednjih glavic, od skupne proge in se razpleta kot b) tractus spino-tectalis v jedrih četveroglavičja. 1 ' \ 4. Bulbocerebelarne proge (slika 87) vežejo oblongatina jedra z malimi možgani in tvorijo glavni del nitja malomožganske vrvi (corpus restiforme). a) Fibrae arcuatae externae ventrales. Nekaj celic Gollovega in Burdachovega jedra oblongate oddaja svoje nevrite preko retikularne formacije v ventromedialni smeri proti šivu, kjer križajo na kontralateralno stran. Tam zavijejo v ventralni smeri proti mediani fisuri in se prikažejo na me- dialni strani piramide kot fibrae arcuatae externae ventrales na površju. Potekajoč ob periferiji piramide, obidejo olivo in se pridružijo z ventralne strani malomožganske vrvi. One vežejo torej dorzalna oblongatina jedra z malomožgansko vrvjo kontralateralne strani. Njim se pridruži na bazi piramide nekaj nitja, ki ima svoj izvor v celicah posebnega jedra z imenom nucleus arcuatus, ki leži na ventromedialni periferiji vsako- stranske piramide. b) Fibrae arcuatae externae dorsales. Nekaj ne- vritov 'celic Gollovega in Burdachovega jedra zavije takoj v dorzalno smer in se pridruži kot fibrae arcuatae externae dorsales malomožganski vrvi iste strani. c) Fibrae ol i v o - ce re b e 11 a res. V mogočnem jedru spodnje olive vsake strani oblongate izvira številno nitje, ki poteka v dorzolateralni smeri skozi retikularno formacijo, se zarije nato med želatinozno substanco in spinalno korenino trigemina in se pridruži slednjič z ventromedialne strani ho- molateralni malomožganski vrvi. Temu nitju, ki predstavlja v svoji celoti takozvane fibrae olivo-cerebellares, se pridruži nekaj nitja iz kontralateralne olive. Celokupnost tega nitja označujemo kot tractus o! ivo-cerebel la ris. 211 d) F ibrae nucleo-cerebell ar e s. V senzibilnih jedrih vago-glosofaringeja, vestibulara in trigemina izvira nekaj nitja, ki se pridruži, potekajoč v dorzalni smeri, malomožganski vrvi iste strani, tvorec njen medialni oddelek. To nitje označujemo Slika št. 87. Cerebelopetalne proge. C.rstf— Corpus restiforme Faed — Fibrae arcuatae externae dorsales Faev — Fibrae arcuatae externae ventrales Fr.pl — Fibrae radicuiares poste- riores longae Lm = Lemniscus mediaiis Oi == Oliva inferior Py = Pyramis Sg = Substantia geiatinosa Tr.o.cb = Tract. olivo-cerebeliaris Tr.sp.cb.d = Tractus spino-cerebella- ris dorsalis F* e d 14 * 212 kot fibrae nucleo- cerebellares . — Imenovani živci pa oddajo nekaj svojih nit k neposredno , to se pravi, ne da bi bile te nitke v navedenih jedrih priklopljene na nove nevrone, malo- možganski vrvi. — To nitje predstavlja takozvano direktno senzorično malo možgansko progo. e) FTbrae reticulo-cere^eTTaTeTlHalomožganska vrv dobiva razen iz dosedaj navedenih virov tudi še nekaj nitja iz lateralnih jeder retikuiarne formacije (nuclei reticulares la- terales) homolateralne strani. * Vse bulbocerebelarne proge vstopajo združene v malo- možganski vrvi v male možgane, kjer se razpletajo predvsem v črvu in strešnem jedru iste, deloma tudi kontralateralne strani. 5. Bulbo-subkortikalne proge (slika 88). Kakor omenjeno so izhodišče enega dela bulbocerebelarnega nitja celice Gobo¬ vega in Burdachovega jedra. Glavni del nevritov teh celic pa se formira v posebno bulbosubkortikalno progo. Nitje poteka naj¬ prej kot fibrae arcuatae internae iz jeder v lateralno konveksnih lokih skozi retikularno formacijo in križa ventralno od centralne serovine v takozvanem šivu (raphe) na drugo stran, kjer zavije, zbrano v medialni zanki (lemniscus medialis), longitudinalno navzgor. V mostiču in v možganskem rokavu se odmika nitje medialne zanke vedno bolj v lateralno smer in se razpleta slednjič v talamičnih jedrih. Ta del nitja medialne zanke ozna¬ čujemo tudi kot a) tractus bulbo-thalamicus. Vvišini prednjih glavic četveroglavičja se odcepi od medialne zanke nekaj nitja in zavije kot b) tractus bulbo-tectalis v smeri proti jedrom pred¬ njih glavic. Medialna zanka pa ne vodi samo nitja, izvirajočega v Gol- iovem in Burdachovem jedru, marveč tudi še nitje, ki ima svoj izvor v senzibilnih jedrih možganskih živcev, in sicer i v želatinozni substanci, iv dorzalnem vagovem jedru, » v jedru solitarnega trakta in sv glavnem senzibilnem jedru trigemina. V vseh teh jedrih izvira nitje, ki gre kot fibrae arcuatae in¬ ternae skozi retikularno formacijo, križajoč nato v šivu na drugo stran, kjer se pridruži medialni zanki kot njen lateralni oddelek. 213 c) Lemniscus lateralis (slika 95). V višini prehoda oblongate v mostič leži ventralno od malomožganske vrvi Spinokortikalne proge. 214 6. Pontocerebelarne proge. (Slika 90.) V bazi mostiča leže med prečno potekajočim nitjem (fibrae superficiales et profundae) mase sive substance, takozvana mostičja jedra (nuclei pontis). Nevriti celic teh jeder križajo v šivu in zavijejo z mostičjim ročajem (brachium pontis) kontralateralne strani v hemisfero malih možganov.^^t /w***-‘jty* 7. Cerebelosubkortikalne proge. (Slika 89.) Dočim sestoje corpora restiformia in brachia pontis v prvi vrsti iz cerebelo- petalnega ( aferentnega) nitja, t. j. iz nitja, ki prihaja od drugod in se razpleta v malih možganih, vodijo brachia conjunctiva predvsem cerebelofugalno ( eferentno) nitje, ki izvira v malih možganih in se razpleta izven njih. Brachia conjunctiva križajo'v globini pokrova možganskega rokava (tegmentum pedunculi) in končajo s pretežno večino svojega nitja v rdečih jedrih. To nitje, ki veže malomožgansko olivo (= nucleus dentatus cerebelli) in strešno jedro (nucl. fastigii) z rdečim jedrom, predstavlja važno cerebelorubralno progo: a) tractus cerebello-tegmentalis mesencephali. Nekaj nitja veznih ročajev se izogne rdečemu jedru in se raz¬ pleta više zgoraj v talamičnih jedrih. Ta del nitja veznega ročaja predstavlja cerebelo-talamično progo: b) tractus cerebello-thalamicus. 216 8. Subkortikokortikalne proge. V ventralnih delih vidnega pomolka izvira številno nitje, ki gre deloma skozi zadnjo tretjino notranje vrzeli, deloma pa z ventralne strani skozi lečasto jedro (ansa lenticularis) v smeri proti skorji parietalne lopute. Celo¬ kupnost tega nitja, ki se udeležuje na tvorbi onega dela hemi- sferine mozgovine, ki ga imenujemo „corona radiata" in ki se razpleta v skorji zadnje centralne in prednjih delov gornje parie¬ talne lopute, predstavlja senzibilno talamokortikalno progo: a) tractusthalamo-corticalis (Haubenbahn). (Sl.88.) Corpus geniculatum laterale in pulvinar thalami optici sta iz¬ hodišče nitja, ki žari, tvorec najkavdalnejši del notranje vrzeli, v lateralno konveksnem loku v mozgovini okcipitalne lopute v smeri proti okcipitalnemu polu, razpletajoč se v skorji krog kalkarinine fisure. To nitje označujemo kot b) radiatio optica (Gratiolet). (Sl. 97.) V zadnji glavici četveroglavičja in v medialnem kolenjem telescu izvira živčno nitje, ki stopa v kavdalni konec notranje vrzeli, žareč nato- v skorjo gornje temporalne vijuge. Celo¬ kupnost tega nitja bi označili kot c) radia to a c usti ca.(&*-''’• ’ " ‘ Trigonum«olfactorium in substantia perforata anterior sta izhodišče živčnemu nitju, ki se razpleta v skorji hipokampne vijuge. Celokupnost tega nitja označujemo kot d) tractus o I fa cto-corticalis. — Olfaktokortikalno progo tvorijo: «) Stria olfactoria lateralis, v lateralni olfaktorni vijugi, poteka na bazi bazalne plošče pred pragom otoka v gyrus hippocampi. /?) Stria olfactoria medialis, v medialni olfaktorni vijugi, zavije na medialno stran hemisfere, se vije na to kot stria Lancissi vzdolž dorzalne površine grede, prehajajoč zadaj v v gyrus dentatus (Tarini). '/) Fornix dobiva nekaj nitja iz prednje perforirane sub¬ stance, ki ga oddaja v temporalni loputi hipokampu. B. Centrifugalne živčne proge. 1. Kortikosubkortikalne proge. (Slika 89.) V vseh delih možganske skorje izvira ogromna množina živčnega nitja (nevriti piramidnih celic), ki žari koncentrično proti subkortikalnim cen- 217 trom: striatnemu telesu, talamičnim in hipotalamičnim tvorbam, četveroglavičju itd., razpletajoč se krog celic teh jeder. — Celo¬ kupnost tega nitja se imenuje corona radiata. Z ozirom na jedra, v katerih končajo poedini oddelki tega nitja, razločujemo sledeče kortikosubkortikalne proge: a) tractus cortico-thalamici žare iz možganske skorje v talamična jedra. In sicer se razpleta v prednjem jedru pred vsem nitje iz frontalne lopute (tractus frpnto-tha- lamicus), ki tvori prednji del frontalnega kraka notranje vrzeli. V medialno in lateralno talamično jedro žari pred vsem nitje iz centralnih vijug in parietalne lopute ( tractus rsntra - thalamicus et pa r i e to -1 h alajn i c u s). V blazini (pulvinar) konča nitje, prihajajoče iz skorje ok- cipitalne lopute (t ractus occipito-thralamjc usT v ba¬ zalnih talamičnih delih pa nitje, prihajajoče via ansa pedun- cularis iz skorje temporalne lopute (tractus temporo-tha- lam icus). " ~ . b) Tractus cortico-striatici žare iz možganske skorje, in sicer pred vsem iz centralnih vijug v repato jedro (nucleus caudatus) in lupino (putamen) lečastega jedra. V teh jedrih začenjajo novi nevroni, ki se razpletajo v palidu (pallidum = globus pallidus). c) Tractus cortico-rubralis veže skorjo centralnih vijug z rdečim jedrom rokava. d) Tractus cortico-mamillaris tvori del nitja obloka. Fornix (oblok) vodi, kakor smo culi, nitje, prihajajoče iz pri¬ marnih olfaktornih center (trigonum olfactorium, substantia perforata anterior) v smeri proti hipokampovi vijugi. Glavni del nitja obloka pa ima obratno smer: izvira v celicah hipo- kampove vijuge in konča v mamilarnem telescu iste, deloma tudi kontralateralne strani. Nekaj tega kortikofugalnega nitja se spotoma oddruži od obloka, potekajoč nato via stria me- dullaris thalami optici v ganglion habenulae. To nitje ozna¬ čujemo kot e) tractus cortico-habenularis. f) Tractus cortico-tectales vežejo skorio okcipitalne lopute z jedri prednjih glavic in skorjo te mporalne lop ute z jedri zadnjih glavic četv eroglavičja. O kcipitotektalna proga je primešana - onemu centripetaTnemu nitju, ki smo ga označili 218 kot ra diatio optica. te mporotektalna proga pa onemu, ki smo ga označili kot radiat io acust ica. Centripetalnemu nitju cen¬ tralne optične in centralne akustične proge je primešanega torej tudi nekaj centrifugalnega nitja. 2. Kartikopo ntine proge (slika 90) vežejo skorjo velikih možganov z mostičjimi jedri. a) Tractus fronto-pontinus. V skorji zadnjih delov frontalne lopute začenja nitje mogočne proge, ki gre skozi i 219 K sliki št. 90. Tr. t. sp = Tractus tecto-spinalis V lat = Ventriculus lateralis prednji (frontalni) krak notranje vrzeli v stopalo rokava, kjer leži medialno od piramidnega nitja. To nitje se razpleta niže spodaj v bazi mostiča krog celic medialnih mostičjih jeder (nuclei pontis mediales), kjer je priklopljeno na pontocerebe- larne nevrone. b) Tractus occi p ito -1 em po ro-po n t i n u s začenja v skorji okcipitalne in temporalne lopute, poteka v koroni ra- diati skozi zadnji del zadnjega kraka notranje vrzeli, leži v stopalu rokava lateralno od piramidne proge in se razpleta v bazi mostiča krog celic lateralnih mostičjih jeder. Tudi to nitje se prikloplja v mostiču na pontocerebelarne nevrone. 3. Kortikocerebelarne proge spremljajo kortikospinalno (piramidno) progo skozi notranjo vrzel (capsula interna) in sto¬ palo rokava (pes pedunculi) v mostič, oziroma v oblongato, kjer se oddružijo od nje in zavijejo v male možgane. a) Nitje, ki se odcepi v mostiču od skupne proge, gre via brachium pontis v homolateralno hemisfero malih mo¬ žganov, b) nitje pa, ki se odcepi v višini olive, gre via corpus restiforme v črva. 4. Kortikobulbarne in kortikospinalne proge. (Slika 90 in 91.) V skorji prednje centralne vijuge, paracentralne loputice in zadnjih delov frontalne lopute izvira številno nitje, ki poteka koncentrično navzdol proti srednjemu delu notranje vrzeli, kjer poteka skozi koleno (genu capsulae internae) in prednji del 220 okcipitalnega kraka v stopalo rokava. Tu leži, zavzemajoč srednji areal med frontopontino na medialni in okcipito-temporopontino progo na lateralni strani. V bazi mostiča tvori, razblinjeno v posamezne snopiče, fibrae pontis pyramidales, na ventralni strani oblongate pa piramidi. Potekajoč skozi možgansko deblo, oddaja ta mogočna mo¬ torična proga sukcesivno nekaj svojega nitja motoričnim jedrom možganskih živcev. Celokupnost tega nitja imenujemo a) t ra ct u s co rt i co-b u 1 b a res. Večji del nitja se pa razpleta kot b) tractus co rti co-s p i n a les (sive pyramidales) v hrbtnem mozgu. In sicer razločujemo dve piramidni progi: «) tractus pyramidalis lateralis in /3) tractus pyramidalis anterior. V kavdalnih delih oblongate križa namreč glavni del v pi¬ ramidi združenega nitja v motorični (piramidni) dekusaciji v stranski sveženj kontralateralne strani, kjer se formira lateralno od zadnjega stebra serovine v stransko piramidno progo. Manjši del nitja pa ostane ob prednji mediani fisuri in gre nekrižan v prednjem svežnju iste strani po hrbtnem mozgu navzdol. Obe piramidni progi se izčrpavata v hrbtnem mozgu s tem, da se razpleta njiju nitje sukcesivno krog motoričnih celic prednjega stebra.* Pri tem križa nitje prednje piramidne proge, predno stopi v serovino, v prednji komisuri na drugo stran. (Glej sliko 91.) 5. Subkortikosubkortikalne proge. (Slika 89.) Subkorti- kalna živčna centra t. j. thalamus opticus, striatum (= Nucleus caudatus -j- putamen), pallidum (= globus pallidus), corpus subthalamicum, corpus mamillare, ganglion habenulae, nucleus ruber in jedra četveroglavičja so v ozki medsebojni zvezi: a) Fibrae strio-pallidales vežejo preko notranje vrzeli nucleus caudatus s palidom in putamen s palidom. b) Fasciculus lenticularis (Forel) križa ventralni del notranje vrzeli in veže thalamus opticus z lupino (putamen) iečastega jedra. * J. Rasdolski je dognal, da se razpleta nitje vseh motoričnih prog hrbtnega mozga krog asociacijskih funikularnih celic intermediarne zone in da se razpletajo šele ti asociacijski nevroni krog motoričnih celic prednjih stebrov. 221 c) Fasciculus thalamicus (Forel) veže preko notranje vrzeli thalamus opticus in globus pallidus. d) Radiatio st r i o-t h a I a m i ca imenujemo ono nitje, ki se, prihajajoč iz palida in križajoč notranjo vrzel, razpleta v talamu. Slika št. 91. Tractus cortico-spinales et cortico-bulbares. (Villiger.) e) Fasciculus mamillo-thalamicus (Vicq d’Rzyr) imenujemo distinkten povezek nitja, ki prihaja iz mamilarnega telesca in se zarije v thalamus. Corpus mamillare vsebuje namreč dve jedri. V lateralnem se razpleta nitje obloka, pri¬ hajajoče iz hipokampa (tr actus cortim-ma millaris^ v medialnem pa izvira sveženj nitja: fasciculus mamillaris. ki se deli v dve veji. Ena teh vej: fasciculus mamillo-thalamicus se zarije z 222 ventralne strani med medialno in lateralno talamično jedro in se razpleta, potekajoč v dorzalni smeri, krog celic prednjega talamičnega jedra. (Glej sliko 64.)*:' f) Radiatio st ri o-s u b th a 1 a m i ca imenujemo ono številno nitje, ki prihaja iz palida, tvorec njegove laminae medullares in poteka kot „ansa lenticularis" proti bazalnim delom talama in subtalamičnim tvorbam. To važno eferentno nitje palida se razpleta pred vsem v subtalamičnem in rdečem jedru ter v Sommeringovi substanci (substantia nigra). g) Tractus thalamo-habenularis je povezek nitja, ki ga vsebuje stria medullaris thalami optici in ki veže tala- mična jedra na eni in ganglion habenulae na drugi strani. h) Fasciculus p a 11 i d o-t ect a 1 i s veže palidum z jedri četveroglavičja. i) Fasciculus mamilio-tegmentalis predstavlja druga veja mamilarnega povezka (glej zgoraj sub e). Ta veja zavije kavdalno navzdol, razpletajoč se v jedrih rokavovega pokrova (tegmentum pedunculi). Nekaj tega nitja se pridruži medialnemu longitudinalnemu povezku. •s*-*-*"*' j) Pedunculus corporis mamillaris je povezek živčnega nitja, ki začenja kakor fasciculus mamillaris v ma- milarnem telescu, zavije kavdalno navzdol, poteka skozi zadnjo perforirano substanco, se obrne nato v dorzalno smer in konča krog celic dorzalnega jedra pokrova (ganglion dorsale k) 1 ractus h a be"n u 1 o-p ed u n c u 1 a ri s (fasciculus re- troflexus) izvira v celicah, ki tvorijo ganglion habenulae, se obrne ventrokavdalno navzdol in nazaj proti dnu interpedun- kularne kotanje, kjer križa na drugo stran, razpletajoč se krog celic interpedunkularnega ganglija (ganglion interpedun- culare). V tem gangliju začenja t ractus inter pe d u n c u 1 o - t eg mentalis , ki se razpleta v dorzalnem jedru pokrova. 6. Subkortikocerebelarne proge. V jedrih četveroglavičja izvira nekaj nitja, ki se razpleta v malih možganih. (Tractus tecto-cerebellaris). 7. Subkortikopontine proge. Rdeče jedro pokrova je iz¬ hodišče važne centrifugalne proge, ki sega globoko v hrbtni mozeg. (Glej spodaj pod 9a.) Nekaj nitja te proge se oddruži v 223 retikularni formaciji mostiča, razpletajoč se krog motoričnih celic fa cialovega in trigeminoveaa iedra. (T ractus rubro-reticu- * 1 a r i s)_ _ -— Istotako začenja v četveroglavičju nekaj nitja, ki se vije ob periferiji pokrova ventrokavdalno navzdol, razpletajoč se krog celic mostičjih jeder. (Tractus t ecto-p o n t i n us. Munzer.) 8. Subkortikobulbarne proge. (Slika 89.) a) T ractus t h a 1 a m o-ol i v a r i s (Zentrale Haubenbahn) veže thalamus opticus s spodnjo olivo. Nitje te proge gre skozi pokrov (tegmentum) rokava in mostiča, v oblongati pa leži dorzolateralno od spodnje olive. b) Tractus ru b rob uI ba ris spremlja rubrospinalno progo, od katere se oddruži v oblongati, razpletajoč se nato v motoričnih jedrih možganskih živc ev. c) Tractus tecto-bulbaris spremlja tektospinalno progo in veže jedra četveroglavičja z oblongatinimi jedri mo- 9. Subkortikospinalne proge. (Sliki 89 in 90.) a) Tractus rubro-spinalis (Monakow) je povezek nevritov velikih motoričnih celic rdečega jedra. Nitje križa v Forelovi dekusaciji takoj po izstopu iz jedra in poteka nato skozi retikularno formacijo mostiča in oblongate v hrbtni mozeg, kjer leži ventralno od stranske piramidne proge. V mostiču in oblongati oddaja kolaterale za jnotorična jedra možganskih živcev, v hrbtnem mozgu se pa izčrpava s tem, da se razpleta sukcesivno nitka za nitko krog motoričnih celic prednjega stebra. (Glej opazko na strani 220.) b) Tractus tecto-spinalis izvira v serovini prednjih glavic četveroglavičja, se vije kot stratum profundum krog centralne serovine ventralno med rdeči jedri, kjer križa v Meynertovi dekusaciji in se formira nato ventralno od medial- nega longitudinalnega povezka v takozvani fasciculus praedorsalis (fibrae praedorsales). V svojem poteku v po¬ krovu mostiča in oblongate oddaja kolaterale motorični m jedrom možganskih živcev, v hrbtnem mozgu se pa razpleta krog motoričnih celic prednjih stebrov. V hrbtnem mozgu leži nitje te proge ob prednji mediani fizuri in na ventralni peri¬ feriji prednjega stebra. 224 10. Cerebelopontine proge. a) Tractus cerebello-olivaris superior izvira v stre šnem j edru malih možganov, križa takoj nato in se raz¬ pleta, potekajoč z malomožgansko vrvjo, krog celic gornje olive. Ta pa je v zvezi z jedrom abducensa. b) Tractus cerebello-tegmentalis pontis izvira v st rešnem iedru malih možganov, poteka v mostičjem ročaju v bazo mostiča, zavije od tu ob šivu dorzalno v pokrov (fibrae perpendiculares pontis) , razpletajoč se krog celic retikularnega jedra kontralateralne strani. 11. Cerebelobulbarne proge. (Slika 89.) a) Tractus ce rebello-vesti b uI a ris veže male mo¬ žgane z vestibularnimi jedri. V Deitefsovem jedru začenjajo, kakor smo čuli, nevroni, ki se pridružijo malomožganski vrvi, razpletajoč se v črvu in strešnem jedru. Malomožganska vrv pa vsebuje tudi c erebe lofugalno nitje, ki začenja v črvu in strešnem jedru in konča v primarnih vestibularnih centrih. (Nucleus Deiters.) b) Tractus cerebello-olivaris. (Slika 89.) Olivocere- belarnemu nitju, ki veže spodnjo olivo s črvom in zobčastim jedrom mali h m ožganov, je primešanega mnogo nitja, ki ima obraten potek, to se pravi, ki izvira v črvu malih možganov in se razpleta krog celic spodnje olive. Oni del nitja, ki izvira v zobčastem jedru (nucleus dentatus), ima posebno ime: t ract us d entato-ol i v a r i s. c) Tractus cerebello-tegmentalis bulbi se ime¬ nuje povezek nitja, ki izvira v strešnem iedr u. križa vezni ročaj in se pridruži medialnemu oddelku malomožganske vrvi, raz¬ pletajoč se v jedrih in centrih oblongate. 12. Cerebelospinalne proge. Malomožganska vrv vsebuje nekaj cerebelofugalnega nitja, ki se pridruži, potekajoč na peri¬ feriji oblongate, nitju istostranske piramide, spremljajoč ga na¬ vzdol v hrbtni mozeg. To nitje označujemo kot intermediarni malomožganski povezek. 13. Bulbospinalne proge. a) Tractus olivo-spinalis (Helweg) (sliki 89 in 92) izvira v spodnji olivi in poteka ob ventralni periferiji stran¬ skega svežnja v hrbtnem mozgu navzdol. 225 b) Tractus v es t i b u 1 o-s p i n a 1 is (slika 93) sestoji iz nevritov celic vestibularnih jeder (Deiters). Glavni del vestibu- larnega nitja gre via corpus restiforme v male možgane, nekaj se ga pridruži medialnemu longitudinalnemu povezku, nekaj pa se ga formira v re- tikularni formaciji oblongate v tractus vestibulo-spinal is. ki vodi navzdol v hrbtni, mozeg. V hrbtnem mozgu leži ta važna Ca — Columna anterior Cp — Columna posterior Fa — Funiculus anterior F! = Funiculus lateralis Fp = Funicus posterior 7 = Tractus cortico-spinalis anterior 2 = Tractus cortico-spinalis lateralis 3 = Tractus rubro-spinalis 4 = Tractus tecto-spinalis lateralis 5 = Tractus tecto-spinalis anterior 6 = Tractus vestibulo-spinalis 7 = Trač. olivo-spinalis (parolivaris) a = Trač. spino-cerebellaris dorsalis b — Trač. spino-cerebellaris ventralis Centrifugalne proge hrbtnega mozga. proga ob periferiji prednjega svežnja ventromedialno od oli- vospinalne proge, nekaj nje¬ nega nitja pa poteka tudi v notranjosti stranskega svežnja. Razpleta se nitje te proge krog radikularnih (motoričnih) celic prednjih stebrov iste strani. c) Tractus cervico-iumbalis dorsalis. Zadnji sveženj hrbtnega mozga vsebuje poleg centripetainega in asociacijskega nitja tudi še centrifugalno nitje, t. j. nitje, ki vodi živčno vzbur¬ jenje po hrbtnem mozgu navzdol. To nitje, ki izvira po mnenju nekaterih v oblongatinih jedrih zadnjega svežnja (Goli, Burdach), zavzema ozek areal na periferiji Gollovega povezka, nižje spodaj v lumbalnih segmentih pa leži v globini povezka ob medianem septu. Kje se to nitje razpleta, ni znano. Spl. knj. m. 15 226 C. Asociacijske živčne proge. 1. Tractus spino-spinales (slika 86) vežejo različne seg¬ mentne višine hrbtnega mozga. Predstavljajo jih asociacijski Slika št. 93. Fasciculus longitudinalis medialis. Modificirano po Bingu. nevroni, t. j. funikularne celice, kojih nevriti potekajo v mozgo¬ vim hrbtnega mozga navzgor in navzdol in se zarivajo prej ali 227 K sliki št. 93. Ch. o — Chiasma opticum Bcj = Brachium conjunctivum D = Nucleus Deiters Dt = Nucleus dentatus cerebelli F — Nucleus fastigii Flm = Fasciculus longitudinalis Tr. o. sp — Tract. olivo-spinal. (Helweg) Tr.v.sp= Tractus vestibulo-spinalis III. = Nucl. nervi oculomotorii 1 = Nucl. levatoris palpebrae / 2 — Nucleus recti superioris 3 = Nucleus recti interni 4 = Nucleus obliqui inferioris 5 = Nucleus recti inferioris III. m = Nucleus microcellularis medialis Gc = Ganglion ciliare GgL vest = Ganglion vestibulare Nfl — Nucleus fasciculi longitud. medialis IH. I = Nucleus microcellularis lateralis 1V = Nucleus nervi trochiearis medial. /V IV = Nervus trochiearis M VI = Nervus abducens VI = Nucleus nervi abducentis slej zopet v serovino nazaj, razpletajoč se ali krog radikularnih celic prednjih stebrov ali pa krog drugih funikularnih celic. Spinospinalne proge tvorijo osnovne povezke (fasciculi pro- prii) mozgovine hrbtnega mozga, posebno pa se nahajajo v retikularni formaciji, 2. Fasciculi proprii možganskega debla posredujejo zvezo med centri in jedri tega dela možganov. Nahajajo se v velikih množinah v retikularni formaciji. Posebno važni asociacijski progi sta a) Fasciculus longitudinalis medialis (hinteres Langsbiindel), ki se vleče kot kompakten povezek tik pod centralno serovino po vsej dolžini možganskega debla in seže navzdol globoko v hrbtni mozeg. Tvorijo ga nevriti celic Deitersovega jedra, nevriti celic abducensovega jedra, nevriti celic posebnega jedra (nucleus fasciculi longi¬ tudinalis medialis), ležečega apikalno od jedra okulo- motorija. Fasciculus longitudinalis medialis posreduje predvsem zvezo med vestibularnim in okulomotornim aparatom in pa zvezo med posameznimi jedri motoričnih živcev očesa. (Glej sliko 93.) b) Fasciculus longitudinalis dorsalis (Schutz) poteka dorzalno od medialnega povezka v centralni serovini in veže serovino tretjega ventrikla s centralno serovino in z živčnimi jedri možganskega debla. 15 * 228 3. V malih možganih se nahaja mnogo asociacijskega nitja. To, v malomožganski skorji izvirajoče nitje, ki se po krajšem ali daljšem poteku v mozgovini zariva zopet nazaj v skorjo, je razpeto med poedinimi deli malomožganske skorje v obliki gir- land, odtod njegovo ime: „girlandno nitje" (Guirlandenfasern). Razen tega so malomožganska jedra med seboj in s skorjo črva in hemisfere v ozki zvezi. Posebno ozko sta zvezana gornji črv in strešno jedro (nucleus fastigii). 4. V hemisferah velikih možganov smo razločevali pri opisu mozgovine med asociacijskim nitjem v ožjem pomenu besede in komisurnim nitjem. Asociacijsko nitje veže različne dele iste hemisfere, komisurno pa dele ene hemisfere z deli druge. (Glej strani 138—140.) Progovni sistemi. Vse v prejšnjem odstavku naštete živčne proge so enočlenske, reprezentirane po enem samem nevronu, ki sega neprekinjeno od točke, kjer proga začne, do točke, kjer konča. En sam nevron je, 'ki veže n. pr. v kortikospinalni progi možgansko skorjo s centri hrbtnega mozga, ali pa v frontopontini progi skorjo fron¬ talne lopute z bazalnimi jedri mostiča. V obeh slučajih repre- zentirajo vso progo nevriti v možganski skorji ležečih piramidnih celic, razpletajoč se s svojimi telodendriji v serovini hrbtnega mozga, odnosno stopala mostiča. V hrbnem mozgu odnosno v mostičjem stopalu pa začnejo novi nevroni, ki prevzamejo živčno vzburjenje, odvajajoč ga nato dalje v periferne organe (mišice), odnosno v male možgane. Na tak način sestavljene proge imenujemo veččlenske. Z ozirom na funkcije, ki jih vrše na temelju prirojene orga¬ nizacije živčevja poedine veččlenske živčne proge, jih označujemo tudi kot „progovne sisteme" in govorimo n. pr. o piramidnem, v nasprotju z ekstrapiramidnim progovnim sistemom itd. Progovne sisteme, ki posredujejo med perifernimi organi in možgansko skorjo kot organom zavesti, imenujemo projekcijske.* Centripetalne projekcijske sisteme, ki vežejo receptivne or¬ gane (čutila) z možgansko skorjo in služijo doživetju občutkov, imenujemo senzibilne (senzorične). * Vsak organ se takorekoč projicira na možganski skorji. 229 Centrifugalne projekcijske sisteme, ki vežejo možgansko skorjo z eksekutivnimi organi telesa in posredujejo zavedne gibe in kretnje, imenujemo motorične. Progovne sisteme slednjič, ki vežejo periferne organe s sub- kortikalnimi ali nižjimi centri živčevja in obratno: subkortikalna ali nižja centra živčevja s perifernimi organi in kojih vzburjenje poteka brez psihičnih doživljajev, podzavedno, imenujemo re¬ fleksne. N. A. Centripetalne projekcijske proge. 1. Spinokortikalne proge. (Glej sl. 94.) Projekcijske proge, ki vežejo receptivne organe telesa preko hrbtnega mozga z mo¬ žgansko skorjo, sestoje iz sledečih nevronov: Periferne nevrone predstavljajo psevdounipolarne celice spi- nalnih ganglijev. Njih na periferiji telesa (v koži, sklepih, kitah in mišicah) se razpletajoči dendriti sestavljajo senzibilne živce, njih centralno potekajoči nevriti pa tvorijo zadnje korenine hrbtnega mozga. Periferni nevroni se priklopljajo na nevrone 11. reda ali že v hrbtnem mozgu ali pa šele v oblongati. a) Nevroni II. reda, ki začenjajo v hrbtnem mozgu, križajo v prednji komisuri in se formirajo nato v stranskem svežnju v s p i n o ta 1 a m i čn o progo, ki se pridruži v možganskem deblu medialni zanki, razpletajoč se z njenim nitjem v talamičnih jedrih. b) Nitje zadnjih korenin spinalnih živcev, ki se prikloplja šele v oblongati na nevrone II. reda, poteka nekrižano v zadnjem svežnju hrbtnega mozga navzgor in se razpleta krog celic Bur- dachovega in Goilovega jedra. Nevriti celic teh jeder križajo kot fibrae arcuatae internae in se formirajo nato v medialni zanki. Nitje medialne zanke se pa razpleta v talamičnih jedrih, kjer začenjajo nevroni 111. reda, ki vodijo kot sestavni del ta la m o k o rt i k a 1 n eg a nitja v psi h o se nz o r i č n o polje možganske skorje, t. j. v skorjo zadnje centralne vijuge in prednjih delov parietalne lopute. 2. Vagova proga. Nervus vagus sensibilis zajema svoje nitje v dveh cerebralnih ganglijih: v ganglion jugulare (v jugularnem predoru) in v ganglion nodosum (pod bazo lobanje). Periferni izrastki (dendriti) psevdounipolarnih celic teh ganglijev tvorijo periferno senzibilno nitje živca vaga, centralni iz¬ rastki (nevriti) pa se zarivajo dorzalno od olive v oblongato, Spinokortikalne proge. Trthcortic — Tractus thalamocorticales. 231 razpletajoč se krog celic dorzalnega jedra (nucleus dorsalis vagi sive nucleus alae cinereae) pod dnom romboidne kotanje. Nekaj nitja zavije s solitarnim povezkom kavdalno navzdol (glej spodaj gustatorično progo). Nevriti celic dorsalnega jedra (nevroni II. reda) križajo kot fibrae arcuatae internae na drugo stran in se pridružijo medialni zanki, potekajoč ž njo v thalamus opticus. V talamičnih jedrih začenjajo nevroni III. reda, ki končajo v psihosenzoričnem polju možganske skorje. 3. Custatorična (glosofaringejeva) proga. Kusna proga za¬ čenja v kusnih organih ustne dupline. Periferno senzorično nitje poteka v živcu glosofaringeju in v intermediju. a) N e r v u s gl oss op ha ry n-ge us sen s o r i u s 1 sestoji iz perifernih izrastkov (dendritov) psevdounipolarnih celic, ki tvorijo dva ganglija: ganglion superius (v jugularnem predoru) in ganglion petrosum (pod bazo lobanje). Centralni izrastki (nevriti) celic teh ganglijev se zarijejo kot fila radicularia dor- zalno od olive nad korenino vaga v oblongato, kjer zavijejo pod dnom romboidne kotanje po večini longitudinalno navzdol, združeni v kompakten povezek, takozv. tractus solitarius. Nitje solitarnega trakta se razpleta sukcesivno krog celic, ki spremljajo solitarni povezek (nucleus tractus solitarii). Nevriti teh celic (nevroni II. reda) križajo kot fibrae arcuatae internae na kontralateralno stran, kjer se pridružijo medialni zanki, potekajoč z njenim nitjem v thalamus opticus. V talamičnih jedrih začenjajo nevroni 111. reda, ki se razpletajo, pridruženi talamokortikalnemu nitju, v možganski skorji, kje — ni sigurno znano.!'/? xriM \n) h ji N p rv p intermfidiu s V(Sapolini) ni samostojen živec. Njegovo nitje poteka najprej v lingvalu trigemina, nato pa se pridruži via chorda tympani facialu, spremljajoč ga v oblon¬ gato. Njegov trofični centrum predstavljajo psevdounipolarne celice, ki tvorijo ganglion genicuii facialis. Po vstopu v oblongato se loči nitje intermedija od nitja faciala, poteka kav¬ dalno navzdol in se pridruži v solitarnem povezku nitju glosofaringeja. |»6C