Leto VIL, št. 49 ta Budimir daroval službo božjo v pravoslavni kapelici I Prvega decembra, ki ga je Sokolstvo proglasilo še posebno za svoj praznik, so dopoldne po vseh telovadnicah sokolskih društev prisegali pripadniki Sokolstva. Povsod je starosta ali pa njegov namestnik preči-tal savezno poslanico, nakar je bila svečana zaprisega članstva in pripadnikov. Na sporedu teh lepih proslav narodnega praznika so bile tudi razne deklamacije, recitacije v spomin blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I., v počaščenje našega prvega Sokola kralja Petra II. in spominski govori. Vsebinsko So bile vse te proslave tako obširne, da zaenkrat o njih niti ne moremo količkaj podrobneje poročati. Miklavževanje 2e na narodni praznik popoldne so pričeli na Kongresnem trgu postavljati stojnice in proti večeru je bil kar živahen Miklavžev sejem. Mladina je radostnih obrazov pohajkovala po mestu in zavzeta obstajala pred številnimi lepimi, res vabljivimi izložbami naših trgovcev. V nedeljo je bila večina trgovin odprta in ponekod je bila še precej živahna kupčija. Kupujejo starši za svojo mladino večinoma praktične stvari: perilo, obutev, šolske potrebščine. Oba dneva je bilo po ljubljanskih ulicah izredno živahno vrvenje, ki se je stopnjevalo zlasti še v nedeljo, ko smo imeli izredno lepo, jasno in suho solnčno vreme. Na tisoče ljudi jo je ubralo v okolico in na bližnje hribčke, zvečer pa so valovile po osrednjih ulicah Ljubljane cele procesije šetalcev. Žrtev splašenih konj. Na Dobrovi pri Ljubljani se je na praznik pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 341etni posestnik Matija Velka--vrh, doma iz Tomačeva. Ko se je med 17. in IS uro z vozom peljal na Dobravo, so te nenadoma splašili konji in je padel pod voz. Zlomil si je nogo in dobil hude notranje poškodbe. V prepad Je padla. Huda nesreča je doletela tudi Alejlijo Lukančevo, ženo seoiarskega pomočnik* iz Zadrage 3, občina Krize pri Kranju, rojeno leta 1902. Grabila je v Zadragl listje, nenadoma pa je izgubila ravnotežje in strmoglavila po strmini kakih 50 m globoko v prepad, kjer je obležala z razbito glavo s poškodovanimi rokami in nogami. Prepeljali so jo v bolnico. In kakor nam poročajo, je njeno stanje prav resno. Novinarski koncert Tndi letošnja prvodecembrska novinarska prireditev le učinkovito in harmonično zaključila proslavo praznika uedinjenja Ob svežem spominu na tragično smrt Viteškega kralja je tradicionalni novinarski koncert v veliki unionski dvorani na letošnji 1. decenibžT zavzeJ značaj pietetne kulturne in nacionalne svečanosti. Zanimanje za koncert, za katerega je bil letos pripravljen prav skrbno izbran glasbeni in pevski vzpo-red, je bilo vtkljub dejstvu, da je običajni privlačni družabni večer po koncertnem d.lu odpadel, prav živahno in kakor vsako leto na ta dan, se je tudi v soboto zibralo v lin ionu pravo predstavništvo ljubljanskega prebivalstva, pripadniki vseh slogev in stanov, vseh poklicev, predvsem pa reprezentanc oblasti, korporacij (ter nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizacij. Navzoči so bili ban dr. Marušič, diivi-zionar general Cukavac, pomočnik bana dr. Pirkmajer, ljubljanski župan dr. Puc, rektor univerze dr. Ramovš, predsednik a.pelacLjskega sodišča Vrančič s podpreds. -dr. Gradnikom, višji drž. tožilec dr. Grasselli z državnim tožilcem Lavrenčakom. predsednik okrožnega sodišča Keršič. avstrijski generalni konzul, francoski in češkoslovaški konzul, zastopnik italijanskega generalnega konzula, belgijski honorarni 'konzul dr. Dular, finančni direktor dr. Va-ljavec, starejšina Gasilske zajedinice za dravsko banovino Turk, upravnik policije Keršovan, direktor Narodne banke dr. Gregorič, predsednik notarske zbornice dr. Kuhar, predstavnik odvetniške zibornice dT. Krivic, predsednik inžen.iersike zbornice inrž. Pirk-majer. direktor konservatorija Reteato, direktor mestnega magistrata Jančigaj, ravnatelj TPD dr. Vrhunec z generalnim tajnikom Pogačnikom, senator dr. Gregorin, narodni poslanec Pustoslem-šek. predsednik Zveze trgovskih združenj Kavčič, predsednik Maloželezni-ške družbe dr. Fettich z večjim številom občinskih svetovalcev, predsednik JC lige dr. Stare itd. itd. Večina odličnih predstavnikov je prispela s svojimi soprogami, navzoče pa so bile poleg drugih dam tudi ge. Kramerjeva in Mo-horieeva. Napolnjena vedilka unionska dvorana je na ta način nudila pestro in innpo-zantno sliko, ki jo je še podčrtavaJa priprosta. a okusna dekoracija pevskega odra in pročelja dvorane. Med zelenjem ie na razpeti državni trobojnici visela slika Nj. Vel. kralja Petra, pred odrom pa je bil postavljen novi momi-mentalni Pirnatov kip blagopokojnega Velikega kralja. Kip je vzbujal izredno pozornost in je od vseh žel nedeljeno priznanje. Zdelo se je, da dominira v celi dvorani in vsej zbrani množici. Na ta način je bilo še boji poudarjeno, da je bil letošnji novinarski koncert posvečen kralju Ucdinitelju, kakor je to na praznik Uedinjenja pač po sebi umevno. _ Zelo globok vtis je na zbrano množico naredila mogočna Grackiikova, nalašč za ta večer spesnjena »Beseda o življenju in smrti«, ki jo je po uvodni narodni himni umetniško dovršeno, kakor da jo kleše iz granita, recitira! član naše drame g. Emil Kralj.. Nato se je vrstila točka za točko, ki so vse zelo ugajale, nekatere med njimi celo tako vnele, da jih je bilo treba ponoviti, čeprav je bil koncertni program že sam na sebi zelo obširen. Požrtvovalnemu sodelovanju odličnih Ijubliansfkih glasbenih umetnikov na eni strani, dejansko izkazanim simpatijam predstavnikov javnega življenja do novinarjev in njihovega dela gre zasluga, da je tudi letošnji novinarski koncert v vsakem ^ziru krasno uspel. * O koncertnem programu samem nam poroča naš glasbeni referent: Spored novinarskega koncerta ie bil še vsako leto skrbno in smotreno izbran. Ne le da je služil proslavi našega narodnega praznika, marveč ie tudi v umetniškem oziru nudil pozitivno stran prired tve. Prireditelj so znaJ-i leto za letom pritegniti ik sodelovanju odlične moči, bodisi soliste, bodisi pevske zibore, ki so radevolie poma- gali s svojimi nastopi nacionataiemu in dobrodelnemu namenu te priljubljene novinarske prireditve. Tudi letošnji prvodecem-berski koncert v umetniškem pogledu ni prav nič zaostajal za svojimi predhodniki. V veliki meri je bil še posvečen spominu Velikega kraMa Uedin.tel.ia. 2a!ost nad izgubo Velikega kralja je lebdela tudi tokrat nad nami, ko je občinstvo skoro popolnoma zasedlo unionsko dvorano. Pirnatov kip blago po k oni ega kralja je mogočno učinkoval na prisotno občinstvo. Svečani koncert je otvoril orke-ster Orkestralnega društva Glasbene Matice v družbi ■s člandi drž. konservatorija pod vodstvom g. prof. L. M. Škerjanca, državno himno v trodelni obliki. Ugledni član naše drame g. Emil Kralj je zianosno deklamiral granitne in klene spominske besede pesnika g. Alojzija Gradnika, posvečene spominu Viteškega kralja. Že omenjeni kombinirani orkester je nato zgledno predvajal novo Skerjančevo skladbo »V otiom črnom 'lese« skladibo, polno tuge in bolesti in zlasti v instrumentaciji Občuteno barvito. Morda bi kdo mislil, da samo godalni orkester ne more vplivati tako kot popoln orkester. Ampak izkazalo se je v soboto na novo. da je godalni orkester enako sposoben iprednašati večja in tudi obsežnejša dela. Pa me je isti občutek navdal, ko sem poslušal v spremljavi tega orkestra solistične na>tope našega mojstra Julija Be-tetta, ki je s svoio priznano rutin ranostjo in kantileno svojega glasu odpeti Pavčičevo »Otožnost« (na podlagi narodne »Gozdič je že zelen«), Adamičevo »Darovanje neveste« in Pavčičevo »Pa moje ženke glas«. Vse tri pesmi so bile srečno prirejene za spremljavo v godalnem orkestru «n so upravičeno poslušalcem zelo ugajale. Klavirski trio ~ Karlo Rupel (vioiina), Bogomir Leskovic (violončelo) in Marjan Lipovšek (klavir) je eminenfcno vsem trem umetnčkom odgovarjajoče prednesel P. I. Cajkovskega »Elegičnj stavek«. Ni nobenega dvoma, da ie naš Akademski pevski zbor predniak v vrsti vsoli naših moških zborov. Dokazal >e to že opc-tovano, vendar je treba še podčrtati njegovo delo zlasti z umetniške plati. Vsa čast akademikom, ki so se tako požrtvovalno podrediti intencijam in volji svojega zaslužnega dirigenta pevovodie g. Franca Marolta. Zato so nastopi Akademskega zbora vselej dogodek v naši zborovski re-produktivni glasbi. »Sest preprostih pesmi«, k; jih je Akademski pevski zbor prednašal, je pač nudilo redek vzor prednašanja naših karakterističnih narodnih pesmi v pravilni iavedfbi. Vse odlike prednašanja Akademskega pevskega zbora so se baš na tem večeru srečno trveljavie in jo bile deležne priznanja vsega občinstva. Po odmoru je zapela gcJč. Zvonimira Župevčeva ob spretnem klavirskem spremljanju g. Nlka Štritofa Devovo »Kanglico* in Pavčičev* »Pasti rico«. Pevka je že v operi »M gnon« dokazaJa svoje zmožnosti kot Filina. Pa je tudi na koncertu pokazala zmožnost fcoloraturne pevke. Nadeja-mo se. da se bomo mogli veseliti njenih nadaljnjih uspehov. Priljubljeni naš operni tenorist g- Josip Gostič je prednašal dve narodni resmi v harmonizaoiji g. Antona Neffata »Dekle v vrtu zelenem stoji«, »Rasti mi rast', travca zelena« ter koroško narodno »■če so tiste stezice« v priredbi g. J. Ravnika. V teh pesmih je samo melodija ostala narodna, dobila pa je po prireditelj h apa/rtno moderno klavirsko spremljavo. Končno ie nastopil še mešarri zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pod vodstvom g pevovodje D. Matula. Zapel je primorsko narodno »Barčicot v priredbi O. Deva, Tomčevo belokranjsko narodno »Med cveticami po logu« ter Adam'čevo idrijsko narodno »Ženka mi v goste gre«. Zbor »Ljubljanskega Zvona« se ie pod vodstvom svojega novega pevovodie ohranili in utrdil svoj dobnj renome. Vsi, ki so na novinarskem koncertu sodelovali, so z veliko ambicijo in umetn škim hotenjem pomagali prireditvi do velikega moralnega uspeha. Z. P. Dogodki dveh dni v Celju Na praznik uedinjenja so bile na vseh poslopjih v Celju in na mnogih hišah v okoliški občini izobešene državne zastave na pol droga. Ob 8. je bilo opravilo v opa-tijski, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Opravilu so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, Sokoli in Sokolice v krojih odnosno v civilu z znakom, rezervni oficirji, gasilci ter zastopniki drugih korporacij in društev. Šolska mladina se je udeležila cerkvenega opravila v za to določenih cerkvah. Obrtniška proslava Ob 9. dopoldne je priredila podružnica Društva jugosl. obrtnikov v Celju v spodnjih prostorih Narodnega doma proslavo praznika ujedinjenja, katere se je poleg obrtnikov udeležil tudi naraščaj. Predsednik podružnice g. Stojan Holobar je po pozdravnih besedah prečital obširno poslanico jugoslovenskih obrtniških organizacij. Poslanica se najprej spominja blagopokojnega kralja, ki je bil velik zaščitnik in prijatelj obrtništva. Spomenica naglasa, naj akcija za izboljšanje položaja obrtništva izvede z organizacijo obrtniške samopomoči in z oblastveno zaščito obrtništva. Oblasti naj posvečajo vso pažnjo obrtniškemu naraščaju. Obrtniško socialno zavarovanje naj se izvede čimprej. Nelojalna konkurenca med obrtništvom samim mora prenehati, zatreti pa je treba tudi šušmarstvo. Nujno potrebna je sistematična izvedba javnih del na široki podlagi. Veliko zlo za obrtništvo je pri nas razpredena mreža podružnic in prodajaln industrijskih podjetij, ki s svojo gospodarsko aktivnostjo škodujejo celoti. Spomenica je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Krojaški mojster g. Ivan Bizjak je podčrtal veliki pomen 1. decembra, potrebo združitve vsega obrtništva in izobraževanja obrtniškega naraščaja, nato pa je predsednik zaključil proslavo. Veličastna sokolska svečanost Ob pol 11. se je pričela v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma svečana seja Sokolskega društva. V ozadju odra, okrašenega z zelenjem, sta bili pod državno trobojnico med napisoma »Zdravo!« in »Cuvajmo Jugoslavijo!« nameščeni sliki blagopokojnega Viteškega kralja Aleksan- dra L Uedinitelja in Nj. Vel. kralja Petra II. Na odru je bil zbran odbor Sokolskega društva, v ospredju pa so stali praporščaki z župnim, društvenim in naraščajskim praporom, ob njih pa po dva člana in nara-ščajnika s sabljami. V dvorani so bili zbrani predstavniki civilnih in vojaških oblastev in uradov, mestne in okoliške občine, šol in članstva Sokola, na balkonu pa naraščaj in deca. Ko je pomnoženi društveni orkester Glasbene Matice pod vodstvom br. ravn. H. Sancina odigral koračnico »Čuvajte Jugoslavijo!«, je o tvori I svečano sejo društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec. ki je naglasil, da praznujemo letos prvi december z žalostjo v srcu, a z dvignjeno glavo m vedrim čelom. Pevci so zapeli sokolski pozdrav, nato pa je br. starosta prečital poslanico Saveza SKJ. Ob zaključku so vsi navzoči vzkliknili starešini SKJ Nj. Vel kralju Petru IL .Zdravo!'. Naraščajnik Cer-gol je učinkovito deklamiral pesem 2eljez-nove-Kokaljeve »Viteškemu kralju«. Orkester je dovršeno zaigral Michaelisovo »Molitev«. Nato je vse članstvo svečano priseglo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II., orkester pa je zaigral državno himno. Mali član moške dece Kolar je ljubko deklamiral Francevičevo »Kralju Petru II., čuvarju Jugoslavije«. Ob spremljevanju orkestra so navzoči zapeli himno »Hej Slovani«. Ob zaključku izredno lepe svečanosti je br. starosta pozval vse sokolske pripadnike, naj 17. decembra, na sokolski postni dan, prispevajo v sokolski socialni fond. Sokol je organiziral 1. decembra prodajo »sokol- fonda8fC* V P"d soko!skeSa soc»alnega Po proslavi so bile izročene diplome najboljšim tekmovalcem, ki so letos nastopili na zupnih smučarskih in plavalnih ter na okrožnih tekmah. Manlfestacijsko zborovanje obrtnikov Danes ob 9. je bilo v dvorani Obrtnega doma manifestacijskc zborovanje za propagando domačega dela in domačih izdelkov Predsednik g. Miloš Hohnjec Je pozdravil navzoče zastopnike oblastev in šol, zlasti pa sreskega načelnika g. dr. Ivana Vidmarja in narodnega poslanca g. Ivana Pit korSka, nato se je spominjal blagopo k jrega kralja in slednjič podčrtal pomen Obrtniškega tedna. Ok' '.in tajnik g. Drago žabkar Je prečital obširen ln temeljit referat o zgodovini, napredku in sedanjem težkem polo-laju obrtništva ter o važnosti in upravičenih tdnjah rokodelskega stanu. Ob zaključku Je bila sprejeta od g. Lečnika prečite m resolucija, ki vsebuje Številne utemeljene želje in zahteve obrtništva. Obupno dejanje trgovskega potnika Na državni praznik okrog 10. dopoldne se Je obesil na oknu svoje sobe v Celju 4Sletni trgovski potnik Franc R. Našli e-o ga kmalu nato, a vsaka pomoč Je bila zaman. Dejanje je izvršil očividno v hipni duševni zmedenosti. Krvav dogodek v celjski gostilni. V neki gostilni na Gosposvetski ulici v Celju so se v petek zvečer neki fantje s Tt barja sprli z muslimanskim pre-progarjem Ja^imom Ramišem iz Prijedo-ra. Ko je Ramlš psoval fantom mater, ga je eden izmed njih napadel in mu zabodel nož mod rebra. Ramiša so prepeljali z reševalnim avtobusom v bolnico. Tek Uedinjenja v Ljubljani Tudi letošnja športna proslava 1. decembra je bila velika revija naših najboljših atletov — Po teku so atleti obljubili zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Ljnbljana, 2. decembra. Tudi letošnji 1. december so naši športniki proslavili nadvse svečano. Sport.no nacionalna manifestacija »Tek Uedinjenja«, ki Jo že v sedmič prireja lahkoatletski državni prvak ASK Primorje, je postala zelo tradicionalna, kar priča izredno velik dotok odličnih tekmovalcev, ki je letos dosegel rekordno število 50. Vsakoletnim zunanjim goltom lz Celja, z Jesenic itd. se Je letos prvič pridružila močna skupina najboljših le^rjj-ro-gašev iz Zagreba, članov Haška, Makabija in Mnrathona. Z njihovim sodelovanjem so letos prvič vse tri prestolnice proslavile raš največji nacionalni praznik. I>a6i so letos Iz nerazumljivih razlogov izostal' najresnejši konkurenti v glavnih i>a'»-goriiah, večkratni zmagovaVc Krevs in r.i-be^sek ter žorg.i «vei Primorja), ; ri-"editev dnr ni trpazen Flassa se t:so mogli vidnejše uveljav ti med našimi Flass je sicer vr-dil z bratoma Starmioma na vsej p resi najostrejšo borbo, moral pa je v zadnjih delih proze za malenkifit kloniti. Tudi zmagovalec na kratki progi Srakar Franc je b'l csta.im tekmo?) cem nadmočen in je vodil vfo pot, dasi mu je bil stalno sa retaini Starman Adolf. ?ele v ?adnjem de iu prose je prišla oolj do veljave ni;ra odpornost, ki mu je prinesla zmago s me cejšnjim naskokom. Huda borba pa ni fc'ii sam« za vodilna mesta, da skoraj Se hujša je bila v sredini obeh skupin. Tekmovalci so se stalno menjavali na mestih in tudi borba na Aleksandrovi cesti je fiele odločila marsikateri boljši ali slabši pla-cement. Kratka proga je rudnik talentov. Vsako leto smo z zadovoljstvom odkrivali talente in je tudi letos kontinuiteta prišla tukaj do polne veljave. Pravo odkritje sta novinca Krpan (Pr.) In Kotnik (TT.1, ki sta se vrinila med vodilne In potisnila za seboj mnoga že znana imena. Svojo veliko naklonjenost do sportno-naclonalne manifestacije naSih lahkoatle-tov so tudi letos pokazali najvišji predstavniki oblasti v dravski banovfhl, gg. ban dravske banovine dr. MaruSiČ, ki je bil pokrovitelj prireditve ln je za zmagovalca na dolgi progi daroval krasno srebrno prehodno darilo in komandant dravske dlv oblasti general Cukavac in predsednik ljubljanske občine dr. Puc, oba čast. predsednika proslave, pri katerih uživajo naši lahkoatleti največje razumevanje in podpore. Športniki so jim na najlepši način izka zali svojo hvaležnost z Impozantno manifestacijo, ki je sledila po samem tekn v veliki dvorani hotela Mikllč. Običajno svečano razdelitev daril so letos združili s svečano zaobljubo zvestobe našemu mlademu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. v prisotnosti zastopnikov pokrovitelja, častnih predsednikov, zastopnikov oblauti In mnorih ljubljanskih športnih organizacij. Atleti so popolnoma napolnili dvorano in ob otvoritvi same manifestacile je predsednik ASK Primorja načelnik Sancin pozdravil zastopnika pokrovitelja bana, banskega svetn'ka g. dr. Borštnarja, zastopnika častnih predsednikov generala Cukavca in župana dr. Puca, majorja Janca in mag. tajnika dr. Orassellija, zastopnici Atene, dr. Adlešičevo in Kroftovo. kluba Primork, starejšino skavteke organizacije dravske banovine, zastopnike Preporoda in JNAD Jadrana, zastopnika smuč. kluba LJubljana, LPP in LZSP, zastopnike vseh ljubljanskih športnih organizacij s predsednikom Ilirije dr. Lapajne-jem na čelu In star. predsednikom MK Ilirije Gorjencem, zastopnike bratskih športnih klubov iz Zagreba, Haška, Mara-thona in Makabija itd. Krasen govor o značaju 1. decembra za našo državo in o glavnem tvorcu našega uedinjenja ter njegovem ogromnem delu, ki nas je pred 16. leti privedel do 1. decembra, blagopokojnem Viteškem kralju Aleksandru I. Uedinitelju je imel namestnik državnega pravdnlka g. Branko Goslar. Po krasnem in globoko nacionsl-reir govoru je vsa športna mladina navdušeno sledila njegovemu pozivu in Izrekla svojo neomajno zvestobo in vdanost NJ. Vel. kralju Petru II. in svojo pripravljenost, da bo vedno in povsod čuvala interese države in naroda. Z razdelitvijo da-ri• zmagovalcem je bila ta krasna športna manifestacija vseh ljubljanskih lahkoatle-tov zakl učena. P -ed navajanjem podrobn^ca izida sport-n>>sa dela -Toka Uedinjenja^ ne smemo prezreti nekoliko zadovoljivih dejstev. Ar..ravno sta obe tekmovalni progi dolgi okoli S km, ni bilo nikjer niti najmanj ovir pri tekmovanju in je sodniška in re-diTi ..s-ka sluzoa funkcijonirala brezhibno. To rr.:7nanje služi vsekakor še v večjo čast okrnjenemu sodniškemu zboru. Pričakovati pa je od onih Iahkoatletskih funkoio-naijev. ki so rpredr.jačiliso da Je kratiti svojih socialnih pravic. Na njihovo pobudo je vznik-la akcija za postavitev Doma visokošolk, ki je naletola na mnogo razumevanja in podpore pri predstavn:cah našega narodnega ženstva. V kratkem času je akcija toliko dozorela, da je bil letos Dom visokošolk vsaj v skromnem obsegu otvorjen. Poleg številnih zastopnikov in zastopnic akademskih društev so svečanosti prisostvovali: zastopnik 'bana svetm k Ratej, predsednik mestne občine dr. Puc, rektor univerze univ. prof. dr. Ramovš s predstavniki fakultet, unAv. prof. dr. Kelemina kot zastopnik IMCA, dvorna dama Tavčarjeva in soproga ministra Vida Novakova, predsednik naprednega akademskega starešinstva prof. dr. Zalokar. S kratkim nagovorom je v imenu doma pozdravila goste gdč. Brečkova, nato ie g. rektor naglasil pomembnost dejstva, da so naše visokošolke vprav v teh neugodnih časih, ko tolikokrat volja omaguje, tako hitro in tako prijetno realizirale zamisel svojega doma. Požrtvovalnost, vztrajnost in soc alni čut, to so lastnosti, ki naj vodijo slo vem? k o študentko in prav te lastnosti se nujno razvijajo pod kladivom trdega življenja. Če bodo z enako vnemo vodile svoj dom, s kakršno so ga započele ustvarjati se bo brez dvoma v časom utrdil in razširil. da bo nudil zadosti prostora vsem našim potrebn m visokošolkam. 2e s pričujočim pa so ustvarile nekaj trajno dobrega im zato so naše akademkinje vredne zaupanja in pohvale. Naj bodo Domu visokošolk naklonjeni dobri Lares, resnica, dobrota in socialna pravičnost. Na koncu ie g. rektor »rekel toplo zahvalo vsem dobrotnikom, ki so omogočili ta dom, pred vsem dvorni dami Tavčarjevi, gospe Novakovi ln predsedniku mestne občine. Gdč. Brečkova je nato prečitala kratko vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji, rn sporočila pozdrave in Česttke, ki so jih poslali za otvoritev minister dr. Novak, dekan filozofske fakultete nn-šv. prof. Nahtigal im ga. dr. Sodnikova. Predsedn:ca akcijskega odbora gdč. Lechleitmerjeva je imela nato lep spominski govor o blagopo-koinem Viteškem kralju. Dom visokošolk, ki je našel v znani hi&i Mundove zapuščine, namenjene sa visokošolski kolegij (v Gradišču 14) prav udobne prostore, obsega že v svojem skromnem začetku 9 sob in nudi prostora 14 stanovalkam; v doglednem času pa bo lahko spreiel pod streho tudi 20 visokošolk. Poleg tega je v hiša na razpolago udobna učilnica, ki bo odprta za zunanje študentke. Dom upravlja v obče zadovoljstvo prebivalk ga. Deklevova. Poleg banske uprave, min strstva za socialno politiko in mestne občine so z večjimi zneski podprle to pre-potrebno ustanovo tuda mestna občina mariborska, Nabavijalna zadruga državnih nameščencev v Mariboru in drugi dobrotniki. Visokošolke nameravajo z večjo propagandno akcio pridobiti še novih podpornikov in dobrotnikov, da bodo lahko svoj dom še povečale Ln ga tudi trajno ohranile. | FRIDF* PRIDE! 1 i TARZAN I i in njegova družica 1 Inska Upa v Mostah Kakor po mnogih drugih občinah, so Moščani na narodni praznik posebno slovesno vsadiU spominsko drevce Ljubljana, 2. decembra. Na posebno lep način so včeraj Moščani proslavili praznik nedinjenja. Ta dan so si namreč izbrali, da na slovesen način zasa-de spominsko lipo, kar je bilo tudi sklenjeno na nedavni seji Županske zveze. Mo-sčanska občina pod vodstvom svojega agil-uega župana g. Pavčiča je izbrala primeren prostor poleg Gasilnega doma, ki so ga delavci splanirall, na sredi pa v četverokotu ogradili in okrosr njega postavili tri vitke mla;-, okrašene z državnimi zastavicami. Ograja je bila tudi prepletena z zelenjem, tako da je ve9 prostor napravljal res prav prijeten vtis. Ob 7.30 je bila vsa moščanska Šolska mladina pri maši v šentpetrski cerkvi, po službi božji je pa odkorakala proti Mostam pred šolo, kjer je bilo zbirališče raznih nacionalnih organizacij in korporacij. Tu a«? je tudi formirala impozantn« povorka. ki je krenila na slavnostni prostor. Na čelu so šli šolarji in iolarke z novim praporom, ki ga jim je poklonilo učiteljstvo Narodne šole, za njimi so korakali Sokoli t krojih in v clvllu s praporom ln pod vodstvom tvojega staroste Tonje, sledila je pestra skupina narodnih noš. Kolo jugoslovenskih sester, či»ta gasilcev v svojih ličnih novih uniformah s praporom, tri moščanska pevska društva z zastavami, in sicer »Pevsko društvo Mostec, »Hugolln Sattner« in »Zvezda«. Za njimi so se razvrstili vojni dobro-voljci, rezervni oficirji in člani raznih nacionalnih organizacij. Ko so prispeli na slavnostni prostor ln 3e razvrstili okrog nJega, je stopil na majhen provizorni oder pred četverokotom župan Pavel Pavčič. Najprej je toplo pozdravil zastopnika banske uprave in sreskega načelnika g. Mihlerja, zastopnika vojske kapet. Radovana Jovanoviča, čentpeterske-ga župnika Petriča in delegate ter predstavnike raznih društev kakor tudi zbrano mladino z njenimi učitelji ln učiteljicami vred. V kratkem, zanosnem govoru je nato očrtal pomen praznika Uedlnjenja, zlasti še glede na današnje spominsko slavje, ko vsajamo slovansko lipo, ki naj bo simbol močne, nerazdružne Jugoslavije. Z globoko pieteto se je spominjal tudi blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja in počastil spomin z vzklikom »Slava!«, nakar so se vsi navzoči odzvali s trikratnim klicem »Slava!« Ob zaključku svojega govora je vzkliknil tudi mlademu kralju Petru II. Med množico je nastal val navdušenja in spontano so zaorila mlada srca ln z njimi vsi starejši »Zivio kralj Peter II.!« V imenu banske uprave in kot zastopnik •reškega načelnika j« spregovoril nato g. Mlhler, ki Je ▼ bodrllnem nagovoru apeliral zlasti na mladino, naj čuva to, kar smo si pridobili s krvjo naših padlih junakov in naj bo vedno zvesta in vdana mlademu kralju Petru. Z izrazi globokega spoštovanja in pietete se je tudi poklouil manuiri Velikega kralja, obenem pa izrekel zahvalo moščanskemu uČiteljslvu. ki si je ta dan tudi izbralo, da pokloni svoji mladini nov prapor. Združena moščanska pevska druživa so zapela veličastno himno »Bože pravde«, so-kolski ln gasilski praporščak pa sta naj-nila rvoja prapora. Dva kmečka fanta sta prinesla več metrov visoko vitko lipo. ki *o jo vsadlli, Šentpetrski župnik g. Petrič je pa opravit cerkvene obrede ln blagoslovil mlado dro-vo. Po končanih cerkvenih obredih ie sivolasi župnik stopil na oder, izražajoč svojo radost nad pomembnim slavjem in tudi veselje. ker je bila povabljena cerkvena obla.*t. Poželel je božjega blagoslova, se z žalost io spominjal blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. in zaključil z iskreno želio, naj Bog čuva Jugoslavijo in mladega kralja Petra II. Po župnikovem govoru so pevci zapeli >Hej Slovani«. Šolski upravitelj g. Završnik je v slavnostnem spominskem govoru podal verno sliko našega trpljenja in bojev za svobodo, v vznešeuih besedah orisal lik našega ju nafikega ln mučeniške smrti umrlega kralja in apeliral na mladino, naj hodi vedno po njegovih potih ln naj zvesto izpolnjuje njegov slavni memento. zadnji besedi »Čuvajte Jugoslavijo!« Ob tej priliki je šolski upravitelj tudi poklonil mladini novi kresni prapor, ki je nanj učiteljica Franketo-va pripela trak v narodnih barvah z žalnim robom in napisom »Čuvajte Jugoslavijo!« S krepkim, zanosnim glasom se je zahvalil za prapor v imenu šolarjev učenec Vili-razreda Breznikar, poudarjajoč, da ga bo mladina vedno čuvala, ostala pa tudi zvesta Jugoslaviji in svojemu kralju. Nato je sts> a mladina zapela državno himno. Kot zadnji je spregovoril Se narodni poslanec g. Koman, podčrtajoč važnost spominskega dne. slavnost so pa zaključili pevci, ki so zapeli veličastno »Buči, morje adrijansko!« G. župan Pavčič se Je rsem udeležencem toplo zahvalil in zaključil res lepo spominsko slavje. PRIDE! TARZAN in njegova družica PRIDE! Mariborska kronika Maribor, 2. decembra. Naš obmejni Maribor je proslavil 1. december pod vtisom najstrašnejšega dogodka, ki je mogel zadeti jugoslovenski narod. Vse mesto je bilo odeto v državne troboj-nice, bučnih prireditev ni bilo nikjer. Svečane proslave so priredila skoro vsa mariborska nacionalna društva. S temi pro-slavrmi je bila združena tudi zaobljuba zvestobe našemu novemu kralju. Otvoritev »Obrtniškega tedna« Obrtniška mladina se je zbrala zjutraj ob 8. v Narodnem domu, od koder je odkorakala skupno k maši. Nato pa se je podala v spodnjo kazlnsko dvorano. S proslavo js bila združena oficielna otvoritev »Obrtniškega tedna«, ki so se je udeležili mimo častnega števila mariborskih obrtnikov tudi zastopniki oblastev, med njimi mestni župan g. dr. Llpold. Mladini je spregovoril strokovni učitelj g. Silvin Rode ln ji obrazložil pomen praznika uedinjenja. Obrtniški teden pa je otvorll predsednik p. Sojii, ki se je obenem toplo zahvalil g. županu za vso naklonjenost. Pomen »Obrtniškega tedna« je nato podčrtal podpredsednik g. Miha Vahtar. Bile so razdeljene diplome in nagrade po 50 in 100 Din pomočnikom ln vajencem, ki so razstavili svoje izdelke ob priliki letošnjega »Mariborskega tedna«. V stolnici je bilo svečano opravilo ob 11. Zahvalno molitev je opravil lavantinski škof g. dr. TomaliC ob asistenci številne duhovščine. Po cerkvenih svečanostih pa so se podali predstavniki državnih in samoupravnih uradov in zastopniki mariborskih organizacij na sresko načelstvo, kjer so se vpisali v knjigo za čestitke. Sokolske proslave Na izredno svečan način so proslavila državni praznik mariborska sokolska društva. V središču današnjega zanimanja je bil mogočen zbor članstva Sokola Matice v Narodnem domu. Dvorana in galerija sta bili nabito polni, članstvo je v discipliniranem sokolskem dostojanstvu poslušalo pomembne in prisrčne uvodne besede, ki jih je izrekel zaslužni »tarosta Franjo Bu-rel. Prečital je poslanico SKJ ter izvršil slovesno zaprisego vdanosti ljubljenemu kralju Petru II. in sokolski misli. Pevski zbor »Jadrana« je odlično odpel »Hej Slovani«, godba je zasvirala »Bože pravde«. Ob zaključku je starosta Burei v krasnih besedah pozival k čvrsti strnitvl sokolskih vrst ter neprekinjeni sokolski delavnosti, ki je v današnjih časih potrebna bolj ka- »Dobri vojak dvejk" FIlm ZKD še danes ob 14.15 popoldne v prostorih ELITNEGA KINA MATICE Vstopnina najnižja: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Janko J Srimšek: Lučke Toliko lučk sem videl v življenju. Tolikim sem prilil olja, da niso ugas* nile. Toliko sem jih prižgal sam. Mi» mo tolikih sem šel, ki so jih prižgali drugi in so jim drugi olja prilivali. Za mene? Ne vem! Jaz za druge? Ne vem! Sam za sebe? Tudi ne vem! In morda je bolje, da ne vem. Ne za prve, ne za druge in ne za tretje! Do* stikrat, mislim, bi bil vesel, če bi to vedel. Gotovo pa še večkrat žalosten in bi me bolelo srce. Celo razjokal bi se morda. Nu, solz in težav je brez tega na svetu dovolj... * Otrok sem bil. Cisto majhen. Prav tak, kakršen je danes moj sinček. Dete osmih let, ki se že ni več balo prvega večernega mraka na cesti. Tis stega nežnega mraka, ki se spusti na vas. ko odzvoni avemarijo. »K litanijam pojdi, fantič moi,« mi ie rekla v soboto zvečer mati. »Zahva» lit se Bogu za srečen dan in teden. In blagoslova nam prinesi iz cerkve! Vsem nam. Celi hiši —•« Gospod pred oltarlem je bil že v prvi četrtmi lavretanskih litanij, ko sern prestopil cerkveni prag in pomo« čil kaz*'ec in sredinec v kropilnik za vrati. Gredica faranov je bila raztre* sena po klooeh in po sredi cerkve. Pred obhajilno mizo je klečal trop mojih vrstnikov Klop pod korom fe bila nraznu. V nio sem spolznil. Prav do zidu. Pod veliko, v pozlačen okvir vdelano podobo križevega pota. Sve» kor kadarkoli. Slavnostnemu zbore mariborskega sokolstva so prisostvovali tudi številni predstavniki oblastev. Članstvo Sokola Maribor III. je imelo svojo manifestant-no proslavo v telovadnici na Zrinjskem trgu. Narodna odbrana je zvečer priredila proslavo v »Unionu«. Proslave se je udeležil ves nacionalni Maribor in zastopniki oblastev. Večer je otvo-rila železničarska godba »iDrava«, slavnostni nagovor pa je imel podpredsednik oblastnega odbora NO dr. Jančič. Nato je nastopil zelo uspešno zbor klasične gimnazije pod vodstvom prof. Pahorja, pevci »Jadrana« pod taktirko Laha, pevski zbor »Drave« pa pod vodstvom Albina Horvata. Na sporedu, ki ga je zaključil pevski zbor djtfčke čete, je bil tudi nastop solistov Fa-ganehja in Lukmana. Dvorana je bila lepo okrašena in je napravil na navzoče občinstvo mogočen vtis oder, ki je bil dekori-ran po zamisli dekoraterja arh. Vičiča iz Zffgfebd. Zaobljuba jadranskih mornarjev V dvorani pri »Zamorcu« so se zbrali zavedni člani mornarske sekcije JS. V toplih uvodnih izvajanjih je agilni in vnsti stkcijski načelnik Drago Jug pozdravil v prisrčnih izvajanjih navzoče člane. Sledila je g'oboko zajeta slavnostna beseda predsednika mestnega odbora Jadranske straže dr. Vinka Rapotca. S slovesno zaobljubo novemu in ljubljenemu kralju Petru IL se je manifestantni sestanek zaključil. Z vrvjo okoli vratu je na pritrjenem kavlju v svoji sobi v Stolni ulici končal svoje življenje 68 letni trgovec Ferdinand Blaževič. Zapustil je poslovilno pismo, ▼ katerem se ginljivo p>-sUvlja od sveta s prošnjo, naj mu tega koraka ne zamerijo. Sreča v nesreči Sedemletna posestnikova hčerka Elizabeta Malijeva je bila sama doma na Betnav-ski cesti 29. S prižgano svečko je stopi'a v sobo iskat čevlje. Pri tem je po nesrečnem naključju postavila svečo na n »čno omanco. Srveča pa se je prevrnila na posteljo i:i vnela se je posteljnina. K sreči je prišla msti domov ln jI je uspelo ogeaj pogasiti in s tem preprečiti večjo požarno nevarnost Zima st blila... In t njo tatvine oblek, perila itd. Tako je gostilničarju Zoriču v Mlinski ulici izginilo nekaj nogavic in srajc, šentiljskemu postajenačelniku pa obleka in SOO Din vredna zapestna ura. Boks je v modi De učinkovitega tepeža je prišlo na neki vetelici v Narodnem domu. Neki dijak tn uradnik sta se spoprijela, dijuc j* odnese! nekaj prav neprijetnih bank. Epilog bc n« s< dišču. Kaj hočemo? Boksanje in p<>'!oir..o je dandanes v modi. KODAK NA ODPLAČILO! bjueoa«cwcija» mmtb, d»lwrrur« m čenik pred oltarjem je pel. Za njim je pela srenja. Srenji so pomagale orgle. »Marija, k tebi uboge reve — —« »Moj Bog, kje sem?« Cerkvena ladja je bila temna. Črno temna. Grdo temna. In vsa ta grda in črna tema je bila napolnjena s tišino, kakršna gospodari na pokopališču ob polnočni UrL \ »Kje sem? Za božjo voljo!« S premrlimi prsti sem tri veke. Po vsem telesu me je hladilo in z zobmi sem rožljal ob zobe kakor v mrzlici. »Oh! — Zaspal sem. — Vsi so ods šli. — Nikogar ni več v cerkvi.« Zagnal sem se iz klopi do vrat. — Vrata so bila zaklenjena. Potem do stranskega izhoda. Tudi tu je bil ključ obrnjen... V razsušenih klopeh je tod in tam počilo kakor bi treščil z bičem. Za* ječalo je nekje za oltariu. Na koru je zastokal meh. Iz piščali v orglah vzdihnil pozabljen glas. Iz oči so kar tako — same od sebe — privrele solze. Srce je zagrabila in stisnila lerlen* pest. Iz ust se je utr« gal rategel jok. »Mati! — Mati—J« Pred glavnim oltarlem le ▼ lestencu brlela večna luč. Nien Slbki plamen* ček ie vstala! in padal in risal no po* slikanem stropu in stenah, po belih voščenkah, cvetju in tabernakliu na oltarju nemirne kolobarje, zdaj večje, zdaf tnaniSe. SvetlejSe. Pa medleJSe. Nctotoveiše. Večna luč ... Z nedopovedanim strahom sem se privlekel do angeljske mize, pokleknil O Iz akvaristovske torbe O izletih in drugo Ob priliki zadnjih izletov je bilo opažati, da je postala gladina jarkov s stoječo vodo čvrsta, a v svrho akvariranja sem moral razbiti led s palico. — Prav polagoma prihaja zima, dasi ji je početek določen o Božiču. Upajmo, da ne bo prihrumela s snegom in burjo, pač pa je želeti, da se neopaženo ugnezdi v naravi. Precej zanesljivo bi zvedeli o kakovosti bližajoče se zime, ko bi opazovali postrvi pri drsti, kajti te živalce čutijo hudo ali pa milo zimo že nekaj mesecev v naprej. Znano je, da se postrvi ženijo baš v tem času, a ikre se jim izležejo šele 2 meseca po drsti. Dva meseca je dolga doba, v kateri se utegne temeljito spremeniti vodostanje. Ko bi n. pr. drstile in zakopale ikre na plitvinah, bi morda zaradi hudih mrazov vode usahle, a ikre bi zmrznile. Neka za nas nerazumljiva slutnja jim narekuje, kje je treba odlagati ikre, ali na plitvinah ali v globinah, de jih odlagajo na plitkih mestih, bo zima mila, zapadli sneg se bo sončnih dni talil ali pa bo celo deževalo, kar pomeni, da bodo tudi plitka mesta ostala pod vodo. Ce se pa podajo na svatbo v globino, nam je pričakovati trajen mraz in suho zimo. Na to pravilo prisegajo ribiči, ker sloni na izkušnjah in opazovanjih generacij preteklih vekov. Kljub deloma zaledeneli gladini so bili nedavno obrobljeni kozaki stare Ljubljanice kraj Komina zavzeti po svatbi. Samci se drže ob takih prilikah s sprednjimi no-žicami krilnih pokrovk samic. Tudi predlansko leto, ko je bila pozna jesen mila, ie bilo opaziti parčke v mesecu decembru. Sicer se pa parijo kozaki pomladi, a samice odlagajo svoja jajčeca v špranjice, ki jih napravijo na steblih rastlin, šele v aprilu. Razširjeno je mnenje, da imajo samo samice kozakov nagubane pokrovke, kar pa ni točno, kajti neredko vlovimo samico z gladkimi, bolj redko pa samca z nagubanimi pokrovki. Sorodniki kozakov so dolgonogi na kopnem živeči brzci, ki imajo tudi nagubane pokrovke. Poleg kozakov, ki so ribam nevarni, sta bila tudi dva nedolžna potapnika. ki so za akvarije kakor ustvarjeni, ker jedo alge in nastrgano meso. Zanimivo jc, da si je samica po preteku nekaj dni spredla v votlino zapolnjenega lista lokvanja svoje belkasto, malemu orehu podobno gnezdo, kamor je spravila svoja jajčeca, kar stori na prostem šele maja meseca. Na vrhu oreščka je tenka konica. Na tej spoznamo gnezdo. Če ga vidimo v akvariju, ga takoj odstranimo, kajti ličinke, ki se izležejo v teku desetih dni, so roparice in ribam zelo nevarne. V jarku ob Lahovem stradonu se je pa v blatu, zajetem z mrežico, valjal letošnji somič (Amiurus nebulosus), kar me je presenetilo. Bržkone so bili somiči izpuščeni v Ljubljanico in v katerikoli njen pritok na Barju. Tudi g. Lichtenberg je vlovil ▼ poletju dvoletnega somiča ali brkona na izlivnem delu Radnje v Ljubljanico, ki ga je vsekakor spustil akvarist Pojav somi-čev v naših barskih vodah je gotovo razveseljivo dejstvo, kajti majhni somiči s svojimi ljubkimi brki so za manjše akvarije kakor ustvarjeni, zlasti ker potrebuje-je prav malo kisika in ker je prehrana enostavna, namreč: nastrgano meso in razkosani deževniki. Samo majhnih ribic ne smemo gojiti med njimi. Somiči zrastejo na 30 do 40 cm. iMeso je zelo okusno, zaradi česar se bodo zanj zanimali ribiči in častilci modre vede, ki jo imenujemo ga-strasofijo, in ki je veda sladkosnedežev. V tekočem jarku ob Ižanski cesti in to med barsko šolo in Koslerjem je voda zdaj spet nizka in ljubitelji pljučnika ali blatnika (Nuphar luteum) si lahko izkorenini-nijo iz peščenih delov jarka te tako priljubljene rastline za svoje akvarije. Ploščatih listov se drže v tem jarku majhni polž-ki — prilepki in kratki ploščati belorjavi črvički, ki imajo, če jih vzamemo pod po-večalno steklo, po dve črni očesi. Spadajo v skupino ploskavcev, imenujemo jih pa dendrocoelum lacteum. V akvariju polz£ po steklih in rastlinah, navadno če se zmrači, in vzbujajo zanimanje opazovalca. Ribam in ostalim živalcam akvarija so neškodljivi, a tudi ribe jih puste v miru, ker je sluzasta snov na površini črva jedka. Ko pogledamo po zajemanju le površno na blato v mrežici in če vrhu tega še malo pobrskamo, vidimo celo vrsto v splošnem manj znanih živalic. Akvarist, ki sc zanje zanima, se seznani v teku let z rasnimi prebivalci voda in proučuje v akvariju in s pomočjo strokovnih knjig njih življenje. Dobre knjige nam v mnogem olajšajo opazovanje. Take knjige izposoja klub akvaristov v Ljubljani. Knjižnica je ▼ Šiški, čuva jo pa dolgoletni blagajnik kluba. 20 minut hoje od glavne pošte in akvarist si preskrbi čtivo, ki je prijetno in xa napredek neobhodno. O. S. t" 11 " s^bbbbamg— je za vasjo pod orehi in jablanami svetila lučka v oknu uboge kajže. Vsa vas je že spala. Povsod že tema. Edi« no tisto okno se je še zlatilo. Tiho in oprezno sem zavil s ceste na stezo in se previdno, da niti travice ob njej ne bi prebudil, prikradel k lučki V nizki izbici je na mizi gorela svetilka. Pred razgrnjeno posteljo je klečalo troje bledih bitij. Mati. Ž njo fantiček in dekletce: In so molili vsi trije. »Ti, ki si nam križ naložil na slabe rame, usmili se nas! Ti, ki poznaš vse široke ceste in vsa težka pota, pripelji ga k nam — njega, ki ga čakamo —> Oče naš, ki nam kruh deliš in nas s svojim telesom obhajaš, vrni nam očeta —« Lučka, luč na mizi je svetila jasno in čisto. Lučke, ki so gorele v očeh klečečih, so gorele še čistejše, še jas« nejše. V trdni veri so sijale — v ne* skončnem zaupanju in v neizmerni ljubezni »Moji ljubi — Lučke moje najdraž« jel — Najsvetlejše — Najsvetejše!« Troje bitij je planilo od postelje k oknu. Razširilo roke. Hitelo na stežaj odpirat vrata. Četvero lučk fe gorelo. Četvero src je gorelo. Četvero src je jokalo. »Očka! — Naš očka! — Naš! Naš!« »Moji! Moji dragi! Najdražji — —« Radi 10« mesec Jupitra Z Liekovega observatorija v Kaliforniji prihaja sporočilo, da so odkrili deseti Jupitrov mesec. Novi satelit, ki ga samo z največjimi teleskopi lahko vidijo, je zelo majhen in meri komaj 35 kilometrov v premeru. Odkritje Jupitrovih mesecev spada v najzanimivejša poglavja zvezdoznanstva. Prve štiri sta malone istočasno odkrila ansbaški astronom Marius in Galilei L 1616. Vse do 1892. so poznali samo te štiri: Jo, Evropa, Ganymed in Kalisto. Na imenovani zvezdami so tedaj odkrili peti mesec, ki pa je mnogo manjši od ostalih. S pomočjo fotografije so potem odkrili še štiri druge spremljevalce Jupitra. Dočim imajo prvi štirje približno premer našega meseca (3476 kilmetrov), meri premer ostalih samo '20 do 160 km. Razlika v velikosti obeh skupin je tako čudna, da bi malone lahko sklepali, da so ta nebeška telesa različne vrste. Mogoče je. da so ti mali sateliti v resnici planeti ali asteroidi, katere je privlačnost Jupit ra pritegnila tako, da so zdaj njegovi trabanti. Mimo tega ima mesečni sistem Jupitra še druge znamenite posebnosti. Medtem ko kroži sedem njegovih mesecev v smeri od zapada proti vzhodu okoli Jupitra, torej tako. kakor planeti okrog solnca in mesec okoli zemlje, krožijo trije v obratni smeri, tako kot štirje trabanti Urana. Tudi obhodni Časi mali satelitov »o izredno različni. Trabant št. V. potrebuje dvanajst ur, da obkroži svoj veliki planot, trabant IY. pa 745 dni, torej dve zemeljski leti. Catherine Denuzičres, desna roka francoskega odvetnika Bonneta, ki se mora v Parizu zagovarjati zaradi umora trgovke Marije Moulinove, katero je Bonnet najprej zadavil, nato pa še povozil z avtomobilom in v tabernakelj uprtih oči zalepetal: »Strah me je — o Križani. — Strah me je... Pomagaj, o Jezus — Ti, to« lažba in krepčilo vseh slabotnih in ubogih —« Večna lučka mi je mežikala iz sre« brnega lestenca z veselim plamen« čkom, razmetavala svojo tanko svet* lobo po celem oltarju in šelestela be« sede: '" j »Tu — v hiši božji ni strahu, otrok — Ker tu prebiva On, ki mu je ime Gospodar najmočnejši in vsemogočni — On, ki je rekel: »Mir — svoj mir vam dam — Mir, ki vam ga svet ne more dati...« * Šestnajst let mi je bilo m sem iz mesta prišel domov na počitnice. Na Veliki petek so v cerkvi pred božjim grobom gorele lučke. V kame« nitem grobu je spal Zveličar, pokrit samo s sencami, padajočimi nanj z mrkogledih judovskih vojščakov, ki so ob grobu Boga«Človeka stražili stra« že. Nič prijaznega, nič veselega ni bi« Io v tistih lučkah. V mračni in vse lepote oropani cerkvi so medleli in utripali za raznobarvnimi steklenimi kroglami drobni plamenčki kakor pra« ve mrtvaške sveče. Po kolenih sem med rožami, po trohnobi dišečimi, pri« drsal do mrtvega Zveličarja in mu po« ljubil prsteno mrzle roke. Do dna du* Miss B r n c e, ki se je dvignila k poletu iz Londona v Kapsko mesto z avtogirom, ki še ni premagalo tolikšne razdalje Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" še me je streslo in hladen znoj mi je orosil čelo. Iz polmraka je vame str« melo izmučeno lice Križanega in res« nično sem videl na njem zapisano vse gorje in vse trpljenje vesoljnega člo« veštva. Tudi svoje lastne muke — pre* tekle in bodoče — sem za begotert tre« ta kelih trpljenja mimo mene, toda ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgo« di —1< Lučke ob božjem grobu so živejše zatrepetale -- Zgodila se je Njegova volja — * Fant sem bil in sem imel dekle. Poletnega večera, ko je lipa cvetela in so se po Čisti strani razdišali pe« telinčki in resec, je dekle reklo pod klancem: »Steciva do kapelice. Mlada sva. Rada se imava. Če ne opešava, bova mož in žena —« Prijela sva se za roke in stekla v breg. Pod samim robom Čiste strani sva omagala in morala počivati. »Otročarije so to« — sem se zasme« jal. »Ne verjamem jim. Bova mož in žena.« _ Težkih nog sva dospela na vrh. V svetlem večeru, tako svetlem, da so oči zlahka premerile srebrno ploščo jezera v ravnini od konca do kraja in bi skoraj smreke v hostah na njegovih bregovih lahko preštel, je kapelica na V Franciji je izšla pravkar Calmetteova znamka, ki se prodaja v prid protituber-k lil ozn i propagandi Princesa Marina Znamke z Dvorakovo podobo V zvezi s 301etnico smrti slavnega češkega skladatelja Antonlna Dvofaka je izdala, kakor svoječasno za Smetanovo, češkoslovaška poštna uprava znamke po 50 stotink z motivom, t. j z nekoliko takti iz njegove simfonije »Iz novega sveta«. Znamke so kobaltno zelene. Z avtogirom iz Londona v Kapsko mesto Angleška letalka Bruce je startala te dni na londonskem letališču k poletu Lon-don-Capetown. Aparat, s katerim se je dvignila v zračne višave, je avtogiro. S takšnim letalom hoče Brucejeva prvič z zgodovini letalstva doseči rekord na dolgi progi. Novi Hollywood Filmski dop snik angleškega »Dailv Ex-pressa« poroča, da je italijanski ministrski predsednik da! pobudo za ustanovitev novega Hollywooda ob TiTenskem morju. Načrt gre za tem. da bi se zgradilo celo filmsko mesto z imenom Tirenija. Italijanska vlada bo ustanov la poseben filmski urad, ki bo podrejen naravnost Mussolini-jevemu zetu, grofu Cianu. Filme bo nadzoroval komendator Freddi, za filmskega propagandnega šefa bo imenovan Luce. Rimska vlada bo kontrolirala tudi finansi-ranje filmov. Nov rekordni polet Angleška letalca Cathcart Jones in Kan-neth Waller, ki sta na poletu Anglija— Avstralija dosega 4. mesto, nameravata s svojim malim letalom De Havilland - Co-met poleteti iz Londona v Kapsko mesto in nazaj, skupno v približno 3 dneh. Zadnji rekord na tej progi je dosegla, kakor znano, Johnson-Mollisonova s 4 in pol dneva tja in 7 dni nazaj. Proga je dolga kakšnih 9600 km in bosta letalca vso pot samo dvakrat obnovila kurivo. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katera, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staro preizkušene »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ponedeljek. 3. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.50: Po ročila. - 13: Čas plošče. — 18: Mladina in nova stvarnost (dr Stanko Gogala) — 18.20: Radio • orkester — 18 40: Sloven ščina (dr Kolarič) - 1910: Plošče. — 19.30 Nacionalna ura: dr France Prešern (univ. prof dr Kidrič) — 20: Zdravniška ura (dr- Bogomir Masama V — 20-20- Uvod v opero, jedilni list program za torek. — 20 30: Prenos opere iz Beograda, v odmoru nanoved rasa in poročila. BEOGRAD 16 30: Orkester. — 19: Plošče. — 20.30: Prenos opere iz eledališča. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20-30: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19 30: Prenos iz Bma. _ 21.35: Foersterjeve pesmi — 22 15: Plošče. — BRNO 19.30: Kabaretna igra. — 20.35: Pozabljeni češkj skladatelii. _ 21.25: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 20: Parada godbe-nih instrumentov. — 21- Simfoničen koncert. — 22: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 11 30: Plošče. — 1310: Orkester. — 16.10: Mešan glasbeni program. — 17.30: Klavirski koncert. — 20.05: Palestrinov večer. — 21: Glasba po željah poslušalcev. _ 22.50: Ples. _ 0-15: Plošče- — BERLTN 20.10: Gledališka ura — 20.40: Stare plesne melodije. — 22.20: Orkester. _ K6-NIGSBERG 20.15: Plošče- — 21: Slušna igra. — 20 30: Godba na pihala. — 22.40: Lahka glasba- _ STUTTGART 20.30: Veseloigra. — 21: Orkester — 22.20: Godba na pihala. — 23: Lahka glasba — 24: Plošče- _ RIM 1710: Pesmi. — 17.30: Klavirske skladbe. — 20.45: Mešan glasbeni program. Torek, 4. decembra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Recitacije mladinskih pesmi (Mehora Silvo in Lovrač Berta). — 12 15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas plošče. — 13.20: Predavanje Zbornice za T0I. — 18: Praktična navodila o pravilni sestavi prehrane z ozirom na otroke (ga. Šerko). — 18.20: Otroška ura (Make Simončič). — 18.40: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Radio - orkester. — 19.30: Nacionalna ura: Književnost Južne Srbije (Božidar Kovačevič). — 19.55: Čas, jedilni list. program za sredo- — 20: Radio-orkester. — 21: Prenoe filharmoničnega koncerta z Dunaja, vmes napoved časa in poročila. — 22.30: Angleške plošče. BEOGRAD 16.30: Orkester. _ 19.20: Pesmi. — 20: Nacionalna ura. — 20.30: Prenos z Dunata. _ 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče — 17: Pesmi. — 20 30: Prenos z Dunaja. — PRAGA 19.45: Klavirski koncert. — 20.15: Prenoe iz Brna. — 21.15: Ruska glasba. - 22.15: Plošče. — 22-30: Schonbergov koncert. — BRNO 19.45: Moravski skladatelij. — 20.15: Slušna igra. — 21.15: Program kakor v Pragi. _ VARŠAVA 19.30: Plošče. — 30-15: Dvo^akova opera >Vrag in Katra«. — 22.06: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 12: Plošče. _ 13.10: . Orkester — 15.40: Otroški koncert. — I 16.10: Plošče — 17-25: Pevski koncert. — 19.15: Ameriške melodije. — 21: Beethovnov koncert. — 23: Plošče. — 24: Dunajska glasba. — BERLIN 20-10: Mešan program. — 22.20: Mozartov koncert — 23: Orkester. _ KONIGSBERG 19-35: Klavirske skladbe. — 20.15: Orkester. —21.15: Vojaška 'godba. — 22.40: Mešan program. — STUTTGART 20.15: Narodne himne. _ 21: Zabaven program — 22.20: Pester program. — 24: Nočni koncert. — RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Orkester. — 21.30: Igra. Čisti strani samevala črna in žalostna. »Lučka je ugasnila v lestencu. Ve« lika je žalost v kapelici in na celi Či« sti strani. — Prižgi lučko!« — je re« nutek ugledal v potezah Njegovega obličja in sem zaprosil: »Moj Oče, ako je mogoče, naj gre klo dekle. Železna vratica Marijinega domova« nja so zaškripala v tečajih, ki jih je razjedla rja, ko sem jih odprl. Prižgal sem dušico v svetilki in ji iz stekleni« ce, za oltarčkom spravljene, prilil olja. »Kakor da je sonce zasijalo čez ves ta kraj,« je reklo dekle, »tako je svetlo.« Tesno drug k drugemu naslonjena sva se počasi vračala v dolino. »Če lučka gori,« se je na ovinku spomnilo dekle, »bova mož in žena.« Ozrla sva se. V kapelici je vladala tema. Lučka je ugasnila. »Otročarije so to, dekle,« sem od« govoril. »Nič jim ne verjamem. Bova mož m žena___« Kmalu potem se je dekle prehladilo. Leglo in umrlo. V beli krsti so jo ne« sli k pogrebu. Nisva postala mož in zena... * Na Vseh svetnikov zvečer, ko je pri fari in po^ vseh podružnicah zvonilo vernim dušam, me je zaneslo na poko* pališče. Oj, ljudje božji, koliko je tam bilo luči! Celo morje lučk! Vsaka po« kojna dušica je imela svojo in še več. Jo j! Toliko lučk! In tako tihih. Uda« nih. Pohlevnih. Hladen veter se je igral ž njimi, pripogibal jih zdaj na« prej, zdaj nazaj, pa na levo — na des« no. In tu in tam katero nagnil tako nizko, da je otožno zacvrčala in ugas« nila. Za vsako lučko, ki je je zmanj« kalo, mi je bilo hudo. Rad bi ji bil pomagal. Oživil jo. Toda je tako na tem svetu, da dostikrat niti onega ne zmoreš, kar bi igraje storil nebogljen otrok! Lučke so umirale druga za dru« go in niti želja, da bi pomagal vsaj eni — tisti, ki je gorela pod velikim kri« žem — se mi ni izpolnila. Dvakrat — petkrat — desetkrat sem jo prižgal. Vselej je ugasnila. Boril sem se z ve« trom in razširil svoj plašč, da bi jo obvaroval in ubranil. Zastonj! Ko je zaplapolala poslednjikrat, je s komaj slišnim glaskom, kakor bi mi hotela povedati nekaj neizmerno velikega in važnega, zašepetala: »Vanitas vanitatum...« • Enkrat sem se na cesti življenja spotaknil. Spotaknil in padel. Padel in obležal. Ko sem se spet zavedel in vstal, sem se odpravil iskat podrtijo svoje domačije in one, ki so na raz« valinah še ostali Oktobrske noči, meglene in vlažne, Dogodki po širnem svetu Poroka francoskega poslanika v Rimu Francoski karikaturist Sem s pravim Imenom George G o u r s a t, ld Je te dni preminul t Parizu. S svojimi risbami se je proslavil ne le v Franciji, marveč tudi v Inozemstvu Calmetteova znamka Francoski poslanik v Rimu grof de Chambrun se je te dni oženil. Slika nam ga prikazuje z nevesto na papeški nunciaturi po poročnem obredu Kopališče pod vodo Angleško kopališče Eastbourne je zaradi zadnjih poplav pod vodo takšno letalo za dvig in pristanek Zver v ženski podobi Pogumna letalka Osijek je bil prešibak Pred približno 1000 gledalci je včeraj reprezentanca LJubljane zasluženo zmagala nad izbrano enajstorico Osajeka — Obisk je bil za kritje režije Se premajhen Ljubljana, 2. decembra. Po res dolgem presledku je končno nastopila ljubijanska reprezentanca v medmestni tekmi. Za ta nastop je bilo kljub pomanjkljivi reklami še dovolj zanimanja, malo je pripomoglo tudi krasno sončno vreme in tako je prišlo na igrišče okoli 1000 ljudi; še vedno premalo, da bi z vstopnino pokrili vse izdatke, ki jih je imel podsavez s prireditvijo. Taka je ta reč z izdatki in športnimi prireditvami v sedanjih časih! Za predtekmo je podsavez organiziral r.;ajhno srečanje med Ilirijo in Primorjem; kluba sta lahko postavila v borbo dve moštvi, sestavljeni iz igralcev, kolikor jih ni podsavezni kapetan pobral za svoje moštvo. Bitka je končala pod vodstvom g. Mrdjena z rezultatom 2:0 za Ilirijo. Ljubljana : Osijek 4it (3s©) S prccejšnjo zamudo, saj tako zgodaj res ni mogoče spraviti na igrišče niti igralcev niti gledalcev, se je nato pričela glavna bitka. Podsaveza sta postavila enajstorici: Ljubljana: Starec (Primorje)-Svetic (Ilirija), Bertoncelj (P), Zemljak (P), Slamič (P), Boncelj (P)-Ice (I), Slapar (I), Pikič (I), Bcrtoncelj II 1P>. Zemljič (P). Osijek: F^ingler (Grafičar), Hrs (Slavija), Springman ( Hajduk i-Milanovič (S), Kolar (S), Vodeničar (S), Hrubec (S), Eger (S), I>ubac (Gradjanski). Mesaroš (S), Slosič (s). OSIJEČANI so prišli v Ljubljano preko Zagreba, kjer jim je druga garnitura mimogrede servirala 2:0, pa se k sreči ni mnogo zvedelo o tem podvigu . s svojim nastopom v Ljubljani so v mnogočem upravičili zagrebški rezultat. Zlasti po igri v pivem polčasu ni bilo videti, da bi imela Ljubljana za nasprotnika ir.hrano enajstorico iz močnega športnega središča, če bi bili domači količkaj bolj pritisnili in nadaljevali z započeto energično ofenzivno igro. bi bili lahko odpravili svojega, nasprotnika s krepno izraženim rezultatom. V tem delu igre so gostje delali s polno paro samo v obrambi, ki je po zamenjavi vratarja ostala njihov najboljši del. Niti v srednji vrsti, niti v napadu se niso povzpeli do igre domačih, tako da je bil rezultat polčasa dokaj verna slika dogodkov, ki so se odigrali na polju. V drugem polčasu so se Osiječani znatno popravili. Deloma so tudi domači popustili. Novi vratar se je izkazal in je odlično posegel v dogodke ter s svojim posredovanjem nekajkrat re^~ situacijo še prav v zadnjem hipu. Opazila se je tudi sprememba na mestu srednjega. krilca, kamor se je umaknil Dubac iz napada. Ta je uvedel sistem v igro gostov. uspešno je držal nasprotni napadalni trn in dobro pomagal svojemu napadu. V spremenjenem položaju se je razigral tudi napad, ki je bil zlasti od srede na levo precej nevaren. V moštvu gostov je bilo med boljšimi močno opaziti Hrsa v branilcih, vratarja, ki je prvega zamenjal, Dubca na mestu srednjega krilca; v poznejši igri se je uveljavil tudi Milovanovič, ki je imel sprva mnogo posla z Bertoncljem in Zemlji-čem; v napadu bi bilo omeniti Mesaroša in Slošiča. tudi novi vodja napada Bogdanovič ni bil slab. Naše moštvo je dobro igralo v pivem polčasu in še deloma v drugem. Spočetka se je že zdelo, da bodo nasprotnika pregazili. Toda po prvem višku igre, ki je prinesel tako lepe uspehe v obliki treh golov, jc nenadoma sledila depresija. napad, ki se je bil šele prav znašel, jc zašel v mlačnost, in šele proti koncu polčasa se je moštvo res vigralo, tako da je bila harmonija med poedinimi deli popolna in je moštvo po volji obvladalo teren, škoda da v tem delu igre ni prišla premoč v polju do pravega številčnega izraza. V drugem polčasu so domači še imeli mestoma več od igre, morali so pa koncedirati tudi nasprotniku nekaj iniciative, pa so si sledili presledki, ki so bili zdaj eni. zdaj drugi v ofenzivi. Spremembi v moštvu se v glavnem nista obnesli: formacija iz prvega polčasa je bila učinkovitejša. Pogačnik je še nekam zamenjal svojega prednika, Makovec pa v splošnem ni bil boljša zveza od Slaparja, dasi tudi ta ni bil najboljši član napadalnega kvinteta. Poleg desne zveze je bil tudi Pepček v levi zvezi pod svojo formo in tako ves napad ni prišel pretežen del igre do prave veljave. Prav dobri so bili v prvem polčasu Ice, Pikič in Zemljič, pa so proti koncu tudi ti trije počasi popuščali. Ista slika je bila v srednji liniji, kjer je do polčasa Slamič dal pač svojo odlično igro, ni pa vzdržal do konca. To velja tudi za Zem-ljaka. Pogačnik pa je zadovoljil defenzivno. Branilca sta igrala brezhibno, dokler je šlo spredaj dobro: ko se je težišče preneslo tudi na obrambo, sta sem in tja malo »pokiksa-la«, brez večjih nesreč razen v enem primeru. Starec ni imel preveč posla, pa je nekajkrat! prav uspešno obvladal nekaj težav. Kako so igrah Prve napade izvede domače moštvo, toda v 3. min. je že situacija kočljiva pred Starcem; Kolarjev oster strel drži sigurno, takoj za tem kot za Osiječane, ki ga levo krilo pošlje v aut. Slika se obrne, sedaj so Ljubljančani v napadu in izbijejo svoj kot. Počasi se gostje zbirajo in odpirajo igro; igrajo po tleh. toda ljubljanska obramba jim ne da prilik. Nato sledi 10 odločilnih *>iinut, v katerih si Ljubljana zagotovi zmago. V 11. min. privede kombinacija med Pikičem in Icetom domač napad v ugodno situacijo; Icetov center gre do leve zveze, Pepček prepusti Zemljiču, ki je na strelu in že je žoga v mreži, 1:0 za Ljubljano. Vmes je kočljiva zadeva pred domačim golom, toda Svetic in Starec premagata nevarnost, nato je zopet domaČ napad v akciji, Slapar in Ice opravita pripravljalno delo, Pikič porine žogo Pepčku, ki ostro plasira in Ljnbljana vodi 2:0. Igra se čedalje bolj razvija v premoč Ljubljančanov, ki se vsidrajo v nasprotnikovo polovico. V 21. min. se Slapar prebori do leve zveze, ne popusti in ne da žoge, njegov strel se odbije od branilca do Pikiča, ki stoji sicer v ofsidu, in ta iz čiste pozicije v tretje potrese mrežo gostov; sodnik pravilno prisodi 3:0 za Ljubljano. Nato zdrkne igra z doseženega viška, oba napada igrata raztrgano in ne držita žog, tako da se igra naglo prenaša od obrambe do obrambe. Osiječani venomer menjavajo igralce, medtem so menjali že vrtarja, pa še druge poskušajo; na trenutke jih igra 12, končno sodnik opazi številčno neskladnost in napravi red. Proti koncu se ljubljanska enajstorica poveže v enotno celoto, v kateri je vsak na svojem mestu, le do izraza ne mara priti ta očitna premoč. Drugi del igre absolvirajo gostje s Kve-štrom v golu (ta menda pravkar prehaja v Slavijo), Bogdanovič od Slavi je gre za vodjo napada. Dubac pa zamenja Kolarja. V moštvu Ljubljane se opazita že omenjeni spremembi. Spočetka še drži domača premoč iz prvega polčasa in ima Ljubljana že v začetku lepo priliko, ki jo Zemljič zastre-lja. Nato kot, ki ga strelja Ice; desna stran napada je sploh zelo agilna, Makovec se začetkoma dobro uvede — le škoda da ne za dolgo — odda dva lepa strela, ki ju vra- tar komaj še drži. V naslednjih minutah sta Pikič, pa Zemljič t poziciji, toda oba zamudita, potem se počasi uveljavlja Osi jek. V 12. min. je desna zveza lepo v fronti, toda opali prezgodaj ln prva resnejša prilika je za Osijek zamujena. Osiječani napadajo intenzivno, domači bolj sunkovito in so njihovi napadi nevarnejši, toda nasprotna obramba je sedaj na mestu. Sredi polčasa so gostje stalno v napadu, lepo prehajajo naprej in v 25. min., ko stvar ni prav uspeha. Polvisoko žogo pobere Svetic z na-nič bolj nevarna kot sicer pridejo do prvega pačne strani in mesto ven, jo plasira v mrežo, 3:1 Nepričakovan dogodek sproži signal za živahnejši tempo. Občinstvo že navija za goste, tako malo mu je všeč domača mlačnost. Komaj se stvar na igrišču parkrat za-sukne, že je napad gostov po levi strani uspešen, žoga se odbija sem ter tja, pride Bogdanoviču na nogo in oster strel obsedi, samo Se 3:2! Tempo se sedaj še stopnjuje, domač napad izvede nekaj krasnih potez, toda nasprotni vratar je nepremagljiv. Počasi se igra zopet vnese, preživahna je bila doslej, da bi mogli igralci vzdržati do konca v istem tempu. V 37. min. je domač napad zopet pred nasprotnim golom. Zemljak lepo bije prost strel, izcimi se zelo kočljiva situacija, žoga sicer ne marš v mrežo, pa tudi v polje je ne morejo spraviti, končno preseka zamotano situacijo težji foul na Pepčku; sodnik da enajstko, ki jo po daljšem upiranju Osiječanov Slamič po »svojet plasira, končen rezultat je 4:2 za Ljubljano. Zadnji trenutki nato niso več zanimivi. Sodil je g. Deržaj dobro. Točke, točke... V soboto in včeraj so za točke nastopili vsi klubi — razen Maribora - Pomagali so sit Rapid, Ilirija, Železničar in ČSK Ljubljana, 2. decembra. Obrat v podsaveznem nogometnem prvenstvu je več kot mrzličen, kar je spričo pozne sezone prav za prav razumljivo. Sobota in ta nedelja sta nam priresli štiri srečanja, v katerih so morali razen Maribora vsi podsavezni tekmovalci na igrišča. Prizorišča tekem so bila v Ljubljani, Celju, Mariboru in čakovcu. Najtežja naloga je čakala drugega ljubljanskega zastopnika Hermesa, ki je moral v 48 urah nastopiti proti dvema močnima nasprotnikoma in katerima je pustil vse štiri točke. Pivi nastop v Ljubljani bi bil lahko zaključil z manjšo razliko, drugega v čakovcu pa morda celo s pozitivnim izkupičkom, toda prišlo je drugače in Hermes je ostal na zadnjem mestu tabele. čakovčani so imeli doma v gostih Herme-žane, dobili dve točki in so z 11 točkami krepko v vodstvu. Vsekakor je treba omeniti, da so dosedaj večino tekem igrali doma in jih v drugi polovici tekmovanja čaka temeljita preskušnja. Ilirija je bila v soboto v Celju; dosegla je pričakovano zmago ter se s 5 točkami — pri tem ima pa najmanj odigranih tekem — pomaknila za eno mesto "išje v tabeli. V Mariboru sta se spoprijela domača nasprotnika železničar in Svoboda; zmago je spravil favorit železničar. Tabela se je po teh štirih tekmah neko- liko spremenila in kaže sedaj to-le sliko • ČSK 7 4 3 0 21:8 11 Maribor 5 3 1 1 10:9 7 železničar 6 3 1 2 14:14 7 Rapid 6 3 0 3 15:10 6 Ilirija 4 2 1 1 13:7 5 Celje 7 2 1 4 11:14 5 Svoboda 6 1 1 4 11:28 3 Hermes 5 1 0 4 8:13 2 V naslednjem naša poročila: ★ Rapid : 5:0 Hermes (1:0) Rapid: Kosem—Barlovič, Antoličič—Fuč-kar, Seifert, Golinar—Heller, Biiumel, Prin-čič, Klippstiitter, Pischof. Hermes: Oblak—Klančnik, Košmrl—Fer-jan, Košenina, Kretič—Kos, Brodnik, Zalokar, Loboda, Kariž. Hermežani so sobotno bitko na svojem igrišču izgubili sicer proti močnejšemu in boljšemu moštvu, vendar jim je tako izdaten poraz prinesla v prvi vrsti lastna lahkomiselnost. Kajti številčno je poraz brez dvoma zelo visoko izražen in v poteku igre nima prave razlage. Pokazalo se je še enkrat, da lahko posameznik prinese veliko škodo vsemu moštvu, če ni dovolj discipliniran in vesten. Dober del krivde za ta poraz gre predvsem na vratarjev rovsiŠ, ki ;c dv.> komada prejel s svojo nezanesljivo ipro —■ ta dva gola gresta na ra3un njegove \estnosti v igri — dva pa je zakrivil s kršenjem pravil in ju je pripisati njegovi nediscipliniranosti. Po sami igri pa sicer simpatično belo-modro molfvo ni zaslužilo te številke. Igra je poprijela od samega starta zelo oster, mestoma surov stil in je imel sodnik veliko posla, da jo je vzel krepko v svoje roke. Povsem na mestu je bilo njegovo vztrajno piskanje, ki je šlo sicer v škodo igri — saj se je le zato vedno znova prekinjala in trgala. — toda ko so igralci videli. da gre za res. da sodnik uporablja tudi najstrožje ukrepe, so se po preteku pol ure udali; poslej so startali tudi na žogo, ne samo na moža. Belo-modri so imeli spočetka vrdržati krepak nasprotnikov pritisk, njihova obramba je bila za četrt ure blokirana in je v tem delu borbe pokazala vso svojo zanesljivost. Branilski par je ostal sicer vse do konca najboljši del moštva, vsega pa gotovo ni mogel sam opraviti. S količkaj sigurnejšim vratarjem za seboj bi bila ta obramba ohranila zmernejši rezultat. Krilci že niso bili več na tej višini. Košenina je bil sicer vzgledno priden, delal je mnogo, pa se ni povzpel do svoje običajne forme, imel pa je v nasprotnem napadalnem u-iju tudi jako nevarnega nasprotnika, ki se je ume! boriti. Ferjan je držal svoje krilo, zato pa je imel Kretič proti Hellerju izredno težko stališče. Belo-modri napad je od nekdaj tisti tlel moštva, ki zelo kvarno vpliva na izoblikovanje rezultatov. Saj si je ustvaril nekoliko lepih stvari pred golom; ko je pa šlo za to, da se postavi samo še pika na »i«, jc šla vselej prilika mimo brez vsakega haska. Še enajstko so lahkomiselno zapravili, kar je bilo tembolj usodno, ker se jim je nudila prilika za izrav-nanje. V napadu res ni bilo nikogar, ki bi se bil odražal od svoje okolice, še kandidat za podsavezno reprezentanco Brodnik ni pokazal prav nič posebnega. Rapidovci so na ta način prišli prav poceni do lepega rezultata. Ne glede na to pa so, kakor se pravi, zmago povsem zaslužili. Imeli so predvsem izrazitejši napad, ki je pokazal nekaj borbene igre, ki je mnogo streljal in bil zlasti pred golom odločen, prodoren. Najboljši mož v kvintetu je brez dvoma vodja napada Prinčič, ki je pametno gradil in sam mnogo streljal; dobro se je tudi razumel s svojima zvezama. Od kril je bil Heller učinkovitejši in je šlo lepo število napadalnih akcij preko njega. V krilcih so bili Rapidovci močnejši zlasti ob straneh. Stranska krilca nista dopuščala, da bi se nasprotnikov napad razvijal po krilih, malo manj jc uspevala Seifertova akcija po sredi. V obrambi so imeli Mariborčani dobre sile. Tu je predvsem Barlovič še vedno zanesljiva opora, le da tokrat ni bil pri čistem strelu; kot izvajalec prostih strelov pa je še vedno strah in trepet za nasprotnika. Tudi Kosem, ki sicer ni bil zelo zaposlen, je pokazal svojo znano kvaliteto. V ta trio se manj opazno, pa dobro uvršča Antoličič. Rapidovci so postavili na polje bolj enotno in tehnično moštvo, ki je bilo nasprotniku v vseh delih kos ali ga, zlasti v napadu, prekašalo. Nekaj poteka Sprva so Mariborčani potisnili nasprotnika povsem v defenzivo. V 11. min, si je dovolil Oblak majhno nepravilnost na kazenski črti; prosti strel je dal Barloviču priliko, da z bombo doseže vodstvo. Šele po preteku četrt ure sc belo-modri osvobodijo pritiska in igra sc odpre. V Ji. min. »foula« Fučkar Kariža v kazenskem prostoru in Brodnik izvaja enajstko. Sodnik jo da ponoviti in drugič pošlje Brodnik preko prečke (staro pravilo je, da isti igralec ne sme ponoviti enajstke!). Do konca imata Loboda in Prinčič priliko za re-aliziranje, pa oba zgrešita V 6. min. drugega polčasa izvede Rapi-dov napad zelo lepo kombinacijo, ki jo Biiumel zaključi od blizu in R. vodi z 2:0. Sledi povsem odprta igra, v kateri se iz-kažeta obe obrambi. V 23. min. odbije Oblak dva strela, tretjega mu Prinčič pošlje v mrežo, 3:0 za R. Dve minuti pozneje prodre Prinčič in Klančnik ga samo utegne spodtakniti na kazenski črti; Barlovič izvede prosti strel, silovito bombo Oblak samo odbije, pa je že Biiumel na strelu in gladko porine med droga, 4:0 za R. V 34. min. starta Oblak na moža mesto na žogo, kar prinese njegovemu moštvu upravičeno enajstko, ki jo Heller pretvori in doseže končni rezultat 5:0 za R. Tik pred koncem je H. v napadu, Košenina opali neubranljiv strel, toda Brodnik je v ofsidu in sodnik ne da gola. Sodil je g. Pfundner dobro in objektivno. Ilirija : Celje 4:2 (2:1) Celje, 2 decembra. Ilirija: Malič — Berglez, Svetic — Pogačnik, Sočan, Unterreiter — Ice, Zupančič, Pikič. Slapar, Jug. Celje: Presinger I — Mikuš, Kopriv Jek — Bajerle, Presinger III, Škerlj — Gobec II. Presinger II, Maric, No.štar, Gobec I. (Po odmoru sta šoštar in Gobec I menjala svoji mesti). Nekaj o moštvih SK Celje je igral na praznik uedinjenja popoldne svojo zadnjo letošnjo podsavezno prvenstveno tekmo. V gostih je imel ljubljansko Ilirijo, ki ji je po trdi borbi uspelo zmagati v razmerju 4:2 (2:1) in si zopet priboriti dve točki. Tekma je bila živahna In zanimiva. Ilirija je nastopila v močni postavi, Celje pa je bilo nekoliko oslabljeno, ker Imata dva igrača prvega moštva zabrano igre. Iliriji je bila tehnično in kombinatorno boljše moš-tvo ter je tudi v startu nadkriljevala Celjane, a je igrala preostro. Napad je h'l dobro povezan, a premalo odločen, dočim je obramba točno čistila. Ilirija jc po Celju povzela visoko igro z dolgimi pasi, kar ji ni bilo posebno v korist. Celjani so dobro kombinirali in krepko napadali, bili pa so šibki v startu. Napad je izvedel več lepih akcij, a je napravil več hudih pogresk. Krilci so igrali preveč defenzivno, dočim jc bila ožja obramba zadovoljiva. Potek igre: Prvih 15 minut je bila igra odprta; več žog je postalo plen obeh obramb ali vratarjev. V 16. min. prodre Ice po lepi kombinaciji pred ccljski gol in pošlje žogo proti prečki. Žoga se odbije na spodnji strani prečke i rt vratar jo ujame »na črti«. Sodnik prizna gol. 1:0 za Ilirijo. Igra postane razgibana. napadi se menjajo. V 23. min. je žoga v kazenskem prostoru. Branilec Celja Mikaš zagreši roko in Pikič pretvori 11 me-trovko v drugi zgoditek. 2:0 za Ilirijo. V 31. min. izsili Celje kot. Gobec II strelja tik pred gol, obramba odbije žogo. a že je Gobec II pred golom in pošlje žogo v mrežo. 2:1 za Ilirijo. Po tem uspehu preide Celje v lahno premoč in vali napad za napadom proti svetišču Ilirije, toda zastrelja dve zreli šansi. Do odmora ostane rezultat neizpremenjen. Po odmoru ostane igra nekaj časa izenačena in odprta; obema strankama uspe izsiliti samo nekaj kotov. V 34. min. izvede Ilirija krepak napad in Slapar pošlje žogo neubranljivo v mrežo. 3:1 za Ilirijo. V 28. min. strelja Gobec I iz kota tik pred vrata Ilirije. Svetic vzame žogo vollev, a ima smolo in jo pošlje — v lastni gol. 3:2 za Ilirijo. V 34. minuti diktira sodnik zaradi foula levega krilca Celja v kazenskem prostoru enajstmetrovko proti Celju, ki jo registrira zopet Pikič in s tem postavi končni rezultat 4:2. Celjani ne izgubijo poguma in skušajo preprečiti poraz, njihove akcije pa prepreči nasprotna obramba aH pa se pretvorijo v nevarne protinapade. Igra ostane vse do konca živahna. Razmerje kotov 9:6 za Ilirijo. Tekmo je sodil g. Ochs ležerno. Bil Je premalo strog in je mnogo prezrl, zlasti jc bil nesiguren v presojanju foulov. Na Gla-ziji se je zbralo okrog 500 gledalcev. V predtekmi je rezerva SK Celja porazila mladino SK Celja v razmerju 6:1 (4:1). Železničar : Svoboda 4:2 (2:2) Maribor, 2. deccmbra. Na igrišču Svobode sta se popoldne v prvenstveni tekmi srečali enajstorici železničarja in Svobode, če ni boljšega — tako si menda misli občinstvo — pojde pač na takšno tekmo in zato je bil poset tudi prav dober. Gotovo ni nihče obžaloval, da Je prišel, ker je bila tekma prijetna za oko, borba pa zanimiva ln napeta do konca. Postavi sta bili: železničar: švajghofer; Antoličič; Fran-geš I; Glavič, Jančec, Skof, Lešnik Bačnik; Pezdiček, Jenko; Paulin. Svoboda: Raftl; Novak; Strnad, Dvorak. Skalec, Filipec, Kneser, SellnSek, Kolar, Stern, Tomažič. železničarji so svojo četo nekoliko spremenili, kar ni bilo v kvar njihovi moči. Napad je bil bolj uspešen kot sicer, toda še vedno najmanj učinkoviti del moštva. V njem je občutno primanjkovalo primernega vodje. Poleg Pezdička je bil tn-d: Bačnik bolj šlbaK kot ne, krili pa sta bili razmeroma uspešni. Krllska vrsta je bila po odmoru na mestu, prej pa preveč defenzivna. Obramba je bila žilava in trda, toda zelo potrebna pomoči krilcev. Vratar je imel pred odmorom nekaj več posla, kjer pa nI bil preveč siguren. V splošnem Je moštvo napravilo prav dober vtis, tudi glede fair igre. SvobodaSi so igro izgubili po trdem odporu. V prvem polčasu so sicer krepko pritiskali in je bila borba v glavnem odprta, tako da so imeli precej igre v svojih rokah. Veliko vrzel jim je tvorila šibka krilska vrsta, kar je bilo posebno škoda, ker imajo sicer dobro obrambo ln tudi napad, ki bi ob primerni podpori od zadaj lahko dosegel nspehe. Branilca sta se mnogo trudila in tudi vratar je talentiran igralec, ki mu manjka le še rutine. Napad je bil po svojem delu precej pester, Obe krili sta zadovoljili, v notranojsti pa se je preveč izgubljal v ozadju štern. Najbolj agilen je bil pač Selinšek, ki ima prav dober strel, pa se vendar ni mogel dovolj uspešno uveljaviti. Takoj v začetku igre je bilo precej burnih dogodkov, že v prvih dveh minutah je 2. po Pezdičku dosegel dva gola. Od 5. min. dalje se je igra izravnala in v 15. min. je Selinšek znižal rezultat na 2:1. Sv. napada dalje, toda vse aktivnost se neha na kazenski črti. čele v 38. min. se šternu posreči Izenačiti rezultat. Tik pred koncem polčasa prisodi sodnik enajstmetrovko proti 2., ki pa Jo ubrani vratar. Drugi del igre je potekel v znamenju številnejših šans. Situacije so se menjavale na obeh straneh, dokler nI v 21. min. spet dosegel vodstva za ž. Pezdiček. Defen-sivni Svobodašl začno spet napadati ln imajo večkrat priliko za izravnanje, toda napad zastrelja vse po vrsti. Naposled se v 31. min. ponudi Paullnu prilika za lep pas. ki ga Bačnik pretvori v četrti gol za 2. Tempo popušča, Svobodašl so utrujen) in železničarji so do konca na boljšem, ne da bi se menjal raznltat. Sodil je g. KopiČ objektivno ln z nekaterimi izjemami tudi dobro. r* i s i \narucj£i?i 'rdi1"' pcoti £agzt]lerwsfi in. £as< -^ccjlc jih fu&iod. ČSK : Hermes 1:1 (1:1) čakovec, 2. decembra. Hermežani so danes odigrali svojo prvo tekmo v čakovcu, kjer je pač težko dobiti točke. Mimo ostalih klubov je imel tudi Hertnes v čakovcu zelo težko stališče, posebno ker je dan prej odigral težavno tekmo na svojem igrišču v Ljubljani. Po napeti in zanimivi igri je moral končno kloniti in pustiti obe točki v čakovcu. Cakovec: JeleniČ, Vamplin, Janič, Ta-kač, Galovič, Mehovec, Fehojnik, Megla, Silo, Najmer, Vaš. Hermei: Oblak, Klančnik, Košmerl, Ferjan, Košenina, Sočan, Peteln, Brodnik, Pri-mar, Loboda, Kariž. ČSK je dobil današnjo tekmo z veliko srečo, kajti po potekli igre bi bil rezultat lahko tudi obraten. Za izid je bila na večja odločnost napadalne vrste do mačjn. ki je zlasti po odmoru zaigrala z veliko voljo in ambicijo. Krilska vrsta je b"a ve« čas igre dobra v obeh smereh. rro(< t€-m ko ožja obramba ni bila iak > sigurna, pa je vendar uVa "-vojo nilogo zadovoljivo. Hermežani, ki so lants stopiii z neka ter:'n- rezeervinii. so imeli najbjijše moči v zadnjih formacijah. Napad je zaigral sn.ise'no. samo v prvem polčavi. pa tu1: takrat je bil še preveč raztrgan, da bi lih ko dosegel znatne uspehe. Zato ra j* ros. da Je vse moštvo zaigralo z velikim elHrrm in če bi bilo imelo malo več sreče. bi bilo lahko odneslo vsaj em točno. Igra jf bila od z.isotka do zadnjogn žvi? pa zelo živahna in raj>c'a. Obo-i >o igra:: z *o:jo in ambicijo r. iera je bila razen r katerih izjem tuli fair. za kar *re za •s!'iga ljubljanskemu rudniku g CImperma ni, ki je sodil obje.ttHno in dobro Značilno za današnjo tekmo je bilo, di sta dva noia zakrivila lastna isralci. ;n s!ce-Tf-r^n za H- rmesa (v ti min.) in Vampi i i za ČSK, v 32. min. odmoru «=d imeli riemeči n<'kr;i:ko več od igre( in v 23. mtB je Sil« žabi. zmagoro--i.i gol. NV.aj m'u. kasneje 'e bil isti ig'Vcc zaradi hndejra faula nad rermesom vatarjem !zk!ju-Vtt Ljubljanski II. razred Grafika : Mars 3:2 (1:1) Slovan : Slavija 8:0 (5:0) Korotan : Svoboda 2:1 (1:1) Stoga : Mladika 7:0 Ostale nogometne tekme Beograd: Zagreb : Beograd 3:2. Tekmo je zelo ovirala megla. Novi Sad: Zagreb : Novi Sad 3:1. Subotica: 2.ak : Sportklub 2:1 (1:0). Dunaj: FAC : Favoritner SK 4:1 (3K)). Vienna : Hakoah 0:0, Rapid : WAC 4:2 (0:0), Libertas : Sportklub 1:0 (1:0). Budimpešta: Ujpest : Kispest 4:1, PhObus ? Szeged 5:1, m. okraj : Bocskay 2:0, Atti-la : Soroksar 1:1, Hungaiia : »11« 4:4. Pokalna tekma, ki se bo morala ponoviti. Praga: Sparta : Cechie Karlin 8:2 (4:1); Slavia :2idenlce 3:2 (2:2), DFC : Teplitzer FC 2:1 (2:1), Kladno: Bohemians 5:4 (3:2), SK Plzen : Prostjejov 3:0 (1:0), Viktorija Plzen : ASK Kolin 2:0 (1:0). Berlin: Medmestna tekma Krakov : Berlin 1:0 (1:0). Rim: Milan : Ambrosiana 2:2, Fiorentina ; Torino 4:0, Juventus : Triestina 0:0, Ales-sandria : Bologna 2:0. StaSeta na Oplenac Beograd, 2. decembra. Včeraj na dan uedinjenja so se lahko-atteti Jugoslavije v zalivalo svojemu Vodji in ZaščitaLku blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju pokloniti na njegovem grobu na Gpleneu. iS štafeto so odnesli tjakaj dragoceni venec s iposvetilom. Stafe morda pokopal tudi Gilberta. Zgodilo se je pa drugače. Menda še ni bilo ljubezenskega filma, ki bi bil sprejet a takim navdušenjem in na mah je poetala Greta Garbo najbolj znana ameriška filmska zvezda- Odtlei je napravila še celo kopico filmov, časih po tri. štiri na leto tn nikjer ni razočarala svojih ljubiteljev. — ^Divje orhidejo«, -»Ana Karenina« in drugi taki filmi so bili mejniki njene poti navzgor. Malo je bik) teralk, k1 bi bite ostale na svojem prestolu, ko je čas pometel z nemim filmom in ga nadomestil z govorečim. Tndi za Greto so mislili, da bo tako. Govorili so, da je njen glas neprimeren '.'A filmanje, da bo z glasom izgubila vso svojo j rivlačnost, ker je bistvo njene igre mimika, govor kretenj. In res se dolgo ni oglasila. Potem je prišel po dolgem pričakovanju njen prvi govoreči film »Ana Christie«. V njem je bila Greta vsa drugačna kakor prej, vsa izpremenjena. Nekaj novega nam je pokaza.la v svoji igri, nekaj dotlej aqpoznanega. Nismo je še prav razumeli. Zato pa smo jo spoznali tem bolj v njenih naslednjih filmih, med katerimi je bil tisti o lepi vohunki Mati Hari nedvomno najlepši. Kolikokrat so že pisali, da misli Greta zapustiti film. Prav lani ob tem času so se širile te vesti z veliko upornostjo. Odpotovala je v Evropo, toda po dolgem prigovarjanju 9e je vrnila v Ameriko, kjer 6-j pn.^ tedaj sklenili po njeni želji fil-mati življenje zagonetne švedske kraljice Kristine. Zdaj je ta film že gotov in ga bomo v kratkem videli tudi v Ljubljani. Vsa svetovna kritika se izraža navdušeno o njem Li ga ne more prehvaliti. Žrijenje te kraljice, ki jo v filmu pooseblja Greta Garbo, je nadvse pestro. Ker je bila edini otrok švedskega kralja Gustava Adolfa in ji je bilo namenjeno nasledstvo na prestolu, so jo vzgojili kakor moPkega, da bi lažje prenašala vladarske skrbi in težave. Toda že zgodaj se je odpovedala vladi in posadila na prestol svojega mladega nečaka. Dolgo so bili zgodovinarji v dvomu, kaj naj bi bilo njenemu odstopu vzrok. Ker je prestopila iz pro-testantizma v katoliško vero, so nekateri sklepali, da je zaradi verske razdvojenosti pustila prestol. V resnici pa je bilo drn-gače. In prav to bo pokazal ta film. Da je film res nekaj posebnega po svoji umetniški dovršenosti, bo najboljši dokaz to, da je dobila Greta Garbo zaradi njega švedsko plemstvo. Greta Garbo v filmu »Takšno si me hotel imeti«, za katerega je napisal dejanje letošnji Nobelov nagrajenec Luigi Pirandello te v svoji najnovejši umetnini »Kraljici Kristini«. r FILATELIJA Rabljene in nerabljene znamke Ponovno in se veduo se razpravlja o tem vprašanju, ki je imelo svoj čas principielen značaj, a tja danes več nima. Smisel filatelije daje namreč vsakemu zbiratelju na prosto. da se odloči za rabljeno aii nerabljeno znamko. Večje važnosti pa je materiel-na is estetska stran tega vprašanja. Nedvomno so nerabljene znamke vobče draš-j«. in imaš z njih nabavo včasih iudi izam-bo. I>ogajfl se, da pri poštnem uradu kupljeno znamko po preteku nekaj časa, ko je bila vzela iz prometa, dobiš v trgovini z znamkami v nakup pod nominalno vrednostjo. Taki primeri se dogajajo, če poštna uprava proda en-bloc preostale zaloge neporabljenih znamk, ki niso več v veljavi, daleko pod nominalno ceno. Vendar taki primeri niso tako pogosti, da bi priporočali splošno zbiranje rabljenih znamk. Slučaji namreč, da imajo kake znamke večjo vrednost in so dražje, če so rabljene, tvorijo izjemo in se navadno dogajajo pri izdajah onih znamk, ki so bile iz katerega koli razloga le prav kratek čas v prometu, zaradi česar trg razpolaga z večjim številom nerabljenih kakor rabljenih komadov. Rablje- ne znamke imajo nadalje pomen za zbiratelje poštnih žigov ali pa v onih primerih, da so posamezne izdaje v taki zvezi s kakimi posebnimi dogodki, da so se v to svrho izdelali tudi posebni aoštni žigi, in da tako znamka s takim žigom tvori celoto. Dotitnik, ki se odloČi za zbiranje zgolj nerabljenih znamk, mora tedaj računati z znatno večjimi izdatki. Pri zbirateljih, pri katerih denarne žrtve ne igrajo vloge, so pri odločitvi glede zbiranja rabljenih ali nerabljenih znamk važni poleg materielne vrednosti zbirke še estetski oziri. Ne more biti dvoma o tem, da je zbirka nerabljenih znamk z estetskega stališča daleko lepša kakor ona, ki vsebuje le z žigom opremljene znamke. Za take zbiratelje, ki se zanimajo za znamke samo v upogledu njih izdelave, je seveda merodajna zgolj na znamki razvidna slika, in morajo tedaj zbirati le nerabljene znamke. Zbiranje rabljenih znamk je znatno te-žavneje. Že pri opisu generalne (splošne) zbirke se je poudarilo, da je pri nakupu namk posvečati posebno pažnjo njih kvaliteti, to je, da je pri vsaki znamki slika pra- vilno centrirana, da na perforaciji ne manjka kak robček, da papir ni poškodovan, sploh znamka mora biti brez hibe. Tudi zbiratelj rabljenih znamk morajo polagati vso svojo pozornost na kvaliteto znamke kot take, a poleg tega še na njen žig. Vrednost zbirke rabljenih znamk je znatno večja, če se pri nabavi znamk pazi na njih kakovost. In ravno tu se pri zbiranju pojavijo največje težkoče: težko je dobiti znamko, da kvalitativno zadošča v tej smeri, kakor navedeno. Še večja težava pa je t žigom. Iz žiga mora biti razviden kraj in datum odposi-Ijatve, — žig mora biti čitljiv, pa vendar tak, da ne kvari slike na znamki. Treba je prav mnogo potrpežljivosti, iskanja itd., da se take prvovrstne komade dobi v roko. Tu ne pomaga mnogo denar, marveč v največji meri le čvrsta volja in doslednost Zbirka, sestavljena iz samo prvovrstnih rabljenih znamk, nadkriljuje zbirko nerabljenih komadov. Kvalitativno odbre. nerabljene znamke je moč dobiti pri vsakem trgovcu z znamkami, rablejene znamke enake kvalitete s prvovrstnim žigom pa se dobi mnogo težje, in še4 tedaj le za drag denar. Zaradi tega mnogi, hoteč si olajšati zbiranje in isto pospešiti, nerabljene znamke kupujejo in si dado iste lepo žigosati na pošti. Opozarjamo, da take znamke v očeh resnih filatelistov nimajo nobene vrednosti. Take znamke niso več nerabljene, pa tudi nimajo kvalifikacije rabljenih znamk, kar more dognati vsak le nekoliko vešč zbiratelj. Iz navedenega je povzeti, da se od zbiratelja rabljenih znamk zahteva več kot od zbiratelja nerabljenih Zato pa tudi utegne imeti prvovrstna zbirka rabljenih znamk na vsaki razstavi večji uspeh kakor zbirka z nerabljenimi znamkami. Mnogi zbiratelji principielno zavzemajo stališče, da ima smisel filatelije v prvi vrsti težišče v iziranju rabljenih znamk, ter argumentirajo tos voje stališče s tem, da je znamka postala ^znamka« šele s tem, da je služila svoji svrhi Ta argumentacija pa je dandanes brez podlage, ker je smisel moderne filatelije v glavnem le zbiranje, ena teženj zbiranja samega pa: čim večja kompletaci-ja; individualnega značaja je, na katerem področju filatelije se potem ta težnja udej-stvuje. Iz izkušenj je znano, da se za tako principielno stališče, kakor omenjeno, zavzemajo vobče le tisli zbiratelji rabljenih znamk, ki kvaliteti ne posvečajo dovolj pozornosti; svoje zbirke — ki tedaj nimajo vrednosti — potem opravičujejo s tem, da naglašajo: zbiranje rabljeuih znamk je edi no pravilno. Vprašanje gumiranja je vprašanje zase in še ni rešeno prav tako. kakor vprašanje »poštno svežih« (postfrisch) znamk. Znano je, da nerabljena znamka mora hiti opremljena z lepilom; a prav tako je tudi znano, da lepilo pospešuje v prvi vrsti razkroj barve, a potem tudi še uničenje znamke same. epilo na znamkah vsebuje kemične sestavine, koijh prva svrha je, da se more znamko nalepiti na pošiljko, dočim je trajnega obstoja znamke ne more jemati v obzir. Kemijske sestavine razkrajajo papir mnogo prej. kot bi to povzroči i tek časa. Vsled tega bi mnogi upoštevani filatelisti najraje oprali lepilo in tako podaljšali življenje svojim miljenkani, pa vendar tega storiti ne smejo. Do sedaj namreč velja načelo, da nerab':ena znamka brez lepila »ni več znamka t. orba zoper to naziranje je začasno brezuspešna, vsled česar se mora paziti na to, da je nerabljena znamka opremljena z lepilom, ne oziraje se na to, da lepilo utegne znamko uničiti. Za »poštno sveže* znamke se smatrajo one. na katerih ni opaziti sledov, da so bile pritrjene v zbirki. To je pretiranost, ki s filalelijo nima nikakc zveze in bi govorilo za to. da je znamka, kupljena na pošti po nominalni vrednosti, izgubila svojo vrednost, čim je bila učvrščena v zbirko! Kakor smo odločni poborniki skrajne pažje glede kvalitete znamke, ne moremo priznati, da vprašanje >poštno svežih« znamk postane nekako važno v filateliji kot taki. To vprašanje je izrazito trgovsko, ki se s stališča trgovca da mogoče opravičiti, ki pa je za filatelista povsem brezpredmetno. Zalo na; noben filatelist ne pristane na to, da se mu pri prodaji ali zamenjavi zniža vrednost inače brezhibne znamke zgolj zaradi tega, ker ni »poštno sveža«. S. V. žena v sodobnem svetu O reorganizaciji ženskega šolanja Skoro v vseh državah se danes kaže tendenca, ki stremi za tem. da bi se žene izrinile iz služb in obče iz javnega življenja ter omejile svoje delovno območje na dom in družino. Mož smatra ženo kot konku-rentko. ki je vpadla v njegovo področje, katero je po njegovem mnenju že od narave namenjeno samo njemu. Odpor proti prodiranju žen v poklice se je vedno čutil, toda pred nastopom gospodarske krize se ni javljal tako strnjeno in soglasno od moških in tudi od oblastev kakor danes. Gospodarska kriza in po njej povzročena brezposelnost pa silita moške, da posezajo po bolj radikalnem orožju, kakor so se ga posluževali nekdaj: zlo hočejo izruvati s korenino s tem, da ženski mladini onemogočajo poklicni študij. Pri nas se je to stremljenje posebno občutilo ob ukinitvi ženskih učiteljskih šol. Tudi po drugih šolah se kaže tendenca omejevanja ženske poklicne izobrazbe, in sicer zlasti s tem, da imajo pri sprejemu prednost moški, ne glede na kvalifikacijo. V izrazito fašističnih državah je v tem pogledu za ženo še slabše. »Neue freie Presse« je prinesla pred kratkim razgovor šolsko svetnico dr. Marijo Mareschevo, ki osvetljuje razmere v Avstriji. Iz njenega razgovora posnemamo, da se oni, ki so za-nteresirani na rešitvi tega vprašanja, delijo na tri skupine. Najmočnejša je prva skupina, ki je tudi najradikalnejša in ki zahteva, naj se ženski študij reducira do osnovne šole. Oni, ki to zahtevajo, zatrjujejo, da ženska ne potrebuje nobene izobrazbe, ker spada v dom in nikamor dru-|am. Zato da se ji morajo zapreti vsa pota. ;i bi jo usmerjala k drugim smotrom. Zastopniki druge skupine priznavajo sicer po-treoo ženske izobrazbe, toda omejiti se mora na smoter, ki ga je Paul de Lagardes oblikoval v nastopno krilatico: »Ženski moramo dati toliko izobrazbe, da moža ne dolgočasi.« V tretji skupini so zbrani oni, ki se zavedajo realnih dejstev in ki izku-šajo iz položaja, kakršen je danes, napraviti v človeškem in kulturnem pogledu pravilno dedukcijo. Samo od te skupine je možno pričakovati pravilno rešitev problema. Ob proučavanju realnih dejstev pride Marescheva do naslednjih zaključkov: velik del žen je danes razdeljen v dve polovici, izmed katerih ena je vključena v produkcijski proces, druga pa je okupirana samo z gospodinjstvom. V večini primerov izvršuje žena dvojno nalogo, namreč kot gospodinja in kot poklicna delavka. Ker pa more in mora imeti šola edini namen, da služi pripravi za življenje, se je treba tudi glede ženske izobrazbe vprašati v prvi vrsti, kaj terja življenje od današnje žene. Nikakor pt,nkfe« to raveiban ee. Večerni leiaj: od 6. do M; 8. io od Mi 8. do 9. ar«. Učna m« 2 Din. Pouk ee prične 4. decembra. Vpisovatv.'« dnevno. Cbri-Motor tarpod. Domo- branska cest* sierr. io. »«06-1 Površnik} troocboooort. aerajert snfc nji« Itd JUjboija uku) prt Presk«r>a. 8» P«" twta 14. 133-« Sv. Miklavž! Pridi in oglej si cene lepih praktičnih daril za Tvoje male in odrasle! Vljudno Te vabi tvrdka F. M. SCHMITT, Pred škofijo 2 — Lin-gerjeva 4, Ljubljana. Kurja očesa N»Jbotj9e gredet-rp proti kurjim oCeeom »CLa-veo< je maet Dobite r lokarnaii. drogort-j»h »44 mr»TiK»! io vror aice ic glaime-gi ek!idr.£č« 0i>vi;U) ee pooeredii! M. Hrnjak lekarnar — Sisak. Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je gospa OLGA ŽOHAR trgovka v Kamilici pri Maribora nenadoma, po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 44. le- j tu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob | 3. uri iz hiše žalosti v Kamnici. Kamilica pri Mariboru, dne 2. decembra 1934. Globoko žalujoč MOŽ, OTROCI, in ostalo sorodstvo. t Nenadoma je umrla ljuba mamica, gospa OLGA ŽOHAR trgovka Pogreb nenadomestljive mamice bo v ponedeljek, dne 3. decembra dopoldne iz hiše žalosti v Kamnici na tamkajšnje pokopališče. Kam niča, dne 1. decembra 1934. OLGICA ln DAVORIN otroka, in ostalo sorodstvo * IVAN SKASA javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes ponoči po težki bolezni preminula v Zagrebu njegova soproga, gospa Alma Skasa, roj. Hofinger Pogreb blage pokojnice se bo vršil v ponedeljek ob 3. uri popoldne na župno pokopališče v šmartnem pri Velenju. Velenje, dne 1. decembra 1934. IVAN SKASA, SIN, in ostali sorodniki. Brez -»osebnega obvestila. j-. . • Urejuje Davorin Eavijem ~ izdaja ra konzorcij »Jutra* Adoll Ribnika*. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama Prane Jezeršek. — Za tnseratni del je odgovuita* aauj* ^uvuis. — Vsi i Ljubljani