30. JtnUta. II0IM im* i. Mm* im. III. lift. .Slovenski Narod" vtlfa pm pmštit n kra|e bhrife Arvtro-Ogrslte: n NeaCtto; *k> leto iknp«J upre}. * K 60— cdo Itlo napet) . . . . * ftS— no* leta B . . • B 30"— ćtfrt leta.....15 — M Aatriko ia vm dnge detele: aa mescc , . . ♦ . 5 50 cek) kto upre* . . . . K 70*— Vpraianjem glede insentov ae ruj priloži n odgovor dopisnica ali mamka. Sprmlitr* (• podaj, prltiltje, levo). Kultova Biloa ŠL », ttltlon 4l 93. ^^^^^^^^^P w^^i™a» ^i^^a^B •^^^^^^^P^ a^aaiwaBBBB^BBBBBBBa» ^B^^^HVIap^P ^^B ^Pa^^B^B^a^BiS^Bv faMfttl te aftnajo po porabljtaea ratom ta akar 1 m visok te* MMfetrot orator: eoknt po 12 vf*. dvakrat po U vfe, trikrat po 10 vi«. Foslaao (csuk pmtorj 30 vk. parte ta sabvalc (eaali pfotter) Kvlaarjcv. Pri večJOi lnserdjah po dogovora. Rtff ttftteM iaj a#ll)c|c Baratala« ftfea ffMT P# ■ ^■■■■■^a. -?JM ■a iaa» aiaaitic aaratte trci aaslatfe aaaar|a te ac ■areat sjkaiar aduti. H*»ro«aa Ttakaraa« tatefoa 4L M. „Slovenski Narod« vetfa v L(«M|«al t doatavljea aa do« ali «e ae bodi ponj: cdo leto naprej . • . . K 5S — I ćetrt leta napiej . . . . K 15*— pol leta......29-— | na mesec . . . • . K S*— Posamezna Stevlika velja 30 vinarjev. Dopisi na) ae frankirajo. Rokoplsi ae nevračaja 9r§*al*tvot iaaflOTa mlloa ftt S (v L ajdstr. levo), tsJeJon ft. 34 Siovanec in Hrvat. Dr. CL Z, — Med Zagrebom in Ljubljano švijme skoro vsak dan kak-sna iskra, ki zastruplia prijateljsko raz-položenje. Bok varui, da bi se Zagreb In Ljubljana ne smela prepirati. Poprej ko smo bili po državni mcji ločeni od -miže in postelje«, prepirov ni bilo, zdaj pa, ko smo skoro kakor mož in žena, nastajajo spopacii. kakor v zakonu. Naš zakon pa je se premlad, da bi preveč teli pojavov prenesel. Kje so vzroki teh nesporazumljcnj? Kdo je kriv? Iz malih nesosrlasij. nervozno raspoloženje rodi velike pravde. Ljudje rabijo oštre besede in čast je užaljena. Iz čisto tr^ovslte sfere je čez noč »narodna« afera. Ni mi namen, da branim Slovence s tem člankom. Smrdljivi kruh, ki jra jemo v Ljubljani, redki koščki mesa, ki ca uživajo v Maribom, nam pricajo. da jdede prehrane ne nrc-tiravamo. Vem, da »peceatur intra et extra«, zato bi naše javno mr.enje rad opozoril na položaj naših bratov onkraj Sotle. ki nam bo potem dal mož-nost mnoffo obiektivneje sodbe vsake-gu dosodka v Banovini. Slovenci nimamo državne tradicije. Hrvati pa so v njei vzgroieni, odkar politično življenje med n'imi klije. Ilirsko gibanje je bilo čisto narodnostnrs u Tiapram inadžarstvu je praktični po-litik - flirec pograbi! tako po ostrem orožju državnopravnih zalitviL dasi ek je to nekako oddalieva'o od duševnega temelia Tlfrizma. Slavna povest Hrvatstva je bila vzernitcTjem nenkecra naroda ćrvhrodošlo sredstva, da r.e dvf^ne narod iz mrtvih. Državno Dravo je bilo pnlodii v veliki obupni borbi Hrvatstva proti Madžarom. Stranke so se jrrupirale, a ne po svetovnem nazfranju. temuč po niansah xT taktiki. kako uveljaviti »staro pravdo*. NTarod \"7jrojen pod temi sre^ii. raz-umni^tvo. osivelo v težkl borbi s Khne-i!o\im, Ratichovim. Cuvaicvim režimom, mladina polna spominov in idea-Fov o sla\Tiih tj^dicijah in bodočnosti hrvn r«ke države, ta narod i e zdaj dn^jvel dan oslobojenja. In Klei: to, kar je doživel. to ie nekai dru-fačnetra, nesro je on sanja! skozi deset-letja, je nekaj vecjeca, nekaj večini še ne jasno pofm1iives:a. To ie sicer slobodna Hrvatska, a z dmeejra j?Iedi^ča ni samo Hrvatska, to je velika .T'iKosIavf.ia, v koio se moramo podrediti vsa tri nlemena. Historična orientacita. ko tc svoj visek dosegla in svoio dnl^nost storila do zadnjesra, ic zadefa ob širšo orien-taciio narodnostna Za rarvoi liiidske-za rnišlienia. ki so era desetletno delo in tnidanolne agritaciie privedle do ene-?a ideala, je zrnaca narodnostneira na- čela prišla, rektl hi, preliitro. Široke mase se ne orientirajo čez noč slede L%alov tejja značaja v dnisro smer. Je res neka trafika v tem, če nastopi ideal svobode, pa izgleda na prvi pogled drujračen, kukor ie ideal, ki smo mu skozi desetleria gradili altar v m.^ili srcih. In vendar nihče ne more tajiti, da v s e to, kar smo dose-C1 i. n e bi bila narodna svo-b o d a. Zamnn se trudijo nekateri. da dokažejo »novi iarem«. V resnici smo preskočili v par tednih eno celo fazo, na katero ie bil nnrod vzsroicn in ne-oosredno smo stopili ^* vi š i i stadij svobode. za koie^a nismo bili rnorda vsi ie prinravficni. Slovenci večinoma te trasrike ne raziTmcmo: n*č zuodovine. zraven Da ncmška palicu, zclai pa italitanskn-neni-ški nož nas vzsrajajo. da vidimo spas v krepki ce 1 o t i vscea naroda. Med tem pa naš bratski narod v Banovini preživlja krizo ideala, ki £a ie crloboko v srcu nosil in se zanj častno horif. Uverie?"? sem. da bode ta nnrod krizo orchoiel. A naša do!?nost je pri tem. da mu v tei krizi nomoremc Vsa-ko bc«edo treba v takem stadiju nola« pati na tehtnico. Če se nam knkšen do-jpndek zdi krivičen. ne fireneralizuimo jr:i na cefi veliki del jedinsn*enes:a narod;]. Dr. Korošec ie pravilno rekel: Slovenci r»fmnrr»p časa. da se prepirnmo radi novih tre^ri — federalizem, cen-tralizem. V I ni>»liani Imamo be^i'^ce \z Korotana in Primorin. par km od Linh-ljane sfnii sovrae. Nnse industrije delo-ma stol-? in ilad ^om pre*? zanetift rtolf-^evizem. Trst. Pazin. Oo'Hca. BeTJak. Celovec. Maribor, to sr» točke, ki z a ti-fe trpimo r?oč in dnn. Če nomi«^-fim. kako bode nrekiiniai moi rod n^S snomin. ce izjrub: nr?vkar nnvedenn svo.in tr/'^ča in središča, v.?m ie besni prepir »ali remblikrt ?ii kralievina^ za-res t^ko rn?i?ken. kakor če skoz ??ro-kih d^'ote oken dnlinr»*rleda noGrled^m na oder. Znto se tuđi nam ne srne zamoriti preveč. če v te br.rbe no\*i^i «re-sel cTedpmo s Ma dom r^eilner^ pnljtiVa. ki previ: rtninrej spasimo ??i^o. ootem se o^nmo, kako io homo Dobarvali in uredit?. ObtTunimo str Sl^venec vsak do-r^dek r»ri br^^ih H»-vatih *o<» Maribora iu do drugih mest, ki nam jih liočejo vzeti z isto na-silnostio. s katero so nam lemali te krajc pod avstrijsko vlado, bi morali napraviti most. nemški most. kot nado-mestek za onesra drusresra do Jadrana, ki ?ra jim je vojna porušila. Pri tem pa oni kratkomafo pozabljaio, da mesta, na katera aspirirajo. sploh nišo nem^ka* marveč da ostane v njih samo nemška nani^ina, ćim rnlidejo mnoffoštevilni iipravn'. železniški m dr^uri iiradniki. poduradnkf. namec.'enci. delavci, oticir-ii in njih rodbine. Vse tr> so kolonisti, ki so v nretcklosti umetno dajali slovenskim mestoni nemški značaj, vzdrževali tuđi kopo priseljenih ali pa v ooslednji generaciji ponemčenih trg.ivcev in obrtnikov in fabricirali potom šulferajna iz slovenske mladine nemško. Spretnost, s karero so se lotili po-sTa, je vsesra priznanja vredna. Izrabili so boliseviške instinkte svoiih mas, se-stavili iz propalih eksistene Sansculot-tov svoie Vo!kswehren, iim dali avstrij-ske častnike in pan.cenmiiskc bur§^ke za voditelje ter postavili vse skupaj pod poveljstvo onesra političnecra vodstva, ki je tvorilo vedno naia^ilnejsi dcl ncmškc ekspanzfic in ki ie zlasti y nre-tekli borbi tvorilo temelj za vojaško, imperijalistično politiko Dunaja. Ako vzamemo samo nemškc liste, vidimo, kakšne laži razširjajo o nas. Cicneral Maister da po teh Iistih vsnk dan provocirati, zanira. zatira, izvršuie različne krivice. v«e za to. ker ne do-voli vladati nempoina. aranžira jo povsod shodc in javljajo svetu podesetorie ia števila tii!e!ež'jncev. razobešajo črnj zastave in se sploh poslužujejo vseh reklamnih in KleJaliških sredstev, ki iih potrebii-.ieš. rJco hoCts potvoriii činjenico. Vsa ta utnetnost spretnija njihove proti nam naperjene oborožene akcije. Da so si se v eda poiskali tuđi za veznike pri La-hih, s katerimi imaio skupne interese in siićcn karakter, je razumljivo. Pred Kodjronn so se pojavili tu ii Madžari. S tama njem se te nađlege seveda ne bomo uhranili. Tnkoi ie treba orprri-nizirati čim na;enerjr:ćnL»iši odpor. Ni-kdar se ne sine zsroditi. da bi na mirovno konferenco prišlo vprnšanje. ali ic naša mejna zemlja »sporna« »strittieres Gcbictf. kakor oni praviio m da bi se pod taksno sporno ozemlje §tela okraj-na ^lavarstva Slovcnji Gradec. Ljuto-mer. mariborska okolica m slično. Odlagati se seveda ne da. Cola severna meia bi se morala nostaviti ood iziemno stanje, zapovednjoči general naj bi vzel takoj talce, da se zahrbtni napadi več ne ronove, proti oboro'?enim tolpam ie treba nastopiti z rednimi četami. Med narodom samim mora kljun irtruieno-sti biti toliko odporn^ sile. da se takoj €*dzo\fe klicn nc>d orožTe. ^e važnejse f>a je, da pojasnimo cei em« svetu, kakšne so pf9vV"razmere in kako daleć sejra nemška nesramnost. Nemudoma ie treba potom tnk^fsnjeira korespondenčnega tirada orsranizirati obvestilno službo in brzojavno ali pa po ktirirju predložiti ves materijal posa-mtznim zavezni^kim držnvam, m:rovni konferenci. raznim ameriškirn misiiam itd. in zahtevatf. ne da zasede antanta katerekoli kra;e. pač pa da potejrveio antantine čete kordon n. pr. med Špi-llami in Lipnico, med Rađano in Fiir-stcnfeMom in severno Cclovca ter da odredi antanta umik boljševičkih in btir-šovskih nem^kih hord. da prenehajo motfti mir in da ne nadamifejo na re-puMink. odgovornost in pod Wilsonovo zastavo, pa nod Wastianovim vodstvom opravil vlačujje Avstrije. Wilsonova sporočila. Za kaj gre pri mirovnih pozajanjib. (Iz poročila v Des Moines. Jowa, od 1. februarja 1916.) »Ves svet ie potresen. Potresalo sra strasti, ki jih oodpihuje sedania obupna borba. Amcriški narod je edini veliki narod, ki na tej borbi ni udeležen. Ker ta narod ljubimo in ker želimo varovati njesrove interese, prosimo Boxra. da bi rodila velika borba vsai ta sad. da se ustanovi mednarodiio sodišče in da ustvarimo vsaj nekaj skupne garancije miru za v s e.« (Iz sporočila na Protimilitaristicno zvezoc 8. maja 1916.) >Ore za mnosro več. ne^o za var-stv'o Zedinjenih drža\. Naš namen je, da odstranimo od naše polovice sveta vse demoralizujoče in škodliive evrop-rkc vplive. Kaj pomeni to? Vsi upamo, da mora celo človeStvo napeti vse svoje sile, da ustvari traien mir. zato pa pričakuie vse človeStvo. da prevzame-mo mi Američani oni del tega urejeva-nja, ki nam tiče, in da se lotimo tesra dela z vsemi onimi silami. ki so za to potrebne. Končno je edino sila, ki osi-jatra mir v človeški dnižbl. Kar se zjjo-di, se mora zjroditi sos:lasno s splošnira mnenjem. toda za tem splošnim in javnim mnenjem stoji kot zadnje sredstvo — sila. Večii del javnesra mnenia zo-vori manjemu: >Mogoče se motimo, toda za sedaj morate živeti po naše, doklcr ne bo vas več kot nas.« Mislim, da se vse vrti okro* teinu Ako si pa sedaj predstavljamo, da smo stvorili družino, in ta družina narodov reče: »Na svetu ne srne nikdar več oriti do takšnih vojn, kakor sedaj. ne da bi se poprej bila podvzela vsa sredstva in ne da bi se bili mi prepričali, ali se da kaj storiti proti vojni ali ne,« če rečemo: »Nikdar več ne srne priti do vojne,« potem moramo imeti sredstva, da ta »ne smemo« i z s i 1 i m o. Če se Amerika pridruži tej borbi, ima ostali nevtralni. svet pravico, da pričakuje od nas. da Homo prispevali svoj del k pri-silnemn elementu občega sporazuma. Seveda ni to noben vojaški ideal, pač na je čisto p rak tiče n ideal.« (Iz si>orcčila na »Ligo za ntrditev mira« (Leasne to cnforce i>cace) od 27. mala 1916.) *Ko sem dobil vabilo na današnji večer, sem se zelo razveselil, ne zato. ker bi imel priliko diskutirati prosram vaše zveze. — tesra crotovo ne pričaku-iete. — ampak zato. ker se ves svet se-dni mno^o strastneie in jačie vdaja nndi na mir. pa imamo zato Dravico, da se tuđi mi uđeležimo razgovora o tem velikem vprašanju. Gotovo je prav, da se v imenu naše vlade potrudim izraziti, kar mislim, da je mnenie celera na?ecra naroda o tem življenjskero vprn sanju. Pred dvema letom a je ra vojna iz-bruhnib tnko nenadoma: zažgala je tako velik del civilizfranejja sveta in Io-tila se je rudi na§ih tako velikih intere-sov. da ie več kot naša pravica* da je našn d o 1 i n o s t. jrovoriti o tem in o velikih interesih civilizacije, ki so v ne- LISTEK. Jos- Pelišek: Csh Jusoslouanu. (Ob oddaji poverilnih listin jugoslovan-skesa poslanika- »Nar. Listy« 31. jan.) Od Save in od Ljubljane bele, od grobišča na Kosovem polju, brat, prišel si------- Često prapori so piapolali z moje, zdaj osvobojene niše. mnogim v čast ie sodba že zvenela v srečni zemlji. Tebi v slavo praporov ne kažem, tebi v čast ne dam zveneti godbi, tebi Ie podajam svojo roko v nemi sreči. Skupno smo v verige zi^ovani o svobodi sanjali stoletja, ko so vsi me v boli zapustili, ti si bil z menoj, Ie ti pomagal si razbijati mi ječe vrata s trdo roko. V dnevih sreče eden je prijatelj nad vse đru^e, eden brat nad vsakesra je brata! Praporov zato ti ne izvešam. tebi v čast ne dam zveneti godbL tebi roko Ie molče podam naj, e«ta boi. kjc ai srce nftttJ* v bratski ljuba\i ime Šepeče: Jugoslovan! Bil s teboj sem v noČi in v mrazovih, bil s teboj sem, ko je vzilo nam solnec. bom s teboj zdaj, ko nam jasno sije. Od Save in od Liubljane bele. od grobišča na Kosovem polju, zdravo, brat moj! Prevel V. M. Z. Izdajnik. Dušan D. P e t k o v i ć. Na poslednjem ozrancima fruSko-gorskiii brežuljaka, koji su se pružali ka Savi i gubili u prostranoj i plodnoj ravnici, podizalo se lepo uredjeno i ušoreno selo Šasinac. Iz gustih voćnjaka provirivale su bele i čiste kućice. Sve su bile istosa kroja a samo jedna, u blizini same crkve padala je u oči i svojim stilom i prostranstvom, fzpred kuće širila se fepa bašta prošarana mnogobrojnim i raznovrsnim ružama. Povetarac koji je često slazio sa fru-ško - gorskih brda raztresao je njihov miris i nosio ga daleko ... Na voćkama u uredjenom voćnjaku pozadi kuće. rumenile su se jabuke i štive, A iz mnogobrojnih zgrada za stolni i branu dopirali su glasovi i pesma ljudi koji sa tamo raditi. Bila Je to kuća gazda Milorada Ostoiića. posednika veliko« fa"*wja I najistaknutijeg Srbina m selo. Lep i topao julski dan. Žega počela od ranog jutra. Nigde novetarca. Prestao cvrkut ptica. Usijan vazduh treperi pred očima. U kući neobična užurbanost i plač. — Milane. zaprezi konje, ćulo se iz kuće. Momak koji je brisao točkove kolske, ostavio je krpu i pošao da izvede konje. A oni iziša^'ši iz stale, udisali su mlaki letrrje vazduh. frhtali, propinjali se i pokušavali da se otrgnu iz žilavih ruku kočijaševih. Mnoštvo živine koji su brižljivo kupile prosuto zrnevlje hrane po dvorištu uznemirene frhtanjem konja počele su da gaču. Poplašeni golubovi prhnuli su na krov a veliki, kudravi pas, olcr> Uen čičkovima, laiao ie na čavke, koje su izmešane sa živinom žurno RTabile po koje zrno i naletao na u jih. da ih za plaši i otera. Sa čistoga plavoga neba sunce je raskošno raztresalo svoje zrake, kao devojka svoju bujnu i mirišljavu kosu, čekajući na dolazak dragog. Zapregnuta kola prišla su pred kuću. Iz kuće su Izašli gazda Milorad sa sinom, snahom i mnogo prijatelja i ro-djaka. Snaha, mlada, puna Života ] snage odvoji se i ode u baStu. da nabere kitu svežih ruža. Velika i bujna prsa izgledala su kao da hoće da provale bluzu, koja je skrivala njihovu draž i Ienotu. Duga, žućkasta i meka kao svila kosa bhiiala se prema oovetarcti a zalasima kao zrelo žito a otkosima. A ispod aa-bubrdih i ranmrib kao zrete Jagode usnica provirivali su dva reda žućkasto belih zuba. Nabravši ruže prišla je svome mužu. Pala mu je v zabrljaj, ljubila ga i kroz duge poljubee kao da je htela da mu isiše dušu i ceo život. — No, dosta je. Utešite se. Bog će dati, pa će se uskoro vratiti. Sedaj 2iko. govorio je starac. I on se izvi iz zagrljaja. U očima nešta ispupčenim, crnim k^a katran i sveti im kao odblcsak munge, zasjala je suza. čista kao rosa, Fijuknuo je bič kroz vazduh. Odmorni se konii propeše i pošto naglo trgoše kola, izleteSe na ulicu. Pas je kevćao i skakutao oko konjskih glava. Izašla te na vratnice i gledala za kolima koja su se gubila iz vida. Pas, pošto ih je donekle otpratio, sa povije-nim repom i brzim koracima, vraćao se. Ona je neprestano gledala niz put, osećajući nekakav strahoviti bol i prazninu u grudima. Suze su joj tekle iz očiju, klizile niz obraze, padale u prašinu i pravile male grudnice. Kada više nije mogla da ugleda ni oblake od prašine, koje su kola podizala, malaksala i izmučena, odvukla se kao pseto sa prebijenom kičmom, u kuću. Pala je na krevet i glasno naricala za mužem, koii je išao da se bori za cara. Na ugodnom bolničkom krevetu ležao je, bled, izmučen od bolova, mlađi čovek. Lekarf okupljeni oko postelje, brižljivo sit pipali puls i čekali da počne budje&je posle izvršene operacije. — No, kako se osećaS momče. — Ah, mnogo mi je teško, . . . povraća mi se ... leva me noga strahovito boli . . . šaputao je on. A kada je pokušao da pomeri nogu u zgodniji položaj, učinila mu se nekako neobično kratka . . . neosetljiva . .• Zbacio je pokrivač. Video je jedan pa-trljak uvijen u masu vate i začle, pra-šarane mestimično rumenom krvlju koja je jednako kapala ... Nije verovao svojim očima . . . Nekakva neobična lopta klizila mu kroz gušu i stezala grlo . . . grudi su se burno nadimale... suze su navrle u očima i on je uzdahnuo duboko i tužno . . . —- Pa ja sam doktore, bogalj!... Lekari su ga tešili. Ulicom ie tekao vclikovarosTei život. Župa električnih kola, automobila, fijakera; jrovor ljudi kroji su se neprestano žunli negde i gurali jedni kroz druge. Pisak lokomotive i tutnjava že-Iezniških točkova varoške železnice, koja je u neposrednoj blizini prolazila. I sav taj §um i larma koja su talasima u težili kroz otvoren prozor i ispunjavali sobu, nisu mogli da ga osveste. da ga razonode. Njemu je bilo neobično teško. u— Radi koga sve to? . . . Zbog če-jra je morao, da da deo svosra tela?... Zbog čega, ostatak života da bude ne-srećan? ... On se prenosio u svoju veselu mladost ... Sećao se igara sa drugovima, sećao se kako je mogao i najveći seoski plot bez jnuke da preskoči: a u kolu, niko nije mogao da prepleće kao on ... A za tim druga slika, krvava i zuzjja* uturala se u njegovo prateće života. • . Gusta Suma oa Ka*« stran z. „SLOVENSKI NAROD* dne 5 februarja 1919. 30. Hev. rarnostt. Vrrold ta nameni te vojne nas oe brigajo mnogo. Ni naša naloga, pre-iskovati temne izvirke. iz katerih je bruhnila ta nečuvana poplava. Tođa ta poplava, ki pustoši na deleko in široko vse dele zemcljske oble, je s prirodno neizprosnostjo morala unići ti marsika-tero lepo zorano polje prava. Naše narodne pravice, naša svoboda. privilegiji in posest našesra naroda so najsu. roveje napadene. Mi njsmo več neude-leženi gledalci. Čim dalje traja ta vojna, tem več nam mora biti za to, da se konca in da se celemu svetu zopet omo-goči normalno življenje. Čim bolj se blii?a konce tem veČH je naš Interes, da bo mir trajen in da smemo upati, da pridejo zopet dnevl brez tesnobe, žalosti in negotovo^ii .. .; da prinese mir jrotovost, da se bosta odslej vojna in mir štela k stvarem. na katerih je interesirano ćelo človeštvo, vsi civilizirani ljudjc celera sveta. H o-češ ali nočeš. Vsak je u d e 1 e-žen na življeniu I n delova-niu vseh na celem svetu. Interes vseh drueih narodov fe tndi naš interes, Povsod imamo svoj c?e!ež. Vse kar se tiče Čioveštva. se nenrekiic-no riče rndi na^. oa nai bo to stvar evropska ali azijska. f!no opazko smemo napraviti o vzrokih sedanie voine. da nekoliko osvetlimo pretekiost in bođočno^t. Jasno je. da je moula ta voina IzbpihHti le tako. kakor. te res nastnfo. nepričako-Tana kot posledica tainih posveto-▼ani . . . brez svarila, brez kakrSnek^ti razprave in brez vseh onih koraknv. ki ifh mi smatramo za naravne in ne^h-nođno potrebna., oreetnn se 7^čne taVo nečuven snor. <^e bi bHi vedeli vnnnre?, Iraf se bo zeodiTo. k^kšne zvere ^e bodo sktenale tti kak^io bo medsebo'no rn»-tnerle mo£i. Id hrvdo noslane v horho. je verfeffio. da bi or»i. H so tn borbo zn-čeli. MH srerni. če bi smeli no^nvit! knnferertco '/"c^tn sitrove ^il^. Če bf bflo nam samim mo^nče voinfočim pojasniti. kaV^o sta!We borno 7^vreH, Vateri pnlUtV? in katerirn oraVHVirn bomo pTidrti^ili vse odarslce in mozc&e tildi fir'Jne sfle. M na^ Ttrlel?^^ nH nn«v^w3«?t! mosroče zadržala vojno, Ver bi Ml a n<>Sa beseda pač" vredna imoStevan'a. Pretresi jivo je to preseiečetile, če naen-krat zagaziš v za devo tako elobokc važnosti za vse narođg sveta. Nauk. ki smo ga dobili, nam poiasmije v oštri luči, da mora odslej svetovni mir zavi-seti od nove in prfmerne diplomacije. Le čese bodo narodi sveta donekle sr>o-razumeli o tem. kar smatrajo za fundament skupnega interesa; o primemi metodi skupnesra nastopanja če bi kak-Šen narod ali skupina narodov poskusi-la izpodkopati ta fundament potem Se le smemo upati. da je civilizacija na po-tn dokazati svojo eksistenco in da 30 smemo smatrati sigurnim. Jasno je, da se ntorajo narodi v bodočnosti vladati po ravno istih zakonih, kakor zahteva-mo to za posamezne individie. Pri tem moramo seveda priznati, da srro vča-sih sami frrešili uroti temu svojemu principu. To priznanje nam pa samo potrjuje, da smo sedaj na pravi poti. Cc ni ta vojna dosegla za človeštvo nič boljšega, nam ie dokazala dostdanjo moralično revščino vsaj na3o in je rciš-Ijenje državnikov na celem svetu po-gnala za precej§njo dobo vnaprej. Ponovne izjave vodečih državnikov večine velikih narodovr nam doka-zujejo, da so prišli ti možje do slcde-čega prepričanja: Princip mednarod-nega prava mora v bodoče stati cred individuelnim interesom posan.eznih \ narodov; narodi sveta se morajo na katerikoli način združiti, da bo to pravo v resnici tuđi varovalo proti s^mo-pašnim napado«n katerekoli vrste: da v bodoče ne srne biti zveza proti zvezi, skupina proti skupini, marveč da se mora doseći splišni sporazum v skupne svrhe in da mora temelj tesca skupnoga sporazuma veijati za nedotakliivo pravo vseh aaij'Idv in celega «*i-»vrtšrva Narodi sveta so s< postali so-s e d j e. Medsebojni sporazum je v nji-hovem lastnom Interesu.. ]">a se pa spo-razumejo, moraio sodelovati pri skupnih stvareh in se vedno in povsod obnašati tako, kakor da je v ieh skupnih stvareh jedini vodeći princip pošte- patima . . . Neprestana borba sa Rusima ... Strahovite gomile leševa, javk ranjenika* eksplozija bombi i granatnih zrna . . . razorena sela, uništeni domovi, silovano ženskinje ... i za tim okr-iaj ... on juri napred ponesen bujicom zanesene i oduševljene mase . . . otima rusku zastavu ... Na previjalište dolazi komandant okružen oficirima . . . govorio mu je nekakve lepe reci i na završetku, izvadio iz Iiartije »zlatnu medalju«, i u ime carevo obesio mu na jfrudi. Svi su se smešili, hvatili njegova ruku i stiskali, pa i on u prkos bolovima koji su mozak mučili, bio je raspoložen i smeši© se ... A zbog čega se tada smešio? ... da li naj mu ni sanju tih ljudi ili ... Pogledao je na vojničku bluzu, koja je visila na zidu pored Samog njegovog kreveta. Žuta metalna boja medalje sjajila je i davala lep odblesak na suroj čohi. — Vredi li ovo parče sjajnog metala moje noge, nj^jih budućih patnji. Njemu je postalo jo£ teže . . . Zario je slavu a jastuk i jecao a usnice su i preko volje Sapu tale: — Ja sam bogalj! . . . Bogalj . . . A dežurni doktor je za to vreme Ispisivao na nadglavnjol listi: Živojin Ostojid, Iz Sašinaca, redov 1 eskadro na II. husar. puka. Temperatura 39*1 nnpiitariia leve ooge, do kuka • • « na in nestr«Tnk2rsWa pravičnost. Brezdvomno je te prepričanje cefc Amerike. TolioJemo izjaviti, ka dar priđe primerna prilika. V medsebojnem razmerju narodov ne srne biti več nasilne satnolastnosii. Napredovati moramo k misli nove dobe, koje pravcata obeležje je mir. Ta inisel ie glavni del strastnega prepričanja ćele Amerike. Trdna je naša ve-ra v sledeče fundamentalne stvari: i.) da ima vsak narod pravico izbrsti si sam vlado, s Ka tem hoče žtveti. Kakor drugi narodi, smo brez dvoma tuđi mi semtertja KreŠili proti temu principu in se udali vČaslh samopalntm strastem, kakor so to naši odkritosrčni zgodovi-narji priznali. Toda zsornje načelo je boli in bolj postajalo pravilo naScga divljenja in delovanja. 2.) Da morajo male države imeti na svetu pravico vživaci jednak respekt in jednake teritorijalne nedotakliivosti, kakor 30 za-htevajo velike in moćne države za sebe. 3.) Da ima svet pravico živeti v miru in da ga ne srne motiti nobena napa-dalna objestnost in nikakšen prezir državnih in narodnih pravic. Tako pošteno in tako trdno veruje-mo v vse to. da gotovo govorim celemu Uudstvit Amerike, čc pravim, da %o Združene' države pripravljene udeležiti se katerekoli mogoče zveze narodov, koje nameti bi bil uresničiti te principe in jlh osigurati proti v&aki sili. Združene države ne zahtevaio za sebe prav ničesar. kar je last drugih. Nasprotno, utesniti se nočemo na nrosto Uvrše-vanjc d o 1 ž n o s t i, ki so nam predpisane in na respektiran je nravic, ki jih imajc drugi. S tem odpade vsaka samopaš-nost od rt3§e strani, s tem je oa tuđi 1 z k 13 u č c n a v*s a k a p 0 2 r c š j\ 0 si J drugih. Čc nam bo kdai dano predlagati ali pospeševati mir med narodi, ki se sedaj bijejo. vem, da želi narod Zdru-Ženiii držav sleđeče: Pr\'ič, da se poravnajo spori 0 neposrednih interesov vojuiočih. (MU American!, ne zahtevamo nl^esar za sebe in v tem sporu nismo stranka.^ Naš interes je mir in njega bodoče ga-ranciie. Drugič. da se stvori sve tovna zveza narodov, ki bi garantirala nedotnk-liivo varnost morskih, prometnih po-tov. ki se jih poslužujemo vsi narodi sveta hrez razlike in izjeme .... da prepreci vsako vojno, ki bi imela iz-bmhniti proti zmislu posrodb ali brez svarila in brez izerpnesra pojasnila vseh njenih vzrokov pred javnim rrmenjem sveta . . . in da prof i d c i a n s k o garancijo teritorijalne nedo-takljivosti in politične nezavisnosti vsakesa n'aroda. Dovolite mi. da ne novim: Nisem prt^el, da diskutiram program. pri§el sem samo. da priznam svojo vero fn da izrazim svoie prenn^anje. da stoii-mo ra\-no sedai na pror?f> sflo. ki bo branila pravico kot naivečje in te-me'tno dobro vseh narodov in vseh vlad: Če homo oaerrabili za prisilna sredstva, toda ne v službi politične ča-stiblennosti in samona^n.effa sovraštva, .impak v slučhi občeffa reda, ob-Če pravice in občesra miru. Boe: da}, da nam zaciie zaria oneea dneva, ko bo nam vsem mir osiguran, ko bomo smeli delovati otvorje-no. sofclasno In skupaj. Oostfnnouo unrnšanjn in odgovor pl. Kasno. Naši koso. sosedle, ki so veljali do predzadnjega časa za zmerne in uva-žufoče resnični položaj, kamor so jih pohnile neizojtibne posledice vojne, so uprizorili pretekli teden v Gradcu mali »teater«. Wastian je čutil potrebo, da se zavzame za »zatirane« svoje bratce, ki ječijo pod tako »krutim« jueoslovan-skim režimom, z javnim vprašanjem v icraSki zbornici. In dež. elavar pl. Kaan mu je takoj odfcovarjal ob občem pritr-jevanju, da je njihova neizmerna potr-pežljivost že prekoračila skrajno mejo. Na opštinskoj zgradi u selu Šašin-ou i na svima raskrsnicama seoskim žandarmi su lepili velike, štampane liste: »Milorad Ostojlč, iz sela šaSinca, kotar Ruma. nadjen je kod srpske vojske prilikom provale u Srem i zarobljen sa srpskom timočkom divizijom kod Jarka: — presudom diviziiskojr suda. za uslujre učinjene iiepriiateljskoj ] vojsci i izdajstva prema otažbini, osu- i djtije se na smrt na vešafima. Sve nie-Kovo imanje ima se konfiskovati za račun države. Presuda se ima izvršiti n selu šafiincu dana 25. sept 1914. zod. • Okupljena velika masa sveta u velikoj porti Itpe crkve u Šašlncu, u plaču I strahu, žurno je napuštala dvorište i begala svojoj kući. Oblačan« natrljan dan. Gusti, crni oblaci valjali su se jedan preko drueog a na mestima, gde su se oni otkidali. \ plavilo se Čisto i leoo nebo. Vetar je duvao i po koja krupna kap kiše udarala je u ljude i zemlju. A sa vešala se unakaženo telo« strahovito plazilo i na plašljivu masu, i na čuvare javno« reda i na mlađu, buinu i punu života ženu. koja ie klečala ispod veSala. oblivena suzama. Dve čavke su mirno Setaie po gredi od vešala i čekale na svoj red • • . Vse to je bfl sano teater in prav nič dmceca. Ž njim bi se mi niti ne pe-4ajy. ko bi ne vedeli. da ne smatrajo ti njihovi »zatirani bratci tega teatra res za teater, ampak aa golo resnico, kakor kažejo zadnji dogodki v Mariboru in ob meji zlastl zadnja čaše. Kakor hitro so slišali o ameriški misiji, srastel je gospodi v Gradcu in ob meji greben in zavzeli so pozo zatirancev in mučeni-kov. katerim se sode po Slovencih stra-sue krivice. — Oglejmo si malo bliz je te »trpine« in jiin pomagajmo, da iz-pregledajo. Saj vemo, da so postali v doltfoletnern gospodstvu docela slepi za dru^e in vićijo samo sebe. Tuđi sponi in jih zapuSČa prav občutno. So pač osta-reli v svoji vlogi gospodovalca in treba se bode umaknitl iz pozorišča za vse-lej. KveČjemu, če dobijo docela drugo vTogu. Najprej konstatiramo, da so naše čete za&edle samo one kraje, ki nišo bili nikdar nemški. ampak zadnja deset-Ictja deloma ponemčeni vsled svetov-noznanega avstriiskečetka, se skrivajo ae-4aL Uer vedo li -Mhf*. Pa vse to Nemcem ne zadostuje, Najhujše divjanje so uprizorili sele pred prihodom ameriške komisije. Ne zadostuje jim. da grozijo s smrtjo vsa-kemu zavednemu Slovencu, znano je, da hočc j o nepr istransko misijo prevariti na ta način, da p'ošiljajo Ncmce iz mest in drugih krajev v slovenske o b č i n e, kamor ima priti komisija. To $0 storili na D j e k $ a h, severno Velikovca: isto-tako so burili Nemci iz Beljaka in Vrbe trikrat v št. Jakob v Rožu. kjcr se je pričakoval prihod Amerikancev. Pa ti iim prekrižajo račune, nenadoma se pojavi jo na cestah in vaseh in UDraSujejo, kogar slučajno uajdejo. Zadnjo soboto so bili v Borovljah, Št. Janžu in v Bistrici v Rožu. Boroveljski nemškutarji so jih pričakovali že tri difi poprej. pevsko društvo in požarna bramba v sali. Pa tuđi tia ie prišla komisija ne-pričakovano. vendar so se jim Nemci vsiljevali s petjem in na druže načine. Amerikanci pa so bili tako neljubez-njivr, da so si ob petjj stiskali usesa in zbežali v kavarno. Tam so zaslišali med drugim veleneirškosra župana Ogrisa. kateremu je picd komisijo slovenski fant v brk Dovcdal, da njej;o\i staršj nišo znali neir.ško. Do-cnaii so, da je napravila ncnišku soldateska sloven-skemu trgovci KVnkotu nad '(-O.'-jč K Škode. Najstarejši <)bčan je povedal, da je poznal za svojeza JOletnesa župano-vanja komaj štiri Ncmce v Horovljah. Pri odhodu komisije so Nemci hajlali; zavedna Slovenka pa je komisiji pove-dala, da se Jugroslnv.ini ne upajo zsrla-siti. ker bi ji!i drujsače Nemci pobilL Tuđi na bistri.i p ■■* !cn prej^njih županov povc1;L 4». dT'n'iuv n* nott-aen Nernec in da so ti 5cle prtvandrali. Sodbo Nemcev o Amerikanc:h je ijrrn-zil Župan Ogris r. hesedamt: »Ist ia alles zusammen eine Bande!-« Slovenci, ki so se neustra^enD postavili pred komisijo, trepet lio sedaj za življenje in je rešitev teh trpinov tzpod neznosnejra farma nufoa. Nemski boTj^eviki v uniformi srovorijo samo g streljanju in o visli rih. Nestrpno in v smrtnem ^tr-ahu oričakufejo Slovend onstran Karavank rešitve. njihova Iju-bezen do Ju-rv^avije je prestala pravo ognjeno skušnjo in postala zato tein bolj goreča. „CišJenje" Trsta. Mišlieme la.-kpea naroda kaže po-eebno zmnr-ilno sledeCorri©re della Sera<- >Tz Tr?ta ie nrisla vest. da ©e ima izvršiti >izčiščeme< mesta- Ta odredba ie zelo dobra, toda sakai se ie mislilo na m*o tako pozno. dva meseca 00 okn-naeiii in n« takrat. ko smo mi Čapnikarti opozariali na obuDne klice na pomoć, ki so imhaiali iz Tr«ta?! Opetovano ^ino že Đondariali. da te Trst T>renar>olnfen 8 prebivalFtvom. ki ie mešano in zbrano iz vseb strani sveta. Veći i del ie nrihaial iz bivS« Av-stro-Ofirrske. inesanica nemška. Offrska, slovanska. tnrška, herceeovska, ki ▼ resnici ni đišala po Čistokrvnem itali-ianstvn Invaziia Tinđstva ki ie prinaialo 8 Krasa, ki ie erd in iueoslovanski. se ie neovirano nadalievala tedne in tedrte. med tem ko eo karabin«rii branili Tr-žačnnom iti parno v bližnie dežele. rne-ieče na Italiio. in dočim le bilo bivšim Iredentistom, ki so bili nbežali v Italiio. prenovedano vrniti se v svoie rod-no mesto. Poslediea ie bila. da se le Tnarsikateri Ttaliian premisliL predno ie nastonil težavno not. Drfboriti si vseh potrebnih dovolieni in dokmnen-tov. Od drače strani, e Krnsa* pa le bila pot prosta, in liudstvo meSano ie t>riha-ialo in nrihaia. Ohcevalo se ie z Thina-fem. z BudimneSto vlaki so vozili sem in t\a Od Italije smo bili ločeni- Mešca-ni so modi šakati- Poeasi Sele se ie po-loeai izi>remeni1. ker se ie ea^elo ome-vati. da ie Trst veliko mesto. polno pre-bivalrev. ki v tem čapti vstaienia ra-biio živil. cibojiia in ki želino nričakn-ieio. da se lotiio evoiih radev- Ne zado-stnie liro samo. da «*o se ustanovili ▼ meptn razlirni generali in pa polno šte-vilo voiaškiii poveli^tev- Toda kr^ka invazlia se klinb terau ni ustavila- ?ele sedai se ie zn?elo de-lnti v tein smisla, da s« ta dotok ovre. Toda dva zamuiena mc$ec& bosta imela irotovo svoie vplive na bodoči uoložai mesta Pomislite: nred voino ie Trsrt 5tel približno 215 000 prebivaloev. med voino ie to stevilo padlo na 1-SO000. danes pa ie zračio na 300.000- (??) Odkod ie nričlo vse to liudstvo? Gotovo ne iz ItnTiie. iz razloeov ki smo iih pori povedali Prišlo ie iz bivšo Ay-^triie nr'vVVel ifh ie voni moria in svobode« Toda med mnocnrni novo-doSl*»ei. ki eo nriSli v revščini in do-m^nikanni. iih \e rudi mnoero. ki so nriSli v Trst dohro vedo^i kai hočeio« Pomešnni med množico. so ti odnoslan-ri začetka ostali neopaženi in so v pol-mraku etare^rt mesta v v*9eh iezikih. samo ne ▼ našem, šepetali ekrivnostn« besede. ki iih lahko usranemo: >Jneo-slovan^ki rod se d vi era in bo Dostal si-len- Pomislite Tržačani. kat dela te I Države entente ne misliio kakor im-uerialisHČria Italiia in bodo podpirale veliko Joeoalaviio- Trst bo zadnsen od Benetk: Če bo nrost bo mogočen . . .< Mislimo, da sadostuie Pri tei pronncandi sodeluiefo bivSi policisti avptrilski bivši uradniki. žene avstrii«kih otići riev. NemeL ki iSce-io slnžb in đnuri- Ta nronaeranda blU ie strnn ki bi nre1 ali sle1 pokvarila dobro kri nafeecra mesta. Vrhuteara ie crozila vsleđ nreoMl-nec* nrehiTal^tra Se dinara Skoda IV iačanom VsL ki so nrifcli a Krasa ▼ t«*h dvoh meaerih na1 so že imeli ali ne lice nroHitMiiflnskih aaitatoriev. eo iskali služb in dela- Stvar ni bila lahka toda n^lj Halnani bodo našli vsa me*tit t»-seliena« In ali nai se noteai vrhelo? Ni bilo več dru«*e stft- nnfeio ▼ mesta Se predno se ie sače/a vojska, se bodo morali vrnlti ▼ svoio mrzle kraie. Ta odredba sereda ne za-dera Italftanor. Bor bodi zahvalien! Želimo si. da bi se is^Ucenic izvrftilo hitro, da bo* • mosll prihodnio spomlad. notm to bode iz Trsto izirinila slovasaka bnria. dinari zrak čisto italiianski.< Trst se namerava tedai izustiti. kakor se ie bila izčistiia že Gorica. Ita-lijanskim imperiialistom, ki eioer ne* omaino trdlfo. da so to čisto italiianska mesta. ie bilo oči vidno nreveČ Jueo-slovanov, tako v Gorici kakor v Trstu-Sumo maihen razloček ie bil med enfm mestom in druirlm. Za Gorico so vedeli že tadi v Italiji, da ie to po većini slovensko mesto. zato se io >izčiščenie< začelo takoi prvi dan Glede Trsta na t^o bili firospodie napačno informirani. imeli so y resniei to me«to za mesto. v katerem je samo puro sanene- V svoie začudenie pa so neštevilna italiianska povelifttva tedai zapazila, da ie Trst vse T*rei kakor čisto italiianski In zato sedai ta odredba, ki nai cez noć ustvari iz Trsta čiatokrven laški krai- Vsi ar-eumenti. ki se navaiaio v upravičent© lesa deistva. so zviti iz trte- SmeSno io trditi. da ie v zadniib dveh mesecib prišlo to slovaneko prebivalstvo y Trst.. Prav kakor bi bili Itaiiiani pri-nesli v Trst samo srečo in blacrostanie. in k;ikor da bi se sedai pod italiiansko okuoaciio cedilo po tržažkih nlfrah mleko in med! Sai vidimo, da se ie \* tasu italiianeko okuoaciie ▼ Trstu živ-lienie sila otežkočilo. na ne morda radi Icražke invaziie. ampak radi štovilnee* italiianekesa voiaitva, "adi nedostatn©-jra dovoza živil. radi nepravilne relacije med krono in liro, radi pomanika-nta dela. ki ie postalo posebno akutno za časa okupaći ie. Ti vzroki pa ne bodo odnadli. tuđi ako se Trst >izčietic Gotovo pa ie to. da naš kraški kmet ravno sedai ni imel nobeneara povoda piliti v Tr6t- Mi smo i>a t>o pkušninh ^i tih imamo iz Gorice. nveHeni. da Ttali-iani ne bodo i^cranlali g&mo onih Slova« nov, ki so prišli tekom votne v Trst. fteh bodo nrokleto malo>. ampak. da bodo skuiali odpraviti tuđi one naše. ki bivajo tam že leta in leta! I žena li bodo vpe, ki nimaio v Trstu domovinske pravice, 2lasti pa vso našo inteli£rencr>. in teh bo mnosro! Sai leži Trst sedai v območiu italiianske države, ki te Mla in ie >zaščitnica svobode in pravice, omike in napređkac. Politične vesti. = Represalije. Stara naša znanka »Tagesposta* prinaša ultimatum naše deželne vlade in se seveda strahovito srdi. če§, mi smo vendar zaprti Slovence, ker so postreljali nedolžne mariborske meščane, oni pa sedaj zapirajo naše abose rojake v LjubiUni. Sedai leži odločitev pri ententl ki mora takoi zasesti sporno ozemlje, to je okrajna jrlavarstva Maribor, Ptuj, Slovenji gradec in Ljutomer. Cntenta je uredila spor med Ćehl in Poljak!, urediti mora tuđi spor na Spodnjetn Šta-jerskem. Edino »Arbeitenville« se orotivi Kaanovim represalUam. Pravi, da «re za samolastnost sa katero bodo moral! Nemci sami nositi posledice. Izvijanja lista sicer srxMHinjaio na volimo borbo v Gradcu, so Da stvarno pravilna. Nemci so se vsekakor prenaglili. Računali so. da vtakne naša deželna vlada njihove nesramnosti mirno v žep. Seveda stojimo sedaj pred nemoKočrm dej-stvom, da se nteimeio reoresalije od obeh strani ponavljati infmitum. Toda nam ie prav. absurdnost srrafkeca po-stopanja bo postala vsaj jasna. = Malo več taktnostl la pozorno-«tl Neverjetno je, kako bedasto — oprostite neparlamentarno besedo, toda včasfh je že treba otvoreno srovo riti, — tarej Kako bedasto se včasih naši listi zalete. Previdnost je malo znana lastnost Mi vendar ne živimo več v času. ko ie bilo popolnoma vsejedno. kai so slovenski listi pisali in ko ni nl-hče na svetu vedel, da smo tu, ali se pa ćelo biigal za nas. Danes so mnofci na delu, da opozorijo svet na nas. V Parizu, v Washtetonu in drusrod se naha-jajo člani našega bivšega Odbora, delegati naše države, njihovi informatorji in pomočniki. novinarji. kuririi, da. tuđi industrijalcf so že na potu ;n v Pragi imamo poslanika; obratno pa so v Beogradu in Zagrebu, na Reki in drugod razni odposlanci, vojaške komisije in poslaniki in v Ljubljani smo opetovano imeli priliko pozdraviti zastopnikc naših velikih Zaveznikov. (Pri tem seveda nikakor ne mislimo na slučajno ravno prisotne Lane) Zanimanje po svetu 2a nas sicer še ni bogve kako OCTornno, toda obstoji vendar le že. Kvariti si f?a vsled tega. nikakor ne smemo. Ravnotako ne smemo dajarj raznesa materijala našim nasprotni-kom. Nemci in Labi, pa tudl Madjari prežijo na vsako priliko, da Izrabijo vsako našo pošteno mišljeno narodnost v svoje svrhe. In izrabljati znajo! Tako je prinesel nek tukajšnji dnevnik dne 17. januarja članek »Kam plovemo«, kjer jrraja razne nedostatke. Ves ta članek je ponatisnil lahonski »Ooriški Slovenecc, da mu doda vse potno svojih opazk, straši GoriČane pred naSo vlado, pred mobilizacijo, pred ćelo Jugo-sjavijo, in da na podlagi tesra članka riše našo »nezadovoljnoste. Nemški listi so s slastjo pojcrabili vest o prihodu Američanov in franeoskega majoria v Maribor. Notice. Id so jih naši listi dobili o tem doRodku. so bile sestavljene z virtuozno nerodnostlo, saj nisi Čital iz njih niČ več in nič mani. ko da oni America ni in Francoz sploh nočejo slišati nemškega mnenja. ampak da pridejo že primemo pripravljeni, nekako tako, kakor so hodile k nam one preiskovalne komisije z Dunaja. »Tajrespošta«, »Tag-blattc. »Pressec fn dninre na5e stare znanke so z naivečjo naslado izrablja-le našo nerodnost v tem zmlslu. Madjari, ki so od vseh najnesranmejši, se SO. ifar. .SLOVENSKI NAROD«, dne 5, februarja 191». Stran & čas jim tuđi Lahi radi slede O Radiću bodo Lahi in Madjari seveda pisali, da ima vse Hrvate za seboj. Radićeve go- nje seveda ne moremo zamolčati, toda tam. kjer utegnemo sami sebe ali pa Zaveznike spraviti v neugodno in po-vsem krivo luč, je treba molćati. Ame-ričani in rraneozi ne rabijo naše protekcije, kar pa nujno rabijo. ie resnična, poštena in izčrpna informacija. = Spartakns. Iz Nemčiie pribaiaio vesti, da se eibani© Spartakovcev raz-Slrja po raznih kraiih. da vzplamti sedai tn. sedai tam. ponekod ie vdušeno. ponekod dela vladi resne nreslavioe. kakor v Bremenu in večiih severnih in-dustriialnih kraiih- Nemiri so povsođ se vedno združeni z boiem. ropom. po-žicrom in z resnimi nenrilikami anrovK zaciie, razsvetliave. prometa itd- V ko-likor dopuščaio prihaiaiooe vesti vpo-g\ed v to valovanie. razheremo iz vseh doffodkov, da ie izsrKidovanie in erlo-boki politični raznad Nemčiie dal prav rodovima tla za huiskariie. ki iih z vp-ščo roko in obilnimi denarnimi pred-=tvi orsraniziraio srlavarii nemAkih Spartakovcev sporazumno in ob aktivni oDori niskih boliševikov- Istočasno 3e pa že rudi vidi. da ta pokret ni poema! eolidnih korenin. amnak da ie osrrorona većina ne samo celeea naroda, marveč tndi delavekecra razreda in sociialnodemokrntične stranke protivna in da se z vsemi moćmi rudi z oboroTe-no roko upira proti temu. da bi iz pi-p-macane Nemčiie nastalo slično nocrori-re. kakor Rusiia- Nemoiin nreboleva ^edai težko bolezen Polorn Kaiserizma rdeči teror za lastni narod ravno tako ikodliiv kakor militaristični. S posku-som notraniee'a prevrata, po niskim vzorcu se nemški narod pač ne bo otre-oel kazni za voino, ampak bo mornl oovrniti škodo, ki io ie nopravil celemu ^veru. zlasti pa nam. Bel^ni in ppvemi Franciii, vendar ?e mu pa rriđnhitne možnosti ne morejo odvzeti. Pornz špartakovcev ie v interesu celera sve-;ovneea miru = Vprašanje Banata. Banat je eno prehodnih vprašanj mirovne konfercn-ce. Zastopniki velest! se bavijo z njetra ^ačasno rešitvijo. podobno kakor z za-^asno rešitvjjo Jadrana in Tcšinskes:a. x\'a§i delegati so se v Parizu sestali z romunskimi, da v sporazumu ž njimi vprašanje začasno urede. Izerleda. da nišo težave s te strani preveiike in da ententa sama ne čuva docrovora, ki ga je svoječasno sklenila z Rorrmniio pred njenim vstopom v vojno, po katerem dogovoru bi Romuniji pripadel ves Banat z glavnim mestom Tamišvarom. Romunija sicer ni Italija, toda morda bo Banat preiudic za Jadran in naše Primorje, Sloveni pređniki dannšniih Srbov so prišli iz Karpatov v Banat okroj? leta 453. Ko so leta 905. na poziv Arnulfa došli v Panonijo Madžari, uni-čili so Moravsko panonsko kraljevino, v katerf so bili učili svoječasno Ciril. Metod in njuni učenci. fztrebili so naše plemstvo, nasilno podvrgli slavenska plemena in dali dolini ob Donavi in Tisi svojo fizionomijo. Papeževi resknirti od 11.—14. stoletja govore o banatskih SJovenih in Srbih in njihovih samosta-n% o Palatinu, Radivoju i. dr. V borbi Madžarov proti Otokarju Przemvslu so se morali na madžarski strani udeležiti Srbi kot lahka konjica. Se Ie v 11. sto-letju so se začeli v Transilvaniji zapadno od Karpatov in v sedanji kraševski Županiji naseljevati tuđi Romuni. V 14. stoletju po bitki na Kosovem so začeli Srbi iz Stare Srbije v večjem številu prihajati v takozvano Južno Carsko in srbski despot Stevan Lazarević je od kralja Sigismunda dobil Debrecin. Ne-met Bečej in Veliki Bečkerek. V dru^i polovici 15. stoletja se ie izpod turške-£a jarma preselilo v Banat in Bačko nad 200.000 Srbov. Banat je takrat po-stal center srbskesra kulturnoga živlie-nja. V 16. stoletju se je ta proces na široko nadaljeval, iako da je nastalo šest srbskih eparhij (škofij). V Banatu so takrat imeli Srbi v rokah vso trgovino ne samo z južno Osrsko. ampak s celim Balkanom in Malo Azijo. Bojevali so se tuđi proti Turkom, ko so bežali 1594. od Dunaja. Njihov patriarh Arzenij III. je dobil privilefciie, ki so Srbom zgotovile skoraj popolno avtonomijo. Pod Marijo Terezljo so se začeli med nje preseljevati Nemci. Romune imenuiejo listine mno^ro kasneje in manje od Srbov. V 13. stoletju kot pastirie, v toron-talski Županiji se omeniajo Romuni še Ie početkom 18. veka. V sedanjem Banatu (županije Torontal, Tamišvar in Kraševo - Severin) so radi prese!jeva-nja. naseljevania in madžarizaciie na-rodnostne prilike zelo šarene. Razven Srbov, ki tvoriio ne samo najstariji, ampak tuđi naikomDaktneji element, se nahaja;o tam Še Slovaki, Bolcari, Ro-lnuni* Madžari, Nemci,-razni Zidovi in cigani. V devetih okrožjih imaio Srbi kvalificirano večino. v treh pa relativno. V mestih je največ Nemcev, Mad-žarov in Židov. Drusra mesta so zopet skoro Čisto slovanska. Etnografska srb-ska meja v Banatu se po točn.h podat-kih nahaja iztočno od železnice, ki vodi iz Arada na Temešvar, Ca-kovo, Belo cerkev, Kusič, Staro Mol-davo in Sviniico. Nobenecra dvoma ni. dri bodo te meje Banat del naše kraljevine, dočim spada istočno od te meje Romunom. __________ Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naš reirent ▼ Parizu. Pariz. 3 febniaria- fLi- kor- nrađ ) Po svoiem prihodu v Pariz ie iziavil srbski princ reeent Aleksander zastot^ nikom časnikariev: Prišel sem semkai na želio svoieea naroda, da stopim v nenopreden stik z našimi zavezniki y trenotku, ko se baviio z rešitviio v>»li-keea mirovneea problema, ki se v veliki meri tiče živlienskih interesov ob tei Driliki iolmačiti čnetv* iakrene-o tuđi izvedla- IzpremeTn-ba bo blacodeino vplivala na narod no kmetih. ki dosedai še ni oboutil dulia noveara časa. kar pa ni krivda vlado ki ie na krmilu ?;ele komni mesee dn: Predstavništvo \arodne£*a Veea ie đe-lovalo ćela dva meseca. pa se mu ni posrećilo, da bi se ta vprašania resila* Čemu »e delaio torei oeitki vladi, ki vlada sele nekai tednov- Zastopstvo Jujjoslovanov na Duna-ju. Dcžclna vlada za Slovenijo ic od-poslala danes nastoono brzojavko ministru Pribićeviču v Beograd: Dose-danja konzularna agentura na Dtinaju je imela in ima še sedai veliko posla z repatriacijo naših ljudi in z likvidr.ciio. Ko je prenehalo Narodno veče ie demi-siioniral vodja agenture dr. Defrance-sehi. Dosedai ni nikdo imenovan na-slednikom. Vlada v Zajrrebu tioče, da se uradi agenture zapro, kur bi bila velika Škoda. Prosimo, naj se takoi imenuje nov vodia aerenture ne s politično misijo, marveč samo v zaščito naših ljudi, za renatriacijo vojakov in civili-stov. za intenrenciio v jrosoodarskih sn^areh ter v zaščito in vodstvo likvi-daciiske akcije, analogno kakor imaio Čeh\ gospoda Tusaria. ki je Češki resil miliione, dočim mi izerubJjamo radi pasivnosti. Naj se odredi, da poslu.ie ajrentura dalje, dokler ne ukrene novi šef kai dni^ejara. Deželna vlada za naše ujetnike v Italiji. DaneSj 4. februarja. je poslala deželna vlada za Sloveniio ministru Pribiče\i^Ti v Beojrrad nastopno brzojavko: Ob zrušenju avstro - osrrske fronte v Italiji se je predalo oknli 30.000 juiroslovanskih vojakov Italija-nom. Do danes se ne ve o nikomur onih ljudi ničesar, kie so in ali so živi in zdravi. Ljudstvo je radi tesra globoko užaloščeno, ker je bila poorej liudem uradno dana moznost. da pišeio iz ujetništva ali da se po Rdečem križu izA-e, kje se kdo nahaja. Prosimo, da se pri vojnem ali zunanjem mini?trstvu organizira evidenčni urad za jugoslo-vanske ujetnike v Italiii in da se skuša doseči repatriacija ali vsaj možnost pismene afl brzojavne zveze. Nov list. Šibenik. 4. februari a CLv kor mO Te dni prične izhaiati iueroslovanski list >Glas narodac Za 8urni delavnik. Z ag r e b, 4. februarja. Snoči se je vršil sestanek vseh sekcij splošne delavske zveze. Povab-ljeni so bili tuđi zastopniki strokovne zveze. Ker vlada ni držala svojih qb-Uub, ki jih je dala delavcem ob priliki svojega nastopa in ker kljub veliki brezposelnosti ni uvedla osemurnes:a delavnika, je sklenila konferenea skli-cati za 6. t. m. ob 10. uri dopoldnc veliko ljudsko skupščino. Sklenili so. naj počiva v času tej?a meetinsra vse delo v Zagrebu in provinciji za dve uri. Zastopniki strokovnih oreranizacij so se izjavili proti temu predlosru, ker bi se s štrajkom otežkočilo stališče delavskih zastopnikov v vladi, Kljub temu je bil predio* sprejet, vendar pa bo stavka, kakor se vidi. Ie delna. Le narazen, da bomo slabejši! Zagreb, 4. februarja. Znani hrvatski politik iz Bosne dr. Jozo Sunarić pri-občuje v tukaišnji »Lokalni korespon-denci« iziavo o političnih razmerah v Bosni in Hercegovini. V svojih izvajan-jih pravi med drutrim: Jaz stojim na stališču, da se moraio Hrvati v Bosni in Hercegovini organizirati ločeno od Srbov in muslimanov. Moje mnenje je, da je edino pravo mesto za Hrvate •Bosne in Hercegovine samo v Jugoslo-vanski demokratski ligi. K tei stranki bi morali pristopiti snloh vsi Hrvati, ki res hočejo. da se organizira solidna država S. H. S. — Te izjave hrvatske-ga voditelia so naredile v zagrebških krogih precej neprijeten vtis, posebno zahteva, da naj se Hrvati organizirajo še nadalje na podlagi svojega plemen-skega, oziroma verskega stališča. Taka politika je samo nadaljevanje Žalostne taktike bivših avstro - carskih tiranov, ki so dosledno izrabliali vsako naj-manj§q razliko med Jugoslovani. samo da bi jih medseboj §e boli odrujili. Teh principov nikakor ne smemo vzeti s seboj v naše novo življenje, Mlada Jugoslavija bo stavila na nas In naše politične stranke še ponolnoma dnigačne zahteve. Politične stranke se bodo morale grupirati po stališčih. ki jih bodo zavzemale napram tem novim nalo-gam. Ako bi Se sedai povdariali plemenske in verske razlike, bi s tem Že itak iežka dela ki na* £aka x jbiižoil bodočnosti po nepotrebnem Še silno otežkočilL S taktiko. kakršno zago-varia dr. Sunarić, ne moremo složiti naši ujedinjeni domovini. Braslovče. Pred kratkim ste v vašem listu okrefirali neke nemško covo-reče Slovenke, kar ie bilo po po Ino ma pravilno, samo pozabili ste se pri tem na nekatere druere osebe. ki niČ mani ne zaslužilo okrcania, Omenim nai v prvi vrsti nekesra eoapoda — Slovenca, ki ie ćelo svoie odobravanje nad omenieno notico izrazil nemško: >Do3 ist canz rechi!< Ko pa ie nieaa nekdo opomnil. nai se rudi sam boli poslužuje domačeca iezika, nam ie poslal v užesa tele krilate be^ecie: >Bos birst mi tu lernen. i ber spreehn. bos i bili, tu TroU!« To zadostuie raenda brez ko-mentaria. Snloh pa. kadar Io stopim po treru, sem na milost in nemilost oberq.-3uodski< iezik. mu ni zameriti. sai veoinoma 7e od ^voiib naimlai-ih let čita neizosribne pustolov-.ske >Sf-lmndrnmane^ o princih, errofih. tolovaiih itd- le nemško. ker slovenskih tak«nih čkoro ni- Ce hoćemo torei po-boli>ati ono razburliiveea čitania želi-no in no nosliaiočih baronih hrepene^e n^i^e ženstvo, moraio naši literatie že kmalu misliti vT?ai na nrestavo nnimani kak^nih >Memoiren einer erraflichen Zofec! Ja freilich! n^uic^nn doniGulna. Gorica koncem 16. stoletja, Goriški župnik Ncpokoj je opisal Gorico (opis se nahaja menda v Rimu) koncem 16. stoletja. Za n:>s ie nad vse važno, kai pravi glede i e z\ k o v. Župnik Nepokoj je pisal: da v Gorici govori vse prebivalstvo slovensko in lialt'an-ko, gospoda govori tud] nem-ško. Piša te! j postavlja slovenščino na prvo mesto. Tako pać je bilo: pretežna većina prebivalstva je bila slovenska in govorilo se ie na sploh naiveč slovensko, potem furlansko - italijansko in končno je gospoda govorila tuđi nem-^ko. Kamorkoli pogledamo, karkoli od-premo, povsodi se nam pokaže, kako je bila Gorica vedno skoro vsa slovenska. D' AnnunziTOv nasvet. kateremn Dalmatinci ne bodo sledili* D' Annunzio vedno erovori in poie Sedai ie zanel Italiianasem v Dalmaoiii pesern. y ka-teri zmeria Jucroslovane z diviaki. Italiianasem pa nasveruie: ako zma£?a krivica, boste natovorili evoie brodove z ruše\*inami slavnih zsTadeb in ukrcali Fe bo^te ž niimi. odnluli boste in utonili. da naiđete v erlobokem moriu naše mrt veće. Temu sroznrmu pozivu pesnika D' Annunziia ^e naibrže ne bo niieden Italiianaš odzval, naibrže bodo raiše ostali lepo doma. se spriiaznili z razmerami in kadar se bodo spominiali D' Annunzia. bodo spremliali. ta spo-min z ne baš laskavim? onazkami- Vesti iz Goriške« Tr/aški >Lavora-tore< poroča, da .^e bo v kratkem v Gorici otvorilo voiaško aprovizaciio za prebivatstvo rT'nione cooneratira mili-tare) v pro^torih biv^e trgovine Med-veđ na Cor^u« — Ted-ii rudi privatne prostore Slovencev. ki po krivdi Itali-i.anov ne morejo bivati v Gorici, si leti lastiio. Trplnčenle koro§k!h Slovencev. Ko so Nemci vdrli v slovenske dele Koroške. so postonali nasnroti Slovencem neznosno. Tolkli so jih kakor pse, zasramovali in jih pre.c:anjaH, da se je eden na bc/ii smrtno ponesrečil. Med d?uc:imi so Gustava Smoleta pod Lju-beliem štiri vojaki v noči nanadli. ga tolkli in samo mati za ie resila smrti, ker je slučajno nrtšla blizu. On leži še sedai bolan. Neko lSIetno deklico pri p. d. Jozelu na Struci, dalje neko v Go-ričah so nemški vojaki tepli. da sta od-nesli telesne poškodbe. Udrli so med drugim tuđi v slovenski Plajber?. oro-pali žunnišče in ko jim slovenska de-klica očita tako ronarsko postopanje, ii nastavilo bajonet na prsa in dnijri vojak ji že srozi z nabito puško. Kuha-rico v tem župnisčti so tolikokrat strahovali in trpinčili. da je dobila nevra-stenične nannde. Pri p. d. Boštetu v slo-venskem Plajbersni je morala ćela družina (6 malih otrok) bežati čez Ljubelj, ker so iim Nemci grozili, da zažgejo h so in iih poblfeio. V slovenskih ob-činah kakor v Gfiniah in drus:od okoli Borovelj pa Nemci kradeio, da pred niimi ni kai varnega. V večnem trepetu za svoje živlienje nričnkuieio Slovenci ocre^itve. — Pri alpskih Ncm:ih se to-rej bolj§evizem kaže v nacionalnem zverstvu. Nič vec Loncatico? ^MesasrErei-n« ie baie i»red nar dnevi prinesel vest, da narneravaio Ttaliinnj zapustiti pedanio liniio in se nroakniti na ono demarkacijsko crto. ki so io svoječasno sami za-btovnli od rnnike Avstriie. S tem bi Kili osvoboieni Po^toina. Losratec Tdriia, Rateče itd Vesti, ki nrihaiaio cez kordon pravi io. da se Lahi v resnici že tuđi prioravliaio na odhod in da so do-nekod že pričeli s posnravlianiem- Mi smo seveda prepričani, da bodo scaso-ma morali še mnoeo bol; indietro nazai ti a do koder seffaio niibove meje- Lahi zapiraio. Zadar. 4. febniaria CLv kor. ur.1 Dalmatinski dopisni urad noroča: Dosedai ie bilo v tei občini aretiranih 130 Jueoslovanov iz političnih razlocov in sicer naiveč duhovnikov in učiteliev« Nekatere so odvedli v Italiio- Cuie se. da ie dalmatinski metropolit dr. Puli-šič vsled italiianskesra pritiska na du-hovništvo predložil Sv. stolici ostavko, ki pa ni bila spreieta- Iz Orkne^*- V Cerknem vlada te-rorizem Liudi aretiraio za vsako malenkost ter iih odvažaio v Trst Pri ko-mar dobiio slovenske časopise ali ži-crosan dehar. ie nieffova usoda za peča* tena- Zanori v Tr«tu so nrenapolnieni-Samo iz cerknianske občine ie zaprtih nad 20 liudi . Na svobodo i>n?*eeiii Kakor poro-čaio z Reke so bili koneno Pušfeni na svobodo dr. PošciĆ. dr* Cukac i^ dr* Xoco«larila proti Lahea* Dalma^ tinski dopisni urad poroca o eeli vrsti protestnih skupščin- Povsod le prebi-valstvo bilo prisotno polnostevilno ter dalo naiživliesra in osorčeness, izraza protestu proti neupravičeni okupaciii in 1 as kim aspiraeiiam. Skupščine so se vršile y Klisu. Bobovišču. Iffranah. Ri-čisču. Supeti. Mi Ini, Grohoti, na otoku Šolti (ki ie okupiran, odkoder ie pa vseh 4200 prebivalcev poslalo Wilsonu brzoiavni protest) v Uelianah. na Župi, v Opuznu. Selcih. na Braću in v 18 maniših kraiih. Jugoslavija protestira proti Lahora- Split 4. februaria- (l^i- kor. urad.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Tz vseh kraiev Dalmaciie prihaiaio vesti o steviinih protestnih skupžćinah proti italiianskemu nasiliu Velićastne skun-scine so se vršile v Dubrovniku, Vrli-ci, Makarski in Gradcu- Tretja števllka labonskega »Gori-škega Slovenca« ?. dne 25. januarja 1919 prinaša dopis iz Rima. v katcem pravi, da piše *Oiornale d' Italrn«, osebno glasilo zunanjega ministra Sonnina, v slabi slovenščini pod naslovom »Italija in Jugoslovani« sledeče: Prerirane in blazne zahteve onih kromov, ki se ne morejo odreci avtrijskemu sistemu in mišljenju, kateri so nehote vsled velikih itnliians.kih žrtev dosegli velikan-ske ugodnosti, nam ne prfvoščijo, da stvorimo novo državo. — Ti ljuti je so pozabili. da ie bila prva ftalUanska kri, ki je tekla v svetovni vojni, prelita od naših prostovoljcev, ki so padli v Sr-!) ji. boreč se proti armadi Avstrijca Potioreka. Znano je tuđi, da sta vlada in italijanski narod napela vse svoje moči, da rešita srbsko vojsko, njene??a vladarja in prestolonaslednika. hrabrena Aleksandra. — Na to piše, da je ostal Ju^oslovanom še stari avstrijski srd napram Italijanom. Prinoznava i.am Ji'groslavijo od Trij?Iava, Sevnice, Vrh-nike. Kvarnera do Banata- Makedonije, Drave na Koroškcm, Stajerskem in v Slavoniji, Ohridskega jezera in do Spodniesra Vardarja. Dalje pravi, kako se dobro ?rodi sto tisočem Albancem, 40 tisočem Slovencem. 40 tisočem Nem-cem, ^6 tisočem Francozom in 12 tisočem Katalancem. ki živiio svobodno v Italiji in izmed katerih je mnoKO takšh, ki so dosesrli visoka mesta generalov, admiralov in visokih civilnih dostojan-stvenikov. — Ce bi hoteli polemizirati z »Giornale d' Italia« in »Goriškim Slovencem *. bi samo navedli par dejstev: n. pr. kako »hrabro« so se držali itali-janski vojaki na srbski fronti, koliko ti-soč nežne srbske mhdine ie moralo umreti pri umiku čez Albanijo po itali-janski krivdi in koliko prostosti uživajo sedai naši bratje v okupiranem ozem-Iju. Ni nam tuđi na tem. da bi ponovno robili laško bahavost, ker to pozna danes že ves kulturni svet Siouanskl svet. Prihod čeboslovaške vlade. Požuri, 4. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tisk. urad poroča: Mimster Sta-nek je nasrovoril z nastopnimi beseda-mi poslanika Ivana Hribarja: Podajmo si roke preko tega ozemlia z jugoslo-vanskimi brati, ki sa y najhujSih bojih stali na naši strani. — Govornik se je spominjal na tri palice Svatoplukove ter je izrazil prepričanje, da bo tvorila zveza med Čehoslovaško vlado in vlado SHS nepremasrliivo trdnjavo proti berlinski bojaželjnosti na vzhodu, 2eli, da bi se kakor pri današnji slavnosti tuđi v bodoče vršilo delo za dobrobit obeh narodov. —- Nato se je odpela pesem »Kde domov muj«, nakar je odšla vlada na svoj novi sedež, kjer je minister dr. šrobar sprejel deputacije katoliške in evangeljske cerkve, uradniŠtva, teo-lo^ov. zastopnike mesta, trsrovske zbornice ter nemškes:a narodnejja sveta v Požunu, kater. je na njihove izjave lojalnosti odeovarjal v slovaškem kakor tuđi v nemškem in madžarskem jeziku. Pozneje se ie vršila reduta, na katero je bilo povabljenih nad 300 oseb. Poslanec dr. Blaho je pozdravil juko-slovanskejsra poslanika Ivana Hribarja in mlado jusroslovansko državo, ki iz-kazuje zvesto ljubezen napram Čeho-slovaški državi. Poslanik Hribar je opozarjal v svoiem odgovoru na so-rodstvo slovaškej?a in slovenske^a plemena, katerih imena Že dokazujeta, kako blizu si stojita. Oba naroda si mo-rata podati roke, ki se ne smejo nikdar ločiti. Požun mora tvoriti vrata v ju-goslovansko državo, Hribar je pozval Slovake, naj bi živeli neločeno od bratov Čehov. V tem bratstvu bodo Slo-vani nenremasrljiv! ter tvorili močno trdniavo proti tuiim vpadom. Nato je poslanik dr. Hodža napil slovenskemu in čehoslovaškemu bratstvu in trdnj z\'ezi med obema narodoma. Govorili so še Jaroslav Kvapil, italijanski divi-zijonar generalni major Buriani in poslanec Udržal, nakar je veliki župan Zach prebral dospele brzojavne pozdrave. — Popoldne ie bila slavnostna predstava »Prodane nevestec, ki se je zvečer ponovila. C«hi In njihovi sosedje. »Venkovc je pisal v članku »Mi in naši sosedje« med drusrim to-Ie: Z Nemško Avstrijo in Madžari si ne želimo nikakesa prijateljstva in nikakih odnošajev ne politič-ne*a. ne Gospod a r.skega značaja, nikakih carinskih pofcodb, ntkake skupne vrednote, nikake trj^ovske konvencije, Ko se izvrši likvidacija danes še skupne lastnine, bo morala biti Avstrija in Oj^rska za nas inozemstvo, s katerim bomo mogli imeti samo mednarodne odnošaje. Spomnijajte se Dražbe sv. drila in Hetođa. Iz Avstriie, Nadlarske, Nemfije, Turske. Veo nas mečejo. Dunai, 4. febro-arja. Na kulturni tehniki na Dunaju so bili v odgovor na mariborske dogodket izkliučeni vsi dijaki slovenske in hrvatske narodnosti. Isto zahtevajo rudi nemški visokošolci na univerzt Odlo-Čitev v tem oziru pade v četrtek. Lahi na Donafo. Dunai. 4- iebraaaH 1a. Danes ie dospelo na Dunai 300 ita~ iiianskih voiakov s 25 časrniki. Druw mu vlaku ie bilo prikloplienih 44 praznih vozov. v katerih bodo Italiiani sw enirno odpeliali razne umetnine. kl jih ie bivša Av^tro-Oerska naropala ik> raznih beneških kraiib Italiiani so ori-nesH s seboi tuđi nar stroinio- Pordrav v Wclmar. DunaJ, 4. februarja. (Ljubll. Irorestl- nrad.) Dunajski kores^ond. urad poroča: PriČctkom današnje seie narodne skupščine je predsednik omenil poJutriSnjcjra zaseda-nja nemške ustavotvorne skupSčine v VVei-marju in predlasai pozdrav nemiki narodni skupšćinL Italija. Nezsdovolinost v ItalifL Curih. 3* febniarta- fLi- kor nrađ.iP' Cehoslov. tisk. urad poroča: Danes ie Italiie dopneli potniki prinoveduieic*. da so v Milanu in Turinu bile velike demonstracije delavcev- Prišlo ie da spopadov- Doslei se še ni Doarečilo. vzpostaviti reda. Tuđi v Genovi vlada> veliko razburienie. Mirovna fionferenca. VVLSON GOVORL Pariz, 4. februarja. (Lj. kor. nra-i vite in od vseh ljubljene Francije ne* srne nihče več ogrožati. Ne morem do*| pustiti, da bi se ponovila nedavna tra-.i gedija. Vse moči sveta bodo v bodoče nosti jamčile za varnost Francije.«ej Predsednik \Vilson je končal tako-leg »Mi smo vaši prijatelji, vaši bojevnild. vaši branitelji in bomo to ostali, da bo svet deležen svobode.c Navzoči so prtj redili predsedniku Wilsonu koncem ko--vora burne ovacije, Nato je bila seja zaključena. Pariz, 4. februarja. (Lj. kor. uradjf! Agence Ma vas poroča: Zastopniki vele-; sil so se sestali v ponedeljek popoldne v ministrstvu za zunanje stvari. Imeno-| vali so posebno komisijo, ki bo prouČk; la romunske zahteve. Henry Tardieur.' delegat pri konferenci in podravnatell za evropejske zadeve v političnem od-r delku ministrstva za zunanje stvari Lju| roche bosta zastopala Francijo v tej posebni komisiji. Nato so imenovali delegate., ki bodo nadzirali izvedbo do*j povora, sklenjenega med Poljaki ta Čehi glede zasedbe Tešina. V to komi-r šijo je imenovala Francija bivšega fran-ij coske^a konzula v Varšavi Veltena.; Nato je Venizelos obrazložil teritorijal-tj ne zahteve Grčije. Grčija zahteva: L,! Severni Epir in južno Albanijo. 2. Trav cijo. 3. Carigrad. Za primer, da ne bi, Carigrad pripadel Grčiji, predla^a Ve^i nizelos internacionalizacijo tega mestai pod protektoratom zveze narodov. 4.i t»toke Dodekaneza. 5. Otok Ciper. 6. VIi Mali Aziji: Zapadne provincije, del vi*' lajeta Aidina ter luko Smirno. Armenija, z vilajetoma Trapecuntom in Adano naj: postane posebna država, čije uprava naj prevzame velesila, ki jo določi zve-i za narodov. — Komisija za odškodnino, komisija za ugotovitev odgovornosti ter komisija za pristanišča, za paro-pfovboinza železnice so pričelezdelom,! Za predsednika teh komisij so imenom vali Klotza, Lansinga in Crispija. Da se staložiio razmere- Bern, 4* februaria.% >JournaI de Debats< zahteva, da nai se pri sedaniem podališanin premiria z Nemčiio. uerotovi rudi stalna meie med Neračiio in Polisko na eni strani ter Polisko in Češko-Slova&ko na drusi strani Za Polisko nai Telia kot meia vodna crta od Gdanakega proti iuffu* Naše zastopsrro. Split 3- februaria- (hl kor. nrmđ-T Pomoćnik deleeatov države SHS na mednarodni konferenci dr. JotiA finodf iAkA im doM x £*m-^ Cehoslov. tisk. urad poroda: Malone Tsi francoski ča^tniki fee vedno orote-atiraio pjoti prikioDitvi NemSke Av-itriie k Nemčiji- >Matin< piše. da bi s to združitviio Nemci dobili prirastek IH mi li iona voiakov, kar bi pomenjalo ogroženie Franciie.« Kri- London. 3- februaria fLI. kor cnO Glasom Cehoslov- tisk. urada poročaio »Times< iz Helpinsrforsa: Boliševiskl. ▼ Petroaradu obiavlien komunike po-roča, da so vpled sklepa posebnesra ko-miteia ustrelili velike^a kne2a Pavla Aleksandrovi ča. strica carievesra Niko-laia Nikolaieviča in nfecrovesva neo^ka Dmitriia Konstanti noviča in nieeoveira brata Juriia Mihniloviča. velikesra kneza Alekscndroviča in nieeovo so-proero carievo sestro Sin obi! ofeta. hivSesri avstriiskera ipifona Snlit<=ko >Novo Doba« poroča: Na pravoslavno novo leto oopolđne ie bil ubrt znani avstriiski šoiion Luka Franović iz Pastrovića, ki je stanoval začasno v Dobroti Že lani ie pobeenil iz Pastrovića iz 6traiiu pred srdoni liudstva. potom ie bil v Kotom in na zadnie v Dobroti- Ustrelil era ie niesrov lastni sin 251etni Simo ki se ie bil no-vroil iz voine- Ni moe-el nrenašati sramote, k mu io ie storil oce pa i? pocra-bil puško in ustrolil svoieira očeta. Na-to se ie sam iavil na sodišru. Gospodorstvo. MISLI O RESITVI VALUTNEGA VPRASAiNjA V JUGOSLAVIJI. n. UpoŠtevati je namreč treba, da hv flacija bankovcev napreduje vedno bolj. Avstro-ogrska banka tiska in izdaja vedno nove bankovce. Ogrska država dobiva rnesečno okrogrlo 500 miljonov, za krit je tekočih potrcbščin. Zastopniki o^rrske vlade so izjavili, da bodo njih državni dohođki tndi v bodoče tako nizki, da bodo morali s posojtli kriti te-koCe administrativne izdatke. Izjavili so nadalje, da ne morejo najeti držav-nesa posojila, ker nihče ga neče sub-skribirati. Rekli so tuđi, da se banke branijo iim posoditi večje svote. Niih edini vir je Avstro-oprrska banka. Za sedaj imajo pri njej še dve milijardi kredita. Ta kredit bo izčrpan približno v štirih mesecih. Tekom te dobe bodo ra dvignili brezdvomno pri Avstro-ogrski banki do voljeni dve milijardi bankovcev ter jih spravili v promet. Ravno tako dezolatne so finančne razmere v NemŠki Avstriji, ona ne jem-Ue sicer direktne^a kredita nri Avstro-ogrski banki. E3anke na Dunaju dobilo $e lahko vedno nove bankovce iz Av-stro-ogrske banke, prvič potom lom-bardiranja, drjgiČ proti zakladnicam. trttjič na menice, Dokler bodo Imele banke dostop do Avstro-ogrske banke, bo dobila tuđi vlada indirektne potrebna denarna sreJstva. Poleg flnančnega kredita, katere&a rabi nemška vlada, priđe na Dunaju §e drugi moment v poštev, ki Je boli opa-sen. Na Dunaiu se namreč lombardi-rDjo ogromne mase volnega posojila. Tekom meseca novembra in decembra 1918 seielombar-diralonič mani kakorza štiri milijarde vojne ga posojila. Nemška vlada je izjavila, da ne name-rava zabraniti lombardiranja ampak na-sprotno, vidi se, da ga favorizira. Izjavila je nndalie, da se bo tuđi novo po-sojilo Ncmške Avstrije lombardiralo pod istimi pogoji, kakor voino posojilo to je za 75 c/c. Radi tega so dosegle omisijc novih bankovcev tekom meseca novembra in decembra ogromne visine. Od I. novembra 1918 do 31. decembra 11)18 ie Avstro-ogrska banka emitirala nič manj kakor 4 milijarde novih ban-kovcev. Koncem oktobra I. 1918 so zna-šali bankovci v prometu 31 miljard, dne 31. decembra 1918 pa že preko 35 mi-lijard kron. 2e stara Avstrija je skušala kolikor mogoče koncentrirati državne dolgove pri Avstro-ogrski banki, ter razbremeniti druge banke. Pri bankah je najela bivša monarhija tekom vojske 27 milijard. Od te svote je izplačala do 30, jun i ja nič manj kakor 20-5 milijard, med tem, ko ni vrnila Avstro-ogrski banki niti vinarja. Dne 30. ju-nija ji je Jolgovala 17-7 milijard kron. V dobi od 30. juniia 1918 do 31. oktobra ter od 1. novembra do 31. decembra 1918 se je avstrijski državni dolg na-pram banknm izpremenU kakor sledi: Avstrijki dolg pri Avstro-ogrski 6anki 30. junHa 1913 18.187 mili. K, pri ostalih bankah 6.520 milj. K; 31. oktobra 1918 avstr. dolg pri Avstro-ogrski banki 25.418 milj. K, pri ostalih bankah 4.009 milj. K; 31. decembra 1918 avstr. dolg pri Avstro-ogrski banki 30.352 mi-ljonov kron, pri ostalih bankah 2.117 milj. kron. Stara Avstrija in Se bol) Nemška Avstrija sta skušall. kakor se vidi is zgornje razpredelniče, oprostiti nemškc banke od državnega dolga, zato ie pa-dla njih tirjatev od 6520 na 2117 miljo-nov kron. Država je izplačala ta đoUc na ta način, da si je najela nova posolila pri Avstro-ogrski banki. Isto tendenco je zasledovala tuđi Ogrska, kakor se vidi iz sJede^egm: 30. junija 1918 ogrski doljr pri Av-stro-ogrski banki 7293 milijonov K, kri ostalih bankah 3979 milj. K; 3!. oktobra 1918 ogrski dole Pri Avstro-ogiski Ima- kl 10.167 mOJ. K. pri o«UHh bankah 2562 mili K; 31. decembra 1918 ocrski dolg pri Avstro-ogrski banki 11500 mi» Uonov K, pri ostalih bankah ? Tuđi tu je isti razvoj kakor zgoraj. Nemške in madžarske banke so pravo-časno spoznale, da je postala stara monarhija insotventna, ter so zahtevale, da se jim na vsak način poplaća njih tirjatev napram državL Avstrijska in ogrska vlada sta napravili še drugi atentat na Avstro-ogr-sko banko ter na valuto. Potom svojega komisarja ter ostalih zvez sta izpo-sJovali, da so privatniki lombardirali, množine vojnega posojila pri Avstro-ogrski banki Glasom Statuta srne Av-stro-ogrska banka lombardirati samo pod sledečimi pogoji: 1.) da so papini sigimejši. 2.) ako dokaže lastnik paoirjev. da rabi denar v produktivno svrho, 3.) ako nima banka prevelike zaloge dotičnega paoiria. Na podlaci § 14 se ie ta doloćba že začetkom vojne razveliđvila. Radi tecra pa se je bivša Avstrija obvezala, da bo krila eventualni primanjkljai. ki bi ga imela iz lombarda voineea Dosoji'a Po-tem ko ie Avstrija razpadla. ie Avstro-osrrska banka še vedno lombirdirala. akoravno nima več dogovorjene državne garancije. Zastopniki ogrske in Nemške Avstriie so izjavili, da nočejo zabraniti nadaljno lombardiranje, amnak iz vseh pogovorov z n'imi se je videlo, da ga namenoma foretrajo. Sedaj ima Avstra-ogrska bnn^a 35 milijard K bankovcev v prometu. Delegacija je mnenia. da 'ih bo Čez par mesecev preko 40 milrard. — Izredni ohčni zbor kran?*.ke đ«*-želne vinarske zndrure v LiuH»i:»ni rte* z- z o. z. se bo vr^il v .^r^do. dne 19- svečana 1919 ob 11 do do Id ne v zadružni nisirai v UubMani. Polinn-ki msin 52. Dne\Tii red- fl^ipnnni^ c tem. ali nai se radni*?*i priln^odi nzmenin ali on nai se razdm^i (likvidira^ Ker dne 30 nro*inc*a 1919 ^klip^ni izreihii oK'ni 7kor ki n m' bi bil sklopni o rrro-ranii točki dnevnera reda ni bil .^klen-cen se oy>ozaria da bo ta ohoni z'>ot no § 36 zadružnih r>r3vil veliavno pktpMfil z većino *« trlasov !»rez ozira na utovilo udeležencev. — Načelstvo. Promet. DnnM 4. feorunria fTJ- kor- urađO Cehoslov. tisk. urad doznava: Generalno ravnsteti>tvo fufn^ žolezniVe ie obvestilo unravo nem>ko-avptriiskHi državnih železnic. da z O7irom na \t-t>rero*niene raznere ne r>rino?:nava veo leta 1906 sklern^nih dosrovorov srl^^e ureditve prome*n:h o^noS^iov 7. ia-drnnskimi luk^mi in zanadnim inc^o^n-stvom via Arlbere« Na istem ?tftH£*u fitoii uprava iu^ne železnire eVde r. državnimi želernicami domeni "neca "eažnecra prometa na nrosi T^oTrjo^t-"VVorsr!- Omenione dogovore so pk^piV avstriiske drfa\*ne že!e7ni^e in inzna železnic« povodnm otvoritve procre -T*-:=miice-OoHca-Trpi. no knterih «0 dr-žavne železnice dobile eamostoino ie* lezniško zvezo s Trstom. Dnevne vesti. NEMSKA V4«n^TXM 7OPER GRAŠKE SLOVENCE- Li. kor- urad- Na ultimatnm. ki ea 1e bila naša dezelna vlada v nevleb'o po^lalf^ nemšVo-?taier-ki de^olni vlfdi ▼ Gradr-tL sta odcrovorili sraška in du-naiska vlada- O teh odeovorih poroda dunai^ki korespondenoni urad takole: 1 Pn-n a i 3. februaHa. Državni urad za zu-nanie stvari, kateremn ie bila crraska vlada priobcila protestno noto deže'ne vlade za Sloveniio. ie Irnblianpki Narodni vladi sporočil. da ie devet iueo-slovanskih držnvlianov v Grnd^u znra-ditesra stavlienih pod Dolini.«ko nad-zorstvo. ker ie razpo^ož^nie nrebivni-Rtv& saradi TBaribor?Vib dosrodkov. kar ie nrnevno. tako r?>7draženo da ni mo-sro^-e orevzeti nobenes-a iamstva za varnost živlienia iusro«*lovanpkih dr-žavlianoT in ker ie znhteva po novra-5ilnih nkrepih nnraven i^liv lind^ke volie. Kliub temu ie nem^ko-avstriiska vlada priDravHena. Dr^klicpti «rr,5ke konfinaciie. ako se f^očaeno rnzvelia-viio vsi persekn^iipki nkrepi zorer Nemr© na spornem oTemlin Z vpeTn Dovdarkom mora državni umd z* zu-nanie stvari protestirati proti ponovni trditvi iracoplovanske vlade, da pp ie nemško-avstriiska vlada odnovedala državnim vlađarpktm Dravieam (&+aat-liche Hoheitf=reohtel v spornem ozen> liu- Ako pe orira ta trdi^ev na brzoiav-ko z dne 22- innnnria 1919 ki se n3T»a-Sa na volitev v nemfiko-ftvpfrii««ko nn-rodno ekupsfino. tedai povdariamo da se fe v tei brzoinvki izkHm-no in ia^no iziavilo. da nemško-av^trii^ka vlada v ozemliu. ki ie upravliaio Jucroclovani. do odlo^-itve na rnirovnem konerepu ne bo izvaiala n'kakr^nih držnvnih vln-darskih pravie fflede državne pripadnosti- Voiaska za»edba seveda ne iz-kliu'uie deinnske^a izvr.Sevania vladarskih nravic. niknkor pa crlaw>?n iz-reoBih. nedavno podnnih izlav entent-nih sil ne more odlomi Ino poseei ▼ pravno vprašanie državne pripadnosti Nota državneara urada konfuie s nrošnio za takoi*nii brzoiavni oderovor o Dreklini prisilnih odredb zoper Nemce ▼ spor-nem OKemliu* — Iz Gradca pa po-roca dunaiski kore?i»onden^ni iirad isteza dne nastopno: Na protestno br-zoiavko deželne vlade «a Sloveniio z dne 2 februaria v zadevi ukreoov. od-reienih zoper v Gradcu stanuioče Slovence, ie štaierska deželna vlada odeo-vorila takole: >Trditev da ie dunaipka vlada zakonitost sedanie ineroslovan-ske uprave ▼ spornem ozemliu priznala. 1e srla^om spor oči 1 a nemško-avstrii-skeea državne sra urada sa snnanie •tvri napadna, torei «0 urav tako na-paftne tndi vse is teca fsvaiane ttosle-dice. Očitno iznravraianie ie. ako m težka in nentemetiena zatirania ter omeiitve osebne svobode. ki iih ie odre-dil o-eneral Maister. osna^nieio kot sa-koniti upravni ukrepi.. dočim ee nade sačaene povračilne odredbe, ki ee s ta-mošniimi ukrepi «ploh ne d«1o i>rimer-iatL omačuieio kot »ednarodnernu pravu nasprotnioce provokaciie. Snlok pm m M *** ] ot novr^ilo« za fine u^me-Hene v rtoHno-Hh in nravicah vladar-stva. odredili per?ekueiie ?isto mirnih liudi v Gradcu to ni reore^aliia. ampak samovolip.ost Da bi konfinariia mirnih errafckih S'ovenoev. med n^imi enesra B2 In eneea 741etneea starrka bila no-trebna za vzdrževanie reda v Gradcu, teira pać nilioe ne more trditi Da ie bila konfinariia potrebna v varstvo f\v-henia konrin!rflnib p-o<=podov. ta iz-ffovor pač ne zasluži resnecra uv.-i-'nvflnift1 Kon^t^tirnmo. da ni bil n;\ dan sra.š' ih kon'in-iHi noben Xemer> na naših tleh iz političnih razlo^ov oviran v svoKodnem ci bani u- ^e ie kdo bil ta (lan v zatoni ie to bil pret^kovnlni za« n<>r zarndi konkretnih sumov erlede ka-keern zločina- Kora nem^ko-avstrii^ke vlado znhteva oil-tr.ini'ev vpeh perse-kuoHfkih odredb proti Nemf^m ne na-vnia pa no1>epo konkro+ne tf*ke nnr^db« ali tnkera nkrera« T^k^ne pnvčnlne znhfeve ne morf^io odtehtnti n«£p knr»-kretne z.^hteve da nai se r^zveH.-iviio •7?iv°iore samovoMne konfinf»riie v Cradru Ker pp tei r.^^i n^rnviđeni rn-htevi ni ugodilo ie bil.i do/elna vlada 7.n Sloveniio d"fne« poi^oldn« žM pri->Hiena. na provok,*>^?io odgovoriti z renrecaMio in odradi i konHnaHio devetih v I^inbTirtni £ivof*ih Nem^ev-OdreM^n ie omoii^v osebne svohode n°tanano po era^kem vzorou Seved^ o^nndeio te omeiitve ci^n snoro?! »»r^-■^kn vlnrla. da ie v-o proti — Stanovarlska beda. Mestni ma-si^trat od^oveduie sedai stanovania vsem strark^m. k: nirr^'o dorrrovin^tva in pnsla v Ljnoliani. Vsa na ta način izpr?.zniena stanovania se bndo od da-nes dalie raz^b^ln ra rnagistratm deski. Stranke, ki išfejo stanovanfa, se pozivljejo, da seznama odpovedanih stanovani ne hndiio več rtedat v mat7i-stratni eks^edit, marveč kar na magi-stratno He^ko. — Voivoda X- Orović V Kdor ie ^ital enos Ivana Mažuranića >Smrt Smail-aee ^ensncac, po7p«i hercegov-skejra voivodn, Novieo Cerovi^«, ki ie vodil Crnogorce v boj proti kmtemii Smnil-icri Sin teira Novice ie bil voi-voria Cerović. rrpoeorski državnik ki ie pred kratkim u*nrl v Nikšiiću Solai se ie na trcovaki Soli v Trstu bil po-zneie rrno£ror^ki fin-in^ni minister-Krnlia Niki^o ki ie v tei voini hotel prodati avoi pnrod. ie proklinial- — Viši i snimki svet* (^^aopi«? ro porocali. da sem >name.=tnik pred Jadnika visiesra Rol^keea svetne: vpled tecra mi z raznih strani prihainio dopi-i. ki se rif-eio ali §ol«*v«'\ «5ploh Mi poedi-nih uc'teli?kih slnzh. Spričo tecra sem primoran, tem poiom dati poiasnilo. da nimam v viMem So^ketn svetu prav no-bene fnnkciie. — Dr. Fr- IleSić. — ^e fn dokaz kie ro živeli na KoroŠkem Slovenci- Dokazov re^niee. kie so povsod v pretežni većini živeli nn Koroškem Slovenri ** •»« ^onrinoši nih dovoli; a ie bil prezrt ?e en tehten. ki stvari n^dvomno prrielasiio pri avoiih pristoinih okrainih fflavar-8tvih. političnih ekspoziturah. oziroraa meetnih maristratih: vendar ie na ne-ffotovo. (^ ge bo moffoče oiirati na te sakasnele priiave- . , _.. „ — Raxpi» nžiteHskih in iiađa^itelj-, «kih n«st. a) Šolski okrai ptuiski* 1. Na šdrirazrednici pri Sv- AndraiH t i Iveskovcu ena služba za učiteha m ena I služba za učiteliico: prosta soba. 2 Na štirirazrednlci nri Sv- Lpvrenru na Dr. p. služba ta nadučitelia- 3. Na^t!^ * rirffirtiinjfi y jUtfpargB- poita Ftnkk* corm, ahiib* sa nčiteliico. prosta »oba-4 Na ftestrasrednlci v Sv- Marietl niie Ptufa. flluiba xa učitelia nroeta soba 5. Na fttirirazrednici pri Novi cerkvl. posta Podlehnik. 2 službi za učitelia- 6. Na fttirirazrednici na Ptuiski eori. služba za učitelia- 7- Na dvor«zrednici v Stoprcah. pošta Roaratec. služba za nad' učitelia. & Na trirazrednid v Vurber-cu. služba sa u^iteliico: prosta soba- 9 Na Stirirazrednici v Zavrtah, služba uMtelia b) Solski okrai ormoški. 10. Na štirirazrednici pri Sv- Đolfanku na Komi nri Sredi5?u služba za nadučitelia- 11- Na £Hrirazrednici v Sv- Lennrtn Pri Veliki Nedelii. slnžba za nadučitelia. 12 Na tri razrednici pri Svetini^h. pošta Tvanikovci. plu7ba «a učitelta oziroma u^iteliico- 13 Na petr«7rednici v Vrliki Kedelii sln'b.i zn n^duci»el1a. c) finhki okrpi roerftški 14 Nn trirnz-rednici v Sv- Florianu no^ta Ro^atee. služba za uciteliico- 15- Na tHrazredni-ci v Sv .Turiiu pod Posr c . nosta Pn?a-tec pluž^a za u^it^^ia oziroma učiteHi-ro- 1B Na trir«7r«*dnifM rri Sv- Roku na Sofli poS*n Rocatec slnžba zn n^d-n^UpHa in sliiž^.-« za nMteHipnikih kot dezerter- To na ni istina Poslan ie ^il v bolnico po zdravnikn ier ie povzro^i^o mim da ie deve»-t'ral- Nnhpin se v Ju-eoslovf»n-=;ki bolnici ko* Kolnik- — Me«tna Rn«tavli-»!n»ra !inMi«?i-ska nr»7nnn^*a n n oWnc18 ra-Atavlienih drn^oceno^ti in e^ektov bta-«»a. per'ln Ptro^'ev koles i*d od S do (>• poioMti«* v n^^dnib pro«^orih. Pre?-na nHca JS^ev 2 Po«ebno se 5e opozar-in da na *'an dr^7^e ni mn^o^ re^itev ali nHnovjtov z«nnd1;h nredmetov tero-ve? Ie nnikp<=TT->i(a ^ndnii uradni dan za stranke nred dr-i?bo- — 5^rtcv §nan<*Ve brine ie postn] nn. Četkom dobrorn^ni <=lovenski "tnet-nik — s'ikar — n^o^e^or ri<">nia Fr«nc ^kof- Bil ie ?e rrlnd. tr»V«t?r^n. poln en^r^iie in ide^lov ffie zd^i irn** v T.inb'in.ni rnr^tnv'ipnp pvni? ^Hke) Umr' ie v po^o*n ^Pv- nnnnrifl t« 1- fm'li« Dne 2-r>. ianunHa ie nremi-nn1 Ihiblinni cjn Tvan. obe>(5po5tovTie rodovine Wu^herer. ka+rrr <*i ie nM'O-pnl T^rezcrodno ^-^rt pri voi^'ih. — "Dn-ne^ ie ni no dol on mu^nr holemi nr^rl velenHedni veleno^estnil-" ^ boteTir v T olci do Vop.cn z napeto po^ornop+io. zlft=ti ?e. ker ie nf#»n avtor nam fpt do-Hro zmni rez'-er fi'nric^ih drr»rn H°rrv Piel- SodeTm'eio odlični ume^piVi Sno-redn ie d^dnn^ *p> Izvr3tna burka eno-deianka. Kino Tdeal* Kultura. — Iz arl.*i!^l:5ke ni^arne* V pređo. 5- t. m. popoldne ob 4- >Mamselle Ni-touehe« izven p.bonementa. — V ?etr-tek. 6 t- m ob H8. zve^er: >Prodana nevestac izven abonoirenta- — Tsti vo-č-er se ofvori dramsko jrledali^ce v po-^lopiu biv^ecra nem.Skeffa ffledaHftca-Kot oivoritvena predstava b© prvič na slovenskem odru vprizoriena Josio Jurniceva izvirna traged i ia >fTn?o-mer<. ki io ie za oder priredfl Hinko Nučič- Predstava se prične ob 7. nri zvečer in se vrši izven abonementa. — V pete.k. 7- t. m v opernein irlrdališcu ob HS zvecer >Smrt maike Juerovi-čev< izven abonomenta- — V soboto 8 t- m. ob M8. zvecer y opernem srleda-lišču >Jeveenii On i e "i ne za >B< abo-nement- — V dramskem crledališfu -7^ 7. zvecer >Tueromerc za >C< abone-ment. — Prodnrodaia vstopnic za dr«ra-pko eledališ^e se prifne v sređo. 5* f^-bruoria pop ob 3- pri dnevni blagajni in odslei vsnk dan od 10 do 141- ziutral in od 3. do 5 popoldne Istotam dobe od teera dne dalie tuđi abonenti svoie iz-kaznice. ki doslei 5e nišo priSli po n!e Ker ie drniško fbiv^e nemsko) crleda-ti^če precei manije od na?eea. opo^ -iamo p- n. občinstvo. da pri abonement-predstavah ne bo mnosro vstonnic na razpola£ro. kar nai p© ne tolmafi z raz-nimi domnevami češ. da se vstopnice morda že prei rezerviralo in oddaio. — Akademski Poni y Zasrrebn ie v elavnem ureien- Odbor ie rešil vpe došle prosnie. novih prošeni ni moeroče vec spreiemati« Glede na to. da ie za-časno v Akademskem Domu prostora Ie za 150 diiakov se ie moral odbor ozi-rati v prvi vrsti na one diiake. ki tno-raio biti na vsak način pri predavaniih o^ebno navzoc'i. torei na medicince. filozofe šumarske in trsrovske akademike Prosilci teh strok dobe obvestilo po dopisnienh. pod kakimi popoii eo 8preieti v Akademski Dom: razenteea se dobe informaoiie v društven em tii-ništvu v Liubliani. Frančiskanska nli-ca st- 2. in v Akademskem Domu v Za-firrebu- Vsi tišti, ki so spreieti v Akademskem Domu. moraio prinesti s se-boi nainiani po 2 riuhi in potrebne brisače. Polna oskrbnina fstanovanie kosilo in večeria) etane za enkrat 200 K mesečno Pravnikov za enkrat še ne moremo spreieti v Dom. pać ie tištim, ki poidoio kliub temu v Zaereb. za-Kotovlieno kosilo in ve?eria v diia&ki menzi za kar dobe potrebne izkaznice pri društvenem upraviteliu. ar. Franu Kriianicn ▼ Akademskem Domu ▼ Za-ffreba. Kaptol Št> 16.. in si cer deloma brezplačno. deloma proti nolnemu 160 kron. oziroma delnemu ni a čilu 80 K« Oni, ki eo spreieti v Akademski Dom. nai irredo takoi v Za&rreb* Kdor do 15 februaria ne priđe v Zaereb izenbi mesto- Kakor hitro bo moeoče pripraviti in urediti se nndaline prostore. «e bodo v Dom gpreieli tndi pravnik! In sicer ▼ nrvi vrsti begunri jn tišti ki itoie tik pred ixpiU- — Odbor, Za »tor. cledaliSee- Go«pa Pio« Arko v Zagrebu ie nabrala in uposlala ia bIov. gledaiisće 2200 K. in sicer sta darovali Srpska banka 500 K in Tvornica stroinr^kih ekstraktov na Sušaku 1000 K. dclnice pa eo uplaćali ffe. Er-vin Weiss 100 K hrv- podružnica Wle-ner Bankvereina 500 K io Viliera Schwiedeck 100 K Nabiralki in daro-valcem prisrčna hvala. Viv&nt seQuen-tes! ___________________^ Društvene vesti in prireditve. — Gadilaka župa liublian^km ima r nedelio. dne 9* februaria 1919 ob 10. dopoldne v Liubliani. in eicer v Mest-nem domu. izvanredni občni zbor« K občnemu zboru 80 vablieni: odborniki iune. načekiiki vseh v župi združenih srasilnih društev. po en zastoonik za vsakih 20 članov vsakeea jra^ilneea družtva, zastopnik JuiroalovanBke sra-silske zvere Liubliana« To ie prvo zbo-rovanie združenesra erasilstva — Občni zbor Zveze škontistov se ie vršil v nedelio 2- t m. ob 4. uri po-poldne v drustvenem lokalu pri Gor-šetu Podpred.^ednik e- Sattler otvori zltorovanie ter poda besedo tainiku ft-SI. Gartneriu. ki poroča o ribaniu v društ\-u. zlasti pa o razmeriu m«d škonMsti in delodaialci — denarnlmi zavodi- Zveza ie do^esrla tnars'kak leo uspeh v tem oziru in uDati ie. da ee bodo razmere še izboliftale Zveza z vse-mi podružnicami šteie oeromno Stevilo dlanov in ie ćela orcranizaciia tekom voine zerubila okroer 450 članov. Pri vo-litvah ie bil izvolien soelasno sledeči odbor: pre,dsednik e. J- Tomec pod-Dredcednik e- Vinko Zabukovec tainik S- SI Giirtner. tsinikov nameatnik «• J. Jonke, blaerainik e- K. Vidmar. bla-eainikov namestnik sr A- Sever. v ostali odbor pa ire. Strniša. Volčič. Pavčnik in Havliček- Za revizoria sta bila izvo-liena s- Lukman in e ftimeno- — Nato so ee obravnavala razna interna stro-kovna VDrpšania. nakar ie novi nred-sednik z^kliučil zborovanie- — Občni zbor podružnice LinbHa-na oftrednieira društva etavbinskih de-!avrev na slovenskom ozemliu države SHS vršil se ie dne 2- februaria 1919 v-Narodnem domu ob obilni udeležbi Podružničnim načelnikom izvolien Ie bil e. Anton Merliak- Podružnica in osrednie društvo imati pišamo na Re-fielievi cesti §t 20 ter se posluie od ziutrai 8 do 2- ure pop- in od 5 do 7-ure popoldne ob nedeliah in praznikih od 9. ure do 12. ure- — Redni obeni zbor telovadneza društva Sokol ▼ Litiii-Smartno se vrSi v nedelio. dne 9 t. m. ob nol 2. popoldne v Sokol-kem domu v Litiii* — Trebanski Sokol izreka nai-toplei^o zahvalo za prispevke k srradbi Sokolske^ra doma, katero so po bratu Juriio Brovetu darovali v Brežienh cospodie: Rehacek 10 K. Boeceio 20 K. Holv 2 K Levak 5 K. Siko^ek 2 K. Po-lian^ek 5 K. Pe^nik S K. Filipčič 5 K. Vidmar 5 K. Grabner 10 K. Krulc 1 R. Jvanetič 10 EL Grobulek 5 K. &kupai 83 K._______________________________ Poizvedbe. Pro§nia. Kdo iz Rusiie yra5a1oC!b se vietnikov ve kai sporo<5ati o Ivanu Sulicoiu, bivžemu kroiaču v Gorici-Meseca anrila 1918 bil \e še v Orenbur-eu kot kroiač na častni^ki Soli inje bil v maiu ba\e odffnan v Samaro- Prilazna sporocila na naslov: Lovro Raiseli Liubliana. Sv Petra cesta 58- Ukraden ie bil zadnio soboto voiar ski voz z diro (Piataeu-vo«) b »lomlje-nim drobom pred barako posred oval ne-jfa urada iužne železnice. Ce ie komu o tei tatvini kai znanesra, nai sporovi Jueoslovanski tovarni sa milo v Sood. Siški Uradni ca ie izenbi U denamico s vsebino 140 K. dalie en recept ter naslov neke zavarovalne družbe v Gradcu. % iužnecra kolodvora na Eliznbetno cesto, oz Reslievo ce^to na masristrat in hotel Union- Pošten naiditeU nai iz~ roči Ulica na Krad fit. 12, Albertina Suchv- Izdubila se ie pri popoldanskem vlaku naibrže y Zidanem nx>9tu. na postali eri trafiki na kolodvoru lietnica. ruiava z večio vsoto denaria v niei ee nahaia en ček na ime Jak. Liubliana-Ptui- Pošten naiditeli nai vme proti dobri nasrradi na upravniStvo >Slov* Narodac. Izsmbii se ie v kamniskera vlaku v nedelio ziutrai zlat uhan do postaie Domžale. Pošten naiditeli na1 cea odda na upravništvo >Slov. Naroda«. Izsnbilfi oe ie vferai zvefer med 6 in 7. uro od Dunaiske ceste do odhoda Goreniskesra vlaka temnosiva pelerina ancrleškeca kroia Odda nai se proti na-srradi Gorupova ulica St 12* Aorovizacila. •4- Mast za V. okral- Mestna anro^ vizaciia bo oddaiala mast za peti okrai na rumena nakazila za mast v četrtek. dne 6. t- m« pri Muhleisnu- Določen ie tale red: od 8 do 9 štev 1 do 180. od 9. do 10- štev 181 do 3C0. od 10- do 11-štev. 361 do 540. oonoldne od 2. do 3. štev 541 do 720. od 3 do 4. štev 721 do 900. od 4* do & 901 do konca Stranka dobi za veako osebo po 40 dkflr- Kilogram stane 25 kron. -4- Strašna drajrinia ali bolie ode-rnštvo ie zavladalo po pekod na Krani-skera. Za ke krompiria Te plačal nekdo nekie 2 K 40 v. za ke fižola 7 K! Pra-viio. da zahteva nekdo na deželi ćelo 9 kron za kiloeram soli! In kai pa naši mesari!? O voini so sekali meso po 6, zdaj pa po 8 K k?\ Neki vadki costilni-čar toči svoie vino dvomliive kakovo-sti po 14 K liter! Merodaina oblast, kie si. (Mesto takšnih pritožb nai iavite fakta pristoini žandarmeriii. okrainemu crlavarstvu in deželni vladi* Boste vide-li. da pomaea!) NAŠIM NAROCNIKOJVL Poštni hranilnični promet z Duna-jem je dne 1. februarja prenehal a v Ljubljani še ni ustanovljen. Prosimo to-rej. da oni naši cenjeni naročniki. kate-rim zaoade naročnina. oošliejo denar po nakaznicf, In sicer čim prej. ker se bod« netečnežem ta mesec pojiljanjc i »iUvilo do« 25. MnurJa iSUL c pa uđetcžujc tuđi znatno število žolnirjev iz Madžarske. Vsi so jako dobro pUćani. Naša posad-ka se je napadu junaško uprla. Vkljub umu, da iniajo nemske tolpe večkratno premoč in da so mesto obkolile od treh strani, namreć s sevcra. zapada in litoka, se Nemcem ni posrećilo pro-cireti v mesto. Boji so se vrSili včeraj cei dan. Streljanjc je bilo jako hudo, nu-stoma je prišlo do spopida na bajo-net Napada!ci so se končno pozno na većer uraakniii. Ob severoiztoku so Eein^ko - madžarske patrulje ostale Še rik pod rnestom. V naših rokah sta oba mosta, ziasti jako valni železni.ski most ćez Muro, zapadno od Radione. (Vsled te#a je najbrže rudi nastala vest da je Radiona padla. ker mrslijo vsi na most *ned mestom in Spodnio Radiono.) Ponavljamo, da so se naše čete držale izvanredno hrabro. Imamo menda 2 mrtva, stevilo ranjeneev še ni znano. Nemci so pustili ležati pree^jšnje število mrtvih. Nevamost je najbrže odstranjena, Uradnih vesti sicer še ni rnoKoče dobiti, izvedel sem pa. da je ukrcnjeno vse potrebno, da se nam posest tega našega meinecra mesta in na^ih vasl se-vvi'no od njega zasi'^ura. VZG LEĐNA ZAVEDNOST. Liutomcrt 4. februari a. Na obvestilo o radsronskih dosodkih se ;c takoj od-pravilo večje število ljutom erskih pro-stovoljcev, mož in mladcničev. samih izvežbanih in izkušenifc vojakov. ki so se v Radioni javili pri ondotnem po-venniku 2a boi proti nemškim napadal-cem. Živci naš Ljutomer! K BOJEM ZA RADGONO. Ljnbljana, 5. febniarja. Za Radso-/!O držimo vso ono demarkacijsko crto, kairor je bila v naši upravi pred napadom. Napadalci so se umakrrili na nem-ško in ocrrsko ozemljc. Đunajska vlada je izjavila, da ni z napadom v nobeni zvezi. da pa želi. naj se tako Jtigoslo vari kakor Nemci sporazumno obrnejo na Cfitento, da zasede sporno ozemlje tax Pfinese tuđi poraoč, ćeš, nemiri so oćividno nastali radi otoupnega stanja prebivahtva na ozemlju pod niišo upravo. (Op. ur. To je nova nemska rtesram-uest. Trđitev o obuonem staiuu je se voda lzmiClieiia.vidi se pa,da bi Neinci radi napad tarabili za svoje polit.težnje in ao^CKli željeno okupacijo. Iz tega sevo-da ne bo nifi.) Dognati je treba, od kod so se i:apadalske tolpe pravzaprav pri-tepie, kdo jih »e organizirah plačal. ob-orozll in vodil. Po zasebnih vestefa ili Potrjciio, da bi se bili radgonskt mešča* ni ude!ežili napada na naše čete Po objavljenem uradnem poročilu to tuđi ni verj etno* Sevcda bo treba še pre-iskave. URADNO POROČILO O RADGOM. Ljubljana. 5. iebruarja. (Li. kor. u.) L radno se poroca: Po zadniem poroćilu iz Radione, ki je doSlo ob 3. zjutra!, nreden ie bila zveza med Cmurckom in Radiono pretrtraiut, iL' nas položaj v nestu uvrodt'n. Oba mosta sta v nabili rokah, ravno tako tuđi mesto. Le na severovzhodnem robu se Še drže nem-Skc patrole. Naša ojačenja $o dospela. Nemci imajo velike izdube. Ujeli smo tri neranjene in dva te?ko raniena. Naše izsrube sc»: poveljnik uadporočnik Zeilhofer !ahko ranien. dva vojaka mrtva iii 12 ranjenih. \.aža nezadovoljstvo. Udaja italiiansko zapovedaištvo nai-ftrožje odredbe, dn ostane vse to tajno. Orobarju plačajo za v»akc^;i ubtre-ljene^a volaka pet kron, da molči. STAVKE V TRSTU. Trst, 4. februurja. (Ljuhlj. kor. ur.) Včeraj ^ železničarii nadalievali stavko ::i jo nadaljujejo tuđi đanes. Oblasti so izvršila celo vrsto aretacij. ki so v zA'ezi s stavko. Po listu *La Nazione* je bilo doslej aretirauih 39 železničar-jcv (večinoma Slovencev), ki *o se udeležili siavkc. Ta laško - ratlikaini list nesrannio tntjska proti slovenskim in nem&kim zelezničarjcm in jih denua-cira. češ, da stavka ni bila proglašena iz ekonomskih razlosrov. ne^o iz političnih po takiii clcincntih. ki so sovražni italijauski upravi. Sociialno - demokratično glasilo II La^■o^atore in *f!di-nost« oštro obsoiata ta zavratno r!sa-nic italiianske^a radilc?Tca in fanatika. Mimo dru^etra pi^e -Edinost« k uma-zanl pilavi oinenjene^a lista: -Ne, »La Nazione* se ne tipa roči kar narnvnost, tcmveč se zviia kakor gad in skuša zasaditi svnie sirunene zobe — kam? — v živo telo našega naroda.« Železničar-gki SLivkl — po »Nazioiie-: ^uvkajo vc-čtnoma slovenski la kvečjemu še nem-V& ielczničarji — podtika njunenc. ki naj bi ako b! bili resničm, dovedli stav-koveo v oštro navzkrižjc s kaz. oblastjo Ib lakaj to podlo ovaduštvo? vprašuje nadalje aKJinoiU. Ker so stavku]oči leleznićarli h;\\m -v««iiiorna Slovenci ali kvečicmu hC Nemci! Za železnlčarii pa naj bi prišli na vrsto dru .ci Ijudje. ki so se ba\1!l s politiko itd. Frelskave. ?.%.• por, internftdja. izgoni itd. Hinavci! zaključuje »Edinost«. »Der groBte Schuft im gauzen Land, d?s ist und bleibt der Denunziant!« TrŽaŠka »Nazione*. ki se liza prvejra dne svojega izhajanja na-ravnost koplje v ovaduštvu. naj si pač ta i/rek zapise neizbhsno za ušesa. Trst, 4. februari a. (Ljub. kor. ur.) Stavka pekovskih delavcev ie prene-hala včera}, ker so tekom dne izDlačali srlavni pekovski codietniki svojim de-lavccm obljubljenih 100 kron na račun do definitivne ureditve plač v lirah. PriČakuje se. ča slede tuđi drugi manj-Si pekovski podjernikf. ZOPCT LASKE NAREDBE, (bi. o.) List »Temno* poroda iz Trsta, da je ffovematere izda! ojrlas, s ka-terim se prenoveduie cirkulacija naših žigosanih bankovcev. NEMCI DAUF. PRITiSKAJO. | Duna;, 5. ianuaria. (Li. kor. ur.) Olaom Dunajskc^a kor. nraia poročaio listi: Zaradi dosodkov v Mariboru so na podlaci ^otrlasrieea skfcna profesor-skejra zbor.» iu vseh nem^ili s]u§ate-Ijev izklfučili vse slovenske dijake z visoke Sole za poljedeJstvo. NADOMEST1LO. Beograd. 5. februaria. (Li. kor. nr.) Za čas odsotnostf finančnesra ministra dr. NinčiČa era bo nadomestoval v njegovih vladnih roslih minister za javna dela KanetanoviČ. Razne stvori * Cavaiev atentator Luka Jukić. ki io bi I lfttn 1912 ob^oien nn smrt. T>otoin i>.i pomiloščen ua 20 let ieec*. ie sedai iz-puš?«n ua svobodo. ?e nahata v Saraie-vu, kier <^e hoće po^vonri nolieđelstvu. * Vol i Ini poraz anflrleštdh žen. Pri nedavno izvršenih volitvah na Anjrle-škera so prvikrat vo'i'o tuđi žon.^k** Od vseh ki so imele vol i Ino pravico, uh i> nri.^lo na volišče komai polovica- V AncrleSki. Škotski in Walesn ni i»ro-iieaa nobenu ženska, parno Irska Ie do-slala v porhiment voditeliico Sinnfei-noveev ^roTir.. Marki-vrlcz. kataro Ie \*oife^ ; nerlr ka vlati i hndo precanlar ; iradi T>oizkv.-n revolie (1916V * Niti Atrikanei ne raaraio Nese Listi r>oro&»io. da po uroienci ▼ n< ^ih afrikanskih koloniiah iziavili novi Tiadi 8vok> u danost in veliko radoot. tla bo osvoboj' ai od nemikeza goopod* f-tva- Poslano« V >Slovenskem Narođn< št- 21* soi objavil. da sera se zaroćll z ffoep Anl-co Tavčar iz škofio Loke. Dne 27. ianuaria 1919 ie srosD. Anica Tavčar v inE-or.itnem deln >8lovenskeea Naroda< priobčila pod naslovom >Preklic< no-tica da ic nereenično. da bi ae s menoi zaroolla. Nočem pr^iskovati. «• ie ffoeo-Anico Tavčar k temu preklicu napotil namen, mene. ki Bern za nio. kot \o to znanu naiinim znancem, doprineael v vsakem oziru ogromne irtve, iavnemn poernohu izročiti Ker pa nočem. da bi iavnoat v meni videla iažnika. hočem ueotoviti sleđeda deistva: 1- Lfnbezensko razmerie med lne-noi in gosp« Anico Tavčar traia že ne-preirjzono od leta 1916 naprei- 2. Ker omeniena ffoep. nima nika« koEra premoženia. sem 11 kupil In naba-vil kot nien earoč^nec vee. kar ie po-trebovala. kot perilo. obleke. klobuke, ćevlie itd. Z eno besedo oblekel sem to elegantno ori nos d<> erlave. Vse to sem storil le radi tetra. ker sva si obliubila zakon in, ker sem živel v trdnem pre-pričaniu da postane moia žena. 3- Daroval sem i i tndi zlatnino. hriliamne prstane in ženski nakit in 0 dajal denar v srotovini 4- Kupil eem noročne prstano In fk te 22- ianuaria 1919 izro&l- Ta dan sva si prstane zamenialo in si slovesno eden đruffemn obliubila. da se v vnato >-zameva in si večno liubezen priseirla. Xa podlaei teh deistev nal ai oni. ki se za naiu zanima io. vetvarilo soaho. ali ie mola oblava, da sem se *aroMl i grosp Anico Tavčar. resnična ali ne. Ljuljana, dne 3. febr. 1919-^___ I^dovik RetlL • Za vsebino teea Bplia le uredni Jtvo odeovorno. kolikor doloSa zakon. Izdajatetj In odgovorni urednik* Valentin Kopitar. Lastnina In tlsk »Narodi« titkarne«. lf.Gi%S *m većia Đoderna niia i RUPI 58 vrtom ali vHa. P^n-dbe do 7. t. m ^od rtF. H. 154Hff na uarav. »Slov. NarodaV 15«S Hdj BKOIIO IVJV i5če uradnik. Pismene ponudhe pod „separatni vbod 14W'* n? upr. . Slov. Naroda •. 14 59 Mr?!n nWoVa stafJI' ?e mafo rab!?ena, nUd»0 tiiiLrifl. m moški rrrski povr§nik %t prorlasU v Llnhartofi ilid št7, Lj;*>-IJara. 1459 ni?« z velikim dvoriSčcra in i^ospodar-DlSđ skim paslonjcm se odda 15. marca 1P19 za 5 let Naslov pove upravni5 tvn .Slov. Naroda*. 1399 DVrmm rt«H#i se odda na vagone pod WWi %W 1000 kg pa sa°mo če^ poiij:]o vreće. Za ponudbe prosi ogljar-ski poćvzetnik R. Prizzi v Vnhredi v Dravski dolini. 1410 n««4. in • - sslonskf ob'ekr brez h!ač, Ffiliid St. gIedaI<škT damski r)a*t in fa^ne desVe (Laub?Igehn?;). Pr>sridn-Tiifla afenttn, Mcstoi rtg 2§I, od 2—5 popoludne. 1521 Rmds ffl« Dva velik* vinski riUUd 38. soda a 13 in U h, lepa eno ali dvovprefna ko?ifa krasen godben' avtomat (firme Poper) in 100 hl sadne^a mošta. Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda.« 931 Vnvarnim na d**e1T. na boljSem me llllf flLUlU stu, y dobrem stanju. iŠćen v r.aiem ali bi io kupil. Sem vdovec star 33 iet, podkovski kovič in izde-lovatelj vozov in drageja orodja Pismene ponudbe na upr. »Sh Nar« pod »kofać !415\ 1415 UDipODIlBa zmožna slov. nemSkepa deloma tuđi i tat j«2ika i'Sče slažbe kor v/gojiteljica k majhnfm 5o!o obi-skujočim otrokom v mestu ali na de-teli. Izvežbana ie tuđi v nfsarnf. Cenj ronudbe pod .Vzf»JJte(Jica/lW7s p#£tao Užeče Nofo aetto.___________________ Uju 10 kg. mila »Dob« K 30*— do-Rlitu, Silpm po povzetju poStnlne prosto ter franko zabojek Pri odic-mu več orig na1n:h zabojev popust 63!je nudim tuđi večjo množ no zelo dobrega maffobnega mila. ter nad 100 hekto hrastovih sodov Tfrfti A. Knllm, l]olHJawa« Kariovrta ccHa 15. hiH(*ll IT^OT ve ' '"Staliran--i se ICfttU:! ILUiiiU Uto ta elc^tranio t KTaaJ. 14:3 UwJ! It Pismene ponuibe n? ur.rav. Siov. Naroda rod .t'ibliaai'1441-. obrt:. se rrola. Poi2N*e se „Trnov*IH pristan 14mk v Sibijl, vdo-UOjpOIIillJj UlX vec s tremi otrow, med 10—13 letom, ki obiskuieJo Sol». Gospodnja, Slovenka, poStcna žen s^ 5t. tor vsak dan doo fn pop 149 j/nn:ni rabhcn ropolnom^ dobro ohr1. prihčno 15—2*) luči. Bcržajik. Zttična. Bi\ rijrtant za PcriTo in r*avoM v štre-Ci Jfll'ica! nah sj proda. Mar. Tfr c:sta 161 desot, 1462 ?M?lf!3 73 nhhhl se sprefme na dom. S.. PoljaesU cesta 73.. II. aađstr. lero lU tlu U:3bil|fJ pujepo narvfSem kurzu trgovska agentura • Soflni ulici 5, L nad. _________________1473_________________ 0?a Bo?a Ha ifroia ?J?^: ^Goifevo" koio rr-'daru. Ved se r • izve v 1%, ŠJJki, Planinska cesta 190 Cifalni fini d°Dro oodni In Šport ni tr^ov;ni Pavel lUgdič, Ljaoljana, aasnroti gtavoe poite, 1478 nimW priden uJenec, naj raje iz nižjih UIjOB, razredov mve državne gimnazije, B€ sprejm« v dobro rodbino na hrano in stanovanje. — Naslov pove upr. »Slov Nar.* 1453 lhirnrilonf VeSČ slovenSCIne, ru§čine nJIiulljCUI, in nemsCine v govoru in plsavi, želi mesta v kaki banki alt več em oodjetiu. Pismene ponudbe pod .AMturijeot 1431* na upravniStvo Slov Nar. Ma^ttm^^^TC^ nje z dvema sobama In kuhinjo s ritiklinami za takoi Pismene ponudbe pod .Moifci čerlji/1397- na uprav. Slov. Naroda. fHlMimifl obstojc"e iz 3 • 4 sob 9 ku-đlOUUfOUlC, hinio, električno razsvetljavo (in če mogoče z vrtom) laVftSB nroti dobri nagradi s 1. marcem 1919, in sicer metolovano ali nemcb'ovano. Pismene ponudbe pod .elektrlCao raa-svetijava, 1454" na uprav. »Slov. Nar » _______________145*_______________ Rn-deo ^&ki PnfaliB *T^% v kovinasUh dozab, l(* dosc po K 1& Vi đozm po K 38 aa tnc^ anat sa Cevfjc ltw\\t t ktealoil la osaUtioii f«d»lati, •Muve ta ti-anta krtice, ttaleuM arilc kotoam, trlac ttrMce, kseae it ptfce-laMsle pipe, tfaial araSek L t d. f •ajaitjib ceaak, immrttmm laastt« vtao, omvaMar. tilfTfci, _ tetajajetec cajai nm, ka? ai li Cajal fMitfMBtcft 1c aalajei M, BAarr, MrmmU 7411 Rn-iiislinikniilaUafir31!^ Naslov pove upr. Slov. Naroda. 1451 Vmfa-i inhnii c^ent zamenjam zanj RDJIH 003111 ogljikovo kisUno t. ■•§•11. imšmiUmt VrlurJka. 1436 Ma umna a svabm »tn — lite« Pismene ponttdbe na uprav* •SI. Nar." pod .Spalaa Mia/tSlIV fm?*J iaira y originalnih zabojih a đlUi H|U 1430 komadov proda po 64 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali plačilo naprej E*a. Sae~ paar, ttfalec Sp. Štajerska. 1434 riiiiiimBiit^csrirum0^ proda fufterrtaio fea)l« franeoske znamke Pismene ponudbe na uprav. Slov. Nar. pod .LaaefM •IJe/15S4*. Ivttr vninn nntoiiln itaMianske ur* AIJIL fUJDH PUHlUB In okup. romun-ski se kupljo od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 pop. po naivišfi cei i v hiM Jadranske banke w Ljabljasi (nasproti poSte) L naditr. lesaa, Tfiti 11 V Kranju se posreduje v vili Skrem it 66. 1471 f Inflrillin Pridno In poSteno, IH bi zna-alUlIDJO, U tuđi kuhati ter ima veselje do otrok, išče mlada gospa trgovka. Ponudbe z zahtevo place pod „Petteaott M/M7** na opravnlitvo .Slovenskega Naroda" 997 KflflMrlifflS x mn°KO!«tno prakso pri UOSPUlULUii notirijatu, vetča stroje-pisja potzvedb v zemijiSld knjlgl la drugih ootarsklh dei, 2eli mesta v kaki notarski ptsarni, najraje na deželi. Pismene ponudbe na upravniStvo Sto-venskega Nar. pod JUmktaa praksa/ 1315'. Korektor vešč popolnoma slovenščine fn event. drugih fezikov •• «pr«j-ar^ takoj ▼ Narodni tUkaraL Uhko je tuđi begunec z GoriSke. Oloboke falosti potrti Javljamo vsetn sorodnfkom, prija-tel|em in znancem, da je n*5 Ijobljtni sopiog ozir. oče, stari oče in tast, gospod FRANC KASCH po dold in močnl boleznl, previđen s tolaZiii tv. m prernmol. Pogreb nepozabnega nam pokojnika se vrit v četrtek, 6 februana ob 3. ori dop. U bll« **J->s*J Gotpotttcai ulica it 4. na pokopaltšč«. V LJUBLJANI, daw 4. febmarja 1910. JlatoBliri Kaaaria. sooroca. IbbB KfMafjfl stotnlk, Taj|ajil|ai tooksTirtlteiiiS! ŠMmmSjm MailllaMhgt od -JU— ■•-»• IttscA, strokovoi učiteit. «et, ircv-M i^MBi siialia. — Wmm trn Trovkajp vnulca. žalostai nazn«nj«mo vacm sorodnikom, snanceai m pri-jateOeai tnino vest, da je naša iskreno ljubljena mamica Marila Prestor v pomsaklfek dne 3. t m. ob 7. uri zvttcr po oolfl rn-akcpornl boleznl v 56. letu starosti, mirno io vdano v Gospodo *aspala. Pogreb se vrSi četrtek dn« 6 svečana ob pol 3. ori po-poluđn« iz fftrtvaSafc* deJelne bolnice na pokopaJUVe k Sv. Kftto. Blagi pokojnici bodi obranjen prljmitn sporoin. USH*1ABA| 4 a^reCavna 1919. CnrtS. Madjnfi, HlUa-jal. JotOp atoovL — #■■!«. infoa. bčerki. ni javlja tolno vest, da je njegov redni član gospod FRANC JCASCH dancs ob 1Z ori dopolodne mirno v Gospodu aspaL Pogreb bode v četrtek, dm 6. ffebruarja ob i. ori popo-todne U bISe falosti, Gosposka olka ftt 4, na pokopaliKa k \ Sv. Krilo, Dragffa pokojniloi prtporocamo v blag fronta. ▼ M ■■■!■■■» dne 4. svečana 1919. Sran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne o. februarja l«l9. 30. fter. 500 K nagrade dobi. kdor preskrbi mirni stranki brez otrok stanovanje iz 2—4 sob, kuhinje in kleti takoj ali za majev termin v sred ni mesta. Pismene ponudbe na upravr štvo .-lov. Nar.* pod JL Mt/1369*. Vsakt kdor rad cenb kupi pohlitvo, nm] se oglasi v zalogi pohiitva <$<8 Vido Bratovi ~*l Ljubljana, Marile Terezije cesta 13. !! Upadek cen!! Iz precejšne zaloge parfumerij, kosmetičnih predrnetov, dalje glavnikov, zobnih ščetk, krtač za obleko in glavo, vse v največji izberi ter najnižje zaračuna no dobavlja točno S Bortrolhatn aer, Isvos parf««ori|o aa debelo, Danoj lWioo) XX, Walloa-atolnotraasao 56. aMor ]• pripravljen odđati proti platilo alt najeiin i\ dobro ohranjeno pohištvo sa spalao aobo, s£*on la obedo!cov naj »poroci svoj aaalov na šifro „domaća str a a Ha 1544" na upravništvo reg-a lista Wm pofttt ▼ Mestah se bo prodalo v aobote, S. t. m. ob 4e*etl ori dopoldno na iarnl drsibl 10 sotov sadnega moita, 100 litro* voramt vina la voč vinskih sodo*. 1542 Kapci st) vabilo. -^$_______gf» Kupci »a vafrlio. Milan Poličar Zinka Poličar roj. Kleindienst Št Vid nad Ljubljano Bled *. februarja 1919. Slike našega vladaria : Kralja Petra : 50 X 70 em la 35 X 48 cm ae dobe pri A. BABKA9 timorima slffe .Spoclal« Koagreaal trjj la Dnoajcka cesta. 1429 ■f Suhe gobe H Inipufe većino In v vsakl množini M. RANT, KRANJ aofvoHo fugoslovaiisko Isvosno trgovina aiiMli gob, M obatoji le Md 3a let. ftoaaaći eevl|l Iz sukna z debelimi preSitimi kiobučevinastimf rod«fati velikost 36-44 par K 11*-. Za preprodalce od 1 tucata naprej par K 8*50. Usajall ¥Oial akornjl z lesenimi podplati in usnjatirni varovalci podphtov, botjše izdelave, lepe oblike 1 popo'noma usniatimi gornjim deli, par vcMkost 36—41 K 2%'—, velikost 42—45 K 34—, — Kdor vza^ 12 rarov mu odšte-jem poštnfno in ovojnino ter 5 % skonto. lloefef gorski ćert'l iz Irravteg* asnja, močn! Straptcni čeviji št. -0 - «6 par K 75 -. 0 reifcl otalatt eevifi S usnjatimi podnlat«. velikost 2Z -25 K 19* -, 2T -28 K i'f -50 Na vs*» strani po povzetjo. BUĐOLr vrBHDISTOlt, fehvfcfabrtksaleterlage Oratee (Or* -s), Sporgft'se tO. 4?8 Vabilo na subskripcijo. Ustanovi se v kratkem: BV delniaka dražba „Triglav" -^f aa lsdelavo iitae kave la sađnlh keater*. Delnice so po 5OO kron. Vabite se, da se udeležite subskripc je in da prijavljeni znesek takoj vpla*a*e pn poitnl nakaznki na podružnico Jadranske ban«e ali pri Ljubljanski kreJ' ' banki v Ljubljani. • Ih t Za pripravi jal ni odbor dei niske družbe .Triglav" : Fr. Garav. M Ooittr^r. ¥ Jere#'na. £*. M6. 9 3 Razgias. JaooalovaseHa tovc.^a ma milo v Spetfnfi ftf# sreOo Sem samec, S let bt ir, tr^ izobra?ent rrijetne zunaniostt, zdrav in nvrnega značaja z neka tiso* kro ii3mi premoženja ter bi rad delil slad kosti in grenkosti tega 2ivhenja 2 di»-^of katera bi me razumela. G »snice, (vdove bre: otrok> v starosti od 24 cio 35 let, karere imajo nekat oierncženia a't vsaj leno h>5no opravo, in im?»jo re-no mi>el do 2cn tve. naj blaeovo Ino poslati sliko, katera se smatra za častno stvar in «^ gotovo vrne pod .S^rodna dosa 1516" na upravn ^tvo Slov. Nar. 151G Karbid najflnejse vrste razpoSilia na drobno in debelo, po zelo nizki ceni tvrdkn Breznik & Fritsch trfovtom s Mazv'no v Lt«bl|aal, Sv. Petra casta at 17. 1317 Krema za britje 1 lončić iz poredana K e*—9 1 tuca* MILO za BRITJE I komad E a -, 1 kg I 30 . Pr t' "«o5i!jatvi zne *ka naprei dobavlta H. 4ft*kerv ek^-ortn^ rodietje v Zagrebu fttev. 15, PotHn;S«i S/IU. Br. va><*^a. 479» Pt eporu€uieino Srpske norodne pesme pod redakc'jom Dr. L. Po ov .ća ksftga L Trebslk K i- sa poštarinom K 4'80. Nar^đtbe I aovae n nasred treba ale'' rt a**-estt: Knjižara Z. i V. Vas;ća. Zagreb. Aka««'.iftkl trg Sa. 14'8 Suhe gobe in poljska aeaieoa plate Je pe aia|v!ifl eevl Sever &Ro.,L!uI)iiana. Prfna it- -v>\ ten p radižnik v ^ lastnega izd ika, go^^o skuhmo i udi v vsaki množim tvrdka Gekrfide V. i. Pao'; # Comp. Koa trTeafa^rilj, Er^enbcrij bt Om. Alte Po tstr. \22 Telefon 1131. fllM OoieođifiM ISce teaeJHtefa m-UHL uki na citre. Ponndbe pod .Citre 15)0* na upr. SI. Narod i. 1510 Bfla na Gocenjskem, pi i prav na za vf ako UlSI obrt, se ceno proda. Naslov pove upr. SI. Naroda- 150y niA* m l^P8 meblovana soba samo rn Uvli iE gospoda. Naslov pove upr. SI. Naroda. 1514 BataFli tfllll tudi 1vrvcn Ljubi >ne, če K^CUl rilo mogoče s hrano, l^em za takoj. P smrne ponudbe tm upravn. St Narodi pod .Simec tujec 1512." 1512 2TMfP! Th'il iz rdrfega fftimija za tiflli l"fI avto se prodaš'v Pismene ponudbe na upr. SI. Naroda od .zračna cev 1511". 1511 feŠranTak »^t^Sl^ nik Pi-mene ponudbe p^d ,P©St»i n^dnlk 1524" na upr »SI. Nar.« 1524 f't v.if 1nbro ohranien. ae »reJa. UtUiđ il. Ogleda se od 10—^ d d. i ti od 2—4. pop ErJt»Ce»a c 4, pritHčJe 1 ir» Ztn'la okrepa, 2e!-zna (eden s Hl) 10, • ok^ovom) vsak z o' >darsWemu uradu v Ljubljani, Tu»"- ^ki trg 8t. 1. 1501 rnniHfttfrl) frt;ovsko mnbr?*ena, iz za-WP UJIlIla, vedne meičanske rodbine, ve> * vseh p'^irri'SKih del, Ž*li m^>ta v držfivn*, ali zasebni pisanu. Najraje v LjubljaM, Zagrebu ali Beogradu. Služ-t »vala je že pii nem. zavarova'n1' družbi. B:'a pa je radi r^rodiosti vržena na ii"co. P'^menc ponudbe nn upr Slov. Nar. pod .Kremen't značaj 1502'. i502 Hicik f>ove|Iieri»k za narodno gospo-Rliil. darstvo Staierske deželne vlade spf*»o"a. da more dostaviti kisik v oliubnt množini. V i otrtniki, tovar-ne in drug reflektantje so naprošeni naj takoj sooroCijo prehodno gospo-dars! foKolf, pozor! Telovadne čevlje po predpisih visoke iz pravefija usjnja, poljubnih Ste-vilkt razDošilia po povzetiu par po K 60-- A. leleic Trik, Gtreijskr 1322 Naznanilo!!! Us >iam si nastaniti si. obćinsivu da sem začel osebno izvi^rvati a*>bao ffMkar n^o obrt Ceue pri naerae* Andnej Jagery Trnovski pristan 16. 1021 Poiiiraita denar ja sprelme tako! pod ugodnim! pogon mmL,Siou.Jtooto*. St. 56. Lase- strižnik C:r.e -en3ha!aio pri slik'. SrHiave'te • r:iki ceu'k * vee aeito 1C90 r\i*> Usral br* tplmtno ~<49 E. Lnu0; Msrlbor ii. 74. Pozor! k urno dotlej. doklcr Je blifo ? ulofl! /jmsko blago na primer: moške no-^mvice, zfppstn'ce. zimske čepiće, tre-ou^ni paM»vi, ženski rr"Či z roka vi m brez nj h. mo*ki lopiči (n volneni troski jooiCi so po nosebno nizki on« naprr4el. Ekrportna tnoiiea iDHr Naribor ŠU 74. 350 Iiifiot'niipnfkp fiiiniip juyuj uiciunc uiuiiib (liiepa naša; Bože pravde; Naprej. 0! Slaveni) a gla^ov j — tekst lat'iicom SI 0-sa po**-rinom K 6*80. SrpsKa narodna himna ^BoZe pravde > za gla?ovir — tekst ćin1«com K 4- , sa r iS'^rinom K 4 S0. Hi rad lb a i BOV80 a Bepte4 treba slan na ađreeai: Knjižara Z. i U.lfasića, Zag.ab, AA "4- vitki trf 8 Ji 1419 „Grtofte" delit. dr. Lud. IVantOth V Hlmburku ^T Uče za Slovenijo I5J5 zestopnika. "^ ^« BB.JHŠ Jf** Žele se stroke : kovin^kr keramišin, steklena, živflns. Tuđi bi se lahko priženiL Ponndbe pod šifro: Mate^ort-hilrlatfve r. •. 11S1 * mm BmdoJta Mesie, _________________________rr*fe- Frikopj 0- 14 3 Kon la slovensko topi se prićno v ffobii©, dne 8. t m. v Cbrlstolovem aćnom zavoda f? steer xvetor od 7.-9. vro. Kiirz bo traial Šest me*ecev. Vsak teden dve uri Po dogovoru tuđi lahko ve£. PuiaviM se je v Cristofovem učnrm zavodu, MikloSičeva ulica St. 8 na dvoriščn. ___________od 8—12. dop. in od 2.-7. pop._________________1488 POZOR I PO ZORI Večie Stevilo slomoreznic trrežn? konstrukciie v r»zn h izvedbah )e došlo. Vsakdor, kl potreboie sla- moreznico, na) si jo priđe tako) ku itf ker je povpra§evanie rame zelo mo- no. V zatogi so tuđi v^akovrstni druidi stroji — Fraoc Blttl, malene »O- l«#de'sklta etroiev, Llaiblfea«, Marttaov« eeata itev. 2- 889 m- io đmorjeu in Z osiorln -m i^če s 1 aprilom 1.1. gražč. osVrbn'^itvo Jurk!oSter pri Laškem trgu za izsekavanfe debele^a hojovega in bukovega lesa iz mlajSih doraslih logov. Dobava živil po v teh krajth navadnih množinah >e gotova. Dopisi na imenovano skrbništvo, GraSc. oskrbništvo JurkloSter pri Laškem trgu. z najmanj 3 sobami išče stalna, mirna stanka (4 osebe) za takoj ali pozneje; tuđi se vzame v najem vila ali manjša hi§a. Eventualni posredovalec dobi visoko nagrado. Naslov pove upr. SI. Nar. £z a*ladS*fta SeaajaetU |e e«4efi razni demobiliziiciiskl materini {n s^cer: žr!exo, ftlos, teđ- vl|a^ stroinai lape^a^a, rosni fet>ljft brosoi krmni, oevi Itd. tor Joko pripravni «tro|i za me#aa|o betena- Sollokto^ti naf oo oglase do 12. fo-_______t>m?ria 19t9> ¥ Sođai mU št Mt pritL lovo-_______ Kodni salon za dame in gospode V.PfundnertKranj (Goremsko) se pnporoča za izdelovanje najfineiSih damskih oblek, blu;. kostumov, pla-š!ev, kakor tuđi najiinejSih moSkih obtek, površnikov itd. Točna in hitra potrežba. Cene nizke. Franc Mikic Juli Mikic roj. Lampe poro&ena. Vel. Laščc Crni vrh Z preprodajalce! Za preprodajalcel fiOfirfttiie strnrnirp VlSlIKllIv JIIULlllVv« S.imo prve znamke n. pr. Abadie, Tabu, Jakobi. Samura. Almuly, Radex, D 'lice, Plor Beimonte. itd. Tuđi isti cigaretni papir, dalje strojCki za cigarete navadni in patent Tomus vedno po najnižjih dnevnih cenah točno pri Julius Jalić9 Dunaj (Wien) XV.V Dingelstadtgassc štet. 24. Turske srećke! Važno! Svoječasni p. n n^mčn'ld tankih trečk, ki so prenehali ali hofejo prene-hati z mesečnimi vplačili, naj v svrho povračila vplaćanfh zneskov nemudoma \po5iiejo zadevne prodajne listine in potrdila o vplačanih zneskih na iM>ov: Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi ^ Ljubljana, Frančevo nabresje itor. 1. Naznanilo. Dovoljtijem si naznanitl, da sem zopet otvoril svojo prvovrttno delavnico sa poornvo pteaVtt*b atroje^f ki je bila svoječasno pri klopi jen a pri tvrdki 0Tt*er Trmdlug OIMee. 1539 Moja ved nego 20 Ittua prskta in vsestransko prirnanje junici t* solidnost in izvrstno delo, kakor todtt da bodem vsem zahtevam v najviSji meri zadostil. Ob enem pri poroda m cenjenemu občinstvn svojo bogato zalogo vsako-vrstnih barvnih trakov za različne stroje, o^ljenega papirja itd. Z vsr*n spoštovanjem se priroroča LE0P0L9 alW0LlV8SIf mehanik, specijalist za pisalne stroje, LjabMeaia, Orodlićo 10. CeVlJi tovarne "©fer KOzina A Ko. trn satiiaajaeoa tevro* boka ta lakoveaja oamfa s — frUmV pe4platl ae aebe eo Oaovain oemab. TrpaZal zimski iz ffae teltiiae z giuaiastU nipim ao L K S5- za moikft, K 73*— sa žanolta. A j^w "** Uubliana **.Ml