Slovenec.
Amerikanski
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
Sl. številka.	«Toliet, Illinois, 6. maja leta 190-1.	Letnik XIII
KRVAVA BITKA OB REKI YALU.
Rusi so se borili po levje proti ogromni japonski premoči.
Umaknili se, a pokriti s slavo.
Petrograd, 28. apr. —Rusketor-pedovke vladivostoškega brodovja so pogreznile v noži 26. aprila japonsko transportno ladijo “Kinšiu Maru” (5000 ton vodnega odtiska). Rešenih je bilo samo 17 častnikov, 20 vojakov, 65 mornarjev in 85 ku-lijev. Vsi drugi so se z orožjem branili udati se in so utonili z ladi-jo. Tako poroča ruski admiral Jesen.
Nadalje poroča isti, da je vladi-voško brodovje 25. aprila pred Gensanom (Wonsan) potopilo razun japonskega parnika “Goyo Maru” tudi japonski parnik “Nakamura Maru”, nakar je spet odplulo v Vladivostok.
Sprejem junakov v Petrogradu.
Petrograd, 29. aprila. — Semkaj sc/dospeli preživeli od bojnih ladij “Varjag” in “Korejec”, uničenih pred čemulpom. Sprejem je bil tak, kot ga nastarejši Petrograjča* ni ne pamtijo. Nadadmiral vel. knez Aleksij je mornarje osebno sprejel in na stotisoče ljudij jib je navdušeno pozdravljalo. Triumfalni sprevod po mestu je bil velikansk. Na pojedini, prirejeni jim v čast, je spričo obeh carinj in drugih pozdravil car mornarje in rekel med drugim:	“Srečen sem, bratje moji,
videti vas zdrave na povratku. Mnogi izmed vas so se. s krvjo vpisali v junaško knjigo naše zgodovine. Imeni “Varjag” in “Korejec” ste naredili nesmrtnimi. Vsa Rusija in jaz smo bili ginjeni ob pripovedovanju vaših slavnih činov pred Čemulpom. Na vaše zdravje pijem, bratje.”
Japonska taktika.
Petrograd, 80. apr. — Vse vesti z bojišča kažejo na to, da bosta armadi generalov Kuroki in Oki, ki štejeta kaoih 100,000 mož, brzo marširali naprej in tako hitro kot mogoče prebrodili reko Yalu. Japonske transportne ladije so se tudi prikazale ob ustju reke in se bodo udeleževale operacij s pomočjo vojnih ladij. Japonci sedaj očividno slede taktiki, kot so jo uporabljali v kitajsko-japonski vojni, in so že zasedli Kulien Čeng nad Antungom, kjer so 1. 1895 prebrodili reko.
Bitka ob reki Yalu.
Petrograd, 1. maja. — Generalni štab objavlja sledeče:	“Davi ob4.
uri so otvorilli Japonci s 47. topovi strašno streljanje na našo lego pri Turenčenu in naše čete pri Potje-linskem. Ogromna premoč japonska v topništvu in velike naše iz cmbe so generalu Sasuliču razjasnile, da je nemogoče držati se Turenče-na. Vsled tega se je ukazalo, naj se čete umaknejo.”
Zmaga nima velicega pomena.
Berlin 2. maja. — Večerne izdaje tukajšnjih listov mislijo, da japonska zmaga nad Rusi nima tistega pomena, kot se ji je začetkom pripisoval. V berlinskih vojaških krogih se je pričakovalo, da se Rusi umaknejo, ker so imeli itak le malo čet ob reki Yalu, ponajveč 17,000 mož, a v ognju jih je bilo kvečjemu 50(f0.
10,000	proti 80,000.
Petrograd, 3. maja. — Po ravnokar dospeli vesti je obstajala vsa vojna sila generala Sasuliča ob Yalu iz 15 batalijonov strelcev po 80C mož ia pet baterij ali 40 topov. En polk ia treh betalijonov in dva v Antungu stoječa batalijona se v nedeljo niso udeležili bojev in se umaknili brez izgub. Višine pr Kiulienčingu in Husanu so branili 4 polki in 4 batarije, t. j. kacih
10,000	mož z 82 topovi proti 80,000
Japoncem s 176 topovi. Ti topovi so zakrivili premago generala Sasuliča, ker je bilo mnogo težkih med njimi, a Rusi so imeli pri sebi samo lahkih.
Rusi so se umaknili.
Petrograd, 3. maja, zvečer. — Službeno poročilo generala Kuro-ropatkina z dne 2. maja pravi, da so se čete generala Sasuliča umaknile v dobrem redu in nazadnje dospele v Fengvangčeng. Izgube ob Yalu pripisuje premoči japonskega top-aištva.
Napačno izveden ukaz.
Petrograd, 3. maja. — Generalni štab zagotavlja, da ni general Sa6u-lič imel nikakih rezerv v bližini, ker niso bile potrebne, kajti Sasulič je imel naročilo, Japonce samo opazovati in vznemirjati, a ne zavirati.
Ruska zmaga na morju.
Petrograd, 3. maja. — Poročilo, po katerem je napravil podadmiral Togo obupen poskus, vhod v por-tartursko luko zapreti, se potrjuje. Podkralj Aleksejef poroča službeno, da so Japonci poslali preteklo noč osem ladij zažigalk, da bi jih pogreznili ob vhodu v luko". A ruske torpedovke in baterije na suhem so pogreznile vsoh osem ladij. Poleg tega so Rusi pogreznili dve japonski torpedo vk-i.|
Rusi reševali Japonce.
Port Arthur, 3. maja. — Moštvo japonskih ladij zažigalk, ki so bile davi pogreznjene ob poskusu, zapreti vhod v luko, se je poskušalo rešiti v čolnih. A mnogo jih je ponesrečilo ob minah. Druge so Rusi rešili. Ob jutranjem svitanju je bilo videti več Japoncev, kako so plezali na jambore pogrezajočih se ladi], in Rusi so jim hiteli napomoč. Trinajst izmed ranjenih Japoncev je od tedaj umrlo. Preživele so Rusi oskrbeli s hrano in obleko ter ranjence spravili na bolniško la-dijo “Mongolija”. Zjutraj je bilo videti še 10 sovražnih torpedovk; dve so Rusi pogreznili, ostale pregnali. Mesto je mirno. Velike množice so davi gledale morsko bitko z velikim zanimanjem.
O krvavi bitki.
Petrograd, 4. maja. — Žalost, ki je vladala včeraj, je bila danes pregnana, ko je narod čital o slavnih činih peščice korenjaških konjenikov pod generalom Sasuličem v bitki zoper cvet mikadovih čet ob reki Yalu.
Mrtvecev kar v kopicah.
Sedaj je jasno, da ni bilo več kot
8,000	Rusov v bitki ob Yalu proti japonski armadi broječi 40,000 mož (torej eden proti petim). Ruske izgube so znašale do 2,000 mož, a japonske najmanj trikrat toliko. Ob reki so ležali japonski mrtveci karv kopicah v pravem pomenu besede in gen. Kurokijev uspeh je bil tako drago plačan, da ga Rusi smatrajo bolj za poraz nego zmago.
Po levje se borili Rusi.
Gen. Kuropatkina brzojavka pravi, da so se Rusi borili uprav po levje ter s tako “bulldog”-vztrajno-stjo in hrabrostjo proti ogromni premoči sovražnikovi, da je japonska takozvana zmaga kar zatemnela in se skrila pred junaštvom carjevih vojakov. V boljši luči se vidi sedaj tudi gen. Sasulič, ki je po svoji srčnosti prizadel tacih udarcev Japoncem.
Duhovnik s križem naprej.
Ljudstvo je zlasti ganila brzojavka o brezupnem naskoku z bajoneti 11. polka. Ta je udaril nad sovražnika med sviranjem godbe in trobentanjem, a duhovnik na čelu je kazal s križem pot naprej med grom za dom in vero — ta duševna slika je ruska srca kar pretresala. Preživeli od tega junaškega polka, ki so prodrli skozi sovražne vrste, pravijo, da je na mestu obležalo več nego 1000 mrtvih Japoncev.
RAZNOTEROSTI IZ DELAVSKIH KROGOV.
Kacili 12,000 uslužbencev pri Santa Fe-železnici zaštrajkalo.
Štrajk premogarjev, pekov i dr.
Topeka, Kan., 3. maja. — Skoro
12.000	mož, mašinistov in članov združenih unijskih organizacij na Atchison, Topeka & Santa Fe-že-lezniškem omrežju, je zaštrajkalo danes popoludne ob 5. uri. Štrajk se je odredil iz Washingtona potem, ko so se prizadeti izrekli enoglasno zanj. Število mašinistov znaša pač samo 800, in zato je štrajk po večini sočuten.
V tem mestu se je štrajk pričel tako, da so uposlenci našli vrata zaprta, ko so hoteli na delo. Oborožene straže so stale ob vhodih v velike delavnice in naznanile 2,000 delavcem, da ostanejo tovarne zaprte do nadaljnjega naznanila.
Uradniki so pa povedali, da so se delavnice zato vnaprej zaprle, ker se jedozvedeloo nameravanem štrajku.
Vse delavnice Santa Fe-sistema od Chicage do Albuquerque so zaprte.
Strajkarji zahtevajo uvedbo pravil kot so pri drugih železnicah in odpravo sramotnega detektivstva, ki je uvedeno pri železnici.
Predsednik 0’Connel od “Machi, nists’ Union” je brzojavil iz Washingtona,da so štrajkarji pripravljeni na dolgotrajen boj.
Pretnogarji štrajkajo.
Wheeling, W. Va., 3. maja. — Med 11,000 in 12,000 premogarjev na vzhodnem delu države Ohio, sub-distrikta št. 6, je v ponedeljek zaštrajkalo, ker se niso mogli pogoditi z operatorji.
Štrajk chicaških pekov.
Chicago, UL, 3. maja.— Posestniki večjih pekarij so včeraj ustanovili takozvano “Master Bakers Association” in se izrekli proti podpisu od pekovske unije predložene pogodbe. Nadalje so sklenili, da ne bodo nikakor trpeli, da se neunijski peki odrivajo od njih pekarij.
Kruh iz Pittsburga.
Chicago, 111., 4. maja.— Medtem ko so včeraj unijski peki stražili po štrajku prizadete pekarije, so se teh veliki vozovi odpeljali na Union-kolodvor, kamor je baš dospelo 30, 500 hlebcev kruha iz Pittsburga, Pa., da so ga naložili in šli razvažat mnogobrojnim odjemalcem. Posla-tev je oskrbela “Adams Exprès Co.” in naročila od “Merchant Bakers Association” v Pittsburgu. Danes dojde druga poslatev od istotam in
3.000	hlebcev pošlje Milwaukee.
Delavske uovičice.
Terre Haute, Ind., 3. maja. — Šeststo premogarjev v štirih rudnikih Sullivan-countyja je zaštrajkalo.
San Francisco, 4. maja, —Županu Schmitz se je posrečilo, odvrniti preteči štrajk pri pocestnih železnicah.
Cleveland, 4. maja. — Tu se je pričela 29. konvencija od “Amalgamated Association of Iron, Steel and Tin Workers”. Navzočih je kacih 200 delegatov.
Grand Rapids, Mich., 4. maja.— Tu je zaštrajkalo 500 unijskih voznikov (Union-Teamsters).
Boston, 4. maja.—Razne pekarije so ugodile zahtevam štrajkarjev.
Ogri zadovoljni.
Budimpešta, 29. maja.—Vest iz Washingtona, da se ni uveljavil v postavo predlog senatorja Lodge,ki zahteva izključitev iz Združ. držav vseh inozemcev, “katerih izselitev se je izvršila po dogovorih med vnanjimi vladami in parniškimi družbami”, je v tukajšnjih vladnih krogih vzbudila veliko zadovoljnost. Sedaj mislijo, da pogodba s Cunard-družbo ne bo imela več nadaljnjih zavir.
Naznanilo naročnikom.
Zadnji teden smo odposlali opomine vsem onim naročnikom, katerim se je iztekla naročnina in iste do sedaj še niso ponovili. V začetku leta ko smo znižali naročnino, smo dejali, da bo sedaj cena listu $1.00 na leto, ako zanj naprej plača t. j. da ponovi naročnino kakor hitro je kdo obveščen, da se mu je ista iztekla, drugače pa, da bo cena še vedno $2. Naš namen je bil čitatelje vspodbuditi k rednejšemu plačevanju
Da ne bo potem nobenih izgovorov in da nas vsakdo določno razume, ponavljamo še enkrat, da bo onemu,ki ne plačaletošnje naročnine pred prvo polovico t. j. 12. junijem t. 1. veljala stara naročnina, ki je $2 na leto.
Kogar se to tiče je naprošen, da ponovi naročnino in si tako z lahka prihrani $1.00.
UpravniŠtvo.
Dr, Antoniu Dvoržak mrtev.
Praga, 1. maja.—Slavni godbeni skl 'datelj češki Dr. Antonin Dvor-žak. bivši ravnatelj konservatorija vNewYorku, in poznejši reditelj praškega konservatorija, je tu danes naglo podlegel srčni kapi. Rodil se je 1. 1841. blizu Kralupa. Pripadal je največjim godbenim skladateljem novejše dobe in slavil s svojimi skladbami po vsem svetu, zlasti v Londonu, prave triumfe.
Imenitna iznajdba,
Berlin, 30. apr. — Inženir Mara, ki je že dalje časa iskal sredstva, da bi omogočil, spraviti potnike na ekspresni vlak med hitro vožnjo in z n jega, da se izogne zamudam vsled ustavljanja na postajah, je ustrojil električen voz, ki stoji na postranskem tiru, ko ekspresni vlak vozi po glavnem tiru. Ko se vlak mimo pelje, se električni voz jame premikati in, ker vozi hitreje nego vlak, ga kmalu doide. Grabežno železje se potem vrže na dotične kljuke na vlaku in potniki se izmenjajo. Poskusi so dokazali, da je možno vlak doiti v 8 minutah in potnike izmenjati, nakar se električni voz vrne na postajo, kjer odloži potnike.
Domotožen maček.
Salt Lake City, Utah, 30. apr. — Prepotovavši razdaljo 337 milj, pre-plezavši visoko gorovje in prema-gavši več samotnih puščav, se je danes neki maček vrnil. Ta mačji klativitez je pripadal Johnu M. Westu iz Salt Lake. Pred tremi tedni je pa ukradel lepo ribo iz kuhinje. West je nato dejal žival v vrečo in jo skril pod sedež na vlaku San Pedro, Los Angeles in Salt Lake-železnice. Maček se je zastonj vozil do Calientsa, Nev., predno je bil najden in osvobojen. Danes se je spet prikazal, ves slab in shujšan, v Westovo hišo in je prosil živeža. “Prošnja” mu je bila uslišana.
Zrakoplovstvo napreduje.
San Francisco, 3. maja. — Dr. August Greth, iznajditelj vodljivega zrakoplova, je včeraj napravil uspešno vožnjo na poskus. Vožnja je trajala eno uro in iznajditelj jo je popolnoma imel pod svojo oblastjo.
Sam Parks umrl v ječi.
Ossining, N. Y., 4. maja. — Sam Parks, potujoči (walking) delegat unije kovačev iz New Yorka, ki mu je bilo dokazano izsiljevanje v zvezi z zidarskimi štrajki, je umrl ob 7. uri 15. min. davi. Obsojen je bil v Sing Sing za osemnajst mesecev. A kmalu je obolel in umrl za jetiko.
Panamski kanal.
Panama, 4. maja. — Kanal je bil formalno prenešen Združ. državam davi ob 7. uri. Sprejel ga je major general Brooks in njegov štab v imenu Združ. držav. Mnogo odličnih Američanov je prisostvovalo ceremoniji, ki se je zaključila z razvitjem ameriške zastave.
ST. LOUIS LETOS CILJ MILIJONOM.
Svetovna razstava kaj slovesno otvorjena ob ogromni udeležbi.
Tekmovanje na polju prosvete.
St. Louis, Mo., 30. apr. — Bila je J. ura 4 min., ko se je med zvonjenjem vseh zvonov, med prepevanjem navduševalne pesni “Star Spangled Banner” in urnebesnimi hura-klici stotisočerne množice otvo-rila razstava. Nebo je bilo brez oblačka.
St. Louis, 30. apr. — Dolgo pred
9.	uro dop. je pritiskala ogromna množica ljudi pri raznih vhodih na razstavišče. Ob 9. uri so korakali uradniki in ravnatelji razstave ter člani raznih komisij na “Plaza St. Louis”, sredi razstavišča, kjer so se vršile otvoritvene slovesnosti. Na čelu so korakale Jefferson-straže, ki imajo opravljati na razstavišču policijsko službo, in tem so sledile razne godbe.
Z nasprotne strani so pa dohajali zastopniki vnanjih vlad v svojih gala-uniformah in tretji sprevod, obstoječ iz zastopnikov raznih držav te republike, je tvoril zaključek pa-radnikov.
Slovesnosti je otvoril razstavni predsednik dr. R. Francis, a posvetil je razstavo z nagovorom Rev. Frank
M.	Gunsaulus iz Chicage.
Ko je zbor odpel “Hymn of the West” in “America”, je vojni minister Taft kot zastopnik predsednikov imel zadnji govor, čigar konec je tvoril znamenje za otvoritev razstave po predsedniku Rooseveltu. Tačas je sedel zadnji v Beli hiši in ko je tjakaj dospelo dogovorjeno znamenje, je pritisnil s prstom na ma[l gumb, električen tok je šinil iz Washingtona v St. Louis in na razstavišču so stroji oživeli in za-brnčali. Na tisoče zastav in praporov na raznih zgradbah se je razvilo in zavihralo, vodometi v laguni so jeli brizgati bisere, navdušena množica je vzklikala in gromko ploskala, a vse godbe so svirale “Star Spangled Banner”.
S tem so bile slovesnosti zaključene, a razstava je bila resnično otvorjena.
Roparja usmrtila duhovnika.
Omaha, 4. maja. — Father Edw. Geary, pomožni duhovnik cerkve sv. Družine, je umrl davi vsled napada po dveh neznancih, ki sta ga sinoči izvabila do vrat, češ, da sta v stiski. Verojetno je, da sta ga zamenjala s č. g. Fitzgeraldom in mislila, da prihaja od neke dobrodelne veselice z dohodki v svojem žepu.
Napad ua uuuo.
Wheeling, W. Va., 29. apr. — Neki klativitez je danes obiskal “St. Joseph’s Convent” v središču mesta, in ker mu sestra Alma, ki je prišla odpret vrata, ni mogla dati na njegovo prošnjo celega dolarja, je zagnal steklenico vitriola v njen obraz. Njeno stanje je kritično in izgubila bo vid. Sestra je stara kacih 20 let. Zadnjo jesen so jo bili napadli trije črnci, ki so sedaj v kaznilnici.
Vojna v Južni Ameriki.
Rio Janerio, 3. maja. — Govorica se raznaša, da so se razglasili ukazi za mobilizacijo brazilijanskih čet in za koncentracijo vseh sil v 1. vojaškem distriktu po krajih ob meji, kjer so pričele peruanske čete prodirati v Brazilijo. (Dotično ozemlje obsega dolini Jurua in Purus.)
Protlžidovskl izgredi.
London, 3. maja. — Iz Dunaja je dospela posebnabrzojavka, pokateri so se pripetili resni protižidovsbi izgredi v Lvovu, Galicija, zadnjo soboto. Bilo je baje o oseb usmrčenih in mnogo druzih hudo ranjenih.
Oblak se utrgal.
Florence, Colo,, 2. maja. — Oblak se je utrgal v Greenhorn-pogor-ju, osem milj južno od tukaj, vsled česar je reka Arkansas narasli deset čevljev v manj nego jedni uri. En most čez reko je odnesla in mostovi Santa Fe & Florence-Cripple Creek železnice so v največji nevarnosti. Tiri so pod vode in promet je ustavljen. V severnem, koncu mesta so ceste spremenjene* reke in kleti poplavljene.
Sv. oče in Fjrancija.
Rim, 3. maja.—Papež se je ostre pritožil pri evropskih katoliških vladarjih po nuncijih radi preziranja od strani Francije, ki se je pokazale ob posetu predsednika Loubet v Rimu, in pričakuje se odstranite» francoskega poslanika iz Vatikana.
Milijonar proti davkom.
New York, 3. maja. —■ Russell Sage, znaki skopuh, žuga, da se bo izselil iz New Yorka, če se bo cenile njegovo osebno lastnino na 2,000,-000 in bo moral od te svote plačati davek. Njegov zastopnik je šel v davkarijo in zahteval, da se cenite» zniža na $1,500,000. A davkar j« z nasmehom vrgel zastopnika skozi vrata.
109 milj v 1 uri.
Detroit, Mich., 30. apr. — Danca je došlo službeno poročilo, ki javlja, da je vozil vlak Michigan Central-železnice predsednika Ledyarda in predsednika Newmana v Chicago z dotlej nedoseženo hitrostjo 109.4 na uro. To se je zgodilo v srede med Brownsville in Springfieldom, Out., 550 milj. Nihče ne prekosi Američanov tozadevno.
Kongres zaključen.
Washington. D. C., 28. apr. — Drugo zasedanje 58. kongresa se je zaključilo danes ob 2. uri popoldne« Senator Allison, predsednik odbora za dovolitve, je predložil sestav® dovolitev v tem zasedanju, iz katere je razvidno, d« se je topot $28,000,-000 več dovolilo nego v prejšnjem zasedanju. Troski za mornarico se se zvišali za $16,000,000, a za po-štarstvo za $,8000,000. Skupne dovolitve so znašale $781,574,627.99, to je skoro 800 milijonov dolarjev*
Snežni viharji.
Cripple Creek, Colo., 2, maja.— Vihar, ki se je začel v nedeljo, se je razvil danes v popoln blizzard. Do opoludne je že ležalo nad dva čevlja snega po mestnih cestah ia dvakrat toliko po gorah. Zameti so 5 do 7 čevljev visoki. Električne in parne železnice so ustavljene in kupčija snlošno počiva.
Harrison poražen.
Chicago, 111., 3. maja. — Harrison poražen! Zupan in njegov brat sta pri včerajšnjih prvotnih volitvah izgubila vso politično bodočnost. Wm. R. ITearst in John P. Hopkins sta izišla zmagovita iz boja, ki se je srdito vršil. Harrison je izgubil v svojem lastnem primarnem distriktu, v 21. wardu 1. dt-strikta. Demokratje so se naveličali njegovega “boss”-ovstva.
50 oseb ponesrečilo*
Kimmswick, Mo., 30. apr. —V St Louis namenjen iposebni vlak St. Louis, Iron Mountain & South-ern-železnice je skočil iz tira. Pravijo, da je bilo skupaj 50 oseb usmrčenih ali ranjenih. Izpod razvalin so izvlekli že 9 mrličev.
Velike izgube.
Petrograd, 1. maja. — Japonske izgube >ob reki Yalu v nedeljo so znašale 700 mrtvih in ranjenih. Rusi so izgubili nad 800. Japonci so vzeli 28 brzostrelnih topov, ujeli 20 častnikov in mnogo vojakov. Rusi so dvakrat hrabro vztrajali.
«
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 4. maja. — Šolska veselica, ki jo je priredila mladež slovenske šole v korist novi cerkvi v nedeljo 1. maja popoludne v Golobičevi dvorani, se je v vsakem oziru obnesla izborno. Skrbno sestavljeni vspored je bil sledeči:	1.
Dobrodošlica. 2. Welcome Song. Pele deklice 4. in E. razreda. 3. Male mlekarice. Pele deklice 1. in
2.	razreda. 4. Christian Band March. 5. Mali deček, ki bi bil rad velik. Komičen prizor, predstavljali dečki 1. in 2. razreda. 6. Come, buy my flowers. Pele deklice 4. in 5. razreda. 7. Clown Drill. Predstavljali dečki 4. in 5. razreda.
8.	Sv. Germana. Drama, predstavljale deklice 4. in5. razreda. Skupina (tableaux). 9. Fairy Bells Song. Pele deklice 2. in 3. razreda.
10.	Sklepčna pesem. Pele deklice
1.,	*., 3., 4.in 5. razreda. Skupina. Vse te točke je izvajala naša nade-polna mladež tako spretno in zaokroženo, da se občinstvo ni moglo načuditi. Prisotni stariši so z veseljem opažali, v kake umetnike v malem so se razvili njih ljubljenci in ljubljenke pod umnim vodstvom naših velezaslužnih šolskih sester in č. g. župnika F. S. Šusterčiča. Golobičeva dvorana je bila polna hvaležnih gledalcev in poslušalk, katerim se je vsem brala radost na licu, zročim tako lep napredek, kot ga je o tej priliki spet pokazala naša šolska mladež.
—	Nad 60 se je zvišalo število tistih Slovencev, Hrvatov in Slovakov, ki so šli pogledat Eastland Hills in si tamkaj kupili lot po res vredni ceni. Kajti že lega tamo-šnjih zemljišč samaposebi človeka kar kliče in miče, da si zaželi postaviti tamkaj ne bak šatorček, nego fletkano hišico, v katerej se bo dobro počutiti i pozimi.
—	Znana velika slovenska tvrdka “The Eagle” se ta teden preseljuje v svoje nove, ogromne prodajalne prostore čez Chicago-cesto. Častno je pač za vse jolietske rojake, da bo odslej naj večja in najlepša trgovina v našem napredujočem mestu — v slovenskih rokah.
—	Alojzija Žagar je vložila tožbo proti Continental Casualty-kom-paniji za $1,500 zavarovalnine, ka tere jej po njenem soprogu družba noče izlepa izplačati.
—	Jolietova soha, ki stoji sedaj pred tukajšnjo javno knjižnico, je dospela v Joliet zadnji četrtek. Napravil je sohoSigrud Asbjornsen. Slavnega odkrivatelja predstavlja v lovski opravi, a dolgocevko v levi roki in tako izrazito, da se človek nehote zamisli v tiste čase, ko so še rdečekožci vihteli tamahawk ob reki Desplaines, kjer se dandanes dviga jo nešteti dimniki in plavži našega industrijalnega mesta.
—	Sele sredi maja bo mestni svet odločil glede povzdige skozi Joliet vodečih železniških tirov. Nekatere železniške družbe še vedno niso sklepčno gotove s svojimi tozadevnimi načrti.
—	Mr. John D. Paige je po listih razglasil, da namerava prihodnjo spomlad kandidirati za župana.
—	Na dobrodelnem pikniku, ki ga priredi v nedeljo 15 maja v Thei-lerjevem parku v korist novi slovenski cerkvi slovenska godba “Stone City Band”, bodo poleg slovenskih ¡sodelovala tudi hrvatska društva. Vse kaže, da bo piknik izvenredno imeniten,ker se pojdemo po dolgotrajni zimi pač vsi radi malo poradovat pod milo nebo in na travico zeleno.
—	Zdravstveni department se bori zoper nov izbruh osepnic (smallpox) in do torka opoludne je imel petnajst Blučajev na roki. Pet izmed teli je pod kvaranteno na domovanjih, a deset bolnikov je v bolnišnici za kužne (pest house). Večinoma so se pojavile med priseljenci,zlasti ponekod na State cesti in soseščini ter na Nicholson cesti. Dr. Cushing namerava naprositi mestni svet, da ukrene potrebno za nakup primerni ga prostora za novo začasno bol--
nišnico, ker je omenjena za kužne prenapolnjena. Ta položaj se je razvil zadnjih par dnij in zdravstveni uradniki imajo skrbij čež glavo.
—	Stari mestni sovet se je umaknil novemu v ponedeljek zvečer. Seja se je otvorila ob 8. uri spričo navzočnosti vgeh članov. Cvetlice so krasile mizi novoizvoljencev Nicholsona iz 1. in Burkea iz 5. warda. Gledalcev je bilo zbranih vsepolno. Točke dnevnega reda so se obravnavale brez zamude. Cestni superintendent Smith je poročal o slabem stanju mostov čez reko na Jefferson in Cass cestah ter predlagal, da se tlak nemudoma preišče in popravi. Sprejeto. Nadalje se je prečital ugovor 110 posestnikov na Granite cesti in po soseščini, da naj se nedovolilicenca Jožefu Gretza za salun pod h. š. 530 na imenovani cesti. Ugovor se je izročil licenčnemu odboru. Vročen je bil tudi protest posestnikov na Mili cesti glede dovolitve elektrarni (Economy Light and Power Co.), napraviti vzvišen tir (elevated track) na rečeni cesti, češ, da je nevaren občinstvu v velikem. Izročen je bil protest cestnemu odboru. Nato se je potrebno ukrenilo še glede več točk, ter se sklepčno odobril mestni mesečni račun.
—	Jednoglasno je bil sprejet na ponedeljkovi seji po aldermanu Nicholsonu podpirani predlog, da se dovoli krčraarska licenca našemu dobroznanemu rojaku Antonu Hor-watu na 407 North Chicago cesti.
—	Ponesrečil je v tukajšnji jeklarni v torek zjutraj mašinist Charles Thalheim. Nesrečneža je ujelo med dvema kavama (box cars) in mu glavo strašno zmečkalo. Bil je star 35 let in je šele nedavno dospel v naše mesto. Unija mašinistov inu priredi pogreb iz slovenske cerkve.
—	Na Joliet & Plainfield črti pocestne železnice je bil zadnjo nedeljo tak promet, kot še nikdar ne. Dan je bil lep, vsaj dopoludne, ko so Jolietčanje kar naskakovali kare. Najprej so odrinili raznoteri ribarji in ribiči, iskat sreče in rib. Pozneje so se pa ženske in otroci napravili na pot, uživat prvikrat pomladno veselje pod milim nebom A tudi druge črte niso zaostajale glede prometa. Občinstvo je hitelo zlasti tudi v Theilerjev park, kjer je priredila neka godba koncert.
—	T. J. Burns, eden višjih agentov Chicago & Alton-železnice, je izjavil, da bo junij najboljši mesec za poset svetovne razstave v St. Louisu. Pravi namreč: “Tačas bo vse dejanski dogotovljeno in pripravljeno za obiskovalce. To bo najprijetnejši mesec razstave. Julij bo vroč in avgust še bolj. Junija meseca tudi še ne bo tacega navala kot pozneje poleti. Prenočišča bo lože dobiti in sploh v vsakem oziru najugodneje.”
—	John Francisca je bil zasačen, ko je kradel premog na tirih Alton-železnice. Sodnik ga je kaznoval za $95 in stroške. Zasačen je bil že drugič pri kraji.
—	Klativitezi kot marelarji (um-brella-mendlers) vznemirjajo prebivalstvo po predmestjih. Policiji dohajajo neprestano pritožbe, zlasti od žensk, katere love na limanice navihanci, ki pravijo, da po poklicu popravljajo dežnike, a resnično pa pod to tvrdko tihotapijo in voharijo, kje bi mogli kaj stakniti kot uzmo-viči, ker druzega posla jim ni mari. Najbolje stori, kdor nobenemu takemu neznancu nič ne zaupa, ker se mu navadno predstavlja volk v ovčji koži.
—	Dobro službo dobi takoj zanesljiv mož ali dorastel mladenič vešč slovenskega, hrvatskega in angle-škega jezika za kolektiranje. Služba stalna in dobra prilika za napredek. Vprašati je v sobi 401 Barber Bldg.
20t2
Eveleth, Minn., 2 5.. apr. —Dne 20. aprila v jutro ob 6. uri je mirno v Gospodu zaspala na domu svojega naj mlaj šega sina gospa Margareta Murnik v 80. letu svoje starosti.
Pokojnica je bila mati deveterih otrok, izmed katerih so sedaj le še trije pri življenju:	Najstarejši An-
ton Murnik, sedaj v San Francisco, Ca)., kateri je bil pričel 1. 1891. prvi slovenski časopis v Ameriki, imenoma “Amerikanski Slovenec”, in sicer v Chicagi, a ga po objavljenih desetih številkah prodal č. g. Job. F.Buhu v Toweru, iz čigar posesti je prešel v posest amerikansko-slovenskega tiskovnega društva v Jolietu, 111.; drugi sin Alojzij, ki tudi živi v San Francisco, in naj-mlajši sin Janez, pri katerem je pokojna mati stanovala odzadnjega junija in ki je gotovo mnogo Slovencem znan kot trgovec v Toweru in zadnjih devet let v Evelethu, Minn.
Pogreb se je vršil v soboto 22. aprila ob ^9. uri dopoludne iz cerkve sv. Družine, kjer se je opravila peta črna maša, ki jo je pel č. g. Math. Bilban.
Pokojnica je prišla v Ameriko pred 14 istimi leti s svojim možem in sicer v Tower, Minn., kjer sta takrat stanovala dva sinova. Ali oče Murnik, ki je bil tačas star uže 76 let, je dva meseca po dohodu umrl in bil pokopan v Toweru 1. 1892. Ko se je pokojni Andrej Murnik preselil v Virginijo, je šla mati ž njim, kjer je pri njem stanovala do dne 1. junija lanskega|leta, ko je Andrej ponesrečil v rudniku v Chisholmu in umrl. Nato je Janez vzel mater k sebi v Eveleth.
J.	J. M.
OPOMBA KOR. Blagi pokojnici ostane hvaležen spomin zlasti zato, ker je ameriškim Slovencem podarila vrlega sina Antona, katerega je Bog izvolil, da je prvi začel buditi rojake v novi domovini z listom, pisanem v premili slovenščini. Kako imeniten je bil Antona Murnika čin, nam ni treba poudarjati; o njem bo z zlatimi črkami govorila bodoča zgodovina Slovencev. Rajni Margareti Murnikovi svetila večna luč!
Cleveland, O., 28. apr.—Trikraten poskus samomora je naredila zadnji pondeljek v mestni ječi neka Jennie Bambam. Aretovana je-bila vsled pijančevanja. V ječi se je trikrat obesila, toda so jo stražniki še vselej pravočasno rešili.
—	Daši je clevelandska poulična železnica obljubila poskrbeti za boljšo postrežbo zlasti zjutraj in zvečer, odkar je zvišala vožnjo pred nekaj tedni, vendar je stanje v tem oziru vedno slabše. Kare vozijo zelo poredkoma in v nedoločnih časih. Vsled tega je sklenil mestui svet, da bo sedaj sam določeval, kako pogostoma morajo kare voziti zlasti zvečer, ko se delavci vračajo z dela: na St. Clair St. vsaki dve minuti,na Willson ave. vsako minuto, na Union St. vsake tri minute. Po druzih progah bo tudi postrežba zboljšana.
—	Nespametna navada, da za no-
voporočencema mečejo riž, je v torek skoro povzročila smrt nekemu kočijažu. Poroka se je vršila na 64 Noyes St. Svatje so metali no-voporočencema riž, vsled česar so se konji splašili. Voznik je zadobil poškodbe, ki bodo najbrž povzročile njegovo smrt. Nevesta je bila tudi težko poškodovana.	JV. D.
Calumet, Midi«, 29. apr. — G. Paul Shaltz, ki je bil dve leti in pol uposlen v tiskarni “Glasnika” kot upravitelj, odpovedal se je prosto voljno tej službi z dnem 1. maja, ker bode prevzel gostilno v hiši g. Paula M. Špeharja na sedmi cesti.
—	Društvo sv. Jožefa in društvo sv, Cirila in Metoda sta imela skupno obhajilo pri prvi sv. maši pretečeno nedeljo. Obe društvi sta bili polnoštevilno zastopani ter ju je sprem-ljevala slovenska godba. Krasno vreme je pospeševalo parado po mestnih ulicah. —Na binkoštno nedeljo, dne 22. maja pa bo skupno pristopilo k mizi Gospodovi društvo sv. Petra. Spremljevala bo društvo tudi slovenska godba.
—Kakor čujemo iz gotovega vira, se je veleč. g. župniku Martinu Pakižu zdravje povrnilo v toliko na bolje, da bo zamogel v teku jednega meseca se vrniti nazaj.
—	Naši rojaki na Calumetu pričeli so se trumoma seliti v staro deželo. Nekateri samo na obisk,
J. Smolkovič
j spoštovan meščan iz New Salem,
I
Pa., ni mogel najti pomoči v svoji dolgotrajni bolezni.
Trmerjevo zdravilno grenko &
vino
ga je popolnoma ozdravilo.
“Jaz podpisani sem Vam iskreno hvaležen za ozdravitev moje dolgotrajne bolezni na želodcu. Potratil sem mnogo denarja za različna zdravila in zdravnike, a nisem mogel najti nikake pomoči. Trinerjevo zdravilno grenko vino pa mi ni samo olajšalo bolečine ampak me do cela ozdravilo. Isto je najboljše zdravilo za želodec. Sedaj se zopet počutim popolnoma zdravega,
Vaš hvaleležni
J. SMOLKOVIČ.”
deluje vedne na sedež bolezni, želodec in obisti. Ozdravi namreč njegove mreničaste vezi, ki so obolele vsled vznemirjenja po raznih krogljicah in zdravilih. Isto jih ojači ter jim omogoči, da zopet opravljajo svoje delo.
!*
Pazite se ponaredb. Dobi se v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOSIPA TRINER
799 S. Ashland Ave. Pilsen Station, Chicago.
drugi v stalno bivanje. Pretečeno nedeljo odpotovalo jib je petnajst in kakor se govori, jih namerava še dvakrat toliko oditi. Za nadomestek ni treba skrbeti, ker prihajajo nekateri iz Minnesote in druzih krajev v Zjedinjenih-držav. drugi iz stare domovine, dasi je ravno na Calumetu sedaj težko dohiti delo, odkar praznuje rov štev. 2 na Tamaracku. Dobijo pa delo po sosednih rudnikih in ob Copper Range.
— Daljavo 2464 milj med San Francisco, California in Mass City, Michigan prepolovàl je pes pek William Kioekas in sicer ne zaradi kake stave, ampak ker ga je v to prisilila ljuta potreba. Iskal je dela, katero je izgubil v San Francisco in šele v Calumetu ga je zamogel dobiti, kamor so ga poslale iz Mass City milosrčne duše. -Celo pot je hodil ob železnični progi.
____________ Gl.
Manistiqne, Midi., 29. apr. —
Tu sta naša rojaka brata Gorsche izdelala na Cedar cesti lepo dvonadstropno poslopje 48x85. V pritličju sta dva prostora,eden za prodajalne, drugi za gostilno. V drugem nadstropju se nahajajo velika dvorana in stanovanja za stranke.
Marquette, Midi., 29. apr. — Tukajšnja “Pioneer Iron Co.” je odposlala na svetovno razstavo v St. Louis natančno reproduciran model svojih plavžev v N. Marquette, ki so največji na celem svetu.
Iron Mountain, Mich., 2». apr. Na West Vulcan-rudniku v 15. rovu so prišli do tal, ko so 29 dni neprestano izsesavali vodo. Ta rudnik je bil poplavljen pred nekoliko meseci in bili trije rovi, vsak do 3,000 čevljev dolg,povsem napolnjeni z vodo. Delalo je 30 sesalk s skupno močjo
1,400	konjskih sil. Porabilo se je vsak dan 90 ton premoga.
Dulutli, Minn., 29. apr. — W.
A.	Richarda, komisar v glavnem zemljiškem uradu, izdal je razglas o dnevu in pogojih, pod katerimi se bode odprlo za naseljevanje 250, 000 oralov za kmetijstvo posebno
sposobne zemlje v Chippewa indi janski reservaciji v severni Minne-' soli. Dan je določen na 15. junija, in ker je zemljišče razdeljeno v tri okrožja, Duluth, Crookstou in Cass Lake, pričakuje se tri istodobne navale naselnikov. Vsaki naselniknaj se sam prepriča o kakovosti zemlji šča, kjer se hoče naseliti in naj ko hitro mogoče prosi za podelitev istega pod pogoji domovinskega zakona.	Gl.
Denver, Colo., 30. apr. — Ko je Charles H. Moyer, predsednik od “Western Federation of Minerb”, čigar obravnava pred višjim sodiščem se je imela vršiti, dospel 21. apr. z vlakom pod vojaško zaščito, je nastala mala kramola. Več oseb je bilo na kolodvoru, da pozdravijo Moyerja, med temi tajnik Haywood od “W. F. of M.”, ki je stopil na vlak in stresel Moyer ju roko. V tem hipu se je prikazal Capt. Bulkeley, ki je zamahnil, kot bi hotel Hay-wooda udariti. Haywood ga je prestregel in potolkel Bulkeleya, nakar sta ga dva vojaka zgrabila in odgnala z Moyerjem v Oxford-Hotel. Potoma je nastal spet prepir in Haywood je pobil dva vojaka. Tedaj ro priskočili drugi vojaki in rabili bajonete, dokler ni Haywood izgubil zavesti. Ko je došla policija, niso hoteli vojaki izročiti jetnikov.
Shrjock, W. Ya., 26. apr. — ^Tu v Shryock nas biva okoli 150 Slovencev, kateri imamo delo v gozdu ali šumi. Plača je še dosti dobra, a delo ne pretežko ali nevarno. Z vsem smo preskrbljeni, tako da se nam ne toži po mestnem življenju, katerega.smo bili poprej vajeni. Službo božjo imamo večkrat v naših prostorih, tako da smo popolnoma zadovoljni z vsem. Zadnjo nedeljo smo imeli posebno sle-vesnost tukaj, namreč prvo ženit-nino, katero sta obhajala Charles Lauše in njegova nevesta Josipina Hoegler. Nepopisna je bila radost vsih. Poroko in peto sv. mašo, ki se je brala v naših prostorih, opnavil je Rev. Karol F. Sehilpp, kateremu izražamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Pri sv. maši so pa peli naši rojaki v mili materinščini tako milo in lepo, da so marsikomu prišle solze v oči.	JV. D.
VABILO NA
VELIKI PIKNIK
— ki ga priredi —
SLOVENSKA GODBA
STONE CITY BAND
s sodelovanjem slovenskih društev
v nedeljo 15. maja 1904
na Theilerjevem parku, Joliet
V KORIST NOVI SLOVENSKI CERKVI.
Vabljena so vsa slavna društva k temu pikniku kot tudi vsi posamezni rojaki. Za dobro postrežbo, pijačo in prigrizek se bo obilno preskrbelo.
Vstopnina rojakom prosta.
K najobilnejši vdeležbi vabi ODBOR.
OOOOOOOOOOOtXXXXXX>OOOOiXXX3
I Anton Schager 1
S 411-412 Barber Bldg.	S
g	JOLIET, ILL.	g
O Oba telefona štev. 400 o
© Zavaruje hiše in poslopja ka- O S kor tudi pohištvo in premak- 5 K Ijivo lastnino proti ognju. g © Zavaruje tudi vaše življenje © O proti nezgodam in smrti, j? a
oooooooooooooooooooooooooo
Dobro vino!
Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višjo. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo.
IM. ROGINA
P. O. Bos «4.	CROCHET, CAL.
—	50letnica, odkar je/bila zidana trnovska cerkev v Ljubljani, je bila
10.	apr.
—	Premeščen je č. g. J. Gostiša, kapelan v Preddvoru za kapelana v Staro Oselico.
—Na Westfalsko skozi Ljubljano še je peljalo dne 11. apr. 300 delavcev, 12. apr. 64.
—	Iz Amerike skozi Ljubljano v svoje domačije se je peljalo dne 3. in 4. apr. 54 oseb, $. apr. 20, 12.
apr. 26.
>
—	Novi semlji. V Skocijanu pri Dobravi na Dolenjskem je vlada dovolila dva nova semnja dne 15. apr. in 15. julija.
—	Švedski kralj in kraljica sta si
11.	aprila ogledala poatojinsko j amo. V Postojni jih je pozdravil deželni predsednik baron Hein.
—	Zabavni vlak. Na železniški črti Ljubljana-Grosuplje bo od dne 1. maja do oktobra ob nedeljah in praznikih vozil posebni zabavni vlak.
—	Ogenj je uničil pri Postojni na prostoru 1-05 ha za 400 kron drevesc pogozdovalne komisije. Ogenj je povzročila iskra iz železniškega stroja.
--Umrl je g. Matija Peršin, obče-znani in spoštovani gostilničar na Gorenjem Rožniku v starosti 76 let. — Umrl je v Kolodvorskih ulicah pisar Henrik Jerom.
—	V Ljubljani je umrl 30. apr. deželnosodni svetnik v pokoju gosp. Karol Gestrin. Služboval je v Ribnici, Senožečah, Škofji Loki, Kostanjevici in Novem mestu.
—	V Krko je padel vsled epileptičnega napada delavec Franc An-žin v Novem mestu. Mestni policijski stražnik in hišni posestnik Ivan Hrovat ga je še živega rešil iz reke.
—	V Kamniku so pokopali 10. apr. 23letno Gabrielo Treven, hčer pokojnega gosp. L. Trevna, bivšega vrlo spoštovanega nadučitelja na Blokah in prej na Planini pri Vipavi.
—Umrl je dne 6. apr. v Virmašah po daljšem bolehanju gospod Ign. Ravnikar v 58. letu svoje starosti. Bil je jako skrben gospodar velikega posestva, prijazen in uljudea do vsakega.
—Tretji vlak na Vipavskem.S posredovanjem goriške in obrtne zbornice po mnogih prošnjah se je doseglo, da se uvede na vipavski železnici s 1. majem tretji vlak, ki bo vozil vsak dan.
—	V gostilni umrl. V gostilni Matije Moraveca v Idriji je 8. apr. kovač Jan. Tratnik, znan alkoholik, zaspal, sedeč pri pol litru vina. Ko ga je natakarica budila, zapazila je, da je Tratnik mrtev.
—	Pobiranje taks v občini Grosuplje: Za sprejem v občinsko zvezo 20 K, za izdajo domovinskega lista 20 v., za ženitovanjske zglasnice 8 K, za novo stavbo hiše za številko 12 K, za poselsko knjižico 20 v.
—	Boj mej naborniki. Mej fanti, so bili 8. apr. iz Oreheka in Velike Vodenice na naboru v Kostanjevici, je prišlo, ko so se vračali domov, do boja. Anton Jevnikar je dobil v tepežu take poškodbe, da je umrl.
—	Kri si je zastrupil. V deželni bolnišnici je umrl 12. apr. ponoči posestnik Anton Mlakar iz Dobrunj za zastrupljenjem krvi. 12. apr. popoldne je kidal doma gnoj in se pri .tem zbodel na trnu v nogo ter si zastrupil kri.
—	Pogorel je skedenj Rahneta v Vinji. Vsa ondi spravljena slama iu krma je pogorela. Zgorel je tudi en prešič. Škode je 6000 kron, zavarovalnina znaša 1200 kron. Zažgal je 3 in pol leta stari posestnikov sin z žvepljenkami.
—	Begun iz ljubljanske prisilne delavnice. Pred kakim letom je bil pobegnil iz ljubljanske prisilne delavnice 24letni Julij Tomič iz No-
vega mesta. A zasačili so ga sedaj v — Barceloni. Tamošnje oblasti so ga izročile avstrijskim.
□ — Tri leta v Ameriki. Janez Sparmblek, posestnika sin iz Dol. vasi, je pred tremi leti brez dovoljenja odpotoval v Amerike, ne da bi se prijavil za vojaški nabor. Sodišče ga je obsodilo na 14 dni zapora in na 10 K denarne globe.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 5. apr. ^5 Slovencev, 6. aprila 10 izseljencev, 7. apr. 8, 8. apr. 30 Črnogorcev, 9. apr. 13 oseb, 10. apr. 15, 11. apr. 70 Slovencev in 111 Hrvatov, 12. apr. 58 Slovencev.
—	Umobolni prijet. V šentpe-terski cerkvi v Ljubljani so dobili nekega umobolnega človeka. Odpravili so ga v bolnišnico, odkoder pa so ga prepeljali v blaznico na Studenec. Umobolni je posestnik Andr. Pajsar iz Šmartnega ob Savi.
—Deset delavcev je zapustilo delo v medvoški papirnici. Vodstvo tovarne je namreč delavcem pri izdelovanji celuloze znižalo pred kratkim plače. Delavci sedaj zahtevajo prejšnjo plačo.in pravijo, da gredo rajši na Koroško- delat želežnico, kakor da bi delali za sedanjo plačo.
—	Davki v Avstriji. V letu 1903 so se direktni in indirektni davki znatno zvišali. Direktnih davkov se je plačalo 1. 1903 297 milijonov kron, torej 7,4 milijona več kot leta
1902.	Indirektnih davkov se je 450 milijonov kron, nekako 12 milijonov več kot 1. 1902. Osebnega davka se je leta 1903 plačalo 3,2 milijona več. Hišnega davka se je plačalo 3 milijone več.
—Končni izid dopolnilne deželno-zborske volitve dne 7. apr. v okrajih Kranj-Tržič-Loka. Gorenjavas. V Oselici, Demšar 96 glasov, Novak 1 glas; v Poljanah nad Škofjo Loko: Demšar 32 glasov, Novak 30 glasov. — Uradno se razglaša, da je dobil kandidat katoliško-narodne stranke selški župan Fran Demšar 224« glasov, Novak pa le 893 glasov. 3 glasovi so bili razcepljeni, 6 glasov je bilo neveljavnih.
—Nagla smrt. 32letni kovač Iv. Tratnik je šel velikonočno jutro v Sp. Idrijo k “vstajenju”. Pil je pa pri tej priliki nekoliko preveč. Naj-preje je oslabel obležal na cesti. Ko so ga spravili naprej, zašel je pa zopet v prvo gostilno, katero je v Idriji dosegel, ter naročil pol litra vina. Še kozarec je natočil, pil pa ne več, ampak se naslonil na mizo kakor k spanju. Pa se tudi ni več zbudil, ker ga je zadela kap.
—	Monsignor Alojzij Stare umrl. Dne 10. apr. zjutraj ob pol dveh je umrl v Ljubljani v svoji hiši veleč, gospod Alojzij Stare po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti. Gospod Alojzij, tako so ga navadno imenovali, je bil rojen 10. junija 1836 v Mengšu iz znane Staretove rodovine. Njegovi stariši so ga iz-redili prav skrbno, imel jih je celo življenje v čislih. Preživeli so ga štirje bratje in ena sestra. Posvetil se je duhovnemu stanu in bil posvečen 26. julija 1859.
—	Oporoka preč. g. monsignora Stareta se glasi: univerzalni dedič brat dr. Jos. Stare. Dalje določa: -20,000 gld. naj se plodonosno naloži toliko časa, da bo mogoče zdotično svoto sezidati zavod za slepce. Za 2000 sv. maš 5000 gld., frančiškanom v Ljubljani, v kraje kjer je posloval, v Šent Vidu, Planini, Mengšu, na Rovih in v Ljubljani ustanove po 500 gld. za vsakoletni rek vi j. Delnice hotela “Union” zapušča knezoškofu za škofove zavode. Kuharici je zapustil 600 gl. Vsem, ki so mu bili kaj dolžni, odpušča vse dolgove.
—Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Anton Ihan je odšel v Ameriko mesto k naboru. Župan je poslal pismo, da je dotični umrl. Državni pravdnik predlaga prenos obravnave in zahteva župnijsko potrdilo. — France Koželj iz Hrastja pa je na svečnični dan Jožeta Fran-kota s cepcem tako močno udaril po
glavi in roki, da mu je lobanja počila in podlaktnica na dveh krajih. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — Janez Adam iz Gor. Pake je tudi šel v Ameriko pred naborom. Dobil je sedem dni z enim postom in 10K denarne globe. — Tomaž Lumpert iz Vel. Brusnic je dal svojemu sinu 300 kron, da je šel v Ameriko mesto k naboru. Sedel bo šest dni in plačal 10 kron.
—	O smrti konservatorja g. Črno-logarja, učitelja v Šmarji pri Ljubljani se poroča: Centralna komisija za umetnost in zgodovinske spomine ga je poslala narisat cerkve pri Treh farah pri Metliki. Gospod Črno-logar je v torek narisal znamenite ondotne spominke, ponoči se je pa peljal z vozom čez Gorjance, ker ga je dolžnost klicala v sredo v šolo. Mej potom se je v mrazu prehladil in prijel v sredo že bolan domov. Takojl se je vlegel in v petek je umrl. Z g. Crnologarjem smo izgubili Slovenci enega naj od lične j ših avstrijskih konservatorjev. Tekom 48 ur mu je vzela življenje huda angina. Crnologar je bil možiželezne vztrajnosti. Od knjigoveškega pomočnika se je izobrazil za-učitelja in za priznanega preiskovalca domače zgodovine.
—	Osemdesetletnica gospe Hočevarjeve. Iz krške okolice se piše: V sredo 6. apr. je praznovala vele-rodna gospa Josipina Hočevarjeva 80letnico svojega rojstva. Kdor ve, koliko podpor je že razdelila njena roka in jih še deli, koliko je naklonila dobrodelnim zavodom, potem ni čuda, da so krški meščani kar tekmovali, kako bi dostojneje proslavili izredni dan svoje velike dobrotnice. V ta namen je bilo mesto v zastavah; na predvečer je bila med slovesnim zvonenjem in pokanjem topičev razsvetljava mesta in sosednega Vidma. Pevski zbor je pod vodstvom gosp. A. Kosa zapel podoknico, meščanska garda je z godbo priredila mično serenado, katere se je udeležilo mnogo prebivalstva, ki je slavljenki navdušeno klicalo: “Slava!” Na Savi pa so pozdrav-, Ijali plemenito gospo bajno razsvetljeni čolniči. V sredo je imel občni zbor slavnostno sejo, pri kateri se je g. župan spominjal vrlin in dobrotljivosti gospe jubilantinje. V znak hvaležnosti se je v tej seji ustanovila občinska ustanova 400 K, od katerih bodete obresti dobivali dve osebi v starosti 80 let vsako leto 6. apr. Ob 11. uri je daroval slovesno sv. mašo domači mestni župnik ob obilni asistenci domače in sosedne duhovščine. Svete maše so se udeležila vsa društva, mnogo meščanstva, pa tudi gospa jubilantinja, krepka in zdrava na duhu in telesu. Krasno petje-pod vodstvom A. Kosa je poveličevalo cerkveno slovesnost.
—	Nemško politično društvo nameravajo Nemci ustanoviti v Trstu.
—	Novo društvo se je ustanovilo na Pulju. Ime mu je “Slovensko društvo”.
—	V vodnjak skočil. Okoli 20 let staremu hlapcu v goriškem kapucinskem samostanu se je zmešalo ter je skočil v vodnjak. K sreči pa so ga rešili ter prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov.
—	Značilni pojavi. Na razsvetljavi v Opatiji povodom bivanja cesarjevega je pošiljal parnik “Elore” z električnim reflektorjem na Opatijo in Učko rdeče, bele in zelene žarke — madjarsko trobojnico. Hrvaškim šolskim otrokom so pa za-branili nositi hrvaške trobojnice.
—	Nove slovenske stavbe v Gorici. Prijateljem slovenskega šolstva v Gorici naznanj amo veselo vest, da stavba novega “Šolskega doma” (Mali dom), ki bo obsegal devet šolskih prostorov, lepo napreduje. — “Trgovski dom” je zdaj docela pod streho, tudi kupola se vidi spredaj.
—Radi žene se je ustrelil. V neki tržaški gostilni se je ustrelil Karol Minster iz Karlovca. Pred tem dejanjem je še zapisal na listek: “Dvakrat sem ušel moji ženi, toda obakrat me je dobila. Ta ženska me vedno muči. Sedaj grem na drugi svet prepričan, da mi tja ne bo sle-dila.”
—	“Komis” skozi okno. Vojaki v vojašnici na Travniku v Gorici
mečejo kruh skozi okno. Te dni zvečer sta priletela dva kosa “komisa” na tlak v ulici Caserma, in kmalu bi bila zadela nekega človeka, ki je šel tam mimo. Ta je pobral kot zid trda hlebčka ter ju nesel na policijo.
Jedini in prvi slovenski zdraynik v Ameriki !
—	Umrl je v Poljčanah veleposestnik Ivan Detiček, star 52 let.— V Celju je umrl umirovljeni nadučitelj Gustav Potočnik v 61. letu svoje dobe.
—	Dobro pleme, Gostilničarju in posestniku Mat. Reicu pri Šent Janžu na Dravskem polju je ena svinja v enem in pol leta vrgla 68 mladih. Pred par dnevi mu je vrgla 21 mladih.
e
—	Bivši uradnik frančiškan. Iz Brežic se piše: Bivši uradnik južne železnice, Josip Holeček, sedaj fr. Mariofil, je dne 7. apr. v tukajšnji frančiškanski cerkvi napravil ne-slovesno obljubo. Od tukaj je odšel v Kamnik, kjer bo začel s teolo-gičnimi študijami v domači frančiškanski šoli.
—	Šest ranjencev pri streljanju s topiči. V celjsko bolnico so pripeljali šest ranjencev, ki so se v celjski okolici ponesrečili pri streljanju s topiči povodom velikonočnih praznikov. Ranjenci so: Martin Mast-nik iz Št. Lovrenca, hlapec Jernej Plaznik iz Št. Florijana, delavec Anton Koklic iz Štor, Anton Mež-ner iz Mozirja in neki Alojzij Padežnik.
—	Ustanovni shod podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za kozjanski okraj se je vršil 10. apr. v Kozjem v gostilni F. Gučeka. Udeležba je bila jako lepa. Zastopani so bili možje vseh stanov iz vseh bližnjih župnij. Videl si na shodu tudi nežni spol iz najboljših hiš v Kozjem. Pristopilo je nad štirideset udov. Nabrala se je pa lepa svota za dobro narodno stvar. Da se je podružnica ustanovila, za to ima največ zaslug kozjanski zdravnik g. dr. Fr. Jankovič, neustrašeni bo-ritelj za pravice slovenskega ljudstva.
Dr. JVLartin Itcc
34 W. 2 2nd Place, Chicago, lil.
Urad se nahaja v Chicagi v Foučekovi lekarni na voglu 18. ceste in Center ave., kjer se lahko vsakdo z njim osebno zmeni od 6. do 8. ure zvečer. Telefon 104 Canal.
V Metil p p je najti vsako nedeljo y (tololiičeveni poslopju
od 1. do J. tire popoldne, kar je zlasti pripravno za jolietske rojake. Kadar je v Jolietu pozovete ga tudi lahko po telef.
Chicago ali N. W. 324.
Dr. Martin Ivec je društveni zdravnik večih slovenskih društev v Chicagi in Jolietu ter je član^društva sv. Štefana, št. 1, K. S. K. Jednote.
Rojaki, obrnite se nanj z zaupanjem v vseh boleznih, ki jih ali trpite vi ali vaša družina. Dogovorite se z njim slovensko kar se do sedaj še z nobenim zdravnikom niste mogli.
Zdravnik, ki razume vaš jezik, in kateremu lahko dopoveste natančno kaj vam je,le on vam more pomagati, ne pa oni, ki samo ugiba kje in kako ste bolni.
Če ne morete sami osebno k njemu, kar se zlasti tiče rojakov po prostranih Združenih državah, pišite mu na naslov Dr. Martin Ivec, 34 W. 22nd Place, Chicago, UL, ter priložite znamko za 2c za odgovor. V pismu mu lahko raztolmačite kako je z vami in odgovoril vam bo kaj storiti.
Slovenski rojaki k slovenskem zdravniku.
TL
iJ

Frank Sakser*
109 Greenwich Street, New York, N,
USTANOVLJENO LETA 1893.
USTANOVLJENO LETA 1893.
b a

ô

DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do» movino. .Vlilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov' in pošt.


Sedaj pošljem lOO kron za $30.50
in 15 centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAROBRODNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno gledé prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v New York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlandt, ali con» nect three seven nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov In prihrani dolarje. To je zelô važno!
Z veleštovanjem
FRANK
109 GREENWICH ST.,	NEW YORK, IV. Y.
g0F Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefon: 3795 Cortlandt
Telefon: 3795 Cortlandt
AMEfflAM sme.
Ustanovljen 1. 1891
Pni slovenski MolMl M y Cmerili
Izdala
S lovensko-atnerikatisko tiskovno društvo
V JGLIET-l), ILL,
IZIDE VSAKI PETEK.
Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko,
kadar se ista naprej plača: za celo leto .	•	® * 00
Kadar sa naročnina plačuje za nazaj. Za celo leto .	•	• $ 2.00
Za Evropo in drugo inozemstvo
znaša naročnina $1.00 več ko za Združ. države, Kanado in Meksiko,
Na naročila za pošiljanje lista brez prij poslatve naročnine, se- ne ozira pod nobenimi pogoji.
Oglasi po pismenem dogovoru.
Dopisi brez podpisa sč ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo.
Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča.
DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 fiortli Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR m naročila pa na tiskarno: AMERIKANKI SLOVENEC, eor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509.
Uredništva telefon št. 1541.
“AMERiKANSKI SLOVENEC”.
Published weekly at Joliet, 111. by ,,The Slovénie-American Printing Co." cor. Benton & Chicago Sirs., Joliet, Ills.
The oldest Slovénie paper inUnited States and the Organ of the Grand Carniolian Slovénie Catholic Union of the United States of America.
Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application.
Entered at the Post office at Joliet, 111. as second Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
10.
11.
12. 13. M.
aiaia nedelja
‘ ‘ pondelj )k 11 torek “ sreda “ četrtek 1 ‘ petek
5. povelik Miha. Beat, Gregor, naz Izidor, kmet Fran Hijeronim Vnebohod. Sarvacij, škof.
sobota Bonifacij, muč.
Lavretanske litanije.
samuih klicanj že v prastarem času predmet molitvam in razmišljevanju za častilce, Matere Božje, a litanijam podobne molitve v njeno čast se nahajajo šele v 12. stoletju, a iz-raz in razvrstitev prošenj sta jako mnogovrstna. Njih zunanjost spominja še jako malo na današnje litanije. Litanije, ki so današnjim podobne po sestavi in vsebini, se pojavljajo šele v zadnji polovici 15. stoletja. Izvira jim je iskati v Italiji. Zajamčenih poročil imamo, da so v drugej četrtini 16. stoletja v Loretu, ki pač tvori središče Marijinega češčeuja, bila taka litanijam podobna klicanja v navadi, ki h o se molila in pela zlasti ob nedeljah. Da li so se med njimi nahajale že naše sedanje litanije, ni dognano. Tiskane so se pojavile takošne molitve šele 1576 v Macerati v spisu livretanskega nadhovuika [Bernar dina Cirillo. Naše sedaj navadne litanije Matere Božje so, kot se lahko z gotovostjo trdi, ujednovljena predelava teh preje znanih litanij Bržkone so narasle v Loretu. Na to kaže njih ime. Tamkaj se pojavijo najprej, in od tu se razširjajo čez ves katoliški svet. Sikst V prijatelj in pokrovitelj Loreta, je podelil 1587 tistim, ki pobožno molijo loretanske litanije, odpustek za 200 dnij. Iz tega torej sledi, da so bile tačas v Loretu navadne samo ene litanije, namreč sedanje. Klement VIII. se 1. 1601. obrača proti zares velikemu številu litanij in prepoveduje, izdajati in pri javnih pobožnostih rabiti kakoršnekoli litanije brez posebne potrditve po obredni kongregaciji razun litanij k vsem svetnikom, litanijk presv. imenu Jezus in lavretanskih litanij. Na Nemškem so postale lavretanske li tanije naglo znane in navadne. Že 1578 se pojavijo v Ingolstadtu v spisu: ‘ ‘Thesaurus piarum et Christiana rum institutionum.” Za njih raz-širjatev so si Stekle zaslug zlasti takozvane marijanske sodalitete. Že izza dolgo let se ne pojavi noben molitvenik, ki ne bi obsegal lavre-tanskih litanij. Te so se, izvzemši temeljne molitve in uke naše sv. vere, poleg Rožnega venca najbolj razširile in našle neštetih pristašev. Njihove prošnje poslušamo v slovenskem kot v latinskem jeziku, še ganljivejše narejene po petju in orgljanju, glaseče se na naše uho in globoko segajoče v naše srce. Ne-brojne duše so po njih našle tolažbo v Strahih in bridkostih svojega srca in tudi vso bodočnost bo Marija, kraljica nebeška, ostala tolažiteljica žalostnimin pomočnica kristijanom, ki jo pobožno kličejo.
Majnik, najljubkejši in naj lepši mesec v celem letu, je katoliška cerkev posvetila Devici Mariji. Kakor se majhik krasi z najlepšimi cvetlicami na polju in livadi, tako je bilo Marijino življenje ožaljšano z najkrasnejšimi krepostmi. Ne samo v cerkvah nahajamo lepo navado, okrašati altar Matere Božje z duhtečimi otročiči majke narave in pred istim opravljati iz molitev in pesni obstoječo majsko pobožnost, ne, tudi po domačijah premnogih katoličanov se ves mesec kiti slika Matere Božje s cvetličnim šopkom ali z nekaterimi živimi cvetlicami. Proti večeru se pred isto zažiga luč, in vsa družina moli pobožno lavretanske litanije, ki hvalijo vrline Marijine, kot v duhtečem šopku sestavljene. Gotovo lepa navada, ki resnično kaže zaupanje katoliča-čanov do preblažene Matere Božje in je sposobna, poklicati obilico blagoslova na častilce iz nebes.
Pač marsikateri Marijinih častilcev se je že vprašal:	Kako stara je
ta lepa molitev, in kako je nastala? Kdor prebira pičla in vendar tako oudokrasna klicanja posamezno in premišlja njih globoki pomen, pride lahko do zaključka: Lavretanske litanije so prastara molitev, morda nastala v prvih krščanskih časih, zložena od gorečega častilca Matere Božje, ki je daleč od posvetnega šuma in šundra posvečal svoje življenje v samoti premišljevanju življenja in kreposti Marijinih. In vendar je tak zaključek, kakor zelo se utegne dozdevati upravičen, napačen. Gotovo je bila vsebina po
sta se v nekem prepiru hudo zmer-a. A to hi bila lepa reč, ako hi bil vsak tak nastop, kot se dogaja v vsakem parlamentu, predmet posebni parlamentarični preiskavi. Očividno so se tudi Cochranovi pristaši v zbornici popolnoma zlagali z govornikom, ko je zavrgel predlog.
Pri omenjenem spričevanju hvaležnosti so Cannonu tekle svitle solze čez zgrbančena lica. Ko bi le ta ganljiva mejsebojna dobrohotnost med političnimi nasprotniki trajala tudi bodočih šest mesecev! Potem bi imeli jako dostojno predsedniško volitev z mirnim mejse-bojnim dokazovanjem in brez psovanja in osebnih grenkostij!
Zaključek kongresa.
Dobo mejsebojne dobrohotnosti, “Era of good Feeling” so zvali del dvakratnega predsedstva James Monroe-vega, ker se takrat niso vršile gorjupe izjave strankarstva in je vladala mejsebojna dobrohot nost.
Sicer nikaka doba tacega čuta, a vendar urioa polna istega je vladala ob zaključku kongresne seje v četrtek 20. apr.,.ko je v zbornici vodja demokratov, Wiliams iz države Mississip. predlagal zahvalen ukrep|v čast republikanskemu predsedniku ali govorniku Cannonu. Takošna zahvala je navadno hladna pristoj nost. A topot je dobila izraz top lega človeškega čuta, vzvišanega nad vse strankarstvo. Že besedilo zahvalnega ukrepa po Williamsu je bilo izvenredno, kajti slavilo ni le nepristranosti in pravicoljubja Can-nona kot predsednika, marveč tudi jedrovito zdravo razumnost in ljubeznivi humor ali dobro voljo, vko-iikor je pospeševala mejsebojno dobrohotnost mej člani.
Viharnih izbruhov radosti, s katero je bil predlog sprejet, so se skoro vsi demokrat je istotako udeleževali kot Cannonovi pristaši; tudi prvi so se zagnali k slavljencu, stresat mu roko in klicat besed naklonjenosti in ljubezni. Samo eden se je držal kiselo, namreč new-yorški govornik Bourke Cochran; ta je gorjupohud na strica Joe Can-nona; zadnji mu je neki poslednjih dnij zasedanja pretrgal možnost nekega predloga ža preiskavo. Cochran je hotel predlagati, da se postavi preiskovalen odbor, pred katerim bi se mogel zagovarjati proti nekim obtožbam nasprotnikovim. On in republikanec Dalzell iz Pittsburga
Otok svetnikov.
Lepo leži ob zapadni brežini zaliva “Mobile Bay” otočič znan kot “Otok svetnikov” (the Island of Saints), po pobožnem, krščanskem značaju črncev, ki tvorijo občino. Ti dobri ljudje so vsi bogaboječi katoličani,ki se zberejo vsako jutro ob 6. uri k sv. maši in molitvam. S stolpiča male cerkve ^e oglaša angelsko zvonenje vsako jutro, opolu-dne in zvečer.
Med strašno državljansko vojno od 1861. do 1865. 1. je bil vsak sposoben mož potisnjen v službo. Dobri jezuit, ki je bil tamkaj tačas, je bil ‘jedinec, ki so se mogli k njemu ljudje zateči v svoji potrtosti. In on, da jih okrepča in potolaži, jih je peljal v molitvenico in molil sv. rožni venec. Poučil je svojo preža-lostno čredo, moliti vsak dan sv. rožni venec, da bi Mati Božja čuvala tiste, ki so v vojni, in jim pomagala ob smrtni uri. Vojne nezgode, zlasti bolezen vsled močvirnatih taborišč, so pustile malo upanja v srcih ma-tera, soprog in sester na povratek svojih ljubljenih.
Necega večera pa, okoli 6. ure, ko je ljudstvo bilo na poti iz molit-venice po odmolitvi sv. rožnega venca, žalostnih src, a udano v voljo božjo, je bilo iznenadjeno po tikajočih glasih, odmevajočih iz piniji-nih gozdov. Predno so si mogli raztolmačiti položaj, so začuli globoke glasove svojih očetov, sinov, bratov in soprogov, veselo pojočih slavospev Blaženi Devici. Kmalu so ženske pridružile svoje sladke glasove v prekrasen hvalospev, kije ž njim javno častila Boga občina, in tudi vzroka je bilo dovolj, kajti niti en mož se ni pogrešal.Trdnjave, ki so jih imeli braniti, so unijske sile vzele dan pred njih dohodom do ustja od Mobile Bay in dovoljeno jim je bilo vrniti se v svoje domačije v Mon Louis. Sv. rožni venec molijo vsak dan odtedaj ti dobri krščanski črnci v zahvalo Blaženi Devici za povratek vseh njih rojakov.
površje je popolno z gledišča prerij skega farmarja. Oh rečiaah je baš dovolj lesovine za kurjavo in ograje novim naseljencem. Vkratkem, to je tako popoln kos nove dežele, kot je mogoče.
Zemljišča se bodo prodajala po $4 acre. Razni prekupci z zemljiščem pa že razglašajo po časnikih, da bodo dajali po $20 do $50 za acre vsacega zemljišča, ko se bo mogel naslov prepisati, kar se zgodi štiri najst mesecev po otvoritvi.
Bonesteel je glavno mesto Rose bud-reservacije. Ustanovila je isto Fremont, Elkhorn & Missouri V alley Railway-kompanija. A procvi-tati doslej ni moglo, ker je bila re-servaci j a zaprta belokožcem. V endar je mesto štelo blizu 5000 prebivalcev že šest mesecev po ustanovitvi, a to število se je skrčilo na 700. Ko je pa pred tremi tedni kongres sklenil odpreti reservacijo, je pričelb me steče čudovito rasti in se razvijati.
Reservacija se odpre okoli dne 1. j u 1 i j a t. L, natančen datum se šele razglasi. A navadnega navala (rush) ne bo; loterija bo delila zemljišča, vsled česar ne bo krvavih bunk in pretepov za zemljo, pač pa utegne marsikaterega razočaranca zadeti kap.
Petdeset tisoč ljudi se pričakuje na loterijo, in sicer iz obeh Dakot, Minnesote, Iowe, Nebraske, a tudi iz držav Illinois,Kansas in Missouri. Kajti ni ga špekulanta z zemljiščem na osrednjem zapadu, ki bi ne znal ceniti dobre stvari, katera čaka srečnežev v Rosebud-loteriji.
Sreča y South Dakoti.
Skupni dohodki a m e-riških farmarjev so znašali lani $5,-
500,000,000.
Stroj za p r e p r e c e n j e železniških nesreč je izumil neki tehnik v Brooklynu.
Turški sultan' potroši na leto $20,000,000. Samo oblačila ženskam v haremu ga stanejo $7,-
500,000.
Japonsko bazarno dvonadstropno poslopje na razstavišču v St. Louisu je te dni močen veter popolnoma razdejal. Takoj so pričeli graditi zopet drugo.
Spomenik pokojnemu W. McKinleyu, bivšemu predsedniku Združ. držav, postavijo v Buf-falu, N. Y., na Niagara Square. Stroški so proračunjeni na $100,000.
Združ. držav, ozir. ameriškega prebivalstva pitni račun je dosegel ogromne razmere. Zapiski zadnjih petih let kažejo postopno naraščanje troskih po glavah za dražljive pijače takisto kot v skupnih troskih.
Ce nameravamo preračuniti letne troske ameriškega prebivalstva za dražljivo pitje, navadno omejujemo računanje na alkoholične pijače. Pozabiti pa ne smemo, da sta kava in čaj tudi dražljivi pijači ter je za taki smatrajo zdravniki in dietetiški veščaki. Ako sestavimo troske za alkoholične in nealkoholične dražljive pijače, použite po ameriškem prebivalstvu v letu, končujočem z dnem 30. junija 1903, najdemo, da je pitni račun Združ. držav dosegel ogromno skupno svoto $1,451,623, 379.
“The American Grocer” z dne 6. aprila t. 1. napravlja sledečo razvrstitev:
Kongres je zadnjič ukrenil, da se ima belokožcem odpreti It o s e b u d ali Lower Brule-r eservacija v jugovzhodni South Dakoti. Deset let se je reševalo to vprašanje o najbogatejšem javnem zemljišču, kar jih ima vlada pod nadzorstvom.
Dvomno je, da li je kaka reservacija, odprta doslej po vladi, predstavljala tako visoko dejansko povprečno vrednost za svoja zemljišča na dan otvoritve, ko ta pokrajina.
Ta mala reservacija — dasi je polovico tako velika kot nekatere jako znosne države v uniji — ima neobdelanih puščin, ker ni mogel belo-kožec blizu. Belokožci, živeči okoli njenih mej ob vseh straneh, so lahko raz strehe svojih ogromnih rdečih skednjev, kot Mojzes z gore Nebo, gledali v obljubljeno deželo, a vanjo niso mogli. In sedaj pa imajo vstopiti in jo prevzeti v posest — in 50, 000 se jih postavi v vrsto za dedšči-no, ki je založena samo za kakih 2,-600 oseb.
Rosehud-reservacija je kacih tri deset milj dolga od severa dó juga in ne popolnoma tako široka, od vzhoda do zapada. Leži pa ob za padnem bregu reke Missouri, v jugovzhodnem oglu South Dakote, zavzemajoč skoro celi Gregory county, ki je izmed največjih v dr žavi. Nekatere lepe reke jo nama kajo, dežja je bilo povprečno 28 inčev izza dvajsetih let, svet je čisto tak kot malo milj daleč v severoza-padni Iowi, kjer je vreden acre $80,
“Pitili

račun
držav.
Združ.
Alkoholične pijače.............
...........$1,242,943,118
Nealkoholična dražljiva pitja—
Kava.................$156,690,261
Čaj................... 45,000,000
Kakao.................. 7,000,000
Skupaj----$1,451,633,379
Kolikost četverih glavnih pijač, použitih v enem leta, je sledeča:
Galonov
Kava.................1,566,902,614
Pivo.................1,449,879,952
Čaj................... 450,000,000
Žganje in vina......	157,130,628
Številke kažejo trošek po glavah za pijače 1. 1903 v znesku $18.15 Opaziti je stalno naraščanje v koli-kosti dražljivih pijač, ki jih Arne čani použivamo, zlasti alkoholičnih likerjev; v trindvajsetih letih je kolikost narasla od galonov 10.50 na galonov 19.98 po glavah,dejstvo, ki nasprotno dokazuje večkratni trditvi, da postajamo Američani kot narod zmernejši.
Edina tolažilna prikazen pri tem je dejstvo,da tvorijo veliki narastek v ponžitkn manj dražljiva pitja. Kava prednjači, pivo je na drugem mestu, čaj na tretjem in žganje na zadnjem.
Kot navaja angleški statistik Mulhall, je od 1. 1790. do 1880. storilo smrt v vojnah 4,470, 000 oseh, a za te vojne je bilo potrošeno petnajst bilijonov dolarjev.
Marelice in pečene slive iz Californije izpodrivajo na nemških trgih čimdalje bolj iz Francije in Italije uvažane vrste tega sadja. Sadje iz Californije je cenejše in žlahtnejše.
Izlet in piknik
KI GA PRIREDI
SLOV. KAT. VIT. PODP.
BISTVO ST. LOVRENCA
št. 63 K. S. K. Jednote
v nedeljo 15, maja 1904
ob priliki prve obletnice blago-slovljenja svoje zastave
v prostorih na Cor.Union in Edison Sts v Newburg, Cleveland, Ohio.
Vabljena so tem potom vsa slovenska društva v Clevelandu in okolici, kakor tudi vsi posamezni rojaki m prijatelji društva.
Za dobro postrežbo, jed in pijačo bo obilo poskrbljeno.
Začetek ob 2. uri pop. Vstopnina 25c.
K najobilnejši udeležbi vabi ODBOR.
Nemci imajo v Afriki smolo. Kacih 1050 mož tjakaj odposlane pomožne vojske je že pogoltnilo nad 10 milijonov mark, a upor Hererov in druzih “divjakov” se le razširja in Nemci so čimdalje bolj tepeni, da Viljem kar sopiha od jeze.
Oporoko Vasilija Ve-reščagina, slavnega ruskega slikarja, ki je utonil na “Petropavlov-skem” pred Port Arturom, se je razpečatila v Moskvi dne 24. apr. Napisal je Vereščagin oporoko baš, predno je odpotoval na daljni vzhod. Izrazil je v nji prepričanje, da se več ne vrne. Predčutil je torej svojo usodo.
Po štirih mesecih je te dni dospel spet prvi tovorni vlak v Lewiston, Mont. V zgodovini že-lezništva se še ni dogodilo, da bi bilo kako mesto tako dolgo odrezano od železniškega prometa. Oseben vlak je prisopihal do mesta že dva tedna preje, a za tovorne vlake niso mogla snežna orala zadostno čistiti zametenih tirov.
JOHN UMEK
toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke:::::::::
Cor.
Lake and Genesee Streets
Telefon 851 WAUKEGAN, ILL.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oijev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander Haras j?
Chicago telef. 2794 JLJ N- W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET, ILL
Frank Medosh li
2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. --------4004--
gostilničar........
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu
Telefon 1841.So. Chicago
John D. Rockefeller je daroval John Hopkins-bolnišnici v Baltimoru, Md., $500,000. Dohodki bolnišnice so se vsled znanega velicega požara sila skrčili. Denar je Rockefeller daroval izrecno v svrho, da se dohodki spravijo spet na prvotno višino, da ne bo bolnišnica primorana, bolnike zavračati ▼sled nedostatnih sredstev. Plemenit dar!
Prvega ministra besa ukaz, odstraniti vsa in druge verske znake iz povzroča razburjenost po vsem Francoskem.
C o m-razpela sodišč, v Parizu in V Havru so
Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda in prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah. Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	*
delavci odklonili, sneti sv. podobe, in v Lyonsu je hranitev delavcev, storiti isto stvar, prisilila oblasti, da so imele posvetovanje v uradu za javne zgradbe. Da se zabranijo de> monstracije ob odstranitvi razpel iz pravosodnje palače in drugih sodišč v Parizu, se je to storilo pri zaprtih vratih.
J.	P. Morgan ali ‘‘bivši mož” (the man who was). Tako se naslavlja brzojavka iz New Yorkaz dne 18. apr., ki pravi: Šestinšestdeseto leto, katero je John Pierpont danes dovršil v svoji palači v Lon donu, je bilo najnesrečnejše njego vega življenja. V 12 mesecih med svojim 66. in 07. rojstnim dnem je izgubil med finančnim svetom mnogo slepilnega blišča, ki si ga je nabavil tekom uspešnega življenja. Pred letom dni je bil priznani svetovni finančni voditelj, a danes je zvan “bivši mož” (the man who was). Lani mu je bil na razpolago denar kapitalistov vsega sveta, letos mu več ne zaupa najmanjši špekulant, kot poročajo iz Londona. Tako mine slava.
Rakar & Marinšek
S
733 Market Street
Waukegan, Ul. Telefon 1683
lovenska mesnica
ROJAKOM V WAUKEGAN
in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza.
Eg^Naroiite naših klobas za poskušnje.
101 Indiana St., voglu Jackson
N.	W. Telef. 1303. Joliet, 111.
Slovenski gostilničar
Toči se vedno sveže Porter jevo pivo, stare domače vino, raznovrstne druge pijače in tržijo se najboljše smodke : : : : :
Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in domačinom. Na razpolago je vedno dober iunč.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM.
- PREMOGOM IM -S-A.I_iOON,
920 Mo. Chicago St.,	Joliet IH
Teleta« številk* 348.	in
t£?~Zopet imam v zalogi sloenske pratike, kakor tudi razne molitvene in povestne knjige. Pismu priložite 2c stps za odgovor.
Priporočam rojakom tudi svojo BRIVNICO v obilen poset.
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. 1898. Predsednik: John K. Sterbenc, 2008. (Jalumet ave., Calumet, Mick. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collin wood Box R. Ohio.
I,	Tajnik: Mihael Wardjan, 903. Scott St. Joliet, 111.
II.	Tajnik: Joseph Stukel, Indiana St. Joliet, 111.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Brodway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111.
Nadzor-
niki:
Finančni
odbor:
Pravni
odbor:
Prizivni
odbor:
Društvene vesti.

f Iz slovenskih naselbin. |
04+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0+0
Louis Duler, 26. W. 23rd Place. Chicago, 111.
Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111.
George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111.
Anton Skala, 9225. Marquette -ave., So. Chicago, 111.
Rev. F. S. Šušteršič, 812. N. Chicago St.’, Joliet, 111.
Max Buh, 115A 7th St., Calumet, Mich.
Anton Nemaniču, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111.
Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich.
M. J. Krakar, Anaconda, Mont.
Pristopili:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6728 Papič Jožef, roj 1885, 6729 Kovač Jožef, roj 1884, 6730 Adam Jakob, roj 1884, 6731 Rom Janez, roj 1865, spr. 25. apr. 1904.	Dr. š. 128 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 6732 Dehlič Nik, roj 1877, 6733 Verbič Ignac, roj 1876, 6734 Ritmanič Rihard, roj 1874, 673-5 Peterlin Janez, roj 1868, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 200 udov.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 6736 Plut Janez, roj 1885, 6737 Agnič Matija, roj 1882, 6738 Verbajs Jožef, roj 1865, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 242 udov.
K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6739 Markovič Jožef, roj 1886, 6740 Škvarče Karol, rej 1879, spr. 2. maja 1904. Dr. š. 64 udov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 6741 Ostanek Franc, roj - 1883, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 37 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla 28, Kansas City, Kans., 6719 Majerle Peter, roj 1865, spr. 26. apr. 1904.	Dr. š. 60 udov.
K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 6720 Hotujec Anton, roj 1885, 6721 Pezdirc Nikolaj, roj 1882, 6722 Hudak Jernej, roj
1869,	spr. 25. apr. 1904.	Dr. š. 56 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 6723 Matekovič
Martin, roj 1884, spr. 25. apr. 1904.	Dr. š. 160 udov.
K društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 6724 Jakša Jožef, roj 1881, 6725 Brula Franc, roj 1879, spr. 25. apr. 1904. Dr. š. 232 udov.
K društvu sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 6726 Verniščar Martin, roj 1864, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 23 udov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 6727 Klemenčič Stanislav, roj 1885, spr. 2. maja 1904.	Dr. š. 33 udov.
Suspendovani udi zopet sprejeti:
K društvu Jezus D. Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 5038 Pavlakovič Jurij,
25.	apr. 1904.	Dr. š. 57 udov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4891 Oberstar John, spr. 20. apr. 1904.	Dr. š. 161 udov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 5956 Žlogar Jožef, S. maja 1904.	Dr.	š. 196	udov.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 5663 Tolstoveršnik Franc, 2. maja 1904.	Dr. s. 145 udov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 5190 Prestopnik Franc, 2. maja 1904.	Dr.	š. 216	udov.
Prestopila:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 407 Marolt Anton, 25. apr. 1904.
I. dr.	š. 177	udov.
II.	dr.	š. 162	udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 1712 Primožič John, 25. apr. 1904.
I. dr. š. 176 udov.
II. dr. š. 233 udov.
Suspendorani:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III., 5956 Žlogar Josip, 2368 Kuzma Juri, 3170 Pavlič Anton, 26.	apr.	1904.	Dr.	s. 195	udov.
Od društva sv. Cirila in	Metoda 59, Eveleth,	Minn., 5818	Rauh	Jožef,
4656 Berlan Janez,	25. apr. 1904.	Dr.	s. 160	udov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6431 Tekauc Franc, 4361 Pavlič Franc, 25. apr. 1904.	Dr. š. 174 udov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 6336 Šimec Jožef, 5978 Godec Jakob, 30. apr. 1904.	Dr. š. 62 udov.
Izločeni:
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., 1977 Težak Juri, 20. apr. 1904.	Dr.	š.	64	udov.
Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 4052 Štefanec Peter, 5521 Selakovič Daniel, 25. apr. 1904.	v Dr. s. 231 udov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 5288 Cesnik Jožef, 5335 Sajdel Albert, 5234 Nahtigal Jan., 5243 Beligoj Franc, 6162 Jaklič Jožef, 25. apr.	1904.	.	Dr.	š.	28	udov.
Od društva sv. Jožefa	55, Crested Butte, Colo., 2757 Peček Janez, 25.
apr. 1904.	Dr.	š.	31	udov.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1123 Geršič Janez, 28. apr. 1904.	Dr. š. 144 udov.
Od društva sv.Družine 5,LaSalle, IlL., 562 Lajkonič Ant., 2. maja 1904.
Dr. š. 144 udov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 5762 Radoš Jan., 5764 Horvatič Miha, 5868 Učakar Leopold, 30. apr. 1904.	Dr. š. 59 udov.
Pristopile soproge:
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 2150 Oražen Urša, roj 1884, spr. 85. apr. 1904.	Dr. š. 25 sop.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 2151 Bojc Ana, roj 1877, spr. 2. maja 1904.	Dr. s. 7 sop.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 2152 Rom Marija, roj
1870,	2153 Kočevar Ana, roj 1873, spr. 25.apr. 1904. Dr. š. 80 sop.
Prestopila soproga:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Mina., 297 Marolt Marij a, 25. apr. 1904
I. dr. š. 79 sop.
*	II. dr. š. 24 sop
Saspendorani soprogi:
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Mina., 2026 Tekauc Franca, 25, apr. 1 904.	Dr. š. 78 sop.
Od društva sv. Družine 5, LaSalle, 111., 350 Laj kovic Neža, 2, maja 1904.	Dr. št. 56 sop
Izločena soproga:
01 društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 1604 Geršič Marija, 28. apr. 1904.	Dr. š. 67 sop
MIHAEL WARDJAN, I. tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., Joiiet, Illinois
Waukegan, 111., 26. apr. — Društvo sv. Jožefa št. 43 K. S. K. J. je imelo dne 27. marca skupno velikonočno spoved. Zatorej opominjam vse one, ki so od nas oddaljenima tudi svojo dolžnost opravijo o pravem času in mi pošljejo spovedne listke do 15. maja. Vsak ud, ki dolžnosti ne opravi, bode po pravilih kaznovan, ozir. suspendovan.
Nadalje opominjam vse one, kateri društvu kaj dolgujejo, bodisi da stanujejo tukaj ali pa kje drugje, da v najkrajšem času svoj dolg poravnajo, da zamore društvo svoj poletni račun izvršiti do dne 15. maja. Proti vsakemu, ki tega ne stori, se bode postopalo po pravilih.
Tudi opominjam vse one, ki so odpotovali brez potnega lista, da se zglasijo v enem mesecu. Ako kateri izmed njih tega ne bo storil, bode brez izjeme suspendovan. Ravno tako se hode zgodilo z onim, kateri bode odsedaj zanaprej odpotoval brez potnega lista, ker to je jako slabo za vsacega brata, kateri ne ve, kaka dolžnost ga veže, ako kam odpotuje. Društveni tajnik ga tudi ne more iskati, ker ne ve, kje se vsak posamezni ud nahaja, in tudi ni dolžnost njegova. Prigodilo pa se je že, da je rekel eden ali drugi brat, da ga, ako kak brat kam odpotuje, društvo nima pravioe suspen-dovati cele 3 mesece, torej se lahko vidi, kako so udom pravila zuana, akoravno jih ima vsaki.
Srčen pozdrav vsem rojakom v Waukeganu in okolici, tebi, “Am. S.”, pa želim obilo dobrih naročnikov in predplačnikov.
Frank Barle, tajnik.
Iudianapolis, Ind., 1. maja. — Društvo sv. Alojzija št. 52 K. S. K. Jednote hode imelo svojo letno sejo v nedeljo 8. maja. Opominjam vse brate našega društva, da se vsi udeleže te seje, na kateri bo obenem volitev novih odbornikov zato leto. Upam, da društveniki ne bodo tako storili kakor zmirom poprejšnje čase: ko so bili odborniki izvoljeni, pa so se našli ti in oni, ki jim izvoljenci niso bili pravi. Zato še enkrat vse opominjam, da mora vsak član priti na sejo, in vsak naj voli po svojem, da se ne bo potem izgovarjal. Izostanek opraviči samo bolezen in kak važen opravek.
Nadalje opominjam tudi vse dru-štvenike, ki so izven našega mesta, da mi nemudoma pošljejo spovedne listke, s katerimi se izkažejo, da so opravili svojo velikonočno dolžnost, ker zdaj je zadnji čas za to. Kdor vkljub temu mojemu drugemu opo minu še ne izpolni dolžnosti, proti njemu se bo postopalo po pravilih društva in Jednote.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki, a tebi, “A. S.”, pa obilo naročnikov. J. Hribernik, I. tajnik, 711 Warman St.
Weuoua, III., 3. maja,—Nocoj je mestni sovet povišal krčmarsko licenco od #500 do #750 na leto. To zvišanje je salunarje razkačilo, in podpisali'so vsi dogovor, da ne bodo kupili licence za ta znesek. Vsi sa luni so zaprti. Lepa reč!
Conemaugh, Pa., 29. apr. — Slovencem ni svetovati, iskati si tukaj dela. Tukajšnji premogarji so ustanovili lokalno unijo od U. M. W. of America, katera šteje 400 članov, kateri so delali v Conemaugh in Franklin Slope ter v rovu Franklin #št. 1, kateri so last Cambria Steel Co. Imenovana družba je dne 16. apr. znižala plačo za 10 odstotkov. Unije neče pripoznati in je zapretila, da bode vsakogar odslovila, kateri pristopi k uniji. Nato je res odslovila 15 unijskih delavcev. Radi tega so ostali premogarji v vse treh imenovanih rovih z delom prenehali. Koliko časa hode trajal štrajk, ni znano. Skabje niso dobrodošli.
Bridgeville, Pa., so. apr. — Rev. Josip Zalokar je dne 25. apr. vsled prelilajenja nevarno zbolel. Upamo in želimo, da občespošto-vani dušni pastir zopet kmalu okreva. Letos je nameraval potovati v staro domovino, kjer bodo njegovi sovrstniki obhajali 25letnieo mašništva.
Iron Mountain, Mich., so. apr.
V^ zapuščini po pokojnem senatorju Hanna se ni omenjalo in je pač tudi malo znano, da je dobival po 10e pri toni od vse rude, ki se izkopava v tukajšnjem velikem Cha-pin-rudniku, torej na leto kacih #100,000, ki so se plačevali tvrdki M. A. Hanna & Co. Ta tvrdka nima nikake zveze z rudnikom, a rečena Svota se je plačevala od pogodbe, po kateri se je tvrdka Hanna & Co. odrekla najemu, v katerem je imela rudnik, ko se je ta prodal pred štirimi leti National Steel-kompaniji. Rudnik je medtem prodan trustu za jeklo, a ta bo moral omenjeno svoto plačevati tvrdki Hanna & Co. še nadaljnih deset let. Torej #100,-000 na leto brez dela, ali ni to imenitno?	A. S.
New York, 29. apr. — Sodnik Newburger v New Yorku je obsodil Aleksandra Vrtnika, kateri je na-seljenko Ano Zeller ogoljufal za #100, v šestletno ječo. Zeller je imela omenjenih $100 v Emigrant Savings Bank, kjer je dobil Vrtnik denar na goljufiv način. Bančno knjižico si je prilastil. Vrtnik je šele par mesecev v Ameriki. Gr. F.
nijo v svojemsedanjem, itak že “na čep dejanem” in torej oškodovanem stanju, je “veto” ali prepoved* ki jo morda izreče guverner Odeli, dasi se tozadevno čudno dolgo ob<j, ta vij a.
Sramota newyorških postavoda-jalcev, ki so — seveda iz “zlatih” vzrokov — glasovali v prid temu strahovitemu monopolu, ne da bi se le eden glas dvignil v obrambo niagarskih slapov, je vsekakor velikanska. Svojih prekrasnih slapov oro-pone, bi te Niagarine skale in pečine postale strašna sramota za državo New York in nečast za vso to veliko, svoja največja prirodna čuda niče. murnemu mamonu žrtvujočo deželo.
Potem bi veliki nemški pesnik Lenau, ki je slapove in rečne brzice prekrasno opeval, utegnil imeti prav, ko je pisal, da jamlje iz te dežele zelo pesimistične, “strašno prozaične in materijalistične” vtiske. Kot grozovit glas iz dežele duhov se glasi sedaj odlomek iz pisem, ki jih je Lenau pisal med svojim bivanjem v Ameriki od 1. 1832 do spomladi 1 1833:	“Niagarskega
glasu potrebuje, kdor bi hotel ameriškim koristolovcem pridigati, da so še višji bogovi, nego se kujejo v peneznici.” — Naj se li ta niagarski glas popolnoma zaduši?
pani odkazati 9000 lir, tudi je usta-novil tam tehnično šolo, kjer ima 24 učiteljev poučevati 27 učencev.
Kakor znano, je bil Nasi svojčas slavljen kot tisti minister, ki je ka-tekizem izgnal iz šol, a na njega
ibesto postavil Mazzinijeve Dolžnosti človekove.
Uljudtii Roosevelt.
Aspen, Colo., 30. apr. — Tu je ponesrečil rojak F. Zoran. Padel je v rovu 23 čevljev globoko in pri tem zadobil takih poškodb, da je kmalu nato umrl. N. v m. p.!
Ne samo prenapeti novinarji, nego tudi odgovorni vladni uradniki kaj dostikrat spravi j ajo’v nevarnost mirno razmerje med Združ. državami in ostalimi velevlastmi, kot se je to zopet videlo začetkom ja-ponsko-ruske vojne, ko so nekater-niki Rusijo kar izzivali z neumestnimi pisarijami. Toliko prijetneje nam je zabeležiti hvalo, ki jo zasluži Roosevelt za govor, ki ga je imel pred nekoliko dnevi o prilike neke novinarske slavnosti v Washingtonu in v katerem je dobesedno rekel: Uljudnost posameznikova je dobra, in isto velja o priljudnosti ka-cega naroda. Jakozavržljivo je, če politiki in novinarji rabijo besede, ki povzročajo razdraženost med narodi, s katerimi bi morali biti prijateljski. Narodi se sedaj mnogo bolj zbližavajo, nego so se preje. Parna sila, elektrika in razširjava časopisja so to učinile. Verujte mi:	niti pri posamnikih niti pri na-
rodih ne pridobivamo spoštovanja, če izražamo proti njim čuvstva, katera bi resne zavrnili, ko bi se izražala proti nam.Posla imamo dovolj, da se borimo zoper zla pri nas samih doma. Šele kadar bo tu pri nas v zvezi, v posameznih državah in v mestnih občinah vse tako; kot bi moralo biti, bomo smeli govoriti o preobrazbi in preustrojitvi ostalega človeštva, a Bog obvaruj preje, rimimo se marveč za
Combes v škripcih.
Pariški dopisnik “New York Journal”-u piše:
Če g. Combes ne želi biti imenovanemu nestanovitnim, se bo moral samega izgnati iz Francije, ker se je razkrilo, da je dan enega od prepovedanih sv. redov, dasi ni letel nanj nikak tozadeven sum do zadniih dnij.
To se je zgodilo takole:
Ko je kralj portugalski zadnjikrat obiskal Pariz, je podelil g. Combesu veliki križ Kristusovega reda.
Po prejemu te dekoracije je francoski prvi minister postal ne samo član “Vojakov našega Odrešenika Jezusa Kristusa”, staro ime Kristusovega reda, temveč postal je tudi vitez “Sv. srca Jezusovega”, ko je kraljica Kristina Marija I., kije ustanovila Kristusov red 1. 1789., posvetila istega v “Sv. srce”.
A to ni vse. Po prejemu dostojanstvenih znamenj “Vojakov našega Odrešenika” in “Sv. srca Jezusovega” je g. Combes, po samem dejanju, postal član meniškega reda, čigar domovanje je v Coimbri.
Ubogi g. Comtes je torej med dvema stoloma.
Po svojem lastnem ukazu ne sme ostati v Franciji, in odkar je to javno znano, ga njegovi prijatelji ustavljajo na cesti ali kjerkoli s smehljajočim vprašanjem:	“No,
brat Combes, kdaj se boste izgnali sami sebe?”
Tower, Minn., 26. apr. — Naznanjam vsem udom društva sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J., da sta bila pri nadomestni volitvi izvoljena:
Frank Tancik, predsednikom, John Tekauc tajnikom.
Odsedaj zanaprej naj se vsi društveni spisi pošiljajo na podpisanega.
S pozdravom
John Tekauc, tajnik,
Box 770, Soudan, Minn.
Eveleth, Minn., i. maja. — Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. Jednote je imelo dne
24.	apr. t. 1. sejo iu volitev novega odbora za nadaljnje leto. Izvoljeni so bili sledeči člani.
John Trampuš, predsednikom, Martin Papič, podpredsednikom, John Mavrin, II. tajnikom,
Joe Fiaacel, blagajnikom,
Anton Erčul, zastopnikom;
Joe Lavšin, Tomaž Tekanc in in Frank Koholoroser, gospodarskim odborom,
John Malevičk, Joe Spreitzer, John Francel in Anton Erčul, bolniškim odborom.
Z Bogom!
Joe Brince, 1. tajnih.
Sheboygan, Wis., 30. apr. -Z delom tukaj ni posebno dobro, ker je moralo mnogo ljudi doslej praznovati. Naši rojaki so pa ve činoma delali.
Slovenci smo opravili svojo velikonočno dolžnost, za kar se imamo zahvaliti Rev. Kastingerju, ki nas je obiskal. Nabrali smo tudi nekaj denarja za gradnjo slovenske cerkve Milwaukee. Slovenska kolonija, raste tamkaj z vsakim dnevom tako, da že primanjkuje slovenskih stanovanj.
Niagarski slapovi v varnosti.
ne-
Obe zbornici postavodajstva v državi New York sta sprejeli neko nasvetovano postavo, po kateri se uničijo niagarski slapovi, ta največj prirodni čudež Združ. držav in Ka nade; pristaši obeh strank so gla-s.ovali za sprejetje in samo nekater-niki proti.
Sramotni postavodajski neatvor izroča strašno pohlepni ‘‘Niagara Lockport and Outario”-kompaniji ne samo pravico, za električne na prave črpati do zadnje kaplje vse vodovje iz Niagare in tako veliko prirodno lepoto popolnoma uničiti marveč tudi naj večje predpravice slehernem delu države, ne da plača za to niti centa.
Zadaje upanje, da se slapovi ohra

v o j
lastni nos!”
Lašk postenjakovič.
Nova Italija ima zopet zabeležiti škandal. Državno pravdništvo je našlo povod, proti bivšemu nauč nemu ministru Nasi in njega prve-vemu tajniku napeljati prvo obravnavno postopanje, ker so se proti poštenjakoviču vložile tožbe radi lahkomiselnega izdavanja javnih denarjev, poneverjenja za zboljšavo ubogim učiteljem določenih svot i. t. d. Začetne preiskave so pokazale doslej, da je Nasi v 28 mesecih svojega sijajnega ministrovanja po trošil za potovanja 73,022.90 lire, ne da bi se našli izkazi za to; njegovo dopisovanje je moralo biti ogro-, mno, če se pomisli, da je njegova poraba znamk (stamps) pogoltala lepo svotico lir 28,241.95. Med pobotnicami ža podpore učiteljem in učiteljicam v skupnem znesku lir 212,182.90 ¿e nahaja velik del napisan z isto roko,dasi glaseč se na razna imena. Ko se je iz radovednosti poizvedovalo poizdateljicah nekaterih pobotnic, se je izkazalo, da se sicer ni šlo za učiteljice, pač pa za glediščne pevkinje, šivilje, služkinje itd. Kraljevska bakrorezna tiskarna je poslala na prošnjo ministra Nasija njega zasebnemu tajniku za 6712 lir bakrorezov,o katerih nikdo ne ve, kje so. Posebno ljubezen je gojil Nasi za svoj volilni okraj Trapam; dočim so se^morala druga mesta zadovoljevati z malimi svota-mi, nekatera samo s 120. lirami za zboljšavo šolstva, je dal mestu Tra-
“Amerikatiski Slovenec” iu sedanja vojna na vzhodu.
Čitatelji se gotovo še spominjajo, da smo v zadnji velikonočni številki od dne 1. aprila 1904 prinesli zanimiv članek, zakaj naj Združene Države sočuvstvujejo z Rusijo v sedanji vojski, ki je bil kot povedano, preveden iz nedeljske številke znamenitega kalifornijskega dnevnika Los Angeles Times” od dne 18. marca.
Naš poslovodja g. Jos. Dunda je poslal nato izvod zadnje velikonočne številke z zaznamovanim prevedenim člankom uredniku “Los Angeles Times” g. H. G. Otis-u, ter mu poleg tega tudi častital s pismom na vrlem zagovarjanju ruskega naroda v svojem listu, ki je toliko pomenljivejše, ker le malokateri veliki ameriški dnevnik s svojimi tisoči in tisoči čitatelji simpatizuje z Rusi v sedanji vojni. G. Otis se je takoj zahvalil za iakazano mu odlikovanje v našem listu ter dejal, da hoče priobčiti pismo, našega poslovodje v prvi številki, kar je tudi storil v izdaji v sredo 18. aprila.
Cel članek prinašamo tu v izvirniku, ki obstoji v prvem odstavku iz malega uvoda, ostalo pa je odlo-mek pisma našega poslovodje:
Should Be Grateful to Russia.
Joseph Dunda, managing editor of the Amerikanski Slovenec, published at Joliet, 111., writes in part as follows to The Times concerning a Times editorial which was translated into the Slovenian language and republished in his paper.
“Under separate cover we mailed you today a marked copy of the Easter edition of our paper: AmerikanskiSloveneo, containing a translation of your excellent article: ‘Fer Russia — Again, Why?’ which appeared in your Sunday issue of March 13, a sample copy of which reached us some time ago.
It was a pleasure for us to read such an excellent exposition of sound reasoning proving why the public opinion of our great country should be on the side of Russia in this great war, where the pagan East is fighting the Christian West for final supremacy and this if for no other reason at least because we should feel grateful to the White Czar as ho stood with us in our Civil War when the navies of England and France were cruising alongour shores waiting for a chance to deal the fatal blow to American independence.
“Our paper is published in the Slovenian language, a tongue spoken by a nation numbering a little less than 2,000, -000 souls and inhabiting the Austrian provinces of Carnolia, lower Styria and Carinthia and the Coastland. The Slovenian nation is a part and parcel of the great Slavic race of which the Russian people form the main branch. The language of both nations are very similar and so are the sympathies of one for the other.
“Amerikanski Slovenec is the oldest and largest Slovenian publication in this country, having been established in 1891 and is thoroughly American in spirit.”
		
■	RUSKI VOJSKOVODJE NA DALJNEM VZHODU. v	 					——	’	—————————	
Kuropatkiu.
General Aleksej Nikolajevič Ku-ropatkin, nadpoveljnik ruskih sil na suhem v vzhodni Aziji, je bržkone najzaupnejši, najmogočnejši in najzvestejši služabnik carjev, pravi “Chicago Chronicle”. Nekoč, ko je bil Kuropatkiu mlad' mož, je bil poslan v Turkestan z ruskimi pred-stražami in je preživel svojo mladost sredi sila nenavadnih dogodkov,kjer je zase žel časti, dekoracij in povišanje. Ko je doslužil svoj čas učenja na marših in prenočiščih pod milim nebom na vzhodu, se je vrnil v Evropo in spet prijel pčenja v šolah V Pan zn s' je prid-bil častno legijo in sicer kot prvi Rus. To je bilo 1. 1874. Naslednje leto je dospel v Kokand, se|boril v Pamiru— “strehi sveta”—in v deželi Ivublai-khana. Jahal je 2,500 milj, se vrnil,napisal neko knjigo in dobil zlato kolajno od Zemljepisne družbe. Šel je v vojno s Turčijo kotlajtnant in se vrnil kot polkovnik. “Za Boga, carja in domovino” iebil nagib vseh njegovih činov, in ta zvestoba ni bila brez svojih uspehov. Počasi se je dvigal po lestvi povišanja, dokler ni postali. 1898 sa-movladni mojster, pod carjem seveda, vseh ruskih armad.
Kuropatkin, ki je bil desna roka Skobelevu, slavnemu ruskemu generalu, v vsej rusko-turški vojni, je bil vežban v hujši šoli nego večina novodobnih generalov in je prestal dovolj nevarnosti, da bi zadovoljil naj večjega požeruha drznih dogodkov. Po jednej izmed krvavih bitk v soteski Šipka je bil puščen kot mrtev na bojišču. Vso noč je tamkaj ležal, bolestnoranjen in nezavesten. To je bilo v bridkomrzli balkanski noči, in bil bi bržkone zmrznil, da ga niso skoro popolnoma pokrivala trupla umirajočih Turkov, ki so popadali čeznj, ko se je on bil zgrudil v nezavest vsled žgoče rane.
Proti jutru se je Kuropatkin zavedel, se izkopal izpod Turkov in počasi med bolečinami napotil v rusko taborišče, kjer so ga tovariši sprejeli kot bi bil duh. Kuropatkin je postal junak ruske armade, koj drugi za njegovim velikim voditeljem, Skobelevim po svoji hrabrosti in izbornem vodstvu pri vzetju Geok Tepa 1. 1882.
Ko so jo Rusi, prevarjeni v svo jih sanjah, pridobiti Carigrad po berlinskem kongresu, udarili skozi osrednjo Azijo do vrat v Herat, je lord Salisbury izjavil, da naj se britansko občinstvo ne vznemirja, češ, da je Indija v nevarnosti. “Saj niso sposobni, premagati Turkoma-ne,” je rekel. “Turkomanska pregrada bo trajala najmanj naše žive dni.” General Tergukazof, ruski poveljnik v osrednji Aziji, ni bil istih misli kot lord Salisbury. Rekel je carju, da je možno Turkoma-ne premagati v treh letih hudega bojevanja. “To je predolgo,” je odgovoril car. Odpoklical je Ter-gukazova in poslal Skobeleva poveljevat čete. Skobelef si je hitro zagotovil Kuropatkina za svojega glavnega pomočnika, in skupno sta v nekoliko tednih dovršila nalog, ki ga je britanski minister smatral neizvedljivim žive dni.
Geog Tepe, velika trdnjava tur komanska, je bila vzeta z naskokom po mesečnem obleganju. Glavni naskok je izvedel Kuropatkin, ki je poveljeval oddelek lehkotnili čet iz Turkestana. Bila je velika zmaga, omadeževana samo po tem, da je zahtevala tudi mnogo nedolžnih žrtev, žensk in otrok. Toda, v vojnah se gode sploh vedno krivice.
“Vsa dežela je bila pokrita s,trupli,” je rekel Samuel Gurovič, ki je bil z Rusi kot tolmač. “V jutro po bitki so ležala v vrstah kot pokošeno seno. Topovi so strašno pometli. Na stotine žensk je bilo posablja-nih. Vojaki so smeli tri dni pleniti.”
To je edini madež v životopisu generala Kuropatkina. Res je, da ni bil on vrhovni poveljnik, a njegove divje turkestanske čete so igrale glavno vlogo ob klanju. Ku-
ropatkin je velik vojskovodja. Marš njegovih turkestanskib čet čez skoro neznane puščave osrednje Azije, Ja se združi s Skobelevim za oblego trdnjave Geok Tepe, je bil po priznanju Angležev tako imeniten kot slavni marš lord Robertsa v Kandahar.
“Kuropatkin,” je rekel general Anenkov, ki ga je srečal koncem marša, “je šestindvajset dni marši-ral čez peščeno in brezvodno puščavo, in vendar je njegova sila mar-širala snažna in brhka kot marjetica.”
Arehibald Forbes, vojni dopisnik, je rad pripovedoval, kako je srečal Skoljdeva, niškega generala, po jedni uajbesnejših izmed mnogo brezupnih bitk predPlevno. “Sedel sem v svojem šatoru, pišoč brzojavko,” je rekel Forbes, “ko je bilo zagrinjalo zdajci potegnjeno v stran in vstopil je najstrašnejši in bojazen budeči človek, kar sem jih kdaj videl svoje žive dni. Bil je Skobelef, ki sem ga dobro poznal, a pogledati sem ga moral dvakrat, predno sem ga zopet spoznal. Njegova lepa generalska uniforma je bila raztrgana v cunje in vsa okrvavljena in osmojena od glave do nog. Njegova sablja, ki jo je držal v roki, se je čisto navadno kadila od krvi in velike kaplje so curljale ž nje na tla v šatoru, ko me je pozdravil. Preko čela je imel strašno brazgotino, in oči so mu še lesketale s silo razburjenosti v rokoborbi, ki jo je baš prestal s stotinami Turkov.
“Ko je tu stal, pripovedujoč mi o bitki, je njegov najljubši kapitan, Kuropatkin, prihitel in ga pozval v stran, da odloči, kaj se ima zgoditi z nekaterimi jetniki. Kuropatkin je bil pa videti še podobnejši vojnemu bogu, ker je prišel ravnokar s klalnega prizorišča. Krvavel je iz iz več nego iz dvanajst ran, a stal je tako miren kot skala, ko je salutiral Skobelevu. Zadnji ga je opozoril, da bi bilo pač bolje, če gre v bolnišnico, a kapitan je kratko odgovoril:	‘Ne, general. Delaje
dosti.’
“Slišal sem pozneje, da sta se Skobelef in Kuropatkin bojevala bok ob boku ves krvavi dan in posekala Turkov na tucate, v pravem smislu besede. Njiju junaški čini so tvorili predmet marsikateri zgodbi, pripovedovani ob taboriščnem ognju obeh armad veseas vojne.”
Po smrti Skobelova 1. 1882 je Kuropatkina car poklical iz osrednje Azije in mu izročil visokih vojaških služb drugo za drugo v Petrogradu, a njegov posebni nalog je bil, preu-strojiti rusko armado. Mislilo se je začetkom, da je mož samo hud vojščak, ki se ne bo nikdar mešal v politiko, in zato je vsakdo pozdravljal njegovo povišanje. Toda, v togoto ministrom, razvil se je v gorečega politika in pridobil velik upliv na Aleksandra III. in pozneje sedanjega carja.
Povsem je videti, da se je ta upliv modro rabil. Mnogi Rusi zanikujejo splošno trditev, da je Kuropatkin načelnik vojne stranke, in pravijo, da je, četudi je vedno krepko zagovarjal rusko razteaanje v Aziji, vendar neomajno nasprotoval načrtom, ki bi po njegovih mislih utegnili provzročiti vojno. Gotovo je, da je dostikrat govoril proti vojni, javno in zasebno, rekoč, da je videl na svoje oči več nego dovolj njenih grozovitosti j. Ko je bil guverner Transkaspije, od 1890 do 1898, mu je bila politika miroljubna in posrečilo se mu je, pomiriti več bojevitih plemen, s katerimi bi se bil bojaže-ljen guverner gotovo bojeval.
Kuropatkin je slavnoznan kot izboren presojevalec ljudi, ki se vedno ozira po mladih častnikih, močno hrepenečih po odgovornih službah in nevarnosti, kot je sam delal svoje mlade dni. Taki možje so našli pot do povišanja, oglajenega zanje, dokler je bil on vojni minister. Kot se pripoveduje, vam pozna ta vojskovodja karsižebodi o značaju in življenju vsacega posamnega častnika v armadi.
Kot strategj(vojnoslovec) in vojaški pisatelj slovi Kuropatkin po vsej
Evropi. Njegovi spisi o balkanski vojni in osrednje-azijskib bojih so knjnižici skoro vsacega ruskega častnika, in se jako mnogo čibajo v druzih armadah. Prevedeni so v mnogotere jezike.
Podadmiral Makarof.
Podadmiral Makarof, imenovan “pomorski kozak”, ki je utonil z bojno ladijo “Petropavlovsk” pred Port Arturom je bil slaven ne samo kot pomorsk poveljnik, marveč tudi kot izboren odkrivatelj in iznajditelj. Smrt ga je zasačila v sadonosni dobi življenja, ker je bil le 55 let star; kolikor se ni boril v svojem življenju, je pa večinoma proučaval, kako zavarovati ladije potapljanja. On je bil tisti, ki je iznašel načrt za ledolomee, kot se sedaj rabijo na Ruskem, in Vlajt-naut.a je bil povišan, ko je iznašel nekako štorjo proti zadetju. Makarof je bil krasen mož. Visok, širokopleč in razmerno raščen in razvit. Glava mu je bila mogočna in obraz izrazit,. a njegova polna, gosta brata ga je posebno imenitno označevala.
*
* *
Bilo je v vojni med slovansko Rusijo in Turčijo 1. 1876, da se je Makarof prvič oslavil. Takrat je poveljeval ladijo “Velikij Knjaz Konstatin”. Ladija je bila bolj mala, a vodil jo je tako sijajno, da je ž njo naglo pridobil dekoracijo reda sv. Jurija. Povišan je bil tudi. Najprej je bil imenovan korvetnim in potem fregatnim kapitanom, ko je napadel in premagal turško bro-dovje v skritem sidrišču. Ta junaški čin je postavil Makarova v ospredje. Odslej je napadal mo-slemske brode v njih lukah in tako spretno uporabljal torpede, da je pogreznil mnogo ladij. Ko se je vojna končala, so Rusi proslavljali Stepana Osipoviča (Makarova, kot junaka pomorskega.
*
•* *
Makarof je užival mirno dobo s tem, da je v korveti “Vitjaz” križal okoli sveta, skoro tri leta. Potovanje se je končalo 1. 1889, a posvečeno je bilo proučavanju topline in vodne svojstvene teže. Za njegovo delo v tem oziru je bil imenovan načelnikom topništva ruske mornarice, a knjiga, ki j o je napisal o svojih preiskavah, mu je pridobila večjih častij. Prejel ni samo prve nagrade od Ruske znanstvene aka-demije, marveč ga jedekorirala tudi Francoska znanstvena akademija. Makarof je bil povišan na dostojanstvo podadmirala 1. 1890, zlasti vsled svojega topništvenega znanja in vsled dejstva svojih zboljšav glede brzostrelnih topov in brezdim-nega smodnika. L. 1894. je nasle-doval podadmiralu Avelanu v poveljstvu sredozemnega brodovja, a ko je vzbruhnila kitajsko-japonska vojna, je bil poslan v pacifiški ocean, da se združi s tamošnjo škadro-no. Takrat se je trajno mislilo, da bo Rusija tudi zapletena v vojno, in car je hotel, da odide njegov najbolj vešči pomorski poveljnik na sovražno torišče. Vendar se je ta namera hitro spremenila: nekateri nasprotniki Makarova so namigava-li, da bi njegovo delovanje vladi napravilo bržkone -sitnosti, zato je bil odpoklican domov, da prevzame povelje baltiškega brodovja.
*
* *
Potem so sledile nadaljne.preiskave in iznajdbe, in 1. 1890. se je v tretjič napotil v Ameriko, ker je hotel spopolniti svoje načrte glede ledolomilcev, kajti tedaj je nameraval napotiti se,iskat severnega tečaja s pomočjo ledolomilcev. Istega leta v aprilu je bil v Chicagi, na poti iz Mackinaw City, kjer je prebil dva dni s kapitanom Boyingto-nom na ledolomilcih “Ste. Marie” in “St. Ignace”' V zvezi s tem bodi povedano, da je prvič obiskal Ameriko 1863. L, ko sta se ruski brodovji nenadno prikazali pred New Yorkom in San Francisco ter takisto obrnili položaj v prid Uniji, ki so jej takrat žugale tajne spletke Anglije, Francije in več druzih evropskih velesil.
* *
Malo se je culo o Ma karo vu izza končanega kitajsko-japouskega raz-pora do izbruha sedanje vojne, ko je njegovo ime namah skočilo spet na ustna vsakemu pomorščaku. Oči-
vidna lenoba in nedelavnost admirala Starka ob prvih napadih na Port Artur je zdramila rusko vlado in strašni “pomorski kazak” je bil nemudoma pozvan, da prevzame povelje. Dne 16. febr. je dospel v Petrograd in se udeležil posebne službe božje v katedrali, kjer ga je blagoslovil častitljivi “oteč Ivan” iz Kronstata, in druzega dne se je napotil na daljni vzhod. Dne 9. marca je dvignil svojo zastavo v Port Arturu, in od ¡tedaj je bilo očito, da so se japonski napadi zmanjšali in da tisti, ki so se vršili, niso več napravljali resne škode. Sedaj pa Makarof počiva v mornarskem grobu, po sijajni in energični obrambi portarturske trdnjave, a v zgodovini ruske mornarice bo njegovo ime bliščalo do konca dnij.
Podadmiral Skridlof.
Ce je bil kak mož na Ruskem odlično sposoben, da nasleduje Maka-rovu,to je bil admiral Skridlof, znan kot “buldog ruske mornarice”, je poročal petrograjski dopisnik cki-caškemu “Heraldu”. Novi poveljnik je neprestrašeu mož ter, dasi oster in strog, dostavlja dopisnik, tiste vrste junak, ki se pod njegovim poveljstvom mornarji najrajši bcjre.
Podadmiral Skridlof je 62 let star. Poveljeval je nekaj časa črnomorsko brodovje in bil zadnjič iz Sevastopola brzojavnim potom od carja poklican, da se nemudoma poda skozi Petrograd v Port Artur. Na prsih nosi križ sv. Jurija za svoje junaštvo na Donavi.
V vojni s Turčijo 1877. 1. je bil Skridlof eden izmed častnikov, ki so se udeleževali drznih napadov s torpedovkami na turško brodovje v Donavi, po čimer so bili Turki pre-streženi, da niso mogli raškim silam na suhem zabraniti marširanja proti Plevni. Skridlof je poveljeval jahto “Šutko” in dobil ukaz, napasti turške oklopnice, ležeče v reki. Slavni slikar Vereščagin, ki je utonil na “Petropavlovskem”, je bil na krova “Šutke”, in v enej svojih knjig je opisal točo turških granat, skozi katero je morala jahta, da je mogla do oklopnic, katere so bežale in opustile svojo namero, metati granate ua ruske sile ua suhem. Skridlof, je rekel Vereščagin, ni nikdar pričakoval, da izide živ.
POSEBNO OBVESTILO.
Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti
Cunard Line
ustanovljena l. 181)0.
....Najstarejša prekomorska črta....
S 26. aprilom je upeijala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju.
Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, imajoč nad
10,000	ton teže, odpljujejo iz New Torka käkor sledi *
ULTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek 24. maja.
SL A VONT A (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 7. junija.
PANNONTA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 21. junija, ter zatem redno vsakih 14 dnij.
Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsakem kraju. T. G. WHITING, Mgr., Dearboru in Raudolph Sts., Chicago
TROST & KRETZ
—- izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
VSAK DAN
Dr. Collins dobiva od bolnikov pisma, ki spri | čtijejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. S
Skrivnost Dr. CoUinso-Vega zdravljenja obstoji v tem, da je po dolgem študiranju v šolah in bolnicah iz našel zdravilo, ki ne-le ozdravi vse bolno organe, temveč tudi deluje na ves živčni sistem, ga ojači in uravna celo truplo, da se lahko ubrani poznejših napadov bolezni.
Nikar ne v araj samega sebe.
Ne napenjaj preveč svojih močij in ne čakaj, dokler te bolezen ne spravi v posteljo! -
Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita Dr» CollillSOva zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ameriške hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni, ki prete življenju starišev in otrok. Vsako obljubo je držal, kolikor zmore človeška moč in danes so Dr. Collinsova zdravila pri-poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu.
•x-x~x»»x»»x»»x~x»
Sokvarjeni želodec ozdravljen.
Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta 1878, to je 25 let. Poskusil sem mnogo ljekov in bil sem pri različnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel pomoči. Konečno obrnil sem se na Prof. Dr.
Collinsa in on mi je poslal ijeke, po katerih sem se kmalo popolnoma ozdravil.
Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na njega obrne, ker on ga gotovo ozdravi.
Ostanem Vam do groba zahvaljen, Vaš
Bartol Jenček.
Simon Luzar, 41 North Front St., Reading, Pa.
Od plučniee ozdravljen.
New York, 7. marca 1904.
Cenjeni gospod zdravnik! .
Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo da isto z pismom vred javno priobčite.
Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici.
Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ijeke, ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti.
Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli.
Vaša hvaležna
M. f ampaniak.
69 Third Avenue.
Prof. Collins je brezdvomno dokazal, da njegovo zdravilo za prehlajenje ozdravi nova prehlajenja, zastarela prehlajenja in prepreči pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejše bolezni.
Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazličnejše oblike revmatizma. Navadpo odpravi bolečine v 12 urah.
Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo danes znano zdravilo.
Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole.
Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razširiti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo zdravilo.
Njegova ostala zdravila so istotako vspešna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in istotako gotova v svojih vspehih kakor zgoraj omenjena zdravila.
Ali si bolan*?
Piši Dr. Collinsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo
poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popolnemu zdravlju.
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 W. 34th St., New York.
Posebnost So naše
‘mo D, S.” 10ß. in ‘leerscñam’’ 5c,
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
NAŠE SLOVEKSKE GOSPODIHJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
11Q3 N. Broadway, Joliet, 111.
Northwestern Phone 1113.
Chicago ?,voai3ó
GE0.LAICH
168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča—
Slovencem in Hrvatom svoj novi
saloon,
kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago.
DAiTAraif* prodajalec ur, verižic, uhanov, Malija 1U5UI C1L prstanov in druge zlatnine.
4*[ BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG j
Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto.
Pišite ponj.
Ure jamčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.......$16.00
Srebrna močna ura z enim pokrovom in 15 kamni............$14.00
Nikljasta ura s 7 kamni.$ 6.00
Dobe se tudi srebrne ure z dvojni pokrovom, istotako tudi 14 zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu.
Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdodzbere Elgin ali Waltham.
Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo.
Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratiki za 1. 1904, lOc.
Naslov v naročbo knjig je napraviti: M. POGORELC, Box 326, Wakefield, Mich. v
Naročila za ure in vse druge stvari naj se pošiljajo pod naslovom. M. POGORELC, Čare ef B. Schuette, 52 State St., Chicago.
POSKUSITE JE!
Miser Waldkrauter
»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu.
Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč.
ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST.
zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah in jetrih. Ojači in prenovi cel sistem.
Gotovo zdravilo
THE CORNHAUSER DISTILLING CO.
jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street,	CHICAGO, ILL.
3Iilitiel Kočevar,
zastopnik za Joliet in okolico.
Cor. Statelin Ohio Ste.	JOLIET, ILL.
NAZNANILO.
The Sunny Brook Distillery Co.
BO IMELA CELO DISTILERIJO
v popolnem poslovanju
NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS
Ne pozabite obiskati '
blizo
agrikulturnega
poslopja

te velezanimive izlozbe.
Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo.
Poskusite naše pivo in nebodete se goljufali.
Anheuser-Busch Brewing Association
Največji pivovarji na svetu!
W
o
SEVEROVA ZDRAVILA.
...SEVEROV...
ŽELODČNI GRENI EC
poveča telesno krepost, pospeši čilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$l.00.
Severovi praški
zoper glavobol
gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo.
25c s pošto 27c
SEVEROVA
SRČNA TONIKA
uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srčne hibe.	$1.00
Severov «««•
...LAXOTON
sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo.	25c
S - r E R o v o
VI
VI
V»/
w
v»>
v
Vf/
w
?
\T/
olje s v, Gotha r da
NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA VNETJA.
Cena 50 cen.tCTT_
Severovo zdravilo
zoper kolero
zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje V trebi, tm nn. letne bolezni in *,
Severovo zdravilo
zoper revmatizem ^
ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost ”Aoy ter izžene ves strup iz
V/
V/
25c in 50c	—esa. @1.00
Severove kapljice za otroke -'nesejo mir in spanje bo-- ’ otrokom. Nimajo v sebi - škodljivega, f—... centov	Severovo zdravilo za jetra in ledvice uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25

NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z , ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOI W — -.................... ......................--
W. F. SEVERA
CEDAR RAPIDS, IOWA.
OO+O*
J SPO
0404404040400404
SPOMINI NA DOMOVINO.
C	Spisal M. P.
)0404404040A040400404
♦0+00 Of
nTj i
ZÀ '
XXVIII.
r'
Na poti i2 Trsta ustavil sem se v Divači, odkoder sem se podal proti mali vasi, imenoma Škocjan, kamor sem prišel proti večerij. Namen mojega prihoda v to vasico bil je, ogledati si jame, ki jih je zadnje čase odkrilo in s stezami opremilo Slov. planinsko društvo. V tej mali vasici, ki neki šteje 9 st. s 60 prebivalci, ki žive v borno skalovi-tem ali vsejedno po širokem svetu znanem kraju, predno sem odšel si ogledat to jamo, vpisal sem se v zapisnik in zapazil v zapisni knjigi mnogo od oseb visocega stanu iu iz daljnih krajev. Pred kakimi 15 leti obiskala bila je ta prostor neki takratna avstrijska pricezinja Štefanija, danes grofinja Lonyay. Kot mi je sprevodnik pravil, bila je neki kaj prijazna z ljudstvom. Kot pravil mi je tudi od tega obiska star
gospfed, Fr. K.....c, ki danes oskr.
buje to starodavno cervico sv. Kocijana, da Štefanija je bila tudi obiskala to cerkev. In pokazal mi je še več reči, s katerimi je cerkev obdarovala. Kot že povedano, da ta kraj obiskal sem, da si ogledam podzemeljski kras.
Spremljevalec vzame bakljo in druge priprave za osvetljenje nekaterih znamenitih jamskih prostorov in greva pod zemljo in to v nebi dolini v jamo. Od kraja je velik naravni obok, v katerem skoroiz srede navzdol raste okrogli bršljan iz skalovja.
Kot mi je spremljevalec pravil, so tu v prejšnjih časih živeli roparji. Neka nagla povodenj, ki je do vrha to jamo zalila, in ostrejša postava je pa te nekdaj nadležne ljudi zatrla, ki so bili v strah svetu daleč naokoli. Pokazal mi je še razne reči, ki so jih dobili notri, kot n. pr. piskre, sekire in razne stvari, ki so jih roparji potrebovali za svojo tatinsko obrt. Mnogo kostenjakov od teh ljudi našli so 1. 1897.
V jami sicer niso leskeči kapniki, kot n. pr. v postojnski jami, ker tu je voda 1. 1820 skoro dovrha to jamo zalila in vse krasne oboke po blatila, a vsejedno je notri mnogo podzemeljske krasote. Večji prostori ali mostovi notri so večinoma imenovani po raznoternikib,ki so dali ta ali oni kraj prenarediti in tako se imenujejo prostori n. pr. Tomšičeva jama, Tomazinov dom, Muel-lerjev dom, Rudolfov dom, Mahor-čičev i. t. d. Več znamenitih prostorov mi je moj spremljevalec umetno razsvetil z nalašč za to preskrbljeno svetljavo, ki za vse to skrbi Društvo hribolazcev, ki obstoji iz svetovnih udov.
Ko sva s spremljevalcem vse po preteku par ur pregledala, šla sva čez Hudičev most in zgovorni spre-ljevalec povedal mi je, da ta most je narejen L 1885, kot tudi, da jama je visoka v nekaterih krajih na 80 metrov. Za malo vstopnino, ki jo pobira urad že omenjenega planinskega društva, ogledal sem si ta kraški kras. Moj spremljevalec tožil mi je, da je na neki binkoštni ponedeljek izgubil sina, ki je bil neki predrzen jamolazec in imel službo od društva hribolazcev. Ko se je šel neki kopat v tej jami — pokazal mi je v prepadu kotanjo, v kateri se pretaka voda —, je utonil.
No, in ker sva že kasno zvečer iz jame prišla, poiskal sem si prostor za prenočišče, ki mi je kaj izvrstno s tem postregel ondotni g. učitelj, s katerim bila sva v prijaznem večernem pomenku pozno v noč. Povedal mi je razne reči iz zgodovine Krasa.
Spanje me je kaj dobro pokrepčalo. Že okoli 4. ure zjutraj zbudilo me je ropotanjeimlatičev—pika poka pika pok! —, nakar sem vstal in pregledoval ob jutranji zori krasoto Krasa. Pogledal sem tudi k zbudivšim me mlatičem, ki so mi tožili, da ječmen, ki ga mlatijo, je kaj slab letos, kot vse letine radi suše.
Kajti na Krasu, če ne dežuje, se pridela le malo in se to rada toča pobije, tako, da na kmeta vse leti, a gosposka pa le ne premisli, kje naj kmetski trpin za davke dobi, in mu včasi zarubi, kar še sploh pri hiši debi.
No, ker je mežnar dotične cerkve prišel [zvonit sv. jutro, šel sem z njim w zvonik.
(Dalje prih.)
l400fOfOffOfOHf««fOOf»f
MALI OGLASI
n
: s
♦fOfOfOfOt»‘t»'t«fOOfOffOfO
NA PRODAJ ŠE DOBRO OHRA-
njeno novo pohištvo po nizki ceni. Vprašati je pri Jos. Gršič, 1205 North Broadway.	21t4
ODDA SE V NAJEM MALA
hišica z dvema sobama blizo Bush-parka pošteni zakonski dvojici brez otrok, $1 na teden ali pa lahko žena opravlja nekaj dela za najemnino. Vprašati je na 904 Jaspor St. 20t2
KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO-jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj »»prodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej.
MI HOČEMOTTOJ DENAR, TI HOČEŠ NAŠ LES!
če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in posepjj mehki in. trdi les, late» cederne stebre
deske ii šiiMi v>i!<u vrste
Naš prostor je ua Desplaines ulici blizu norega kanala.
Predno. kupiS Lumbe oglasi se pri nas, in oglej si nažo zalogo I Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu
DESPLAINES IN CLINTON ULIC.
UTa prodaj se 6 lot
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojili.
Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
JOHN GRAHEK-U,
kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, llls.
Telef. 2252.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & Co.,
112 Exchange Street Joliet
BRAT-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke etiie.
104 Jefferson St., blizo mosta.
ANA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N. JV. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
MRS. KARLA REHN,
IZPRAŠANA BABICA.
(Midwife)
608 Cass Street,	JOLIET, ILL.
N. W. Teleph. 741.
MARTIN TRLEP,
222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA.
Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče.
Denar na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
Agent for Besley’s Rgp (JOOÛS. Waukegan Ale	_____
and Porter.	O
J. O SiMITH
BOTTLER
414VanBuren St.	Telephone	171
KADAR SE SELITE
ali želite premakniti kako posebno težka stvar, pokličite nas. \ ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo nai-večjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas.
L. M. RUBENS
Urad in železniški tiri na 696-608 Clinton. Street.
Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona -502.	JOLIET ILL.
HENRY « LATZ kontraktoi in stavbenik
507 North Hickory Street,
’PHONE 914
JOLIET ,ILL.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN—
GLASOVITI IN PROSLAVL.bENI ZDRAVNIK
TDFL. X*V-A.2ST POHEK
sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. 10th & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo..
bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasovit’ ’« proslavljeni zdravnik,
ci se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulii in bogatim znanjem in skušnjami je postal prodsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrue na: DR. (4. IVANA POHEKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravili posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi.
Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
---VSI ONI:---
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnefll.
Kaj govorijo od Dra. Poheka nižje podpisani:
Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek finaneijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.
MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A
Spoštovani zdravnikNaznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu iu črevih in sem mislil, da ni več ponija mojo bolezen.	VaS udani	JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa.
Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vs'~i katerega sena trpel celih 20 let	JAKOB KELLER. Helena, Mont.
Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgieda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vale vspeSno zdravljenje.	STEVE MAKAK, Cameron, Teza«.
Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobi! zrak in dobro vidi, kar ni na obe oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje.
BEN HENDERSON, Kansas City,
SpoStovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke bolezni.
T O M. JURKOVIČ, Iron Mountain, Mie*
NASVETE DAJE ZASTONJ.
Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
DR. O-. IVA3 POHEK,
Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY, MO
F. KORBEL & BROS.
prodajalec vina o<l trte in žganja
Sonoma Oo. Oeiliiorniei.
Vshoina zaloga vina io orad: 684-686 W 12 St.
TELEFON: lin CANAL.
POZOR, ROJAKI!
Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po naj nižji ceni.
Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas.
matija Fink,
John & Joseph Mausar,
202 Stone St. N. W. Phone 1142.	418 N. Bluff St.
E. POSTER, predsednik.
JOSEPH BRAUN, taj.in
E. PORTER BREWING COMPANY
W?PlSBaSBm&8¡ Pivovarna: South Bluff Street.
EAGLE BREWERY
*** .
i -	^ Izdelovalci
ULEŽANE FIVE
PAL ALE IN LONDON PORTER
***
Posebnost je Pale Weiner Bier.
JOJ.1ET, ILLINOIS
040434040404C
Za kratek
čas

(H044040404040404040C
Na ogled.
Kmalu po svoji izvolitvi predsednikom je bil Lincoln v svojem uradu v starem kapitolu v Springfieldu, ko je vitek slok farmar s hlačnimi konci potisnjenimi v škornje, pokukal pri vratih in zahteval videti Lincolna. Rekel je, da dohaja iz države Kansas in je s svojo družino na poti v Indiano; a za Lincolna je “glasoval” in gahoče videti.
Mr. Lincoln je poljedelca sprejel vljudno; zdajci je ta vprašal: “Ka-košno je to drevo — tole na dvori-iču doli?”
Mr. Lincoln je pogledal doli in odgovoril:	“To je cedra.”
“Te ne mislim,” je odgovoril farmar, “a tistole drugo drevo, ki stoji blizu hiše. Pripogniti se morate bolj skoz okno, da je vidite.”
Mr. Lincoln je to storil, potem se je vzravnal pokoncu in je rekel: “Drugo drevo ne stoji nadvorišču.” “Ne,” se je odrezal drugi. “A vidite tamle žensko in otroke v vozu? To je moja žena in moja mila deca. Obljubil sem jim, da imajo videti predsednika Združ. držav. Svojo obljubo sem rešil. Z Bogom, Mr. Lincoln.” Tako je rekel in odkorakal.
k
ker
Ki «e greše.
“Monseur le Cure”, je rekel giz-dav francosk svetovalec svojemu župniku, “jaz ne grem nikdar spovedi čisto navadno zato ne, nikdar ne grešim.”
“Morda,” se je odrezal župnik, “in če je tako, potem Vas res pomilujem, ker poznam samo dve vrsti ljudi, ki ne greše:	take, ki še niso
dosegli razuma, in take, ki so ga že izgubili.”
rih daš dve svojemu bratcu; koliko Ti jih še ostane?”
Učenec: “Pet.”
Učitelj:	“Nisi prav razumel.
Imel si začetkom pet, a koliko Ti jih ostane, če daš svojemu bratu dve izmed njih?”
Učenec (s poudarkom):	“Pet,
kajti ne dam mu nobenega.”
Mnogo bolje.
A.	: “Res ženijalna iznajdba, ta brezdimni smodnik!”
B.	: “Neumnost, rajši naj bi se iznašla puška, ki bi ne streljala.”
Vabilo.
Na generalno zborovanje dne 15. t. m. se Vaše blagorodje vljudno vabi in prosi, da pride polnoštevilno.
Gost: krono tunekje. jo jutri vrnite obdržite.”
Velikodušno.
‘Natakar, izgubil
sem
Če jo najdete, mi če pa ne, jo lahko
Nevaren posel.
Zdravnik:	“Kaj je Vaš posel,
gospod?”
Bolnik (gizdavo):	“Jaz sem ba-
ron.”
Zdravnik:	“Dobro, ampak po-
skusiti bodete morali kaj druzega;to Vam ne de dobro.”
Iz šole.
Učitelj:	“In ko je GalileoEtal
pred svojimi sodniki, mu je izmuznil iz ust odtedaj glasoviti stavek: Gr-žinov, če ne boš pazil, ti bom privil ušesa!
Kandidat W. R. Hearst.
Izza 1. jan. t. 1. je W. R. Hearst žrtvoval v svrho svoje kandidature za predsednika Zdrvž. držav povprečno kacih $15,000 na dan. Petnajst tisoč dolarjev na dan za kacih sto dni znaša okoli $1,500,000, ne-vštevši velikih svot, ki jih je žrtvoval pred prvim t. 1. To je malce veliko za mladega moža, ki ga utegne spraviti na kfint, kar se tiče denarja v gotovini. A za vse te ogromne stroške si je doslej pridobil samo dvaintrideset delegatov za narodno demokratsko konvencijo. Morda jih pridobi še kacih 100, ali skupno 150, potem ga bo vsak delegat stal okroglih $10,000. Vsi skupaj pa bodo tvorili samo kako sedmino vseh delegatov na konvenciji—ali se potem izplača tako kupovanje predsedni-štva?
to zdravilo ozdravi.” Severov kri-čistilec ne ozdravlja -samo priščev, uljes, obrencljev in gnojastih ran, marveč vse krvne izbiuhe in spolne bolezni, kot bezgavke, razširjene žleze,kožne spuščaje, vtiske spomla-dne upehanosti, anaernijo,' klorozo, zastrupljenje krvi itd. Cena $1.00. Na predaj v vseh lekarnah ali pošlje naravnost po prejemu cene W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
—Noben slovenski list v Ameriki ni tako velik in tako po ceni ko Arne-rikanski Slovenec. Samo $1 na leto. Naročite si ga!	*
— Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto.	*
Gumbe, znake in banderai! Ü
SODALITY v
-•íCKifí
Kupite lahkopri nas po zelo nizki ceni.
Pišite nam po cene predno naročite drugje.
Ni strahopetec.
“John,”je rekla, “spodaj jetat.” “Že prav,” je odvrnil z redko zavednostjo, “zakriči malcein morda ga to napoti semkaj gori, kjer ga lahko ujamem.”
Raztrese« dofetof/
“Mučila me je nespečnost skoro teden dnij,” je rekel nekdo, ki je bil videti utrujen.
“O to ni nič nevarno,” je odgovoril raztreseni doktor. “Taka malenkost Vam niti spanja ne u-krade.”
Boj pisalnim strojem.
To načelo je izdala vlada argentinske provincije Entre Rios. Spoznala je namreč, da je pisalni stroj kriv, da so se državni dohodki v zadnjem letu zmanjšali. Kako je to mogoče? Odkar se pišejo sod-nijski akti s pisalnim strojem, se porabi veliko manj kolekov kot po-preje, ker se ne rabi več toliko pol papirja. Da pa to zmanjšuje državne dohodke, je samo ob sebi razumno. Zato je modra vlada predložila zbornici predlog, da se so-dnijskih aktov ne sme pisati s pisalnim strojem.
W. J. FEELEY CO.
6 & 8 HonroeSt., CHICAGO M. B. S c lim-; ter
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
ter zavaruje poslopja in življenje
C. W. Brown, prods Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL.
HENRIK H. STASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
jr^ TNI NOTAB
S*
Odkritosrčno.
Avtomobilist (k sosedu):
‘Čez
avtomobil zabavljate in vendar nič ne razumete o njem!”
Sosed:	“Toliko že, da čezenj
lahko zabavljam.”
Ni zabava.
‘Gospod poslovodja,
s
več
Klerk:
evojim zaslužkom ne morem shajati.”
Poslovodja:	“Tako, iti koliko
trošite za zabavo?”
Klerk:	“Nič, prav nič.”
Poslovodja:	“Le nikar me ne
«lepiti, saj ste še sinoči igrali skat.” Klerk:	“A, kaj imenujete to za-
bavo, če človek vedno izgubi?”
Dandanes.
Gospodinja: “Toalete umete, a
kuhati pa ne znate!” Kuharica: “I no,
saj se kmalu
omožim.
Iz šole.
Učitelj, “Sedaj bomo malo računali! Pazi, Jerinov Peterček! Mati Ti je dala pet jabolk, od kate-
600 kvartov na dan.
Zdelo bi se nemožno, da bi kdorkoli mogel porabiti 600 kvartov na dan in vendar se to godi. Zdrava gdrasla oseba resnično porabi toliko kisika. Ke bi se ta znesek zmanjšal, bodisi vsled slabega zraka, premalo vežbanja ali neprimerne diete, bi to zaviralo vzdrževanje ustroja. Rdeče krvne krogljice, ki izvlačijo kisik in ga vodijo v razne staničaste pletenine, prihajajo dvakrat na minuto v pljuča in če ni kisika dovolj, te krogljice,ki nič ne najdejo zase, poginejo, in tako se pričenja anaemia. Bolnik je izven redno bled, znak se kaže ne samo na koži, marveč tudi na zobernah, ustnicah in vejah, če hodi le malo razdaljo, diha močno in težavne, čuteč utripanje srca. Tudi se pojavlja glavobol, omotica in šumenje po ušesih, razdražljivost in zaspanost. Apetit mu je spremenljiv. Po jedi čuti polnotodnu želodca ali pa izvrže, čreva se gibljejo neredno in zabasanost ima. Vse te težave odstrani in zabrani Severov kriči-stilec, o katerem ima Mr. John Bradač iz Little Ferry, N. Y., to-le povedati:	“Dragi gospod: — Vaš
kričistilec se je na meni izkazal kot izvrstno zdravilo. Vsled nečiste krvi sem navadno imel mnogo mozoljčkov na obrazu in če je prvi izginil, se je že drug prikazal za gotovo. Porabil sem prvo steklenico Vašega zdravila in število priščev se je začelo manjšati, porabil sem drugo in njih število se je znižalo na manj nego polovico in sedaj po uporabi tretje steklenice se pojavljajo samo tupatam in so odločno manjši. Pošljite mi še dve steklenici, kajti trdno upam, da me
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti Ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
TÏ6 Joliet Moil Bail.
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.



IKlje je rLajloolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin.
»
Rezervnega zaklada je: 611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vs<m Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za uiagatelje plačuje hranilnica sama.
Y mestni hranilnici je liajvariieie nalezen dem r. Jii ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem sv( jim premoženjem in z Vso svi jo davčro močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da uiagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava drža' a s posebnim zakonom iu zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojesa obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ¡ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
109 GREENWICH ST., NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O.
i
é
l
t
t
*
è
4
;;frank sakser,


Najpopolnejša zaloga zlatnine Y Jolietu.
Vsakovrstni prstani za moške in ženske, ante m dekleta in deco po zelo nizkih cenah. Vse blago dobro in garantirano.
Moški prstani od $2.50 do $10.00.
Ženski in drugi prstani po $1, $1.50, $2.00 do $15.00.
Poročni pfstan $1.50, $2.50 do $10.00.
Í
I
Prstani za otroke po
50c, 75c, $1 in $1.50.
Naša trgovina je že dobro poznana Slovencem ter se j im še nadalje priporočamo v blagohotno naklonjenost.
FLolot. JP. Kiep
juvelir in optik.
205 N. Chicago St. JOLIET
Varujte se
zimskega prehlada in kašlja. Ako gazanemarite napravi grozne muke.
Severov
Balzam za pluča
je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25e in 50c.
Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c in 50c.
W. F. Severa
Cedar Rapids, Iowa.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Poeojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Pieskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I nadstropje,
R. C. Bertnik.
L. B. Bertnik,
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODE.
Niša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY,
10 centov.	5 centov
(Citizen’s Consolidated Band.1
Priporoča se vsem slovenskim in hrvat-skim društvom v Joliet in okolici pri prirejanju društvenih parad, piknikov, veselic, pogrebov in drugih svečanostih. Ta godba ima zdaj tudi svoj orkester,ki je zlasti namenjen za godbo pri plesnih veselicah v dvoranah. Jamči se vsem točna in solidna postrežba
Naročila sprejema
JOS. GRIČAR, Mgr.
1010 N. Broadway, Joliet, 111.
N. IV. Telef. 1774.
KAROL MEDIC.
MARTIN MEDIC.
MEDIC BROTHERS
STA OTVORILA
novo slovensko pekarijo
na prejšnjem mestu HeBry Odenthala.
1004 NORTH BROADWAY, JOLIET, ILLINOIS
Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in vse drugo s pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da r jemljo pri svojih grocerjih le kruh, ki ga pečemo pri nas.	-
Zagotavljamo vsem 4<3bro blago po nizkih cenah.
Priporočamo se tudi slavnim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter ob ženitovanjih za napravo kolačev in potic.
Fred Sehring * Brewing Company
pivovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
Telephone 26.
JOLIET, ULIL.
If so you ought to appreciate anything that will help you save it.
JOS. STUKEL, tajnik godbe,
209 Indiana St., Joliet, 111,
f03CassSt,, nadstr.
-JOLIET.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.
Is
Your The best way to save time is to have a
Time Chicago Telephone
Money —
___	Cost but 5 cents a day
^^^CHIOAfiO^TELEPHOH^^OWPAIIIY^^

Emil Bachman
Izdelovalec
Bandera in zastav
Znakov in trakov.
Po najnižjih cenah.
Pišite po moj novi
veliki cenik.
580 S. Centre Ave-
Chicago.