Analiza standardov znanja na poklicni in splošni maturi Ljubljana, 4. 1. 2019 Analiza standardov znanja na poklicni in splošni maturi Avtorji: Alenka Andrin, Zavod RS za šolstvo, predmetna svetovalka za angleščino Mira Hedžet Krkač, Zavod RS za šolstvo, predmetna svetovalka za slovenščino mag. Mateja Sirnik, Zavod RS za šolstvo, predmetna svetovalka za matematiko dr. Branko Slivar, Zavod RS za šolstvo, vodja oddelka za srednje šolstvo mag. Mojca Suban, Zavod RS za šolstvo, predmetna svetovalka za matematiko Susanne Volčanšek, Zavod RS za šolstvo, predmetna svetovalka za nemščino Jezikovni pregled: Tine Logar Izdajatelj: Zavod RS za šolstvo Za izdajatelja: dr. Vinko Logaj Spletna izdaja Ljubljana, 2019 Publikacija ni plačljiva. Publikacija je objavljena na povezavi: www.zrss.si/pdf/analiza_standardov.pdf ----------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=301787392 ISBN 978-961-03-0450-0 (pdf) ----------------------------------- 2 KAZALO NAMEN ANALIZE 4 OPIS STANJA 4 CILJI ANALIZE IN POSTOPEK 8 PRIMERJALNA ANALIZA UČNIH NAČRTOV V GIMNAZIJI IN KATALOGOV ZNANJA V SSI 9 SLOVENŠČINA 9 MATEMATIKA 15 ANGLEŠČINA 19 NEMŠČINA 32 PRIMERJALNA ANALIZA PREDMETNIH IZPITNIH KATALOGOV ZA SPLOŠNO MATURO IN POKLICNO MATURO 37 SLOVENŠČINA 37 MATEMATIKA 42 ANGLEŠČINA 46 NEMŠČINA 53 ZAKLJUČEK 58 VIRI 62 3 Pravna osnova ● Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 – odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) ● Zakon o gimnazijah (Uradni list Republike Slovenije, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo 68/17 in 6/18 – ZIO-1) ● Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list Republike Slovenije, št.79/06 in 68/17) ● Zakon o maturi (Uradni list Republike Slovenije, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) ● Zakon o visokem šolstvu ● Pravilnik o splošni maturi ● Pravilnik o poklicni maturi NAMEN ANALIZE V skladu z nalogo, opredeljeno v Letnem delovnem načrtu Zavoda RS za šolstvo za leto 2018, smo v oddelku za srednje šolstvo in v sodelovanju s predmetnimi svetovalci izdelali primerjalno analizo razlik med standardi znanja v gimnaziji in izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja ter izpitnimi cilji in vsebinami pri splošni maturi in poklicni maturi pri slovenščini, matematiki, angleščini in nemščini. Namen primerjalne analize je osvetliti problematiko, povezano z možnostjo vpisa v univerzitetne študijske programe prve stopnje s poklicno maturo in opravljenim izpitom splošne mature (problematika »petega predmeta«) ter prispevati k njenemu reševanju. OPIS STANJA Na področju srednješolskega izobraževanja se izvajajo izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja in izobraževalni programi splošne in strokovne gimnazije (v nadaljevanju gimnazija). Srednje strokovno izobraževanje praviloma traja 4 leta in se konča s poklicno maturo, ki omogoča pridobiti srednjo strokovno izobrazbo. S poklicno maturo se je mogoče vpisati v študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja; z dodatno opravljenim izpitom iz predmeta splošne mature (peti predmet) pa tudi v nekatere univerzitetne študijske programe, ki dopuščajo tako možnost. Srednje strokovno izobraževanje omogoča razširiti in izpopolniti splošno izobrazbo iz vseh temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov. Pridobitev splošne izobrazbe je hkrati namenjena pripravi dijakov na nadaljnji študij na višjih in visokih strokovnih šolah, posebej pa spoznavanju in poglabljanju teoretičnih načel, ki omogočajo razumevanje in obvladovanje ustreznega strokovnega področja. Temeljni cilj tega izobraževanja je razvijanje strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje zahtevnejših in nestandardiziranih, kompleksnih delovnih opravil, za sodelovanje pri delu, povezanem z razvijanjem tehnologije dela in delovnih procesov, ter za delo pri pripravi in kontroli delovnih procesov. Poklicna in strokovna usposobljenost mora zagotavljati obvladanje tehnološko in delovno kompleksnejših delovnih procesov, sposobnost prenašanja poklicnega znanja v netipične situacije, pripravljanja in nadzorovanja delovnih postopkov, posebej kakovosti dela, sposobnost motiviranja delovnih skupin ter samostojnega reševanja tehnoloških in delovnih problemov. 4 Izobraževanje v gimnaziji traja 4 leta in se zaključi s splošno maturo, ki omogoča pridobiti srednjo izobrazbo. Opravljena splošna matura omogoča vpis v univerzitetne študijske programe in študijske programe višjega ter visokega strokovnega izobraževanja. Gimnazijo delimo na splošno in strokovno. Gimnazija spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanje in osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicni karieri in življenju. Zagotavlja dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostavlja vednost, ki je skupni temelj za vsa področja univerzitetnega študija. ● Gimnazija je izobraževalni program, ki pripravlja za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Gimnazija mora zagotoviti dovolj široko splošno izobrazbo in vzpostaviti vednost, ki je skupni temelj za vse usmeritve univerzitetnega študija, hkrati pa omogočati refleksijo o mejah vednosti. ● Pri tem se navezuje na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli, in sistematično razvija doseženo izobrazbo. ● Za gimnazijo je značilen globalen, celosten pristop v izobraževanju, ki temelji na kompleksnosti sveta, soodvisnosti in sintezi vednosti z različnih področij ter razvijanju disciplinarnosti kot pogoja za interdisciplinarno in transdisciplinarno razumevanje sveta. V gimnaziji dijaki spoznajo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih. ● Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole (profiliranost gimnazij) kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti. ● Gimnazija zagotavlja doseganje ustrezne ravni pri vseh treh sestavinah ciljev (znanje, sposobnosti in spretnosti, nekognitivni vidik) oziroma ravni, ki je potrebna za uspešen študij na univerzi in za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. ● Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet. ● Gimnazija omogoča seznanjanje s sodobnimi tehnologijami in razvija inovativnost. ● Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti (uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja) ter razvoj osebnosti kot celote. Področji se razlikujeta v izhodiščih, tako po vsebini in ciljih kot po strukturiranosti, in posledično se razlikujejo tudi dijaki glede na znanja, aspiracije, motiviranost itd. V zadnjih petih letih zaradi različnih dejavnikov opažamo trend zmanjševanja vpisa učencev v prvi letnik gimnazije. Delež vpisanih gimnazijcev v primerjavi z deležem vpisanih učencev v programe srednjega strokovnega izobraževanja je v petih letih padel za 5 odstotnih točk. Delež vpisanih v prvi letnik gimnazije se je povečeval do šolskega leta 2006/2007, po tem letu pa se vpis zmanjšuje. V šolskem letu 2016/2017 je v primerjavi s prejšnjemu šolskim letom manjši za 1 odstotno točko. Padec je zaznati tudi v absolutnem številu dijakov (Preglednica 1). 5 Preglednica 1: Število in delež dijakov, vpisanih v prvi letnik srednje tehniškega in strokovnega izobraževanja in gimnazijo, v šolskih letih od 2012/2013 do 2016/2017 Srednje tehniško in Delež Gimnazij Delež % Prvi letnik strokovno % a skupaj (NPI, izobraževanje SPI, SSI, GIM) 2016/2017 8158 40,80 6538 32,70 19999 2015/2016 8477 41,30 6913 33,70 20516 2014/2015 8091 40,90 6841 34,60 19795 2013/2014 8332 41,10 7051 34,80 20264 2012/2013 8059 39,50 7596 37,20 20422 V skladu s 38. členom Zakona o visokem šolstvu se na študij po univerzitetnem programu na posameznem strokovnem področju lahko vpiše tudi kandidat, ki je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z istega področja ter izpit iz enega od predmetov splošne mature (peti predmet). Že v začetku je ta možnost zaradi razlik v konceptualnih izhodiščih med srednjim strokovnim izobraževanjem in gimnazijskim izobraževanjem povzročila težave z napredovanjem in uspešnostjo dijakov, ki za seboj nimajo gimnazijskega izobraževanja in so nadaljevali študij. Kasneje pa je možnost vpisa s petim predmetom zaradi demografskega upada gimnazijcev in posledično njihovega zmanjšanega vpisa na fakultete povzročila še nekatere anomalije, denimo: - vedno več je študijskih programov, ki omogočajo možnost vpisa s končano poklicno maturo in katerim koli izpitom iz splošne mature; - nespoštovanje zakonodaje pri zagotavljanju povezanosti med ustreznostjo programa srednje strokovne izobrazbe in študijskega programa (nekateri študijski programi omogočajo vpis s katerim koli zaključenim srednješolskim programom in katerim koli maturitetnim predmetom splošne mature); - dijaki z dobrimi ocenami na poklicni maturi in z dobro opravljenim dodatnim (petim) predmetom zberejo več točk za vpis na univerzitetne programe kot dijaki s splošno maturo. V letih 2016 - 2018 je naraščalo število dijakov, ki so po opravljeni poklicni maturi delali peti predmet in ga uspešno opravili (Preglednica 2). Leta 2014 je peti predmet izbralo 1624, leta 2018 pa že 1837 dijakov. Preglednica 2: Koliko dijakov izbere 5. predmet (posamezni izpit splošne mature ob poklicni) 2018 2017 2016 2015 2014 Število kandidatov 1837 1736 1633 1623 1624 Najpogostejši predmeti, ki se pojavljajo kot 5. predmet (prikazanih je prvih pet predmetov po pogostosti izbire), so angleščina, kemija, matematika, zgodovina in psihologija (Preglednica 3). V zadnjih petih letih je najbolj opazen trend naraščanja pri angleščini, ki ji sledi kemija. Pri preostalih predmetih je trend več ali manj stabilen. Izjema je leto 2014, v katerem sta bila v ospredju interesa dijakov predmeta psihologija in zgodovina. Povprečna ocena pri teh predmetih je naraščala pri angleščini in nekoliko manj pri matematiki, medtem ko je pri zgodovini in psihologiji stabilna vseh pet let in je nizka (2). 6 Preglednica 3: Podatki o kandidatih s posameznim izpitom splošne mature ob poklicni maturi v spomladanskem izpitnem roku in njihova uspešnost 2018 Pov. 2017 Pov. 2016 Pov. 2015 Pov. 2014 Pov. (v %) ocena (v %) ocena (v %) ocena (v %) ocena (v %) ocena Angleščina 19 3,4 19,2 3,6 14,6 3,5 14,9 3 6,5 3 Matematika 9,9 2,7 8,9 2,7 8,4 2,7 8,3 2 11,5 2 Kemija 10,2 2,7 9,2 3 9,1 2,7 7 3 7 2 Zgodovina 7,4 2 7,8 2 8,5 2 7,2 2 13,8 2 Psihologija 8 2 6,5 2,1 8,1 1,9 9,4 2 16,9 2 Popularnost angleščine med dijaki SSI se kaže tudi pri izbiri tretjega predmeta, kjer od leta 2014 njihovo število narašča, upada pa število dijakov, ki izbirajo matematiko (Slika 1). Slika 1: Število kandidatov pri tretjem predmetu poklicne mature 7 CILJI ANALIZE IN POSTOPEK Cilji analize so: - ugotoviti razlike med standardi znanj v učnih načrtih za gimnazijo (UN) in katalogih znanj v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja (KZ) pri slovenščini, matematiki, angleščini in nemščini; - ugotoviti razlike med izpitnimi cilji in vsebinami v predmetnih izpitnih katalogih za splošno maturo (PIKSM) in poklicno maturo (PIKPM) pri slovenščini, matematiki, angleščini in nemščini. Izpeljali smo racionalno primerjalno analizo, pri kateri smo uporabili veljavne učne načrte in predmetne izpitne kataloge za splošno maturo za slovenščino, matematiko, angleščino in nemščino ter kataloge znanj in predmetne izpitne kataloge za poklicno maturo za slovenščino, matematiko, angleščino in nemščino. 8 PRIMERJALNA ANALIZA UČNIH NAČRTOV V GIMNAZIJI IN KATALOGOV ZNANJA v SSI SLOVENŠČINA Preglednica 4: Primerjava vsebinskih sklopov v UN in KZ KZ SLO v SSI (Določil Strokovni UN SLO v GIM (Sprejeto na 110. seji Strokovnega svet RS za poklicno in strokovno sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.) izobraževanje na 126. seji dne 26. 11. 2010.) Opredelitev Predstavitev (filozofija) predmeta Opredelitev predmeta predmeta Slovenščina je temeljni Slovenščina je ključni splošnoizobraževalni splošnoizobraževalni predmet v SSI predmet v gimnaziji, podlaga za programih. Slovenski jezik kot samorazumevanje, za vsakršno učenje s materni oz. prvi/državni jezik ima v slovenskim jezikom izraženih vsebin, za osebnem, poklicnem in družbenem razumevanje, doživljanje in vrednotenje pojavov uresničevanju posameznika kot okrog nas. Dijaki/dijakinje se pri njem predmet obsežne in razvejene naloge. usposabljajo za učinkovito govorno in pisno Dijaki/dijakinje1 se pri njem sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo usposabljajo za učinkovito govorno in zavest o pomenu materinščine sploh, o pisno sporazumevanje v slovenskem slovenščini kot državnem in uradnem jeziku, o jeziku in pridobivajo za to potrebno njenem položaju v Evropski uniji in o njeni znanje. Razvijajo zavest o pomenu izrazni razvitosti na vseh področjih javnega in materinščine. zasebnega življenja. Z ustvarjalno močjo slovenskega Spoznavanje temeljnih dejstev in nosilcev jezika se srečujejo ob izbirnih, njim zgodovine slovenskega jezika in književnosti je recepcijsko primernih književnih eden izmed najpomembnejših pogojev za besedilih. poglabljanje kulturne, domovinske in državljanske vzgoje. Umeščanje reprezentativnih del iz slovenske književne ustvarjalnosti v evropske kulturne okvire pa prispeva k medkulturni in širši socialni zmožnosti. Kritična refleksija obravnavanih pojavov prispeva še k razvijanju kritičnega mišljenja in k učenju učenja. V predmetniku gimnazije je pouku slovenščine namenjenih 560 učnih ur, tj. 140 ur v posameznem šolskem letu; polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. Predmet je nadgradnja učnega načrta iz osnovne šole, naravnan v uporabnost pridobljenih spoznanj pri nadaljevanju izobraževanja in delovanju posameznika v raznovrstnih izzivih sodobne življenjske prakse. 1 V nadaljevanju dijaki. 9 Kompetence Udejanjanje kompetenc Splošni cilji/kompetence Pri slovenščini dijaki razvijajo ključne Predmet slovenščina omogoča razvijanje osebne, zmožnosti/kompetence narodne in državljanske identitete ter ključnih (sporazumevalno zmožnost v zmožnosti vseživljenjskega učenja – predvsem slovenščini, pomembne sestavine sporazumevanje v slovenščini, socialno, estetsko, socialne zmožnosti, estetsko zmožnost, kulturno in medkulturno zmožnost, učenje učenja, kulturno in medkulturno zmožnost, digitalno pismenost, samoiniciativnost, kritičnost, učenje učenja, IKT): ustvarjalnost, podjetnost ipd. 1. Dijaki se zavedajo pomembne vloge 1. Dijaki razvijajo sporazumevalno slovenskega jezika v svojem osebnem, družbenem zmožnost v slovenščini. in poklicnem življenju. Sporazumevalna zmožnost je • Zavedajo se, da je slovenski jezik državni in zmožnost kritičnega sprejemanja uradni jezik v Republiki Sloveniji, poznajo pa tudi besedil raznih vrst ter zmožnost položaj italijanskega in madžarskega jezika ter drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter položaj tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in učinkovitih besedil raznih slovenskega jezika v zamejstvu in izseljenstvu. Z razumevanjem izrazne in ustvarjalne vrst; je torej zmožnost izvajanja štirih enakovrednosti slovenščine v družbi evropskih sporazumevalnih dejavnosti, in sicer jezikov razvijajo pomembne sestavine socialne dveh sprejemalnih (poslušanje in zmožnosti. branje) in dveh tvorbnih (govorjenje in • Zavedajo se, da je slovenski jezik temeljna prvina pisanje). njihove državljanske identitete, skupaj s književnostjo pa tudi najpomembnejši del 2. Prek razumevanja izrazne in slovenske kulturne dediščine; tako si oblikujejo ustvarjalne enakovrednosti v družbi svojo državljansko zavest. evropskih jezikov in družbene vloge • Tisti, za katere je slovenščina materni/prvi jezik, slovenskega jezika v Sloveniji dijaki se zavedajo, da je slovenščina zanje najbolj razvijajo pomembne sestavine socialne naravna socializacijska danost, saj se z njo zmožnosti. vseskozi, najlaže in najuspešneje izražajo, ter da je slovenščina temeljna prvina njihove osebne in 3. Ko berejo književna besedila, dijaki narodne identitete; tako si oblikujejo svojo poglabljajo občutljivost za čustveno, narodno zavest. domišljijsko, razumsko in vrednotno 2. Dijaki razvijajo zmožnost pogovarjanja, zaznavanje večpomenskih umetniško poslušanja (gledanja), branja, pisanja in govorjenja oblikovanih sporočil in se raznih besedil. opredeljujejo do njihovih spoznavnih, • Pogovarjajo se vljudno in strpno; spoštujejo etičnih in estetskih vrednot, pri čemer mnenje drugih, izražajo svoje mnenje in ga razvijajo splošno estetsko zmožnost. utemeljijo. • Besedila poslušajo in berejo razmišljujoče in 4. .Kulturno in medkulturno zmožnost kritično, razčlenjujejo in vrednotijo jih z različnih poglabljajo prek umeščanja prebranih vidikov ter prepoznavajo morebitno besedil v časovni in kulturni kontekst. manipulativnost. Umeščanje prebranih/poslušanih Slednji je skupaj z odprtim branjem in besedil v časovni in kulturni kontekst spodbuja interpretacijo tudi izhodišče za razvijanje in poglabljanje kulturne in medkulturne razumevanje širših družbenih pojavov zmožnosti. in duševnih procesov pri posamezniku. • Tvorijo učinkovita, razumljiva, ustrezna in jezikovno pravilna ustna in pisna besedila. 5. Kritična refleksija in osmišljanje Razumevanje in vrednotenje procesov sprejemanja pridobljenega znanja o jeziku in in tvorjenja besedil spodbuja učenje učenja. književnosti sta temeljna pogoja za • Razvijanje sporazumevalne zmožnosti se učenje učenja. povezuje z uporabo IKT; tako se razvija posameznikova digitalna zmožnost. 6. Vsa področja slovenščine se 3. Dijaki razvijajo jezikovno, slogovno in povezujejo z uporabo IKT, s čimer se metajezikovno zmožnost v slovenskem knjižnem jeziku. 10 razvija tudi digitalna ključna • Svoja in tuja besedila sistematično opazujejo in zmožnost. razčlenjujejo z različnih vidikov ter utrjujejo in nadgrajujejo svojo jezikovno, slogovno in metajezikovno zmožnost ter zmožnost Splošni cilji nebesednega sporazumevanja. • Spoznavajo sistemske zakonitosti slovenskega Dijaki se zavedajo pomembne vloge knjižnega jezika in se zavedajo njihovega pomena, slovenskega jezika v svojem osebnem, zato jih zavestno vključujejo v svoja besedila. družbenem in poklicnem življenju. • Znajo presoditi, katera jezikovna zvrst je ustrezna Razvijajo sporazumevalno zmožnost v v danih sporazumevalnih okoliščinah. slovenskem knjižnem jeziku (zmožnost 4. Dijaki razvijajo zmožnost literarnega branja kot pogovarjanja, poslušanja (gledanja) in specifično podvrsto sporazumevalne zmožnosti. branja raznih besedil ter zmožnost Usposabljajo se za branje in interpretacijo ustnega in pisnega sporočanja). Pri literarnih besedil: doživljajo, razumevajo, književnem pouku se usposabljajo za aktualizirajo in s pomočjo svojih izkušenj, branje in interpretacijo literarnih književnega znanja in splošne razgledanosti besedil na ravni razmišljujočega bralca: vrednotijo ter poimenujejo idejno­tematske in doživljajo, razumevajo, aktualizirajo in slogovno­kompozicijske plasti literarnih besedil iz s pomočjo svojih izkušenj vrednotijo domače in prevodne sodobne, novejše in starejše ter poimenujejo predvsem idejno- književnosti. tematske (vsebinske) plasti literarnih 5 Dijaki se občasno preizkušajo v pisnem in besedil; pri tem razvijajo širšo govornem (po)ustvarjanju literarnih besedil in tako sporazumevalno zmožnost tvorjenja in poglabljajo zmožnost estetskega doživljanja. sprejemanja raznovrstnih neliterarnih 6. Dijaki ob interpretaciji literarnih besedil besedil; literarna besedila umeščajo v razvijajo zmožnost tvorjenja raznovrstnih prostor in čas, se seznanjajo z njihovimi neumetnostnih besedil; razumevanje in avtorji ter s temeljnimi vrednotenje teh procesov spodbuja učenje učenja. kulturnozgodovinskimi okoliščinami; 7. Dijaki ob interpretaciji razvijajo estetsko in seznanjajo se tudi z razvojem slovenske kulturno zmožnost: literarna besedila opredeljujejo književnosti in s sočasnimi temeljnimi po zvrstno­vrstni pripadnosti, prepoznavajo in deli in avtorji iz evropske oz. svetovne vrednotijo posebnosti njihove literarnoumetniške književnosti. sestave, jih umeščajo v prostor in čas, se seznanjajo z njihovimi avtorji ter s temeljnimi kulturnozgodovinskimi okoliščinami njihovega nastajanja in sprejetosti pri bralcih. 8. Dijaki se ob razvrščanju besedil sistematično seznanjajo z razvojem slovenske književnosti in s sočasnimi smermi, z avtorji in deli iz evropske oziroma svetovne književnosti ter prek tekstno­kontekstnih primerjav, presoj in medpredmetnih povezav razvijajo medkulturno zmožnost. Cilji in vsebine Vsebinski sklopi jezikovnega pouka: Vsebinski sklopi jezikovnega pouka: Oblikovanje in razvijanje zavesti o Oblikovanje in razvijanje zavesti o jeziku, narodu Jezikovni pouk jeziku, narodu in državi in državi Razvijanje zmožnosti (uradnega) Razvijanje zmožnosti (uradnega) pogovarjanja pogovarjanja Razvijanje zmožnosti (uradnega) dopisovanja Razvijanje zmožnosti (uradnega) Razvijanje zmožnosti kritičnega sprejemanja dopisovanja enogovornih neumetnostnih besedil Razvijanje zmožnosti kritičnega Razvijanje zmožnosti tvorjenja enogovornih sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil neumetnostnih besedil Razvijanje poimenovalne, skladenjske, Razvijanje zmožnosti tvorjenja pravorečne, pravopisne in slogovne zmožnosti ter enogovornih neumetnostnih besedil, zmožnosti nebesednega sporazumevanja Razvijanje metajezikovne zmožnosti 11 Razvijanje poimenovalne, skladenjske, pravorečne, pravopisne in slogovne Procesno-razvojni cilji jezikovnega pouka zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja Predlagano je zaporedje (neobvezujoče) za Razvijanje metajezikovne zmožnosti. obravnavo po letnikih, za vsak sklop pa so Procesno-razvojni cilji jezikovnega predlagani tudi koraki za obravnavo. pouka Za vsak sklop so navedene različne dejavnosti (glede na jezikoslovne pojme) za razvijanje posameznih zmožnosti/sklopov. Ob vsakem sklopu so navedeni tudi odnosni cilji. Predlagana sta tudi dva sklopa s povezovanjem besedilnih vrst z jezikoslovnimi pojmi za obravnavo. Ocenjevanje, preverjanje Navedeno v posebnem poglavju. Ločeno so ob vsakem sklopu predlagane oblike, načini preverjanja in potek ter cilji in vsebine. Ob vsakem sklopu so navedena tudi Navedeno v posebnem poglavju. didaktična priporočila Književni pouk Obravnava književnosti po Procesno-razvojni cilji obravnave vsebinskih tematskih in literarnozgodovinskih sklopov književnega pouka sklopih Razvijanje zmožnosti branja in interpretiranja Vsak sklop vsebuje: književnih besedil - učne cilje in primere dejavnosti, Razvijanje splošne (sporazumevalne) zmožnosti - vsebine in pojme, Pridobivanje književnega znanja - izbrana besedila in Širjenje spoznanj o književnosti, kritična - odnosne cilje, aktualizacija, njihovo uvrščanje v širši - preverjanje, kulturnorazvojni kontekst - ocenjevanje, - minimalne standarde, V procesnih ciljih so opredeljeni dejavnosti za - didaktična priporočila. razvijanje navedenih zmožnosti in elementi šolske interpretacije. Tematski sklopi: Uvod v književnost Vsebinski sklopi: sestavljajo jih temeljni pojmi iz Ljubezen literarne vede (literarnointerpretativne prvine, Dom domovina svet oznaka obdobja in pomen) ter obvezna in Posameznik, družina in družba prostoizbirna besedila. Drugačni in zaznamovani, samotneži in čudaki Uvod v obravnavo književnosti Žanri Antična književnost Literarnozgodovinski sklopi: Biblija in književnosti starega Orienta Iz starejše književnosti – antična Književnost srednjega veka v Evropi in na književnost in Biblija Slovenskem Srednji vek Renesansa Mejniki v zavesti; reformacija, Slovenska reformacija in protireformacija ter protireformacija in barok v slovenski barok književnosti, oris evropske renesanse Evropski klasicizem in razsvetljenstvo Književnost razsvetljenstva v Slovensko ljudsko slovstvo Sloveniji; evropsko sočasno dogajanje Razsvetljenstvo v slovenski književnosti Prešeren in slovenski sodobniki; iz Književnost evropske predromantike in romantike evropske romantike Romantika na Slovenskem Od romantike k realizmu pri Slovencih. Književnost evropskega realizma in naturalizma Evropski realizem kot književna smer Med romantiko in realizmom na Slovenskem 12 Slovenska moderna; iz evropske Književnost evropske moderne književnosti na prelomu 19. in 20. Književnost slovenske moderne stoletja Svetovna književnost v prvi polovici 20. stoletja Slovenska in sočasna evropska Slovenska književnost v prvi polovici 20. stoletja književnost v prvi polovici 20. stoletja Svetovna književnost v drugi polovici 20. stoletja Slovenska in sočasna evropska Slovensko pesništvo, pripovedništvo in dramatika književnost po drugi svetovni vojni, v drugi polovici 20. stoletja sodobna književnost Pričakovani So opredeljeni na koncu vsakega Pričakovani rezultati so posebej navedeni za dosežki/rezultati sklopa. književni in jezikovni pouk ter izhajajo iz Izhajajo iz ciljev, opredeljenih v KZ. zapisanih ciljev (procesno-razvojnih in vsebinskih), vsebin in kompetenc; predvideva pa se različen obseg in taksonomske stopnje). Medpredmetne Opredeljene pri posameznih vsebinskih Opredeljeni so cilji, namen in načini povezovanja povezave sklopih in ciljih. ter vključevanje kroskurikularnih vsebin možnega medpredmetnega povezovanja. Didaktična So opredeljena na koncu vsakega Jezikovni pouk: cilji, vsebine, uresničevanje v priporočila sklopa. praksi Izhajajo iz ciljev, opredeljenih v KZ. Književni pouk cilji, vsebine, uresničevanje v praksi Vrednotenje Opredeljeno na koncu vsakega sklopa. Opredeljeni so vse vrste preverjanj in ocenjevanje. dosežkov Izhaja iz ciljev, opredeljenih v KZ. Priloga Predlogi prostoizbirnih književnih besedil za individualno in skupinsko delo ter aktualizacijo Povzetek ugotovitev Katalog znanja (KZ) za predmet slovenščina v programih SSI se od Učnega načrta (UN) za slovenščino v splošni, klasični in strokovni gimnaziji ne razlikuje bistveno. Oba sta nadgradnja učnega načrta iz osnovne šole; zasnovana sta procesno-ciljno in omogočata koncentrično nadgrajevanje vsebin in ciljev. V predmetniku gimnazije je pouku slovenščine namenjenih 560 učnih ur, tj. 140 ur v posameznem šolskem letu; polovica ur je namenjena jezikovnemu pouku, polovica pa pouku književnosti. V predmetniku za programe SSI je pouku slovenščine namenjeno 476 ur, tj. 140 oziroma 105 ur v posameznem šolskem letu, lahko pa tudi iz šolskega kurikula več. V učnem načrtu (UN) za gimnazijo so vsebine in cilji razporejeni po sklopih, v katerih je upoštevano priporočeno razmerje med splošnimi in posebnimi znanji v razmerju 70 : 30. Splošna znanja so namenjena vsem in so obvezna za obravnavo, posebna znanja pa so dodatna ali poglobljena znanja, ki se jih lahko obravnava po lastni presoji glede na zmožnosti in interese. V katalogu znanja (KZ) za slovenščino pa takih opredelitev ni. Opredelitev predmeta (usposabljanje za učinkovito sporazumevanje v slovenščini in srečevanje z literarnimi besedili) je za oba programa zasnovana podobno kakor tudi splošni cilji in kompetence. Razlika je le v obsegu, količini in težavnosti izbranih vsebin. Oba dokumenta imata podobno strukturo, manjše razlike v razporeditvi poglavij so posledica različnosti programov. Vsebinski cilji pri jezikovnem pouku so podobno zasnovani kot razvijanje zmožnosti posameznih dejavnosti sporazumevalne zmožnosti. V obeh so pri procesnih ciljih navedene različne dejavnosti (glede na jezikoslovne pojme) za razvijanje posameznih zmožnosti/sklopov. V katalogu znanja sta predlagana tudi dva sklopa s povezovanjem besedilnih vrst z jezikoslovnimi pojmi za obravnavo; v učnem načrtu pa je predlagano zaporedje (neobvezujoče) za obravnavo po letnikih, za vsak sklop pa so predlagani tudi koraki za obravnavo. Pouk književnosti je v programih SSI v katalogu znanja namenjen obravnavanju literarnih besedil z vidika razmišljujočega bralca: branje, doživljanje, razumevanje, interpretiranje, aktualiziranje in vrednotenje 13 recepcijsko primernih besedil, izbranih pri pouku. Tako je poleg literarnozgodovinskega pomemben tudi recepcijski pristop. Pouk književnosti v gimnazijah pa temelji na literarnozgodovinskem pristopu. Tudi pri pouku književnosti je razlika v obsegu, količini in težavnosti izbranih vsebin. 14 MATEMATIKA Preglednica 5: Primerjava vsebinskih sklopov v UN in KZ UN KZ Ugotovitev Teme s tematskimi sklopi Teme s tematskimi sklopi Množice Tematskega sklopa ni v KZ. / Številske množice Števila Kompleksna števila so izbirni Algebrski izrazi, enačbe in tematski sklop v KZ. neenačbe 1.1 Osnovna znanja o številih Potence in koreni 1.2 Kompleksna števila (izbirni tematski sklop) Geometrija v ravnini in prostoru Geometrija Krivulje II. reda in Vektorji so Geometrijski liki in telesa izbirni tematski sklop v KZ. Vektorji v ravnini in prostoru 2.1 Osnovni geometrijski pojmi v Stožnice ravnini in prostoru 2.2 Transformacije v ravnini 2.3 Geometrijski liki 2.4 Kotne funkcije ostrih kotov 2.5 Geometrijska telesa 2.6 Krivulje II. reda (izbirni tematski sklop) 2.7 Vektorji (izbirni tematski sklop) Pravokotni koordinatni sistem v Funkcije, enačbe in diferencialni Krožne funkcije in ravnini račun trigonometrijske enačbe so Funkcije izbirni tematski sklop v KZ. (Linearna funkcija, Potenčna 3.1 Funkcija in enačba funkcija, Korenska funkcija, 3.2 Linearna funkcija in linearna Kvadratna funkcija, Eksponentna enačba funkcija, Logaritemska funkcija, 3.3 Potenčne funkcije in potenčne Polinomske funkcije, Racionalne enačbe funkcije, Kotne funkcije) 3.4 Kvadratna funkcija in Zaporedja in vrste kvadratna enačba Diferencialni račun 3.5 Polinomi 3.6 Racionalne funkcije 3.7 Eksponentna funkcija in eksponentna enačba 3.8 Logaritem, logaritemska funkcija in logaritemska enačba 3.9 Kotne funkcije (razširitev) 3.10 Krožne funkcije in trigonometrijske enačbe (izbirni tematski sklop) 3.11 Diferencialni račun 3.12 Zaporedja 15 Osnove logike Osnove logike, obdelava Statistika podatkov in osnove Kombinatorika verjetnostnega računa Verjetnostni račun 4.1 Osnove logike 4.2 Obdelava podatkov 4.3 Osnove verjetnostnega računa Integralski račun Integralskega računa ni v KZ. / Ugotovitve: Primerjava na ravni tem oz. vsebinskih sklopov v KZ in UN pokaže, da je po vključenih temah UN bolj obsežen kot KZ. KZ ne vsebuje vsebinskih sklopov Množice in Integralski račun. V KZ so Kompleksna števila, Vektorji, Krivulje II. reda, Krožne funkcije in trigonometrijske enačbe izbirni tematski sklopi. Šola jih lahko izbere glede na potrebe izobraževalnega programa oz. druge okoliščine. Primerjava vsebin in ciljev za vsebinske sklope, ki so vključeni v UN in KZ Primerjava je narejena s pomočjo opisov operativnih ciljev v KZ in vsebin in ciljev v UN. Pri primerjavi niso zajeti cilji iz KZ, ki se nanašajo na ponovitev vsebin iz osnovne šole. Primerjava je narejena za vse štiri glavne teme. Preglednica 6: Primerjava ciljev oz. vsebin UN in KZ za Števila UN Operativni cilji oziroma vsebine, ki jih ni v KZ Pretvarjajo med desetiškim in dvojiškim številskim sestavom; induktivno sklepajo, posplošujejo, posplošitev dokažejo ali ovržejo in dokazujejo z matematično indukcijo; razstavljanje izrazov ; prepoznajo iracionalno enačbo ter rešijo in utemeljijo korake pri reševanju iracionalnih enačb in interpretirajo rezultate. Ugotovitev: Za temo o Številih se cilji v KZ in UN v grobem ujemajo. Cilji, ki so v KZ izpuščeni, so tudi v UN pisani poševno, kar pomeni, da so v gimnazijskem programu izbirni. Že izpuščene teme so zapisane v Preglednici 5. 16 Preglednica 7: Primerjava ciljev oz. vsebin UN in KZ za Geometrijo UN Operativni cilji oziroma vsebine, ki jih ni v KZ Rešujejo geometrijske probleme s poševnimi in prisekanimi telesi; določijo os vrtenja in analizirajo nastalo vrtenino glede na izbiro osi; rešujejo probleme v povezavi s prostornino rotacijskih teles. Ugotovitev: Za temo o Geometriji se cilji v KZ in UN v grobem ujemajo. Cilji, ki so v KZ izpuščeni, so tudi v UN pisani poševno, kar pomeni, da so izbirni. Že izpuščene teme so zapisane v Preglednici 5. Preglednica 8: Primerjava KZ in PIK za Funkcije, enačbe, diferencialni račun UN Operativni cilji oziroma vsebine, ki jih ni v KZ ● Analizirajo predpis in narišejo graf funkcije z absolutno vrednostjo; ● razložijo zveznost s predpisom podane funkcije; ● sklepajo o lastnostih konkretne zvezne funkcije na zaprtem intervalu; ● poiščejo ničlo ali točko na krivulji na predvideno natančnost z uporabo tehnologije; ● obravnavajo preproste linearne enačbe, neenačbe in sisteme linearnih enačb; ● Gaussova eliminacijska metoda; ● Sistem linearnih neenačb; ● Linearno programiranje (I); ● Sistem kvadratnih neenačb; ● uporabljajo metodo bisekcije; ● rešijo racionalne neenačbe; ● uporabljajo kotne funkcije dvojnih in polovičnih kotov pri trigonometrijskih enačbah in problemskih nalogah; ● faktorizirajo izraze in jih znajo uporabiti pri enačbah; ● razlikujejo pojma konvergentne in divergentne vrste; ● izračunajo vsoto geometrijske vrste; ● razlikujejo med konformno in relativno obrestno mero (odvisno od programa SSI); ● uporabijo načelo ekvivalence glavnic (odvisno od programa SSI); ● izračunajo anuiteto in izdelajo amortizacijski načrt (odvisno od programa SSI); ● računajo odvod implicitno podanih funkcij; ● ugotovijo točke (ne)odvedljivosti iz grafa; ● izračunajo približno vrednost funkcije z uporabo tangente; ● povežejo pojma zveznosti in odvedljivosti funkcije na danem intervalu; ● rešijo realen ekstremalni problem in ga ustrezno interpretirajo; 17 ● Drugi odvod funkcije; ● Prevoj, konveksnost in konkavnost funkcije; ● Zveznost odvedljivih funkcij; ● Modeliranje realnih problemov in njihovo reševanje z uporabo metod diferencialnega računa; ● Pot, hitrost in pospešek točke ter parametrično podane krivulje v ravnini (I). Ugotovitev: Za temo Funkcije, enačbe in diferencialni račun je v UN zapisanih več ciljev. Pri teh ciljih gre v večini za nadgradnjo in poglabljanje obstoječih vsebin. Že izpuščene teme so zapisane v Preglednici 5. Preglednica 9: Primerjava ciljev oz. vsebin UN in KZ za Osnove logike, obdelava podatkov in osnove verjetnostnega računa UN Operativni cilji oziroma vsebine, ki jih ni v KZ ● Izračunajo vrednost binomskega simbola; ● razvijejo potenco dvočlenika; ● kombinacije s ponavljanjem; ● Pogojna verjetnost; ● Popolna verjetnost (I); ● Dvofazni poskusi (I); ● Normalna porazdelitev; ● zapišejo sestavljeno izjavo s simboli; ● izračunajo logično vrednost sestavljene izjave pri vseh vrednostih enostavnih izjav; ● ugotovijo enakovrednost dveh izjav. Ugotovitev: Za temo Osnove logike, obdelava podatkov in osnove verjetnostnega računa je v UN zapisanih nekaj več ciljev. Pri teh ciljih gre v večini za nadgradnjo in poglabljanje obstoječih vsebin. Povzetek ugotovitev V Učnem načrtu Matematika. Gimnazija, sta tematska sklopa Množice in Integralski račun, ki ju Katalog znanj Matematika (SSI) ne vključuje. V Katalogu znanj Matematika (SSI) so Kompleksna števila, Vektorji, Krivulje II. reda, Krožne funkcije in trigonometrijske enačbe izbirni tematski sklopi. Izbirne sklope učitelj izbira glede na potrebe SSI-programa. Globina obravnave vsebin v obveznih in izbirnih tematskih sklopih je odvisna od potreb v posameznem SSI- programu. Navedeni seznam ciljev in vsebin iz Učnega načrta Matematika. Gimnazija, ki presega Katalog znanj Matematika (SSI), je okviren in orientacijski. Razvidno je, da je veliko ciljev in vsebin iz posebnih znanj. Pogosto gre za nadgradnjo in poglabljanje obstoječih znanj. 18 ANGLEŠČINA Preglednica 10: Primerjava vsebinskih sklopov v UN in KZ KZ TJ1 (2011) UN ANG (2008) Pričakovana B1 B2 stopnja znanja Slušno razumevanje: Slušno razumevanje: po SEJO2 Pri razločnem govorjenju v standardnem Razumem daljše govorjenje in (Shema za jeziku razumem glavne točke, kadar gre za predavanja in lahko sledim celo bolj samoocenjevanje znane stvari, s katerimi se redno srečujem zahtevnim pogovorom, pod pogojem, , SEJO 2011, str. pri delu, v šoli, prostem času itn. Če je da je tema dovolj splošna. Razumem 48–49; CEFR govorjenje razmeroma počasno in razločno, večino televizijskih poročil in oddaj o 2001) razumem tudi glavne misli mnogih aktualnih zadevah. Razumem večino radijskih in televizijskih oddaj, ki se filmov v standardnem jeziku. ukvarjajo s sodobnimi problemi in temami, ki me osebno ali poklicno zanimajo. Bralno razumevanje: Berem in razumem članke in poročila, Bralno razumevanje: v katerih pisci zastopajo določena Razumem besedila, katerih jezik je stališča ali poglede. Razumem sodobno pretežno vsakdanji ali povezan z mojim književno prozo. delom. Razumem opise dogodkov, občutij in želja v osebnih pismih. Govorno sporazumevanje: Lahko se izražam precej tekoče in Govorno sporazumevanje: spontano, tako da se brez večjih težav Znajdem se v večini situacij, ki se pogosto sporazumevam z domačimi govorci. pojavljajo na potovanju po območju, kjer Lahko se vključim v razprave o govorijo ta jezik. Lahko se tudi splošnih temah in z utemeljitvami nepripravljen vključim v pogovor, povezan zagovarjam svoje stališče. s splošnimi temami, temami, ki me osebno zanimajo, ali takimi, ki zadevajo vsakdanje Govorno sporočanje: življenje (na primer družino, hobije, delo, Jasno in natančno znam opisati mnogo potovanja in aktualne dogodke). stvari s področij, ki me zanimajo. Razložiti znam svoj pogled na določen Govorno sporočanje: problem ter podati prednosti in Povezovati znam preproste stavke, s pomanjkljivosti različnih možnosti. katerimi lahko opišem svoje izkušnje in dogodke, sanje, želje in ambicije. Na kratko Pisno sporočanje: znam razložiti svoje poglede in načrte. Pisati znam jasna in natančna besedila Lahko pripovedujem zgodbo ali obnovim v zvezi s številnimi temami in vsebino knjige oziroma filma in opišem vprašanji, ki me zanimajo. Pisati znam svoje odzive. eseje ali poročila, v katerih moram podati informacije ali zagovarjati Pisno sporočanje: oziroma zavračati določena stališča. Pisati znam preprosta, sklenjena besedila v Pisati znam pisma, v katerih moram zvezi s splošnimi temami ali temami s poudariti pomen določenih dogodkov področja osebnega zanimanja. Pisati znam in izkušenj. osebna pisma in v njih opisati izkušnje in vtise. Cilji Sprejemanje besedil (razvijanje Splošna znanja in zmožnosti receptivnih zmožnosti) 2 Skupni evropski jezikovni okvir : učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, 2011. 19 Pri sprejemanju besedil v tujem jeziku CILJ: Dijaki pridobivajo in učenci razberejo: nadgrajujejo svoja splošna znanja, - temo besedila, razvijajo splošne medkulturne veščine, - glavno sporočilo besedila (osrednjo vrednote, motivacijo in svoje misel umetnostnega besedila), osebnostne lastnosti. - osnovno sporočilo besedila za uspešno vključevanje v pogovor, Sporazumevalna možnost - določene podatke in podrobnosti, - stališča, odnose. – CILJ: Dijaki spoznavajo jezikovni sistem angleščine in razvijajo Strategije sprejemanja besedil zmožnost uporabe jezikovnih znanj za Pri sprejemanju slušnega besedila dijak razumevanje pomena sporočil oziroma pozorno posluša sogovorca. Na podlagi besedil in za tvorjenje novih sporočil intonacije zazna trditev, zanikanje, oziroma besedil. vprašanje, ukaz. Pri sprejemanju pisnega – CILJ: Dijaki spoznavajo besedila uporabi ustrezno bralno strategijo družbenojezikovna in glede na namen branja, npr. iskanje družbenokulturna pravila, norme in globalnega sporočila, določene informacije navade in se ozaveščajo o pomenu teh ali podrobnosti. Pri znanj ter razvijajo strategije za ustrezno branju/poslušanju/gledanju dijak zazna interpretacijo in rabo sporočil glede na okoliščine, prikliče v spomin védenja o ta pravila. obravnavani temi, razbere sobesedilne in – CILJ: Dijaki spoznavajo jezikovne informacije. Pri tem spretno osnovne lastnosti besedil in razumejo uporablja informacije nebesednih ponazoril zakonitosti ustrezne tvorbe pisnih in (slika, glas, govorica telesa). Na sprejeto govornih besedil ter sporazumevanja. besedilo se odziva skladno z doseženo Na podlagi teh znanj besedila pri ravnjo znanja tujega jezika: nebesedno, s sprejemanju ustrezno interpretirajo, pri posameznimi besedami, z besednimi tvorjenju pa pravila upoštevajo. zvezami ali s kratkimi povedmi, s kratkimi odgovori na vprašanja, s povzemanjem Dijak v jezikovni rabi prepoznava, vsebine besedila ali z interpretacijo razume in uporablja naslednje besedila. Zna poiskati želene informacije v sporočilne namene: (e-)slovarju, priročniku ali drugem viru. • navezovanje in vzdrževanje Razvija različne strategije pomnjenja, s stikov, pomočjo katerih usvaja nove izraze in • vpraševanje po informacijah in bogati besedni zaklad v tujem jeziku. dajanje informacij, • izražanje stališč in mnenj, na Tvorjenje besedil (razvijanje primer preferenc, mnenj, (ne)strinjanj, produktivnih zmožnosti) • izražanje prepričanja ali Pri tvorjenju besedil dijak razvija govorno negotovosti, radovednosti, upanja, in pisno zmožnost. Pri govornem optimizma, pesimizma, veselja, sporočanju tvori besedilo, ki je namenjeno občudovanja, skrbi, presenečenja, enemu ali več poslušalcem (javnosti). nezadovoljstva, razočaranja, Govorno zmožnost razvijamo z dolgočasja, razburjenja, zanimanja, dejavnostmi, kot so: • prošnja za pomoč, ponujanje, - glasno branje, sprejemanje ali zavračanje pomoči. - poročanje na podlagi zapiskov, shem, miselnih vzorcev, Cilji: - opisovanje, • poslušanje in slušno - pripovedovanje, razumevanje: dijaki/dijakinje razumejo - razlaganje, besedna sporočila v angleščini; - igranje vlog, • govorno sporazumevanje in - spontano govorjenje, petje, sporočanje: dijaki/dijakinje se govorno - izražanje stališč. sporazumevajo in sporočajo v ustrezni pogovorni angleščini; 20 Zmožnost pisnega sporočanja dijak razvija • branje in bralno razumevanje: s tvorbo besedila, ki je namenjeno dijaki razumejo pisna besedila v naslovniku. Na nižji zahtevnostni ravni angleščini; (A1/A2) dopolnjuje ali povezuje • pisanje, pisno sporazumevanje posamezne povedi v preprosto besedilo ter in pisno sporočanje: dijaki zapisujejo, samostojno tvori preprosta besedila, na višji pisno sporočajo in se pisno zahtevnostni ravni (B1) pa samostojno tvori sporazumevajo v ustrezni pisni besedila različnih vrst (opisovalna, angleščini; pripovedovalna, razlagalna, obveščevalna • posredovanje ali mediacija: in utemeljevalna). dijaki govorno in/ali pisno posredujejo iz angleščine v slovenščino in nasprotno. Strategije tvorjenja besedil Pri tvorjenju besedila dijak razvija ustrezne strategije tvorjenja, pri čemer vključuje Poslušanje in slušno razumevanje svoje zmožnosti, sposobnosti in védenja. Besede izgovarja razločno in jih piše Dijaki poslušajo govorna besedila čitljivo. Smiselno povezuje besedne dele in/ali spremljajo avdiovizualna besedila z nebesednimi. Pri morebitnem sporočila in pri tem na različne načine, nerazumevanju prosi sogovorca, da besedo skozi bolj ali manj kompleksne ali besedno zvezo ponovi ali razloži njen komunikacijske dejavnosti, v skladu z pomen. Se ustrezno vključuje v pogovor. različnimi nameni: Na ravni B1 zmore prevzeti pobudo. • razvijajo razumevanje Dialog, predstavitev ali pisni sestavek standardno sprejete izgovarjave in prilagaja svojim sposobnostim in znanju ter spoznavajo različna narečja; se zna izogniti svojim šibkim področjem. • razvijajo zmožnost Besedilo načrtuje, poenostavlja ali širi razumevanja podatkov in podrobnosti vsebino besedila, parafrazira. Uporablja in razlikovanja med bistvenimi in ustrezne nadomestne strategije (npr. opiše, nebistvenimi informacijami; česar ne zna poimenovati). Besedilo • razvijajo zmožnost ustrezno preoblikuje, ga ovrednoti in razumevanja bistva govorjenega popravlja. Zna se prilagoditi naslovniku, besedila/avdiovizualnih sporočil itd.; namenu sporočila in kulturni različnosti. • razvijajo zmožnost sklepanja o Svoj napredek spremlja s pomočjo povezavah, razvoju pripovedi in samovrednotenja. dokazov v krajšem in daljšem govornem besedilu oziroma v filmu, v Interakcija in mediacija: govorno in pisno multimedijski predstavi itd.; sporazumevanje • spoznavajo in poglabljajo Govorno in pisno sporazumevanje razumevanje načinov, s katerimi so združujeta zmožnosti sprejemanja in kulturne perspektive vpisane v tvorjenja besedil ter strategiji sprejemanja avdiovizualna besedila v angleščini; in tvorjenja besedil, ki dijaku omogočajo • prepoznavajo okoliščine hitro reševanje nalog v nepredvidljivih sporazumevanja in razpoloženje okoliščinah. Te strategije dijak velikokrat govorcev/udeležencev; uporablja pri uvajanju strokovnih in • spoznavajo in uporabljajo poklicnih tem (poslovna komunikacija, nadomestne strategije, da bi presegli posredovanje navodil pri delu itd.) Pri tem vrzeli v razumevanju; je ključnega pomena razvijanje • na svetovnem spletu poslušajo nadomestnih strategij in sposobnosti in izbirajo med avdiovizualnimi medosebnega sodelovanja, ki preprečuje besedili in jih ustrezno uporabljajo za morebitne nesporazume (prositi za izpolnjevanje nalog/projektov; ponovitev povedi, dodatna pojasnila, • razumevanje opravičiti se itd.) govorjenega/avdiovizualnega besedila Pri razvijanju zmožnosti sporazumevanja izražajo z ustreznim besednim oziroma dijak ne igra vedno aktivne vloge, temveč nebesednim odzivom. 21 je lahko le posrednik med govorcema, ki se ne razumeta. Primeri mediacijskih dejavnosti so: Branje in bralno razumevanje - povzemanje/obnova/razlaga govorjenega ali pisnega besedila iz tujega Dijaki berejo različne vrste pisnih jezika v materni jezik, besedil in pri tem na različne načine, - povzemanje/obnova/razlaga skozi bolj ali manj kompleksne govorjenega ali pisnega besedila iz dejavnosti, v skladu z različnimi maternega jezika v tuji jezik, nameni: - pojasnjevanje ali razlaga • prepoznavajo različne vrste sobesedila (okoliščin besedila), besedil in spoznavajo njihove - prevod. značilnosti in zakonitosti; Dijak pri sporazumevanju prevzema • spoznavajo in uporabljajo različne sporazumevalne položaje. Dijaka različne bralne strategije (sklepanje o usposobimo do te mere, da v vlogi vsebini besedil iz naslova, slik, sporočevalca ali posrednika (mediatorja) napovedovanje dogodkov itd.); upošteva: sporazumevalni kontekst (ali • razvijajo razumevanje okoliščino), naslovnika, prenosnik podrobnosti v besedilu, prepoznavajo sporočanja, sporočilni namen, temo, besedne zveze in jezikovne strukture; stopnjo obvladovanja ciljnega jezika in poglabljajo razumevanje zakonitosti stopnjo poznavanja kulturnih posebnosti pri jezikovne rabe; sporočanju. • razvijajo razumevanje ključne/-ih misli in pomembnih Operativni cilji podatkov v prebranem besedilu; Ob zaključku izobraževalnega programa • razvijajo zmožnost sklepanja o dijak v tujem jeziku zmore: vzročnih in drugih povezavah, razvoju - razumeti vsebino članka, ki pripovedi in argumentov v besedilu; obravnava splošno, njemu zanimivo in • za bolj poglobljeno aktualno temo, in povzemati vsebino razumevanje razvijajo zmožnost besedila s pomočjo vprašanj; učinkovite uporabe slovarjev in - razumeti osnovne podatke kratkega različnih elektronskih in drugih besedila z znano strokovno tematiko; referenčnih gradiv; - opisati sebe in druge; • kritično vrednotijo podatke, ki - posredovati in pridobivati podatke so dostopni (na svetovnem spletu), in v zvezi s šolskim predmetnikom in z jih ustrezno uporabljajo; interesnimi dejavnostmi, življenjem na šoli • poglabljajo razumevanje in s šolskimi prostori; literarnega in drugih vrst besedil in - posredovati in pridobivati podatke spoznavajo načine, s katerimi so pri opravilih (npr. nakupovanje) in kulturne značilnosti vpisane v literarna dogajanju (udeležba na kulturnem in neliterarna besedila; dogodku, ogled sejma, razstave) v • razvijajo zmožnost analize in neposrednem okolju (vas, mesto); sinteze (podatkov iz besedila in - predstaviti poklic, za katerega se ugotovitve primerjajo z informacijami, izobražuje, promovirati lastne ki so jim dostopne v materinščini izdelke/storitve; oziroma v jezikih, ki jih obvladajo ali - opisati korake osnovnih delovnih se jih učijo; postopkov s svojega poklicnega področja; • razvijajo širšo medkulturno in - prositi za dodatna pojasnila, medjezikovno zmožnost, na primer z uzaveščati osnovne vljudnostne vzorce (ob branjem izvirnih leposlovnih besedil v prihodu, odhodu stranke/gosta/pacienta), se angleščini (3.2). opravičiti, izraziti željo in pripravljenost za pomoč; Razumevanje prebranega besedila - upoštevati navodila o varnosti pri izražajo z ustreznim besednim oziroma delu ; nebesednim odzivom. 22 - tvoriti kratko (e-)besedilo s pomočjo predloge; oglas, opozorilo; Govorno sporočanje in - vstavljati podatke v vprašalnik, sporazumevanje intervjuvati vzornika, - s pomočjo učiteljevih navodil Pri pouku angleščine se dijaki poiskati podatke s strokovnega področja na vključujejo v razprave, pridobivajo svetovnem spletu (katalogi izdelkov in informacije, izražajo želje, čustva in storitev); uporabljati (e-)gradiva in mnenja o različnih temah in vprašanjih. priročnike za pridobivanje informacij in Za uspešno tvorjenje govornih sporočil novega besedišča v drugem jeziku; in za učinkovito sporazumevanje - sodelovati pri pripravi ali izvedbi razvijajo ustrezna znanja in spretnosti. potovanja, strokovne ekskurzije, medkulturne izmenjave, znati uporabiti Govorno sporočanje preproste vljudnostne fraze ob družbenih in poslovnih stikih, predstaviti drugim svoj Dijaki govorijo/pripovedujejo o kraj, znamenitosti, običaje, tipični jedilnik; različnih temah in pri tem: - primerjati slovensko in tujejezično • razvijajo izgovarjavo in kulturno dediščino; intonacijo v eni izmed standardnih - razumeti vsebino članka, ki izgovarjav; obravnava splošno, dijaku zanimivo in • spoznavajo komunikacijske aktualno temo; strategije za usklajevanje - povzemati vsebino besedila s (spo)razumevanja; tvorjenjem preprostega besedila; • govorno sporočajo o različnih - razumeti in posredovati navodilo temah in pri tem poglabljajo za uporabo ali navodilo za delovni postopek razumevanje medkulturnih značilnosti (zdravilo, kozmetika, čistilo, naprava, ter utemeljujejo svoja mnenja in orodje, prevozno sredstvo ipd.); poglede; - predstaviti analizo rezultatov • razvijajo zmožnost vprašalnika, ubesediti grafične zapise, funkcionalne jezikovne rabe oziroma poiskati in zbrati podatke za temo s svojega zmožnost uporabe ustreznih strokovnega področja iz različnih virov, jezikovnih sredstev na ravni strniti podatke v novo besedilo in jih govornega besedila; posredovati drugim; • spoznavajo medkulturne - oglaševati izdelek ali storitev (tisk, dogovore, ki vplivajo na radio, TV, spletna stran) in pri predstavitvi sporazumevanje med govorcem in uporabljati nekatere vizualne učinke; njegovim občinstvom, in si - tvoriti krajše besedilo o temah, ki prizadevajo te dogovore čim bolj zanimajo mladostnike (šport, moda, zdravo razumeti/upoštevati; življenje, svet zvezdnikov, medsebojni • spoznavajo načine izražanja odnosi, načrti za prihodnost); idej, čustev, stališč in mnenj, mnenj, - povzemati vsebino (splošnega in (ne)strinjanj in ravnanje v skladu s strokovnega) besedila z znano temo iz ciljnim občinstvom in okoliščinami tujega jezika v materinščino in obratno;, sporazumevanja; - vključevati se v preprost pogovor • razvijajo zmožnost sporočanja (tudi telefonsko, s pomočjo spleta) s s pomočjo vizualne (multimedijske sovrstnikom, stranko/pacientom/gostom, tehnologije) in druge podpore; pri tem spoznavati in upoštevati družbene • razvijajo zmožnost uporabe dogovore pri poslovnih stikih (naslavljanje, strategij za tvorjenje govornih besedil, sprejem stranke, vljudnostni vzorci); poglabljajo sporazumevalne strategije - voditi osnovno pisno poslovno in strategije samostojnega učenja. komunikacijo; - predstaviti svoje izdelke/storitve, Govorno sporazumevanje jih primerjati s tujimi izdelki/storitvami ter se zavedati pomena inovativnosti in Za neposredno medosebno promocije lastnega dela; sporazumevanje in sporazumevanje 23 - primerjati slovensko in tujo prek medijev (telefon, medmrežje, kulturno dediščino (geografske, konference na daljavo itd.), vključno z kulturnozgodovinske posebnosti), ustreznimi znanji, ki so potrebna tako ugotavljati prepletanje kultur v materialni za sporočanje kot za sporazumevanje, in nematerialni obliki. dijaki: • spoznavajo in širijo Minimalni standardi znanja komunikacijske strategije za uspešno Pričakovana raven znanja prvega tujega sporazumevanje (na primer načine, jezika ob koncu srednjega strokovnega in kako začeti, nadaljevati in končati poklicno-tehniškega izobraževanja je B1 po pogovor); Skupnem evropskem jezikovnem okviru. • razvijajo ozaveščenost o Učitelj sam določa minimalne standarde medkulturnih dogovorih, ki vplivajo na znanja glede na razpoložljivo število ur, sporazumevanje med posamezniki; strokovno usmeritev in raven doseženega • spoznavajo različne vzorce znanja pri dijakih. sporazumevanja pri srečevanju z uporabniki angleščine kot jezika mednarodne komunikacije in razvijajo zmožnost ustreznega odzivanja; izražanje stališč in mnenj, na primer preferenc, mnenj, (ne)strinjanj navezovanje in vzdrževanje stikov; • si prizadevajo za razumevanje drugosti in drugačnosti in razvijajo občutljivost/dovzetnost za pričakovanja prejemnikov sporočila. Poleg že opisanih znanj in zmožnosti za uspešno govorno sporočanje in sporazumevanje razvijajo zmožnosti slušnega razumevanja, kulturo poslušanja, zmožnost sprotnega prilagajanja okoliščinam, razumevanje govorice telesa in ustrezno odzivanje. Pisno sporočanje in sporazumevanje Pri pouku angleščine dijaki tvorijo različne vrste besedil in pri tem opisujejo, pripovedujejo, primerjajo in dokazujejo pojave, dogodke, procese, ki so povezani z različnimi temami. Za uspešno ustvarjanje pisnih besedil dijaki razvijajo ustrezna znanja in zmožnosti. Pisno sporočanje Dijaki tvorijo različna pisna besedila in pri tem: • razvijajo pravopisno znanje in zmožnosti, pravilen zapis besed in besednih zvez ter uporabo ločil; • razvijajo zmožnost uporabe ustreznih jezikovnih sredstev na ravni besedila; 24 • za pisanje različnih vrst besedil spoznavajo zakonitosti notranje zgradbe besedil, kohezivnost, koherenco itd., vezna sredstva; • spoznavajo značilnosti pisanja različnih vrst besedil, uradnih in neuradnih in jih pri pisanju ustrezno uporabljajo; • razvijajo zmožnost uporabe strategij za tvorjenje pisnih besedil in strategije samostojnega učenja; • spoznavajo načine izražanja idej, čustev, s pomočjo multimedijske tehnologije in elektronske pošte; • za uspešno pisno izražanje razvijajo zmožnost uporabe sodobne tehnologije, spletnih virov in drugih virov, dostopnih prek različnih medijev, referenčnih gradiv (na primer slovarje); • spoznavajo medkulturne dogovore, ki vplivajo na sodelovanje med piscem in bralci, in si jih prizadevajo pri pisanju čim bolj upoštevati; • razvijajo kritično mišljenje, zmožnost vrednotenja, sinteze in analize kulturnih in drugih pojavov in svoja razmišljanja pisno izražajo v krajših in daljših pisnih sestavkih; • razvijajo zmožnost pisnega povzemanja in interpretiranja prebranih besedil in avdio(vizualnih) gradiv ter dogodkov. Pisno sporazumevanje Pisno sporazumevanje postaja vse bolj interaktivno, osebno in s tem manj formalno (elektronska sporočila, forumi). Namen sporazumevanja je neposredno navezovanje stikov, obveščanje in izmenjava informacij, zato je tako kot pri govornem tudi pri pisnem sporazumevanju poudarjena dialoškost. Za neposredno medosebno pisno sporazumevanje (prek medijev/medmrežja: elektronska pošta, forumi), dijaki, vključno z ustreznimi znanji, ki so potrebna tako za govorno sporočanje kot za sporazumevanje, še posebej intenzivno razvijajo: • zmožnost učinkovitega in zgoščenega pisanja, • medijsko in kritično pismenost, 25 • kritičen odnos do informacij na svetovnem spletu. Posredovanje S posredovanjem v primerih medjezikovnih vrzeli iz angleščine v slovenščino ali slovenščine v angleščino dijaki učinkovito in smiselno povezujejo znanje angleščine s svojo materinščino, lahko pa tudi z drugimi jeziki, ki jih obvladajo ali pa se jih še učijo. Dijaki pri pouku angleščine: • spoznavajo možnosti posredovanja pri sporazumevanju med ljudmi, ki nimajo skupnega jezika; • razvijajo zmožnost pisnega in govornega posredovanja bistva slušnega, vizualnega ali pisnega besedila v materinščini/angleščini ljudem, ki ne razumejo materinščine/angleščine; • spoznavajo načine in značilnosti pisnega/govornega povzemanja ali prevajanja besedila iz angleščine v slovenščino (ali v katerega izmed jezikov, ki ga obvladajo) in/ali nasprotno za učinkovito posredovanje v življenjskih okoliščinah. Cilji pouka književnosti Dijaki pri pouku angleščine spoznavajo književnosti in druge dosežke angleško govorečih kultur in se uvajajo v samostojno branje književnih besedil v angleščini. Razvijajo medkulturno bralno zmožnost za ustvarjalno branje in za razumevanje celostnih leposlovnih besedil v angleščini ter za neposreden samostojen stik z leposlovjem oziroma za doživljanje umetnostnih besedil v angleščini. Dijaki razvijajo zmožnost literarnega branja kot specifično podvrsto bralne zmožnosti. Z branjem umetnostnih besedil v angleščini razvijajo: • osnovno bralno zmožnost za branje umetnostnih besedil v angleščini, 26 • zmožnost interpretiranja, analize in vrednotenja umetnostnega besedila. Za celostno razumevanje leposlovnih besedil dijaki spoznavajo dogajalno plast, glavne osebe, umetnostno zgradbo in besedilne posebnosti. Hkrati spoznavajo in se naučijo upoštevati izvirno družbenokulturno okolje branega besedila oziroma umestitve besedila v književno tradicijo angleško govorečih skupnosti. Vsebine Besedilne vrste v tujem jeziku Tematska področja in priporočene Izhodiščne besedilne vrste teme Primeri izhodiščnih besedilnih vrst (tj. besedilnih vrst, ki jih pri pouku uporabimo Teme, ki so navedene v nadaljevanju, kot izhodišče za pridobivanje znanja): se navezujejo na osebno, izobraževalno, javno in zaposlitveno - slovar področje (vir: CEFR1 2001: 45–50) in - intervju so nadgradnja osnovnošolskih tem (jaz, - obrazec z osebnimi podatki moj dom, moja šola, moj svet, moje - vizitka okolje, moja država, sosedske in druge - opis (osebe, prostora, hišnega države, vsakdanje življenje, ljubljenčka, prostočasne dejavnosti, družbeno/kulturno/naravno okolje in dogodka, kraja, okolja, poti) vrednote). - popevka - filmski odlomek Pregled priporočenih tem/tematskih - novica področij: - osebna komunikacija • preživljanje prostega časa, (sporočilo/pismo, razglednica, dnevnik, • mladi in sodobni svet, vabilo, voščilo, opravičilo) • zdrav način življenja, - krajše umetnostno besedilo • domače okolje, družina, - članek iz mladinskega tiska prijatelji, - e-besedilo • družba in svet, v katerem - vprašalnik živimo (Slovenija, Evropa, svet), - urnik • narava in nenehno - šolski predmetnik spreminjanje, - poljudnoznanstveni članek • nekoč, danes, jutri, - zemljevid • sodobna komunikacija in - oglas mediji, - popotni načrt • šola, študij, delo, - vozni red izobraževanje in načrti posameznika - turistični prospekt za prihodnost, - vremenska napoved • kultura (spoznavanje z - jedilni list in recept različnimi kulturami skozi različne - kratko navodilo za uporabo medije: knjige, film, glasbo, likovno (zdravila, naprave) ali pripravo (jedi) umetnost in umetniška dela), - življenjepis - • znanost, gospodarstvo in razpredelnica gesel (orodje, tehnologija, materiali, sestavine) • globalizacija, mobilnost, - opis (predmeta, naprave, stroja, migracije, delovnega postopka) • dediščina preteklosti in - recept za pripravo jedi dosežki sedanjosti (velika imena in - katalog njihovi dosežki/izumitelji, pisatelji, 27 - plakat znanstveniki, misleci, umetniki, - zloženka državniki). - reklamni oglas - poročilo Dijaki naj bi poleg jezikovnih - izobraževalni film o delovanju zmožnosti obvladali tudi medkulturno naprave/stroja zmožnost, ki jo dosegajo v sklopu - preglednica branja, poslušanja, govora in pisanja v - graf angleškem jeziku. - multimedijska predstavitev Medkulturno zmožnost utemeljuje učni - spletna stran načrt za angleščino kot zmožnost - ponudba in povpraševanje dijakov, da zaznajo in prepoznajo - naročilo odnose med različnimi kulturami in so - reklamacija jih zmožni posredovati oziroma - prošnja za zaposlitev interpretirati zase in za druge. Takšni - ponudba za delo (oglas) dijaki so zmožni kritičnega in - strokovno besedilo analitičnega razumevanja lastne in - navodila za uporabo izdelka ali tujih kultur in se zavedajo lastnih storitve pogledov in prepričanj, ki jih določa - (strokovni) priročnik njihovo družbeno in kulturno okolje. Pouk angleščine se povezuje tudi s širšimi nadpredmetnimi temami. Ciljne besedilne vrste Povezave so predvsem funkcionalne, Primeri ciljnih besedilnih vrst (tj. besedil, ki torej gre za medsebojno odvisnost in jih bo dijak znal tvoriti: dopolnjevanje. Spodaj je nekaj primerov povezav, druge pa so opisane - neuradna in poluradna besedila tudi pri ključnih kompetencah (sporočilo/pismo, razglednica, vabilo, vseživljenjskega učenja: voščilo, opravičilo, pritožba, dnevnik itd.) • knjižnična informacijska - predstavitev oz. opis (osebe, znanja (na primer iskanje gradiv, izkušnje, dejavnosti, dogodka, kraja, uporaba katalogov, tudi elektronskih, okolja, izdelka, prireditve itd.) uporaba različnih virov, na primer - pisni sestavek z danimi priročnikov, tudi slovarjev); (ne)besednimi iztočnicami • poklicna vzgoja (na primer. - uradna in poluradna besedila spoznavanje poklicev, orodij in (ponudba in povpraševanje, naročilo, pripomočkov, vrednotenje dela itd.); reklamacija, prošnja za zaposlitev, ponudba • okoljska vzgoja (na primer za delo, življenjepis itd.) učinkovita raba energije in naravnih virov v vsakdanjem življenju, Tematska področja, s pomočjo katerih se posledice čezmerne rabe energije in udejanjajo splošni cilji naravnih virov itd.); • vzgoja za zdravje (teme o Ker je jezik sredstvo, s katerim telesu in zdravju, zdravi prehrani, obvladujemo celotno realnost, je bolezni sodobnega časa, tveganja; poučevanje in učenje tujega jezika jezikovna znanja, na primer izražanje samodejno povezano z vsemi drugimi nasvetov in prepovedi); predmeti, zato je pri izbiri tematike ali • prometna, kemijska in druga načrtovanju pouka nujno sodelovanje z varnost (prepoznavanje in ocenjevanje učitelji različnih strokovno-teoretičnih in dejavnikov tveganja, splošne in drugih predmetov. konkretne teme); • vzgoja potrošnika (tema Učitelj načrtuje in izvaja pouk tujega jezika nakupovanje, kritično poslušanje in ob upoštevanju dijakovega jezikovnega branje reklamnih in drugih sporočil, predznanja in v okviru naslednjih tematskih izogibanje pastem potrošništva, področij: smotrna in varčna poraba denarja, 28 Osebno področje spoznavanje potrošnikovih pravic in Jaz obveznosti); [predstavitev sebe, videza, značaja, svojih • vzgoja za medije (na primer interesov in konjičkov, telo, zdravje, hrana vplivi medijev – tiska, radia, televizije, in pijača, zdravo prehranjevanje] interneta – na otroke in mladostnike, Moj dom prepoznavanje razlik med medijskimi [prostor, družina, dejavnosti, odnosi] informacijami in dejstvi, spoznavanje Moj svet možnosti manipulacij, spodbujanje [prijatelji, vzorniki, zabava, problemi, kritičnega sprejemanja informacij, odnosi, stališča in vrednote, šport, mediji, prepoznavanje različnih mnenj, glasba] utemeljitev in vrednot v okviru medijskih vsebin, izražanje in Javno področje utemeljevanje svojih mnenj in stališč; Moja šola medijske vsebine: oglaševanje in [šola, pouk, predmeti, dejavnosti, načrti, propaganda, nasilje, spolnost, idoli, poklici, vseživljenjsko učenje] stereotipi, podobe in nebesedna Moje okolje komunikacija itd.); [ulica, vas, mesto, prebivalci, • informacijsko-komunikacijska dejavnosti/storitve, živali, rastline, naravni tehnologija – IKT (razvijanje digitalnih pojavi, kakovost življenja, varovanje zmožnosti, na primer z rabo tehnologije narave in okolja] pri pouku ali domačem delu za Moja država pridobivanje informacij, učenje, [prebivalci in jeziki, moji sosedje, sporazumevanje, predstavitve itd.). geografske, kulturne in civilizacijske značilnosti, sprejemanje in razumevanje V programih strokovnih gimnazij drugačnosti, strpnost] učitelj angleščine skupaj z učitelji Sosedska/evropska/tuja država strokovnih predmetov ugotovi potrebe [prebivalci in jeziki, geografske in kulturne dijakov po jeziku stroke in vključi tudi značilnosti, pomen učenja tujega jezika] teme, ki so v skladu z njihovimi pričakovanji in potrebami. Poklicno (strokovno) področje Osnovno strokovno izrazoslovje na Konkretne povezave z drugimi posameznem strokovnem področju predmetnimi področji so mogoče na: [materiali, naprave, orodje, oprema, • vsebinski ravni (tema okoljska pripomočki in navodila, opis poklicnih vzgoja je lahko v povezavi z dejavnosti, storitev, delovnih postopkov] naravoslovjem, biologijo, geografijo Osnovna znanja s področja poslovne itd.). V tem primeru govorimo o komunikacije tematskih navezavah; Informacijsko-komunikacijska tehnologija • na ravni ciljev: cilji pouka [oprema, naprave, odgovorna raba angleščine se lahko v okviru interneta] sporazumevalnih dejavnosti načrtujejo Varovanje okolja tako, da je za uspešno izpolnitev Varnost na delovnem mestu dejavnosti/naloge potrebno, denimo, [zaščitna sredstva, nevarne snovi, prva znanje angleščine in poznavanje pomoč] določenih poglavij umetnostne vzgoje Razvoj znanosti in tehnologije na in/ali zgodovine (pri čemer ostanejo posameznih strokovnih področjih cilji opredeljeni po predmetih). [znane osebnosti, tehnološki dosežki, Različni predmeti pa lahko oblikujejo izumi] skupne učne cilje (interdisciplinarno in transdisciplinarno povezovanje): dijaki na primer samostojno, na podlagi digitalnih in knjižničnih informativnih znanj iščejo gradiva in podatke za izdelavo projektov, referatov, govornih dejavnosti ipd., povezanih z različnimi 29 predmetnimi področji, ter oblikujejo in samostojno preverjajo svoja besedila (ali drug drugemu), napisana bodisi v angleščini, slovenščini ali v katerem izmed jezikov, ki se jih učijo; • organizacijski ravni, na ravni dejavnosti (dijaki lahko sodelujejo v medpredmetnem projektu, na primer šolskem glasilu v obeh jezikih, projektu na skupno temo itd.). Povezovanje z drugimi predmeti Učinkovit pouk tujih jezikov učenje jezika nenehno povezuje s spoznavanjem lastne kulture in kulture ciljnega jezika ter različne kulturne pojave (od kulture vsakdanjega življenja do zgodovine, književnosti, likovne umetnosti, glasbe, gledališča, filma) povezuje tudi z drugimi disciplinami/vedami. Kot jezik je angleščina sredstvo dijakovega navezovanja medosebnih razmerij in besednih stikov z realnostjo v različnih družbeno kulturnih okoliščinah. V tem smislu je tesno povezana z dijakovim spoznavnim razvojem in z vsemi njegovimi stiki s predmetnim svetom, torej tudi s predmeti, ki se jih uči v šoli. Pri vsebinah, ki jih dijaki obravnavajo pri pouku angleščine, lahko zagotovimo povezanost s poukom zgodovine, geografije, umetnosti, sociologije, psihologije, filozofije, biologije z ekologijo, fizike, kemije, zdravstvene in prometne vzgoje. Tako pouk tujih jezikov tvori naravno povezavo med vsemi disciplinami in se približuje resničnim življenjskim okoliščinam, ki ne poznajo delitve na predmete. Povzetek ugotovitev Osnovna razlika med obema dokumentoma je razlika v pričakovani ravni znanja, ki jo dosegajo oz. dokazujejo kandidati ob zaključku srednjega strokovnega ali poklicno-tehniškega (SSI/PTI) izobraževanja in ob koncu gimnazijskega izobraževanja: pričakovana raven znanja tujega jezika – angleščine kot prvega tujega jezika je ob zaključku SSI/PTI B1 po SEJO, ob zaključku gimnazijskega izobraževanja pa B2. Za lažje razumevanje te razlike so v prvem delu zgornje preglednice za obe ravni navedeni opisniki (Shema za samoocenjevanje, SEJO 2011, str. 48–49). Sledi vzporedni pregled ciljev, ki so v osnovi v obeh dokumentih enako razdeljeni (branje in bralno razumevanje, poslušanje in slušno razumevanje, govorno sporočanje in sporazumevanje, pisno sporočanje in sporazumevanje), vendar pa je iz besedila razvidno, da so ti cilji na dveh (prej omenjenih) SEJO-ravneh. Med 30 cilji so tudi nekatere vsebinske razlike: v Katalogu znanja (2011) so navedeni cilji, ki od dijaka zahtevajo razvijanje t. i. jezika stroke – razvijanje sporazumevalne zmožnosti v tujem jeziku na njegovem poklicnem oz. strokovnem področju. V Učnem načrtu (2008) tovrstnih ciljev ni – dijaki v gimnazijskem programu razvijajo sporazumevalno zmožnost v tujem jeziku samo na področju splošnega jezika, izjema so le programi strokovnih gimnazij (gl. zgornjo preglednico, razdelek Vsebina). V Učnem načrtu so navedeni tudi cilji, ki se navezujejo na pouk književnosti, ter cilji s področja posredovanja. Tovrstnih ciljev Katalog znanja ne pozna. Področje medkulturnosti je v Katalogu znanja le omenjeno, Učni načrt pa tovrstnim ciljem posveča nekoliko več pozornosti. Tudi zapisa ciljev sta nekoliko drugačna: Katalog znanja deli cilje na tvorjenje in recepcijo, Učni načrt pa na štiri zmožnosti. V poglavju Vsebine poleg vsebin Katalog znanja navaja tudi besedilne vrste, Učni načrt pa le tematska področja. Katalog znanja tako tudi v tem poglavju kot že prej pri ciljih vsebuje tematiko s poklicno- strokovnega področja (t. i. jezik stroke), Učni načrt za gimnazijske programe pa navaja le splošna tematska področja, posebej pa omenja strokovne gimnazije, kjer se v pouk tujega jezika angleščine vključujejo tudi besedila s strokovnega področja glede na usmeritev strokovne gimnazije. Učni načrt navaja tudi primere med- in nadpredmetnih tem. 31 NEMŠČINA Preglednica 11: Primerjava UN za gimnazije (modul za prvi tuji jezik) in KZ – prvi tuji jezik za srednje strokovno izobraževanje UN (2008) – modul UN (2008) – modul za KZ TJ1 (2011) KZ TJ1 (2011) za TJ1 TJ2 SSI, PTI SPI B2 B1 B1 A2 Slušno razumevanje Slušno razumevanje B1 SLUŠNO SLUŠNO B2 (UN) (UN) RAZUMEVANJE – RAZUMEVANJE – Dijak razume daljše Dijak razume globalno POSLUŠANJE (B1): POSLUŠANJE (A2): govorjenje in sporočilo govorjenega Dijak: Dijak: predavanja in je besedila, ki se nanaša na - razume in sledi glavnim - razume glavne sposoben slediti celo njegovo življenje v šoli bolj zahtevnim in prostem času. Če je informacijam v sporočilih, informacije v sporočilih, pogovorom, pod govor razmeroma kot so vremenska napoved, kot so vremenska pogojem, da je tema počasen in razločen, obvestila, nasvet, radijske napoved, obvestila, dovolj splošna. razume tudi glavne misli oz. TV-novice in poročila nasvet, kratek pogovor o Razume večino radijskih in televizijskih na splošno vsakdanjo temo, pogosti vsakodnevni televizijskih poročil in oddaj, ki se ukvarjajo s kratek pogovor o pogosti temi, sporočilo na oddaj o aktualnih sodobnimi problemi in zadevah. Razume temami, ki zanimajo vsakodnevni temi, avtomatskih odzivnikih; večino filmov v mladostnike. diskusija/predavanje na - sledi preprostim standardnem jeziku. vsakdanjo temo ali temo z navodilom in obvestilom, če so njegovega poklicnega področja, sporočilo na izgovorjena jasno in počasi. avtomatskih odzivnikih ipd.; - razume preproste tehnične opise in navodila; - razume navodila in obvestila ter jim sledi, če so izgovorjena jasno in s standardno hitrostjo. Bralno razumevanje Bralno razumevanje B1 RAZUMEVANJE RAZUMEVANJE B2 (UN) (UN) BESEDILA – UPORABA BESEDILA - Dijak razume članke Dijak razume besedila, VIROV (B1) UPORABA VIROV in poročila, v katerih katerih jezik je pretežno Pri branju besedil z znano (A2) pisci zastopajo vsakdanji ali povezan z določena stališča ali življenjem mladostnika. tematiko dijak: Dijak pri branju besedil - razbere ključno misel ali poglede. Razume Razume opise dogodkov, z znano tematiko: krajša literarna občutij in želja. ključne besede/pojme; - razbere ključno misel besedila. - razume potek dogodkov, ali ključne izražena čustva in stališča v besede/pojme; besedilu; - poišče želeno - poišče/najde želeno informacijo; informacijo; - ustrezno uporabi - ustrezno uporabi nebesedna ponazorila; nebesedna ponazorila; - v slovarju poišče - zna uporabljati (e-)slovar ustrezni izraz - poišče ustrezni izraz (sopomenko, (sopomenko, 32 protipomenko, protipomenko, nadpomenko); nadpomenko). - razume krajša/preprosta strokovna besedila. Govorno Govorno SLUŠNO SLUŠNO sporazumevanje B2 sporazumevanje B1 RAZUMEVANJE - RAZUMEVANJE - (UN) (UN) SODELOVANJE V SODELOVANJE V Dijak se znajde v večini POGOVORU (B1): POGOVORU (A2): Dijak se zna precej tekoče in situacij, ki se pogosto Dijak: Dijak: spontano izražati v pojavljajo na potovanju po državi, kjer govorijo - razbere temo pogovora in - razbere temo pogovora tujem jeziku, tako da ta jezik. Zna se – tudi se odziva s tvorjenjem in se odziva s se sporazumeva brez nepripravljen – vključiti povedi ali preprostega tvorjenjem povedi ali večjih težav. Lahko se v pogovor, povezan s vključi v besedila; preprostega besedila; razprave o splošnimi temami, splošnih temah in z - upošteva okoliščine pri - si izmenja informacije temami, ki ga osebno ter sporoči svoje utemeljitvami vsakodnevnih opravilih, si zanimajo, ali takimi, ki zagovarja svoje se tičejo vsakdanjega izmenja informacije ter potrebe; stališče. življenja (npr. družine, sporoči svoje potrebe; pozorno posluša hobijev, dela, potovanj - pozorno posluša sogovorca in v primeru in aktualnih dogodkov). nerazumevanja sprašuje sogovorca in v primeru nerazumevanja sprašuje po po dodatnih pojasnilih. dodatnih pojasnilih; - začne, vzdržuje in zaključi pogovor na njemu znano temo in pri tem uporablja ustrezne sporazumevalne vzorce; - zazna in reagira na različna čustvena stanja sogovorca; - izrazi svoja čustva, potrebe, stališča; - z nizanjem povedi povzame govorjeno ali pisano besedilo; - parafrazira. Govorno sporočanje Govorno sporočanje B1 SPOROČILNOST - SPOROČILNOST - B2 (UN) PREDSTAVITEV (govorni PREDSTAVITEV Dijak zna jasno in Dijak zna tvoriti preproste nastop) (B1) (govorni nastop) (A2) natančno opisati povedi iz besednih zvez, s Dijak: Dijak: mnogo stvari s katerimi lahko opiše svoje - opiše lastno izkušnjo, področij, ki ga izkušnje in dogodke, - preprosto opiše lastno zanimajo. Razložiti sanje, želje in ambicije. dogodek ali dejavnost, izkušnjo, dogodek ali zna svoj pogled na Na kratko zna razložiti postopek ali napravo; dejavnost; določen problem in svoje poglede in načrte. - pripravi govorni nastop - pripravi govorni podati prednosti in Zna pripovedovati zgodbo (razišče temo, uporabi nastop (razišče temo, pomanjkljivosti ali obnoviti vsebino knjige in navede vire, uporabi uporabi in navede vire, različnih možnosti. oziroma filma in opisati uporabi podporna svoje odzive. podporna sredstva); sredstva); 33 - predstavi osnovne - predstavi osnovne informacije o znani informacije o zelo znani temi z jezikovnimi in temi z enostavnimi nejezikovnimi sredstvi. jezikovnimi sredstvi in s pomočjo opornih točk. Pisno sporočanje B2 Pisno sporočanje B1 SPOROČILNOST - SPOROČILNOST - (UN) (UN) PISANJE BESEDIL (B1) PISANJE BESEDIL Dijak zna pisati jasna Dijak: (A2) in natančna besedila v Dijak zna pisati - dopolnjuje, preoblikuje, Dijak: zvezi s številnimi preprosta, povezana povzema in tvori temami in vprašanji, ki - dopolnjuje/preoblikuje besedila v zvezi s besedilo s koherentno in tvori preprosto ga zanimajo. Pisati zna splošnimi temami ali zgradbo in jasnim eseje ali poročila, v temami s področja sporočilom ter v besedilo z znano katerih mora podati osebnega zanimanja. ustrezni obliki; tematiko s pomočjo informacije ali Pisati zna osebna pisma - pri pisanju uporablja in slovarja ali drugih virov, zagovarjati oziroma in v njih opisati izkušnje navaja vire ter zna z osnovno zgradbo in zavračati določena in vtise. uporabiti (e-)slovar; jasnim sporočilom; stališča. - z nizanjem povedi (na - z nizanjem povedi (na Pisati zna pisma, v ravni odstavka in ravni odstavka) opiše katerih mora poudariti sestavka) opiše pomen določenih izkušnjo, dogodek, izkušnjo, dogodek, dogodkov in izkušenj. osebo ali predmet. osebo ali predmet. Povzetek ugotovitev Učni načrt za nemščino na gimnazijah velja za vse tri vrste gimnazijskega izobraževanja (za splošno, klasično in strokovno gimnazijo) ima enako osnovo kot vsi učni načrti za tuje jezike v gimnazijskem izobraževanju, in sicer module poučevanja tujih jezikov in pričakovane ravni znanja (UN Nemščina, 2008, str. 6). To pomeni, da učni načrt za nemščino velja za prvi tuji jezik, drugi tuji jezik ali tretji tuji jezik. Odvisno od statusa predmeta se nemščina na gimnazijah poučuje v sedmih različnih modulih. Moduli so oštevilčeni, opremljeni s številom ur pouka in pričakovano ravnjo znanja ob koncu gimnazije, kar prikazuje spodnja preglednica 12 (UN Nemščina, 2008, str. 6). 34 Preglednica 12: Moduli poučevanja tujih jezikov v gimnazijskem programu in pričakovane ravni znanja Operativno-procesni cilji so v učnem načrtu predstavljeni po modulih, razvrščeni po delnih sporazumevalnih zmožnostih – slušno in bralno razumevanje, govorno in pisno sporazumevanje ter govorno in pisno sporočanje – ter sporazumevalnih in učnih strategijah. Osnova je opis sporazumevalne zmožnosti v SEJO. Operativnim ciljem sta dodana še opisnik za digitalno zmožnost (takrat uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije) ter opisnik za medkulturno zmožnost. Standardi znanja izhajajo iz lestvice SEJO in so opredeljeni za vsak modul posebej (UN, 2008, str. 19–21). V učnem načrtu je za prvi tuji jezik ob koncu gimnazijskega izobraževanja predvidena dosežena raven B2, za drugi tuji jezik (začetna raven ob vstopu v gimnazijo) pa B1 oz. B1–B2. Pričakovana raven je opisana za pet delnih zmožnosti sporazumevanja v tujem jeziku: slušno razumevanje, bralno razumevanje, govorno sporazumevanje, govorno sporočanje in pisno sporočanje (UN, 2008, str. 23–25). Posebnost učnega načrta za gimnazije sta v primerjavi s katalogom znanja podrobno opisani specifična jezikovna (slovnična) zmožnost (UN, 2008, str. 13–16) in literarna zmožnost (UN, 2008, str. 17–19). Katalog znanja za prvi tuji jezik je v primerjavi z učnim načrtom za nemščino na gimnazijah določen za dva tuja jezika (angleščino ali nemščino) ter za tri vrste srednješolskih izobraževalnih programov: za triletno srednje poklicno izobraževanje (SPI) za 164 ur, za štiriletno srednje strokovno izobraževanje za 417 ur ter za dvoletno poklicno-tehniško izobraževanje za 276 ur (skupaj z 164 urami iz SSI skupaj znese 440 ur). V katalogu znanja za tuji jezik v SPI, SSI in PTI sta določeni dve izhodni ravni znanja, ki tako kot v gimnazijskem učnem načrtu izhajata iz lestvice SEJO. Ena raven znanja je določena ob koncu SSI in PTI – to je B1 (KZ, 2011, str. 19–20), druga raven ob koncu SPI (triletni izobraževalni program) – to je A2 (KZ, 2011, str. 17–18). Standardi znanja so opisani po delnih zmožnostih sporazumevanja v tujem jeziku – podobno kot v gimnazijskem učnem načrtu – le da so opisniki prirejeni za poklicno oz. strokovno izobraževanje. Opisnikom standardov so poleg sporazumevalnih delnih zmožnosti dodane strategije poslušanja, branja, pogovarjanja in pisanja, priporočene izhodiščne in ciljne besedilne vrste. Posebnost kataloga znanja za tuji jezik v primerjavi z učnim načrtom za gimnazije so poleg splošnih tem (osebno področje, javno področje) navedene teme s poklicnega oz. strokovnega področja, ki so: osnovno 35 strokovno izrazoslovje na posameznem strokovnem področju [materiali, naprave, orodje, oprema, pripomočki in navodila, opis poklicnih dejavnosti, storitev, delovnih postopkov], osnovna znanja s področja poslovne komunikacije, informacijsko-komunikacijska tehnologija, [oprema, naprave, odgovorna raba interneta], varovanje okolja, varnost na delovnem mestu [zaščitna sredstva, nevarne snovi, prva pomoč] ter razvoj znanosti in tehnologije na posameznih strokovnih področjih [znane osebnosti, tehnološki dosežki, izumi]. Posebno poglavje je namenjeno pouku jezika stroke. Število ur pouka je v obeh primerjanih štiriletnih programih skorajda enako in velja za maturitetni standard. V gimnazijskem programu je predpisanih 420 ur, v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju pa 417 ur pouka za prvi tuji jezik. Predmet je tako v gimnazijskem kot tudi srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju obvezni predmet. Dijaki se kot prvi tuji jezik učijo angleščino ali nemščino, odvisno od tega, kateri jezik so kot prvi tuji jezik imeli v osnovni šoli. Primerjava med obsegom pouka in pričakovano ravnjo znanja v obeh primerjanih dokumentih pokaže razliko. Tako je v gimnazijskem programu po 420 urah (in predhodnih 656 urah v osnovni šoli3) pri prvem tujem jeziku predvidena raven B2, v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju pa po 417 urah raven B1. To pomeni, da je pri enakem obsegu ur v gimnazijskem programu predvidena za eno stopnjo višja raven kot v SSI in PTI. Zaradi dejstva, da si dijaki pri splošni maturi za predmet nemščina (in tudi vse preostale tuje jezike) lahko izbirajo zahtevnostno raven (osnovno ali višjo raven), se dejansko lahki zgodi, da dijak gimnazijskega programa prvi tuji jezik (obvezni maturitetni predmet) na maturi opravlja na nižji ravni, kot je predvidena v učnem načrtu. Maturitetni izpit iz nemščine je na osnovni ravni umerjen na raven B1, na višji ravni pa na B2 (Zaključno poročilo, RIC, 2017), kar je pričakovani standard za prvi tuji jezik v gimnazijskem programu. Položaj je lahko tudi obraten. Dijak, ki ima nemščino kot drugi tuji jezik, za katerega se v učnem načrtu pričakuje raven med B1 in B2, lahko maturitetni izpit iz nemščine (kot izbirni maturitetni predmet) opravlja na višji zahtevnostni ravni in doseže raven B2. 3 S spremembo Zakona o osnovni šoli leta 2013 se je pouk prvega tujega jezika začel dve leti prej, in sicer namesto v 4. v 2. razredu. Tako se je celotni obseg pouka prvega tujega jezika v osnovni šoli povečal za 140 ur, kar od 2. do 9. razreda skupaj znaša 796 ur. 36 PRIMERJALNA ANALIZA PREDMETNIH IZPITNIH KATALOGOV ZA SPLOŠNO MATURO IN POKLICNO MATURO SLOVENŠČINA Preglednica 13: Primerjava PIK SM in PIK PM PIK PIK SM SLO Katalog je določil Strokovni svet PIK PM SLO Katalog je določil Strokovni svet SLO Republike Slovenije za splošno izobraževanje na Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 184. seji 1. 6. 2017 in se uporablja od 170. seji 21. 5. 2015 in se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2019. spomladanskega izpitnega roka 2017. Vloga, SM preverja dosežene standarde znanja ob Poklicna matura kot izpit z dvojno kvalifikacijo: namen zaključku gimnazije in so pomembni za študij na 1. Posameznik si s poklicno maturo pridobi srednjo univerzi: strokovno izobrazbo, ki mu omogoča kvalificirano 1. SM kot končni izpit za pridobitev srednje zaposlitev. izobrazbe – z opravljeno splošno maturo kandidati 2. S poklicno maturo se je mogoče vpisati v dokazujejo, da so dosegli standarde znanja, ki so študijske programe višjega in visokega strokovnega določeni s cilji gimnazijskega programa in izobraževanja. pridobijo srednjo izobrazbo. Za vpis v posamezni univerzitetni študij mora 2.SM kot preizkus usposobljenosti kandidatov za kandidat po poklicni maturi uspešno opraviti še univerzitetni študij – z opravljeno splošno maturo izpit iz posameznega predmeta splošne mature. kandidati izkažejo splošno usposobljenost za Nekateri univerzitetni študijski programi ne kateri koli univerzitetni študij. omogočajo vpisa z dodatnim predmetom – tega kot Posebna nadarjenost in psihofizične sposobnosti pogoj za vpis v univerzitetni program določajo se pri splošni maturi ne ocenjujejo, lahko pa jih fakultete samostojno. preverja univerza sama. Splošna matura je izpit za dokončanje gimnazije in nadaljevanje študija na univerzi. Zato je hkrati končni in nadaljevalni izpit, ki ureja prehod med gimnazijo in univerzo tako, kakor je večinoma uveljavljeno v šolstvu evropskih držav. Splošni 2.1 Ugotoviti zrelost posameznega kandidata – Ugotoviti raven kandidatovega ustnega in cilji z zunanjim in notranjim preverjanjem pisnega sporazumevanja glede na zmožnosti in znanja, zajetih v tem ustreznost, razumljivost, pravilnost in katalogu oziroma v tu navedenih splošnih učinkovitost; in delnih ciljih; – ugotoviti raven kandidatove zavesti o jeziku, 2.2 narodu in državi; v skladu s cilji pouka kandidate dodatno spodbujati (med pripravami na splošno – ugotoviti raven kandidatove kulture dialoga; maturo) k doseganju ravni jezikovnega in književnega znanja ter razvijanju – ugotoviti raven kandidatove zmožnosti zmožnosti, potrebnih za uspešen študij na interpretiranja umetnostnih besedil; univerzi, ter jim omogočiti orientacijo za študij; – vplivati na kakovost pouka slovenščine v 2.3 zagotavljati standard srednješolske srednjih šolah. jezikovne in književne kulture ter znanja in zmožnosti, določenih s katalogom za splošno maturo iz slovenščine; - na podlagi povratnih podatkov vplivati na kakovost pouka na srednjih šolah. 37 Shema Izpitno Dele Način Izpitno Č Delež Način izpita gradivo Ča ž ocenjeva gradivo as ocenjevanja (v celoti s nja (IP1, IP2 pripravi in rešitve DPK) pripravi DPK) Šolski 120 50 % eksterni Razčlemb 6 30 % delno Izpitna esej min Izpitna a 0 eksterni pola 1 (razpravlj pola 1 neumetno m alni ali stnega in razlagalni besedila esej) – (700 besed) Razčlemb 90 30 % Interpreta 6 30 % delno Izpitna a min eksterni Izpitna cija 0 eksterni pola 2 izhodiščn pola 2 poljubneg m ega a in besedila (odlomka ) umetnost nega besedila – (400 besed) 3 20 20 % interni Glasno 2 40 % interni Ustni vprašanja min Ustni branje 0 izpit iz izpit umetnost m književno nega in sti in besedila jezika ob Vodena literarnem interpreta /polliterar cija nem ali prebraneg kratkem a besedila neumetno Strukturir stnem ana besedilu jezikovna naloga ob krajšem NB 38 Cilji - Zmožnost razpravljanja o – Zmožnost razumevanja prebranega posame Izpitna književnosti, tj. Izpitna neumetnostnega besedila in znih pola 1 problemskega, pola 1 okoliščin njegovega nastanka; delov raziskovalnega in – zmožnost jezikovne, slogovne in izpita ustvarjalnega branja metajezikovne razčlembe književnih besedil, njihovega neumetnostnega besedila ter primerjanja, vrednotenja in zmožnost prepoznavanja prvin uvrščanja v kontekst; nebesednega sporazumevanja in – zmožnost interpretacije določanja njihove vloge; književnih besedil, in sicer – zmožnost vrednotenja učinkovitosti, tako, da izraža svoje ustreznosti, razumljivosti, doživljanje, razumevanje, oblikovanosti in jezikovne aktualizacijo in vrednotenje pravilnosti neumetnostnega besedila besedil. in zmožnost utemeljevanja svojega mnenja; – - zmožnost tvorjenja krajšega neumetnostnega besedila dane besedilne vrste. Izpitna – Prepoznavanje okoliščin Izpitna – Zmožnost interpretacije pola 2 nastanka izhodiščnega besedila, pola 2 (doživljanja, razumevanja in namena njegovega tvorca in vrednotenja) umetnostnega teme izhodiščnega besedila ter besedila, in sicer tako, da razumevanje njegove vsebine; uporablja tudi literarnoteoretično – zmožnost poimenovalne, znanje; skladenjske, pravorečne, – zmožnost tvorjenja besedila ob pravopisne, slogovne in predloženem umetnostnem metajezikovne razčlembe besedilu. izhodiščnega besedila; – zmožnost prepoznavanja in vrednotenja prvin nebesednega sporazumevanja; – zmožnost vrednotenja učinkovitosti, ustreznosti, razumljivosti in jezikovne pravilnosti izhodiščnega besedila oz. njegovih delov ter zmožnost utemeljevanja svojega mnenja; – poznavanje ustreznega strokovnega izrazja; – zmožnost tvorjenja krajšega enogovornega/dvogovornega neumetnostnega besedila. Ustni – Zmožnost smiselnega in Ustni – Zmožnost govornega izražanja v izpit estetskega branja; izpit knjižnem jeziku in ustrezna kultura dialoga; – zmožnost govornega izražanja v – zmožnost smiselnega in estetskega knjižnem jeziku in ustrezna branja; kultura dvogovora; – zmožnost interpretacije (doživljanja, razumevanja, vrednotenja) umetnostnega – uporabno besedila, in sicer tako, da pri tem uporablja literarnozgodovinsko in tudi literarnoteoretično in literarnoteoretično znanje ob literarnozgodovinsko znanje; razlagi predloženega – zmožnost opazovanja, razčlenjevanja literarnega besedila oziroma in argumentiranega vrednotenja odlomka ter pregledno krajšega neumetnostnega besedila; 39 literarnozgodovinsko znanje – razumevanje vloge slovenskega po veljavnem katalogu jezika kot temeljne prvine oziroma pregledno znanje, državljanske, osebne in razumevanje ter zmožnost narodnostne identitete ter kritičnega razmisleka o vlogi razumevanje položaja in položaju slovenskega jezika slovenskega jezika v zamejstvu v preteklosti in sedanjosti. in izseljenstvu. Vprašanja pripravi DPK. Vprašanja pripravi šolska MK. Tipi Navedeni so tipi nalog zaprtega, polodprtega in Navedeni so tipi nalog zaprtega, polodprtega in nalog odprtega tipa. odprtega tipa. Deleži taksonomskih stopenj so navedeni za vsako izpitno Deleži taksonomskih stopenj so navedeni. polo posebej. Vredno Navedena so merila za celostno in analitično Navedeno, da je vsaka naloga v prvi izpitni poli tenje/ ocenjevanje IP1, za IP2 je navedeno, da se ovrednotena z določenim številom točk glede na merila ocenjuje v skladu z rešitvami in navodili za vsebinsko in spoznavno zahtevnost. Za IP2 so točkovanje, ki jih pripravi DPK. navedeni elementi za interpretacijo po Ustni izpit se oceni na podlagi opisnikov oz. taksonomskih stopnjah in se vrednotijo po kriterijev, ki jih pripravi DPK SM za navedenih postavkah. slovenščino. Izpitne Izpitna pola 1 PIK: Str. 17 Jezik (ustni in pisni del) PIK: Str. 10–12 vsebine Izpitna pola 2 PIK: Str. 18–20 Književnost (ustni in PIK: Str. 13–18 pisni del) Izpitne Navedeni so vsi temeljni Naveden je izbor vsebine pojmi iz literarne vede in literarnozgodovinskih obvezna besedila iz učnega sklopov in Ustni izpit načrta. pripadajočih besedil skupaj s pojmi in prvinami za interpretacijo iz kataloga znanja. DPK SM za slovenščino razpiše za zaključni Kandidat vodeno ali samostojno letnik tematski sklop iz književnosti, deloma v interpretira NEZNANO umetnostno okviru učnega načrta, deloma pa dopolnjen s besedilo (odlomek), npr.: zvrst, temo, še neobravnavanimi besedili. Predpisani motiv, idejo, književno osebo, književno tematski sklop iz književnosti je podlaga za dogajanje, književni prostor, književni razpravljalni in razlagalni/interpretativni čas. šolski esej. Tematski sklop se za zaključni letnik objavi pred začetkom šolskega leta, in sicer v skladu s Koledarjem splošne mature, na spletni strani Državnega izpitnega centra (www.ric.si). Pisanje šolskega eseja o književnih besedilih izbranega tematskega sklopa je zajeto v Izpitni poli 1 – Šolski esej. Povzetek ugotovitev Izpit iz slovenščine na splošni maturi se od izpita iz slovenščine na poklicni maturi razlikuje predvsem po obsegu (ciljih in vsebinah), trajanju, deležih posameznih delov pri oceni in načinu ocenjevanja. Oba izpita sta sestavljena iz pisnega in ustnega dela. Pisni del na SM sestavljata IP1: šolski esej (razpravljalni ali razlagalni) in IP2: razčlemba izhodiščnega besedila. Na PM je IP1 razčlemba neumetnostnega besedila, 40 ki se od IP2 na SM razlikuje po trajanju, obsegu, kompleksnosti in zahtevnosti izhodiščnega besedila kakor tudi po številu nalog v razčlembi in razporeditvi nalog po težavnosti ter glede na pokritost ciljev oziroma vrsto razčlembe. Še večja je razlika med šolskim esejem (IP1 na SM) in vodeno ali samostojno interpretacijo na PM (IP2). Tudi tu je razlika v trajanju, obsegu kakor tudi po težavnosti in glede taksonomskih ravni. Najbolj očitna in bistvena razlika pa je v tem, da poklicna matura preverja zmožnost samostojnega literarnega branja (razumevanja, interpretiranja, vrednotenja itd.) neznanega besedila, ki je po zahtevnosti prilagojeno programu SSI, v vodeni ali samostojni interpretaciji pa poleg znanja in razumevanja (opredelitev umetnostnega besedila glede na književno zvrst/vrsto, povzetek umetnostnega besedila), njegove razčlembe in razlage (npr. teme, motivov, književnih oseb, književnega dogajanja, prostora, časa itd.) ter predstavitve dejstev in stališč meri tudi utemeljevanje (s primeri iz besedila, drugih književnih besedil ali iz življenja) ter zmožnost sinteze in vrednotenja (npr. presoja problema oziroma prvin na splošno). Tako zajema tudi višje taksonomske ravni. Splošna matura na drugi strani ob predpisanem tematskem sklopu (v zadnjih letih dveh romanih ali dramskih besedilih) preverja zmožnost razpravljanja o književnosti (tj. problemskega, raziskovalnega in ustvarjalnega branja književnih besedil, njihovega primerjanja, vrednotenja in uvrščanja v kontekst) in zmožnost interpretacije književnih besedil (doživljanje, razumevanje, aktualizacijo in vrednotenje besedil) na ustreznih taksonomskih ravneh, pri čemer velja opozoriti na vprašanje, ali so te dejavnosti dosežek dijakov ali reprodukcija že opravljenih izsledkov analize nekoga drugega – v tem primeru ostajamo pri priklicu podatkov na ravni poznavanja in prepoznavanja. 41 MATEMATIKA Primerjava strukture izpitnih katalogov Preglednica 14: Primerjava vsebin v PIK SM in PIK PM na temelju kazala PIK SM PIK PM Ugotovitev (naslovi v kazalu) (naslovi v kazalu) Uvod Uvod Vsebina obeh poglavij je primerljiva. Izpitni cilji Izpitni cilji Vsebina obeh poglavij je primerljiva. Zgradba in Zgradba in Obe poglavji navajata Shemo izpita ter Tipe nalog in ocenjevanje izpita vrednotenje izpita ocenjevanje/Vrste nalog in vrednotenje. Ob tem so v PIK SM dodani še Deleži taksonomskih stopenj, česar v PIK PM ni. Izpitne vsebine in Izpitne vsebine Vsebina obeh poglavij je primerljiva. cilji (V PIK PM so v tem poglavju poleg vsebin navedeni tudi cilji kot v PIK SM, čeprav to v naslovu poglavja ni posebej zapisano). V PIK SM so posebej označeni vsebine in cilji za višjo raven. Primeri nalog za Primeri nalog za pisni izpit v PIK PM niso navedeni v pisni izpit posebnem poglavju, ampak v podpoglavju 6.3 poglavja Dodatki. V PIK PM so primeri nalog z rešitvami navedeni po posameznih vsebinah (30 nalog za 7 vsebin). V PIK SM sta navedeni 2 nalogi z rešitvami. Ustni izpit Ustni izpit v PIK PM ni samostojno poglavje, ampak je podpoglavje 6.5 poglavja Dodatki. V PIK SM so v tem poglavju navedeni: ● 2 primera izpitnih listkov (osnovna, višja raven) ● Primeri ustnih vprašanja V PIK PM sta v tem poglavju navedena 2 vzorca izpitnih listkov za ustni izpit. Kandidati s Prilagoditve za Vsebina obeh poglavij je primerljiva. posebnimi potrebami kandidate s posebnimi potrebami Literatura Literatura Vsebina obeh poglavij je primerljiva. Dodatek Dodatki V PIK SM so v tem poglavju navedene Matematične oznake in Formule, priložene izpitni poli. V PIK SM so poleg Matematičnih oznak in Formul, priložene izpitni poli v tem poglavju še Zgledi izpitnih nalog, Navodila za ocenjevanje nalog pisnega izpita in Ustni izpit. 42 Primerjava pisnega izpita na splošni maturi (SM) in poklicni maturi (PM) na osnovi PIK SM in PIK PM Preglednica 15: Primerjava pisnega izpita na SM in PM SM PM OR: 120 minut Čas trajanja izpita 120 minut VR: 180 minut OR: 12 kratkih nalog VR: 12 kratkih nalog in 4 strukturirane 1. del: 11 krajših nalog Število nalog naloge (prvi dve sta obvezni, med 2. del: 3 sestavljene naloge (od katerih preostalima dvema kandidat izbere in kandidat izbere in reši 2) rešuje eno nalogo) OR: vsaka naloga 5 do 8 točk 1. del: 7 nalog je ovrednotenih s 4 točkami, 2 nalogi s 5 točkami in 2 VR: vsaka naloga 5 do 8 točk za kratke Točkovanje nalogi s 6 točkami. naloge, vsaka naloga 10 do 20 točk za 2. del: vsaka naloga je ovrednotena z strukturirane naloge 10 točkami. Dovoljeni nalivno pero ali kemični svinčnik, nalivno pero ali kemični svinčnik, pripomočki svinčnik, radirka, računalo in svinčnik, radirka, računalo in geometrijsko orodje geometrijsko orodje Deleži Niso opredeljeni. Opredeljeni so posebej za OR in posebej taksonomskih za VR. stopenj Primerjava ustnega izpita na SM in PM Preglednica 16: Primerjava ustnega izpita na SM in PM SM PM OR: 3 kratka vprašanja (praviloma dopolnjena z nalogo) 1 situacija iz stroke ali vsakdanjega življenja in 3 teoretična vprašanja, ki Tip naloge VR: 3 kratka vprašanja (praviloma izhajajo iz te situacije oziroma se dopolnjena z nalogo), pri čemer sta 1 ali nanjo smiselno navezujejo 2 vprašanji označeni s puščico OR: vsako vprašanje 4 točke Celotna situacija skupaj z vprašanji 30 točk, od tega vsaj 10 točk skupaj za Točkovanje situacijo, za povezovanje teoretičnih VR: vsako vprašanje 4 točke vprašanj s situacijo in za ustrezno uporabo tehnoloških pripomočkov. Dovoljeni Nalivno pero ali kemični svinčnik, pripomočki svinčnik, radirka, geometrijsko orodje in tehnološki pripomoček (grafično žepno računalo ali računalnik z geometrijsko orodje ustrezno programsko opremo), s katerim se je kandidat seznanil pri pouku matematike in ki ga je odobril aktiv učiteljev matematike na šoli. 43 Deleži Niso opredeljeni. Opredeljeni so posebej za OR in posebej taksonomskih za VR. stopenj Ugotovitve Struktura in vsebina PIK SM in PIK PM sta zelo podobni. Razlikujeta se v manjšem deležu, in sicer: ● V PIK SM so določeni deležni taksonomskih stopenj nalog na pisnem in ustnem izpitu, v PIK PM pa ne. ● V PIK SM je naveden seznam primerov ustnih izpitnih vprašanj po posameznih vsebinah (skupaj 199 vprašanj), v PIK PM niso navedena ustna vprašanja. ● V PIK PM je poglavje Navodila za ocenjevanje nalog pisnega izpita nadgrajeno s podrobnimi splošnimi navodili za ocenjevalce in kandidate. Primerjava pisnega izpita na SM in PM pokaže, da: ● pisni izpit na SM poteka na dveh zahtevnostnih ravneh, na PM pa na eni zahtevnostni ravni za vse kandidate. Na SM na OR kandidati pišejo izpitno polo 1 in je ta enaka kot izpitna pola 1 na VR, poleg tega pa kandidati na VR pišejo še izpitno polo 2; ● je delež ocene pisnega izpita na SM je 80 %, na PM pa 70 %; ● na OR kandidati nimajo možnosti izbire med nalogami, na VR lahko izbirajo eno od dveh nalog na Izpitni poli 2, na PM lahko vsi kandidati izbirajo 2 od 3 nalog v 2. delu; ● so dovoljeni pripomočki na SM in PM enaki, poenotena je tudi opredelitev računala; ● so taksonomske ravni nalog na SM opredeljene s PIK, na PM pa ne. Primerjava ustnega izpita na SM in PM pokaže: ● Ustni izpit na SM poteka enako – kandidati odgovarjajo na tri kratka vprašanja (praviloma dopolnjena z nalogo), na PM pa kandidati odgovarjajo na 1 situacijo iz stroke ali vsakdanjega življenja in 3 teoretična vprašanja, ki izhajajo iz te situacije oziroma se nanjo smiselno navezujejo. ● Točkovanje odgovorov na SM je 4 točke za vsako vprašanje, na PM pa je celotna situacija skupaj z vprašanji ovrednotena s 30 točkami, od tega vsaj 10 točk skupaj za situacijo, za povezovanje teoretičnih vprašanj s situacijo in za ustrezno uporabo tehnoloških pripomočkov. ● Dovoljeni pripomočki se razlikujejo v tem, da je na SM dovoljeno geometrijsko orodje, na PM pa poleg tega in pisal še tehnološki pripomoček (grafično žepno računalo ali računalnik z ustrezno programsko opremo), s katerim se je kandidat seznanil pri pouku matematike in ki ga je odobril aktiv učiteljev matematike na šoli. Povzetek ugotovitev Za namen primerjalne analize so bili uporabljeni naslednji dokumenti: ● Učni načrt Matematika, Gimnazija, Splošna, klasična in strokovna gimnazija, obvezni predmet in matura, 560 ur, ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 110. seji 14. 2. 2008 (UN); ● Katalog znanja, Matematika, Srednje strokovno izobraževanje (SSI), 383 ur do 408 ur, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 99. seji dne 15. 2. 2007 (KZ); ● Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – Matematika, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 184. seji dne 1. 6. 2017 (PIK SM); ● Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo – Matematika, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 182. seji dne 16. 2. 2017 (PIK PM). 44 Primerjava UN in KZ pokaže, da sta v UN vključena dva tematska sklopa Množice in Integralski račun, ki ju KZ ne vključuje. V KZ so Kompleksna števila, Vektorji, Krivulje II. reda, Krožne funkcije in trigonometrijske enačbe izbirni tematski sklopi. Izbirne sklope učitelj izbira glede na potrebe SSI-programa. Globina obravnave vsebin v obveznih in izbirnih tematskih sklopih je odvisna od potreb v posameznem SSI-programu. Navedeni seznam ciljev in vsebin iz UN, ki presega KZ, je okviren in orientacijski. Razvidno je, da je veliko ciljev in vsebin iz posebnih znanj. Pogosto gre za nadgradnjo in poglabljanje obstoječih znanj. Primerjava KZ in PIK PM pokaže, da je KZ po vsebinah in ciljih obsežnejši kot PIK. V PIK niso vključene vsebine izbirnih tematskih sklopov iz KZ: Kompleksna števila, Krivulje II. reda, Vektorji, Krožne funkcije in trigonometrijske enačbe. V PIK niso vključene vsebine obveznega sklopa Osnove logike. Primerjava ciljev in vsebin v preostalih tematskih sklopih pokaže grobo ujemanje, pri čemer je treba poudariti, da je globina obravnave vsebin v obveznih in izbirnih tematskih sklopih odvisna tudi od potreb v posameznem SSI-programu. Primerjava PIK SM in UN pokaže, da so v PIK SM iz matematike vsebinski sklopi, izpitne vsebine in cilji povzeti po veljavnem učnem načrtu za matematiko. Osnovna raven mature zajema vse cilje in vsebine splošnega znanja iz UN za matematiko. Na višji ravni (pisni in ustni del izpita) se preverja splošno in posebno znanje. Znanje iz izbirnih vsebin učnega načrta se pri maturi ne preverja. PIK SM za matematiko ne širi ciljev in vsebin iz UN za matematiko. Primerjava PIK SM in PIK PM pokaže, da sta struktura in vsebina PIK SM in PIK PM zelo podobni. Opažene so le manjše razlike, in sicer: ● v PIK SM so določeni deležni taksonomskih stopenj nalog na pisnem in ustnem izpitu, v PIK PM pa ne; ● v PIK SM je naveden seznam primerov ustnih izpitnih vprašanj po posameznih vsebinah (skupaj 199 vprašanj), v PIK PM niso navedena ustna vprašanja; ● v PIK PM je poglavje Navodila za ocenjevanje nalog pisnega izpita nadgrajeno s podrobnimi splošnimi navodili za ocenjevalce in kandidate. Podrobna primerjava pisnega in ustnega izpita na SM in PM je prikazana v preglednicah 15 in 16. 45 ANGLEŠČINA Preglednica 17: Primerjava pisnega izpita na SM in PM PIK PM ANG ( 2018) PIK S M ANG (2016) Raven po B1 B2 SEJO4 (ugotovljena s projektom umeščanja izpitov v CEFR/SEJO)5 Cilji Kandidat pri izpitu iz angleščine dokaže, da Cilj splošne mature iz angleščine je, da zna: kandidat pokaže pričakovano raven sporazumevalne zmožnosti v angleščini – razumeti sporočilo in posamezne z uporabo jezikovnih spretnosti branja, informacije v izvirnih pisnih in govorjenih poslušanja, govora in govornega besedilih, ki se nanašajo na vsakdanja splošna sporazumevanja ter pisanja. področja ali njegovo poklicno področje; Sporazumevalna zmožnost v angleščini – izraziti se v eni od besedilnih vrst vsebuje naslednje elemente: (npr. pismo, vabilo, prošnja, življenjepis, opis, poročilo, predstavitev, povzetek, 1. jezikovno zmožnost: izvleček) ter pri tem upoštevati okoliščine, besedišče, slovnica (oblikoslovje s sporočilni namen in naslovnika; skladnjo), semantika, glasoslovje s – razumeti sogovorca v vsakdanjih pravorečjem in pravopis; pogovorih in se v pogovoru ustrezno odzivati; – razumeti, opisati, povzemati, 2. sociolingvistično zmožnost: poročati, razlagati in utemeljevati vsebino jezikovni označevalci družbenih besedila (npr. (ne)umetnostno besedilo, graf, odnosov, vljudnostni dogovori, izrazi simbol, slika); besedila se navezujejo na ljudskih modrosti (pregovori, izreki, kandidatu poznana splošna ali strokovna stalne besedne zveze), razlike v področja; registru, dialekti in naglasi; – na podlagi pisne ali nebesedne iztočnice tvoriti pisna ali govorjena besedila, 3. pragmatično zmožnost: izražati svoja čustva, potrebe in stališča ter organiziranost, zgradba in urejanje razložiti svoje poglede; sporočila (prilagajanje situaciji, – jezikovno posredovati oziroma prevzemanje pogovora, razvijanje poenostaviti besedilo (npr. iz slovenščine v teme, koherenca in kohezija), uporaba tuji jezik) ter razlagati okoliščine besedila s sporazumevalnih funkcij (npr. splošnega in strokovnega področja (npr. opisovanje, poročanje, spraševanje, kratka novica, prospekt, oglas, navodilo za podajanje predlogov, prepričevanje, uporabo, opis postopka); argumentiranje) in uporaba vzorcev – zaznati medkulturne razlike in jih družbenega sporazumevanja (npr. upoštevati pri stikih s tujo kulturo. pozdravi, iskanje/dajanje informacij, vprašanje-odgovor). V nadaljevanju je podrobnejši opis zmožnosti Vsebine teh zmožnosti so podrobno branja, pisanja, govorjenja in poslušanja, ki se opredeljene v poglavju Izpitne vsebine bodo vrednotile pri posameznih izpitnih in cilji. nalogah. 4 Skupni evropski jezikovni okvir : učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, 2011. 5 Umestitev nacionalnih izpitov iz angleščine v skupni evropski jezikovni okvir : zaključno poročilo o izvedbi projekta. Ljubljana : Državni izpitni center, 2014. 46 ► Na osnovni ravni zahtevnosti BRANJE kandidat pokaže, da: Kandidat z branjem izvirnih oziroma delno – razume bistvo, glavne in prirejenih besedil dokaže, da zna: posamezne ideje ter informacije v – razumeti bistvo besedila; pisnih besedilih v angleščini, vzetih iz – poiskati določene informacije v različnih virov (na primer časopisov, besedilu; revij, brošur, umetnostnih besedil) in – razumeti podrobnosti v besedilu; tematskih področij; – povzeti osrednje misli besedila; – razume bistvo, glavne in – razumeti potek dogodkov, izražena posamezne ideje ter informacije v čustva in stališča; različnih vrstah posnetkov govorjenih – uporabljati slovarje (enojezične in besedil v angleščini, kot so poročila, dvojezične); reportaže, intervjuji, pripovedi, – uporabljati svoje znanje besedišča in obvestila, izjave; jezikovnih zakonitosti. – se zna sporazumeti v vsakdanjih govornih položajih; PISANJE – zna opisati in izraziti svoje mnenje ter občutke na podlagi Kandidat s pisanjem različnih pisnih besedilne ali slikovne iztočnice; sestavkov dokaže, da zna: – zna ustno povzeti bistvo v – razlikovati med pisno in govorno angleščini napisanega besedila; obliko tujega jezika; – zna ustno predstaviti pri pouku – tvoriti in povezovati stavke, odstavke obravnavano temo in o njej razpravljati; in sporočila; – se zna pisno izraziti v eni od – organizirati informacije (mnenja, stalnih oblik pisnega sporočanja; zna v interese in občutke) v zapisanem besedilu; smiselno zaokroženem pisnem – tvoriti različne vrste besedil, ki jih sestavku izraziti svoje mnenje, interese predpisuje veljavni katalog znanja (npr. oziroma predstaviti argumente in pismo, življenjepis, prošnja, ponudba, vabilo, protiargumente na vprašanja s opis, poročilo, predstavitev); predpisanih tematskih področij; – razlikovati med uradnimi in – zna dopolniti pisna besedila z neuradnimi besedili; najustreznejšimi jezikovnimi elementi – pravilno zapisovati besede tudi z glede na situacijo oziroma sobesedilo, uporabo slovarja; sporočilni namen in naslovnika; – uporabljati ustrezne strategije za – zna izbrati ter pisno in ustno oblikovanje besedil. uporabiti jezikovna sredstva glede na situacijo oziroma sobesedilo, sporočilni GOVORJENJE namen in naslovnika. Kandidat v pogovoru pri ustnem izpitu dokaže, da zna: ► Na višji ravni zahtevnosti kandidat dodatno pokaže, da: – predstavljati, poročati in opisovati teme s splošnih in strokovnih področij; – zna izluščiti sporočilni namen – povzeti in posredovati informacije; oziroma stališča avtorjev pisnih besedil – izraziti mnenja in občutke; v angleščini z različnih tematskih – uporabljati svoje znanje besedišča in področij; jezikovnih zakonitosti; – zna prepoznati notranjo – izgovarjati besede in uporabljati zgradbo pisnih besedil v angleščini z ustrezno stavčno intonacijo; različnih tematskih področij; – sodelovati v pogovoru; – zna v angleščini ustno opisati – uporabljati komunikacijske strategije. ter razložiti predpisana umetnostna besedila; 47 POSLUŠANJE – pozna celovito umetnostno besedilo v samostojnem pisnem Kandidat v pogovoru pri ustnem izpitu sestavku z ustreznim opisom, analizo in dokaže, da zna: argumenti ter s predstavitvijo lastnega – razumeti bistvo sporočila in se nanj mnenja in odnosa do posameznih idej v ustrezno odzvati; umetnostnem besedilu. – razumeti določene informacije; – prepoznati okoliščine (npr. razpoloženje sogovorca, medkulturne posebnosti). Vsebine Komunikacijske funkcije Splošno znanje se na obeh ravneh zahtevnosti preverja pri zunanjem in Kandidat mora pri pisnem in ustnem izpitu notranjem delu izpita (pisni in ustni dokazati, da zna uporabljati različna izpit), posebno znanje pa na obeh jezikovna sredstva skladno z namenom ravneh zahtevnosti pri notranjem delu sporočanja (npr. uradno, vljudnostno, izpita (ustni izpit). prijateljsko) in svojim govornim položajem oziroma kontekstom. Sporazumevalne funkcije Kandidat mora biti sposoben ustrezno uporabiti naslednje komunikacijske funkcije: Kandidat pozna oziroma zna ustrezno rabiti te sporazumevalne funkcije: Medsebojni stiki: 1. spoznavno-predstavitvene, – navezovanje stikov, predstavljanje 2. predstavitveno-izrazne, sebe in drugih, 3. izrazno-čustvene, – pozdravljanje in odgovarjanje na 4. vplivanjske in pozdrav, 5. vzorce za vzpostavljanje stikov – spraševanje po počutju in z ljudmi. odgovarjanje na taka vprašanja, – zahvaljevanje, – izražanje opravičil in odgovarjanje na 1. Sporazumevalne funkcije s opravičila, spoznavno-predstavitveno vlogo: – prošnja za pomoč ter dajanje, poimenovati, opisovati (predmetnost in sprejemanje in zavračanje pomoči, dejanja glede na čas, prostor, – izražanje prepovedi in dovoljenja, pripadnost), opredeliti, posredovati – dajanje navodil in opozarjanje, sporočila, poizvedovati, povpraševati – oblikovanje povabila in odgovarjanje po informacijah; dajati podatke o sebi nanj, in drugih, poročati. – svetovanje, vplivanje, prepričevanje, – izražanje in sprejemanje 2. Sporazumevalne funkcije s čestitk/voščil in sožalja, predstavitveno-izrazno vlogo: izražati – izražanje mnenja in (ne)strinjanje z lastne pobude in ugotavljati miselna nekim mnenjem. stališča drugih, izražati strinjanje in nestrinjanje, zanikati, povabiti in Potek pogovora: sprejeti povabilo ali ponudbo, obljubiti; – začetek, povedati, da je nekaj (ne)mogoče; – ohranitev, vprašati, ali je nekaj (ne)mogoče; – prekinitev pogovora, izražati prepričanje in spraševati o – vključitev v pogovor, prepričanju drugih; izraziti – zaključek pogovora. pripravljenost za neko dejanje in vprašati sogovorca, ali zmore nekaj storiti. Pridobivanje in prenašanje informacij 48 – poizvedovanje, 3. Sporazumevalne funkcije z – identifikacija in poimenovanje oseb, izrazno-čustveno vlogo: upovedovati predmetov, okoliščin, krajev, strojev, orodja svoja čustva in razpoloženje, in drugih delovnih sredstev iz posamezne prepoznavati čustva in razpoloženje stroke, sogovorca; izraziti veselje, neugodje, – opisovanje oseb, predmetov, odpor, presenečenje, upanje, okoliščin, krajev, poti, vremena, hrane, hvaležnost, (ne)zadovoljstvo; dopusta, poklica, delovnega mesta, strojev, spraševati sobesednika po njegovih naprav in drugih delovnih sredstev, čustvih in razpoloženju; izraziti pomembnih za posamezno stroko, vsakdanja razočaranje, bojazen ali skrb; opravila in opravila v zvezi s poklicnim napovedati namen in vprašati delom, sogovorca po njegovem namenu; – poročanje o dogodkih in osebnih izraziti željo in vprašati po željah doživetjih, sogovorca; upovedovati svoja moralna – poročanje o dogodkih v zvezi s stališča in prepričanje ter prepoznavati posamezno stroko (poslovna srečanja in moralno prepričanje sogovorca; se sestanki, obiski razstav in sejmov, obiski opravičiti, sprejeti opravičilo; partnerskih podjetij in tovarn), odobravati, obžalovati, izraziti – poročanje o prebranem (splošna in (ne)prizadetost. strokovna besedila) in mnenjih/stališčih koga drugega. 4. Sporazumevalne funkcije z vplivanjsko vlogo: vplivati na voljo in Trditve: hotenje sogovorca (predlagati, prositi in – izražanje prepričanj, zahtevati, da se nekaj stori, prositi in – izražanje domnev, opozarjati); vplivati na ravnanje (dajati – izražanje odločitev, navodila, usmerjati in sklepati o – izražanje zmožnosti, ravnanju). – izražanje ugotovitev, – utemeljevanje. 5. Vzorci za vzpostavljanje stikov z ljudmi: začeti in ohraniti stik s Vrednotenje: sogovorcem pri pozdravljanju, – spoznavno (pravilno – nepravilno, srečevanju, spoznavanju ljudi; se resnično – neresnično), predstaviti in predstaviti druge, se – normativno (dobro – slabo, lepo – posloviti; nagovoriti in uvesti grdo, količine, mere, barve), sporočilo; nazdraviti, voščiti. – izražanje čustev, – zadovoljstvo – nezadovoljstvo, – navdušenje – razočaranje, Tematska področja – veselje – žalost, – sočutje, V tem poglavju so navedena tematska – vznemirjenje, področja, na podlagi katerih se preverja – strah, celostna sporazumevalna zmožnost – ogorčenje, kandidatov v angleščini. Teme se – jeza, navezujejo na osebno, izobraževalno, – presenečenje, javno in zaposlitveno področje: – želje. – preživljanje prostega časa, – mladi in sodobni svet, Pogovor, razčlenjevanje, vrednotenje: – zdrav način življenja, – dejavno in enakopravno sodelovanje – domače okolje, družina, v razgovorih o temah s splošnih kulturno- prijatelji, civilizacijskih področij in posameznih – družba in svet, v katerem strokovnih področij, živimo (Slovenija, Evropa, svet), – narava in njeno nenehno spreminjanje, 49 – izražanje vrednostnih ocen in mnenj – nekoč, danes, jutri, na podlagi poprejšnje razčlembe ter ocene – sodobna komunikacija in ustnih in pisnih sporočil iz posamezne stroke. mediji, – šola, študij, delo, izobraževanje Navedene funkcije morajo kandidati uporabiti in načrti posameznika za prihodnost, ustrezno okoliščinam in položaju sporočanja; – kultura, umetnost in upoštevati morajo cilj in namen ter stopnjo medkulturnost, formalnosti sporočila. Tako dokažejo – znanost, gospodarstvo in zavedanje, da je v življenju veliko tehnologija, predvidljivih in nepredvidljivih položajev, na – globalizacija, mobilnost in katere se moramo kot govorci in pisci migracije, ustrezno odzivati. Pogoj za uspešno – dediščina preteklosti in dosežki sporazumevanje je zato tudi poznavanje in sedanjosti. upoštevanje medkulturnih posebnosti. Pri pisnem izpitu se bodo pisne naloge Tematska področja in vsebine nanašale na omenjena tematska področja; npr. besedilo za bralno Tematska področja izhajajo iz veljavnega razumevanje bo lahko obravnavalo kataloga znanja. Splošna tematska področja vidike preživljanja prostega časa, tisto veljajo za vsa strokovna področja, splošna za slušno razumevanje pa se bo lahko strokovna tematska področja pa se navezujejo navezovalo na probleme izobraževanja na strokovno področje, za katero se kandidati in znanosti. izobražujejo. Pri ustnem izpitu boste imeli priložnost pokazati svojo spretnost v govorjeni Splošna tematska področja: angleščini. S svojim izpraševalcem se boste pogovarjali čim bolj naravno o Jaz kateri izmed omenjenih tem. Opozoriti (predstavitev sebe, videza, značaja, svojih vas moramo, da se daljših delov interesov in konjičkov, telo, zdravje, hrana, besedila iz svojega učbenika ne učite na pijača) pamet. Namen izpita ni oceniti, kako dobro poznate učbenik in njegovo Moj dom vsebino, ampak kako obvladate splošno (prostor, družina, bivanje, prehranjevanje, angleščino in kako dobro se znajdete v dejavnosti, odnosi) tem jeziku. Moj svet (prijatelji, vzorniki, zabava, glasba, šport, Jezikovne strukture mediji, problemi, odnosi, stališča in vrednote) Jezikovno znanje in zmožnosti, ki se preverjajo pri splošni maturi, Moja šola vključujejo besedje, slovnične (predstavitev šole, pouk, vrste šol, predmeti (oblikoslovne in skladenjske), in dejavnosti v šoli, vrste izobrazbe, ocene, pomenoslovne, glasoslovne, spričevala, učenje učenja, vseživljenjsko pravopisne in pravorečne sestavine in učenje, poklici, poklicni načrti za prihodnost) druge razsežnosti angleškega jezikovnega sistema. To jezikovno Moje okolje znanje in zmožnosti kandidat uporablja (ulica, vas, mesto, prebivalci, pri pisnem in ustnem izražanju dejavnosti/storitve, živali, rastline, naravni tematskih področij, predpisanih v pojavi, promet, kakovost življenja) katalogu. Moja država, sosednja/evropska/tuja država (prebivalci in jeziki, geografske in kulturne Izbor umetnostnih besedil: značilnosti, vzgoja za državljanstvo) 50 Državna predmetna komisija za Medkulturnost: angleščino za splošno maturo razpiše za (medkulturna izmenjava, pomen učenja tujih zaključni letnik izbor umetnostnih jezikov nasploh in na bodočem poklicnem besedil za pisno in ustno preverjanje področju, večjezičnost, medkulturne razlike, znanja iz književnosti na višji ravni ter sprejemanje drugačnosti) ustno preverjanje znanja iz književnosti na osnovni ravni. Poklicna/strokovna tematska področja Izbor umetnostnih besedil se za zaključni letnik objavi na začetku Osnovno strokovno izrazoslovje na dveletnega obdobja za pripravo na posameznem strokovnem področju maturo, in sicer v skladu s Koledarjem (materiali, naprave, orodje, oprema, splošne mature, na spletni strani pripomočki in navodila, opis poklicnih Državnega izpitnega centra dejavnosti in delovnih postopkov) (www.ric.si). Osnovno znanje iz poslovne komunikacije Informacijska in komunikacijska tehnologija (oprema, naprave, odgovorna raba Pisni izpit: medmrežja) Varovanje okolja Pisno preverjanje poznavanja Varnost na delovnem mestu umetnostnih besedil je del B Izpitne (zaščitna sredstva, nevarne snovi, prva pole 3 na višji ravni. Kandidat mora pomoč, varstvo pri delu) napisati pisni sestavek na temo iz Razvoj znanosti in tehnologije na posameznih književnosti, ki pokaže razumevanje strokovnih področjih posameznega umetnostnega besedila, (znane osebnosti, tehnološki dosežki, izumi in/ali primerja obe predpisani umetnostni besedili. Ustni izpit Tretja naloga pri ustnem izpitu je naloga iz književnosti (iz katerega koli od razpisanih besedil); poznavanje poezije se preverja samo na višji ravni. Povzetek ugotovitev Temeljna razlika med obema dokumentoma je razlika v ravni znanja, ki jo dosegajo oz. dokazujejo kandidati na poklicni oz. splošni maturi: pričakovana raven znanja po SEJO na poklicni maturi iz angleščine je B1, pri splošni maturi iz angleščine pa B2. Pričakovana raven pri obeh vrstah mature je bila dokazana tudi s projektom umeščanja obeh izpitov v SEJO (gl. Umestitev nacionalnih izpitov iz angleščine v skupni evropski jezikovni okvir: zaključno poročilo o izvedbi projekta. Ljubljana : Državni izpitni center, 2014). Cilji so v Predmetnem izpitnem katalogu za poklicno maturo navedeni v dveh sklopih, in sicer najprej na splošno ter nato po zmožnostih, medtem ko so v Predmetnem izpitnem katalogu za splošno maturo prav tako najprej navedeni na splošno, sledijo pa cilji višje ravni izpita. V poglavju Vsebine so v PIK za poklicno maturo naštete komunikacijske funkcije, v PIK za splošno maturo pa sporazumevalne funkcije. Tematska področja so, kar zadeva splošna tematska področja, v grobem enaka, razlike pa so pri poklicnih/strokovnih temah (vsebuje jih samo PIK za poklicno maturo) in umetnostnih besedilih (vsebuje jih samo PIK za splošno maturo). Poleg tega so v PIK za splošno maturo posebej izpostavljene jezikovne strukture. Primerjava zgradbe obeh izpitov pokaže, da se pri ustnem delu poklicne mature poleg kandidatove zmožnosti govornega sporočanja in sporazumevanja s splošnih tematskih področij preverja tudi kandidatovo zmožnost 51 govornega sporočanja in sporazumevanja z njegovega strokovnega področja (dve od treh nalog pri ustnem delu izpita), medtem ko se pri splošni maturi preverja (na obeh ravneh) poznavanje izbranih umetnostnih besedil. Izpit iz poklicne mature je nepopoln, saj nima ločenega slušnega dela izpita (ta zmožnost se delno preverja pri ustnem delu izpita), vrednotenju slušnega razumevanja pa je pri splošni maturi namenjena posebna izpitna pola (Izpitna pola 2). Poleg tega splošna matura vsebuje še dodatno polo za preverjanje poznavanja jezikovnih elementov (Izpitna pola 1B – Poznavanje in raba jezika; gl. PIK 2016, str. 10), pri čemer ni jasno, katero zmožnost ta pola preverja, saj ne učni načrt ne SEJO ne poznata zmožnosti poznavanje in raba jezika. Izpitna pola 2 pri poklicni maturi (Pisno sporočanje) je sestavljena iz dveh delov: kratkega vodenega pisnega sestavka in daljšega vodenega ali prostega pisnega sestavka. Izpitna pola 3 pri splošni maturi (Pisno sporočanje) pa je sestavljena iz pisnega sestavka v eni od stalnih sporočanjskih oblik in daljšega pisnega sestavka (osnovna raven) ali pisnega sestavka na temo iz književnosti (višja raven). 52 NEMŠČINA Preglednica 18: Primerjava pisnega izpita na SM in PM PIK PM (2016) PIK SM (2020) Raven po B1 B1 OSNOVNA RAVEN SEJO6 B2 VIŠJA RAVEN (ugotovljena s projektom umeščanja izpitov v CEFR/SEJO)7 Izpitni cilji V PIK je pri izpitnih ciljih predvideno Cilj splošne mature iz nemščine je, da preverjanje zmožnosti branja, pisanja, kandidat pokaže celostno zmožnost za govorjenja, medtem ko je zmožnost poslušanja medkulturno in medjezikovno in slušnega razumevanja omejena na sporazumevanje. V ta namen pokaže preverjanje le-tega samo v okviru ustnega dela pričakovano raven bralne, slušne, pisne izpita, kjer kandidat dokaže, da je zmožen v in govorne zmožnosti. pogovoru: - razumeti bistvo sporočila in se nanj ustrezno Na osnovni ravni zahtevnosti kandidat odzvati; pokaže, da: - razumeti ključne informacije in – razume temeljno sporočilo in - prepoznati okoliščine (npr. razpoloženje posamezne informacije v pisnih sogovorca, medkulturne posebnosti itd.). besedilih, ki se nanašajo na vsakdanje življenje ali na splošne in sodobne teme; – zna uporabljati osnovne sporočanjske in jezikovne strukture, ki so sredstvo za razumevanje, sporočanje in sporazumevanje; – razume temeljno sporočilo in posamezne informacije govorjenega besedila, ki se nanaša na življenje mladostnika. Razume tudi glavne misli in posamezne informacije govorjenih besedil, ki se ukvarjajo s splošnimi in sodobnimi vprašanji in temami; – zna pisati osebna pisma in v njih poročati o dogodkih, opisati izkušnje, vtise, mnenja ter preprosta uradna pisma; – zna pisati povezana besedila v zvezi s splošnimi temami ali temami s področja osebnega zanimanja, v katerih opisuje, pripoveduje, razlaga, izraža stališča in utemeljuje; – zna sodelovati v pogovoru o splošnih temah, ki ga osebno zanimajo, ali takih, ki se tičejo vsakdanjega življenja in aktualnih dogodkov. Zna ustno predstaviti pri pouku obravnavano temo in o njej razpravljati ter ustno 6 Skupni evropski jezikovni okvir : učenje, poučevanje, ocenjevanje. Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, 2011. 7 Umestitev nacionalnih izpitov iz angleščine v skupni evropski jezikovni okvir : zaključno poročilo o izvedbi projekta. Ljubljana : Državni izpitni center, 2014. 53 povzeti bistvo v nemščini napisanega besedila in na kratko razložiti svoje poglede. Na višji ravni zahtevnosti kandidat pokaže, da: – razume temeljno sporočilo in posamezne informacije v pisnih besedilih, v katerih pisci zastopajo določena stališča ali poglede. Razume krajša literarna besedila; – zna uporabiti tudi zahtevnejše sporočanjske in jezikovne strukture, ki so sredstvo za razumevanje, sporočanje in sporazumevanje; – razume temeljno sporočilo in posamezne informacije zahtevnejšega govorjenega besedila, če je tema dovolj splošna. Razume večino medijskih poročil in oddaj o aktualnih zadevah; – zna pisati osebna in uradna pisma, v katerih mora poudariti pomen določenih dogodkov in izkušenj; – zna pisati jasna in natančna povezana besedila, v katerih pokaže poznavanje celovitega umetnostnega besedila, na podlagi katerega opisuje, zagovarja oziroma zavrača določena stališča in predstavi lastno mnenje in odnos do posameznih idej; – zna precej spontano sodelovati v pogovoru o splošnih temah in z utemeljitvami zagovarjati svoje stališče. Jasno in natančno zna ustno predstaviti pri pouku obravnavano temo in razložiti svoj pogled na določen problem. Zna opisati in interpretirati predpisana umetnostna besedila. Izpitne Izpitne vsebine so razdeljene na splošna 1 Sporazumevalne zmožnosti vsebine tematska področja in poklicno-strokovna 2 Tematska področja področja. 3 Jezikovne strukture Tematska področja Jaz, Moj dom in Moj svet so 4 Umetnostna besedila (samo za višjo umeščena v razdelek Splošna tematska raven) področja, brez ločevanja na osebni in javni del. Zgradba Izpit iz tujega jezika pri poklicni maturi je Kandidat se lahko odloči za preverjanje izpita sestavljen iz dveh delov: pisnega in ustnega. znanja na osnovni ali na višji ravni zahtevnosti. Preverjanje je pisno in Pisni izpit traja 120 minut. Rešujeta se ustno. dve izpitni poli, časovna omejitev za vsako je 60 minut. Prva izpitna pola Pisni izpit na posamezni ravni je enoten preverja bralno razumevanje, obsega za Republiko Slovenijo in je ocenjen besedila različnih vrst (praktično zunanje (zunanji ocenjevalci), ustni izpit sporazumevalna, umetnostna, splošna pa notranje (šolska izpitna komisija). 54 strokovna itd.) in različne tipe nalog. Vrednost zunanjega dela znaša 80 % Druga izpitna pola preverja zmožnost končne ocene, vrednost notranjega pa 20 pisnega sporočanja, obsega pa dve nalogi: %. krajši in daljši pisni sestavek. Navodila k nalogam pri obeh izpitnih polah so v Trajanje pisnega izpita na obeh ravneh slovenščini. Izhodiščna besedila in zahtevnosti je 170 minut. Izpitni poli 1 iztočnice k nalogam so lahko v nemščini sledi 10-minutna prekinitev, Izpitni poli ali slovenščini. 2 pa 30-minutni odmor. Pri reševanju obeh izpitnih pol smejo kandidati Trajanje ustnega izpita na obeh ravneh uporabljati eno- in dvojezične slovarje. zahtevnosti je do 20 minut. Kandidat ima pravico do 15-minutne priprave na izpit. Izpitni poli za pisni izpit sestavijo člani državne predmetne komisije za poklicno Pri pisnem izpitu na osnovni (OR) in maturo za nemščino. Vsi kandidati rešujejo višji ravni (VR) zahtevnosti se z enake naloge ob istem času pod enakimi različnimi tipi nalog preverjajo naslednje pogoji. zmožnosti in vsebine: Ustni izpit traja do 20 minut. Izpitne lističe, Izpitna pola 1 A – Bralno razumevanje ki vsebujejo tri naloge, sestavi učitelj (OR in VR) – 20 % ocene nemščine oziroma aktiv učiteljev tujih Naloge se ločijo glede na raven, besedila jezikov na šoli, na kateri kandidat opravlja so lahko ista. izpit. Naloge morajo biti zasnovane tako, da preverjajo govorno in slušno zmožnost pri Izpitna pola 1 B – Poznavanje in raba sporazumevanju v vsakdanjem življenju, pa jezika (OR in VR) – 15 % ocene tudi zmožnost sporazumevanja v jeziku Naloge se ločijo glede na raven. stroke oziroma v poklicnem življenju. Izpitna pola 2 – Slušno razumevanje Za del, ki preverja zmožnost (OR in VR) – 15 % ocene sporazumevanja v vsakdanjem življenju, Polovica nalog se razlikuje glede na bodo učitelji izbirali med temami, ki so raven, besedili sta isti. predpisane s tem katalogom. Za del, ki preverja znanje jezika stroke s strokovnim Izpitna pola 3 A – Pisni sestavek (v eni besediščem, razumevanje strokovnih od stalnih sporočanjskih oblik) besedil in zmožnost sporazumevanja na (OR in VR) – 10 % ocene poklicnem področju, bodo izbirali med Naloga se loči glede na raven. temami, obravnavanimi pri pouku, in poklicno-strokovnimi temami, ki so Izpitna pola 3 B – Daljši pisni sestavek navedene v tem katalogu. (OR) in Pisni sestavek na temo iz književnosti (VR) – 20 % Čeprav se pisni in ustni izpit ocenjujeta Nalogi se ločita glede na raven. notranje, ju ocenjevalci oziroma izpraševalci Poznavanje izbranih umetnostnih ovrednotijo na podlagi navodil in meril za besedil oziroma razumevanje celovitega ocenjevanje, predpisanih s predmetnim umetnostnega besedila se pri pisnem izpitnim katalogom, oziroma na podlagi izpitu obvezno preverja samo na višji moderiranih navodil za ocenjevanje, ki jih ravni zahtevnosti, pri ustnem izpitu pa Državni izpitni center po pisnem izpitu obvezno na višji ravni zahtevnosti, pošlje izobraževalnim ustanovam izbirno lahko tudi na osnovni ravni. (ocenjevalcem). Pri ustnem izpitu (govorno sporočanje) se preverja kandidatova zmožnost ustnega sporočanja in sporazumevanja, tako da zna: – na podlagi slikovne iztočnice sodelovati v pogovoru (OR in VR); 55 – ustno predstaviti pri pouku obravnavano temo in o njej razpravljati; pri tej nalogi lahko pokaže posebno znanje (OR in VR); – ustno povzeti bistvo v nemščini napisanega besedila in na kratko razložiti svoje poglede (OR); – opisati in interpretirati predpisana umetnostna besedila (VR). Povzetek ugotovitev Cilji Cilj SM je, da kandidat pokaže celostno zmožnost za medkulturno in medjezikovno sporazumevalno zmožnost na področju splošnih tem, medtem ko POM poleg splošne sporazumevalne zmožnosti preverja tudi sporazumevalno zmožnost na strokovnem oz. poklicnem področju (t. i. jezik stroke). Zahtevnostne ravni Osnovna razlika je pri zahtevnostnih ravneh. Pri SM sta dve ravni zahtevnosti (osnovna in višja raven), pri POM samo ena raven. Višja raven pri SM se od osnovne ravni razlikuje v obeh delih izpita, na pisnem in ustnem delu. Na pisnem delu SM se naloge ločijo glede na raven. Povsem različni sta nalogi 3B – daljši pisni sestavek, kjer se preverja razumevanje celovitega umetnostnega besedila. Na ustnem delu je za višjo raven posebna tretja naloga (interpretacija umetnostnega besedila). Trajanje SM: pisno traja 170 minut, POM pisno 120 minut Zgradba Pisni del: SM: 3 izpitne pole, ki preverjajo slušno razumevanje (izpitna pola 2) in bralno razumevanje (izpitna pola 1A), slovnične strukture (1B) in pisno sporočanje (3A in 3B). Izpitna pola 1B izolirano preverja slovnične strukture, Izpitna pola 3B na višji ravni razumevanje umetnostnega besedila v obliki eseja, na osnovni ravni POM ima 2 izpitni poli, Izpitna pola 1 vsebuje naloge bralnega razumevanja, Izpitna pola 2 pisno sporočanje; posebne pole za preverjanje slovničnih struktur ni. Ustni del: SM: tri vprašanja, prvo vprašanje na podlagi slikovnega izhodišča, drugo vprašanje na podlagi obravnavane tematike pri pouku ter tretje zahteva interpretacijo predpisanega umetnostnega besedila. POM: tri vprašanja, prvo vprašanje vsebuje tri komunikacijske situacije, na podlagi iztočnic (dveh besednih in eni nebesedni), drugo vprašanje je enako kot pri SM – temelji na obravnavani tematiki pri pouku, tretje vprašanje zahteva interpretacijo strokovnega besedila, pri čemer gre za interpretacijo besedila, grafa, preglednice, slike ali sheme. Vsebine Obe maturi preverjata sporazumevalne zmožnosti: sprejemanje, tvorjenje, sporazumevanje, pri čemer POM ne preverja posebej slušnega razumevanja in slovničnih struktur niti ne umetnostnega besedila. Zmožnost poslušanja in slušnega razumevanja je pri POM omejena na preverjanje le-tega samo v okviru ustnega dela izpita. Posebnost POM je v preverjanju jezika stroke v programu, v katerem se kandidat izobražuje. SM zelo natančno opredeljujejo tematska področja (15 področij) in slovnične strukture, POM opredeljuje tematska področja na splošna področja (sedem splošnih področij) iz Kataloga znanja ter poklicno-strokovna področja (5 področij), kot so strokovno izrazoslovje, poslovna komunikacija, varnost na delovnem mestu. Deleži pri oceni Razlika je v deležu posameznih delov izpita pri oceni. Pri SM predstavlja pisni del 80 % ocene, pri POM 60 %, ter ustni del pri SM 20 % in pri POM 40 %. Vrednotenje izpita 56 Pri SM se pisni del izpita vrednoti eksterno, ustni del interno, pri POM se pisni in ustni del vrednoti interno. Raven po SEJO POM je glede na rezultate umeščanja izpitov umerjen na raven B1. Na isto raven – raven B1 je umeščena tudi osnovna raven pri SM, medtem ko je višja raven SM umerjena na raven B2. 57 ZAKLJUČEK Primerjalna analiza med učnimi načrti v gimnaziji in katalogi znanja v SSI ter predmetnimi izpitnimi katalogi za splošno maturo in poklicno maturo pri slovenščini, matematiki, angleščini in nemščini je pokazala, da razlike obstajajo in da se pri predmetih te razlike kažejo na različnih področjih. Pri slovenščini je razlika med učnimi načrti in KZ v obsegu, količini in težavnosti izbranih vsebin pri usposabljanju za učinkovito sporazumevanje v slovenščini in srečevanju z literarnimi besedili ter pri pouku književnosti. Pri maturitetnem izpitu je najbolj očitna razlika v tem, da poklicna matura preverja zmožnost samostojnega literarnega branja neznanega besedila, splošna matura pa ob predpisanem tematskem sklopu preverja zmožnost razpravljanja o književnosti in zmožnost interpretacije književnih besedil. Pri matematiki učni načrt vključuje tematska sklopa Množice in Integralni račun, ki ju ni v katalogu znanj. V katalogu znanj je več izbirnih sklopov, ki jih učitelj vključuje glede na potrebe posameznega strokovnega programa. Prav tako je od naravnanosti strokovnega programa odvisna tudi globina obravnave vsebin v obveznih in izbirnih tematskih sklopih. Pri izpitnih katalogih za splošno in poklicno maturo ni bistvenih razlik, saj sta si oba dokumenta po strukturi in vsebini zelo podobna. Pri obeh tujih jezikih (kot prvi jezik) je bistvena razlika med učnimi načrti, katalogi znanj ter izpitnimi katalogi za splošno maturo in poklicno maturo v tem, da je pričakovana raven znanja pri gimnazijcu B2, pri dijaku, ki je zaključil SSI, pa B1 (po SEJO). Prav tako je primerjalna analiza pokazala, da je razlika tudi v zvrsteh znanja, ki jih v nadaljevanju pojasnjujemo s koncepti znanja in taksonomijami. V čem so pomembne razlike med znanjem, pridobljenim v gimnaziji, in znanjem, pridobljenim v strokovnem izobraževanju? Empirično lahko to preverimo z racionalno analizo učnih načrtov, učnih priprav ter preizkusov in s spremljanjem praks pouka oz. učnih situacij. Teoretično pa lahko na te razlike sklepamo ob primerjavi ciljev programov v luči taksonomij in konceptov znanja. Ena od klasifikacij deli znanje na splošno in specifično. Splošno znanje sestavljajo informacije, ki jih lahko uporabimo v mnogih različnih situacijah in pri različnih nalogah. Na drugi strani pa se specifično znanje nanaša na specifične naloge. V luči te delitve lahko predpostavimo, da je v gimnazijah – upoštevaje temeljne cilje gimnazijskega programa – več poudarka na splošnem, v strokovnem izobraževanju pa na specifičnem znanju. Naslednja od razdelitev znanj je na: deklarativno, proceduralno in strateško znanje (npr. Gagnetova taksonomija). Deklarativno znanje predstavlja poznavanje dejstvenih informacij: dejstva, prepričanja, mnenja, razlage, teorije in interpretacije, pesmi, prozni sestavki, pravila, imena, postopki itd. Proceduralno znanje zajema postopke za uporabo znanja v določenih procesih ali rutinah, pri čemer gre lahko za intelektualne operacije (npr.: računati, nekaj prevesti, klasificirati itd.) ali pa za praktične postopke (npr. zamenjati uplinjač, pripraviti pogrinjek itd.). Glede na primerjavo programov lahko ugotovimo, da je v strokovnem izobraževanju največji poudarek na proceduralnem znanju praktične narave, v gimnazijskem pa na deklarativnem ter proceduralnem, temelječem na intelektualnih operacijah in višjih miselnih procesih. Glede strateškega znanja, ki zadeva ugotavljanje, kdaj oz. kje in kako uporabiti proceduralno in deklarativno znanje in ki vključuje tudi načrtovanje strategij za reševanje problemov (npr. vedeti, kakšen postopek je primeren za reševanje določenih problemov in kako različne postopke kombinirati), pa lahko sklepamo, da se pojavlja v obeh smereh, vendar za različne namene in na različnih ravneh: v strokovnem izobraževanju za reševanje praktičnih, v gimnazijskem pa za reševanje kompleksnejših in bolj abstraktnih problemov. Če kot referenčno točko privzamemo Bloomovo taksonomijo, ki razlikuje naslednje kategorije: 1. poznavanje (priklic in obnova dejstev, podatkov, definicij, kategorij, metod, teorij, postopkov itd.), 2. razumevanje (dojemanje smisla in bistva sporočila oz. prevajanje iz enega nivoja abstrakcije v drugega oz. iz ene simbolične oblike v drugo), 3. uporabo (na temelju usvojenih principov in posplošitev reševati nove probleme), 58 4. analizo (razčlenitev sporočila na sestavne elemente in uvidevanje odnosov med njimi), 5. sintezo (združevanje elementov na nov način oz. v novo celoto), 6. presojo idej, argumentov, rešitev, materialov, metod itd. po različnih kriterijih, lahko ponovno ugotovimo, da sicer v obeh programih merijo na razvijanje znanj na vseh taksonomskih ravneh, vendar pa je znotraj vsake od teh ravni razlika med tem, kaj in v koliki meri naslavlja gimnazijski, kaj pa strokovni izobraževalni programi. V programih strokovnega izobraževanja je lahko celo manj poudarka na deklarativnem znanju oz. na poznavanju (znanje na ravni poznavanja je v poklicnih programih samo sredstvo za uporabo), v gimnazijah pa še vedno velja deklarativno znanje za enega od temeljev splošne izobrazbe. Bistveno razliko med obema programoma lahko zaznamo pri kakovostni in zahtevnostni ravni vsake od taksonomskih stopenj. Tako npr. je razumevanje lahko dojetje bistva sporočila (ki se kaže kot prosto opisovanje in pojasnjevanje »s svojimi besedami«, dajanje primerov, preprosto razbiranje grafov itd.), lahko pa gre pri razumevanju za zahtevnejše miselne operacije interpretacije in ekstrapolacije, torej za bolj zapletene dimenzije znotraj razumevanja samega. Tako npr. interpretacija vključuje ugotavljanje povezav med vsemi sestavinami oz. elementi sporočila; predpostavlja tudi ločevanje bistvenih delov sporočila od nepomembnih; ekstrapolacija pa presega dobesedno sporočilo (npr. sklepanje o posledicah na temelju danega sporočila, npr. za napovedovanje trendov na drugih vzorcih, na drugih področjih ali v časovnih intervalih; ali pa sklepanje, kaj bi se zgodilo v okoliščinah, ki niso neposredno prikazane na grafu, npr. v naslednji časovni enoti, ali pa kakšne bi bile posledice opisane situacije na kaj drugega, razbiranje dvoumnosti ali neizrečenega itd.). Podobno je z uporabo, ki se lahko v strokovnem izobraževanju prakticira predvsem kot praktična uporaba (pravil, postopkov, metod itd.) v konkretnih poklicnih problemskih situacijah, v gimnazijskem pa gre za uporabo kot reševanje abstraktnejših in bolj kompleksnih problemskih situacij, pogosto povezanih z znanstvenimi izzivi, s pomočjo splošnih idej, modelov, konceptov, teorij, principov, zakonitosti. Analiza se v strokovnem izobraževanju nanaša med drugim na prepoznavanje elementov in odnosov med njimi (med drugim načinov povezanosti, organizacijskih principov), npr. v postopkih, načrtih, grafikonih ter materialnih objektih. V gimnazijah pa je analiza pretežno na abstraktnem nivoju in se kaže tako v naravoslovju kot družboslovju in humanistiki kot analiza odnosov med elementi oz. deli sporočila, npr.: odnosov med hipotezami in dokazi, identificiranjem vzročnih zvez, posledičnih relacij, logičnih in nujnih zvez med elementi in deli itd. ter kot analiza organizacijskih principov, npr., kako je organizirano literarno delo, s kakšne perspektive je zasnovano, kaj bi utegnil biti avtorjev namen, kakšne so avtorjeve koncepcije, predpostavke itd. Na ravni sinteze je v strokovnem izobraževanju poudarek na samostojnem in veščem kombiniranju, koordiniranju in organiziranju faz v postopkih ter na samostojnem reševanju praktičnih problemov ter izbiri konkretnih strategij. V gimnazijah pa je pri sintezi poudarek na samostojnem interpretiranju neznanih problemskih situacij in samostojnem načrtovanju strategij (npr.: prek ciljev, kot so razvijanje in oblikovanje sporočil, idej, občutij, odnosov, izkušenj idr., udeleževanje v diskusijah, upoštevanje različnih mnenj in koordiniranje sugestij, konstruiranje hipotez, zamišljanje načinov za njihovo testiranje, načrtovanje eksperimentov, izpeljava posplošitev, klasifikacij, modelov, teorij itd.). Kot rečeno, se znanje na ravni sinteze spodbuja tudi v strokovnem izobraževanju, vendar bolj na pragmatični, konkretni ravni in ne toliko abstraktni, v splošno znanje in znanstveno mišljenje usmerjeni. Tako je na ravni sinteze v strokovnem izobraževanju lahko več snovanja, načrtovanje in preizkušanja rešitev, utemeljevanja odločitev in evalvacije njihovega delovanja. Na ravni evalvacije pa je razlika v tem, da se v strokovnem izobraževanju nanaša na konkretne izdelke in postopke, v gimnazijah pa na bolj abstraktne, ki v nadaljevanju (fakultetna raven) omogočajo prožnejšo nadgradnjo. Tako je na ravni strokovnega izobraževanja evalvacija presoja rešitev, izdelkov, materialov, postopkov in metod v skladu z nameni oz. kriteriji. V gimnazijah pa se prakticirajo presoja dela, dokumenta idr. glede na konsistentnost navedenih argumentov, odnose med predpostavkami, evidencami in sklepi (npr.: 59 razlikovanje veljavnih in neveljavnih sklepov, generalizacij, argumentov, sodb in implikacij), prepoznava vrednot in gledišč, uporabljenih v določeni presoji dela in prepoznava predsodkov in emocionalnih faktorjev itd., kar omogoča večjo stopnjo posploševanja, abstrakcije in konceptualizacije, ki so nujne za uspešno nadaljevanje univerzitetnega študija. Tudi pri preverjanju so zato razlike, saj se glede na cilje gimnazijskega programa na ravni sinteze v večji meri preverja miselne postopke, vezane na postavljanje hipotez, izpeljavo dokazov, argumentov itd. V gimnazijskem programu je skozi humanistiko in umetnost tudi velik poudarek na dojemanju konotativne vrednosti besed in sporočil v literarnih, umetniških in filozofskih delih, ki povečuje zmožnost za dojemanje umetniških in drugih del kulturne zakladnice. S predmeti, kot so sociologija, psihologija in filozofija, ki so vsi obvezni del programa, se krepi družboslovni način mišljenja, metodološko rigorozen pristop do obravnave družbenih in psiholoških pojavov ter sistematično razvija kritično mišljenje, npr.: upoštevanje konteksta, prepoznavanje naddoločenosti, odprtost za različne perspektive, brezpredsodkovnost, argumentirano zavzemanje pozicije, dajanje zaključkov, ko imamo za to dokaze in razloge, analiziranje argumentov, kritično presojanje virov, prepoznavanje ideoloških nagovorov, prepoznavanje predpostavk in logičnih napak, logične strategije, retorične strategije in argumentacija. Če torej zaokrožimo, lahko sklepamo, da je v gimnazijskem programu več poudarka na splošnem, prenosljivem znanju, kompleksnosti in abstraktnosti, hkrati pa tudi na splošni razgledanosti, kritičnem mišljenju ter humanistični in naravoslovni pismenosti, metodološkem rigorozu. Ali kot bi lahko povzeli z Zgago v zborniku prispevkov o splošni izobrazbi, ki ga je leta 2004 pripravil in izdal ZRSŠ (str. 30), da splošno izobrazbo (kakršno daje gimnazija) odlikujeta dve dimenziji: epistemološka (razsvetljevanje, prodiranje v bistva, iskanje resnice, prevpraševanje samoumevnosti) in socialnoetična dimenzija (izobrazba kot kultiviranje, socializiranje, doseganje vrline). Isti avtor izpostavi tudi različno usmerjenost formativnosti in svobodne osebnosti na eni strani ter uporabnosti oz. koristnosti na drugi. V strokovnih izobraževalnih programih pa je poudarek na praktičnem, prožnem, specifičnem, v konkretne problemske situacije prenosljivem znanju, ki opolnomoča za avtentične, življenjske in poklicne situacije, omogoča izgrajevanje delovnih navad, organizacijskih zmožnosti ter strateškega pristopa in opremlja dijake z najširšo paleto veščin, ki pa so vezane na specifične problemske in poklicne izzive. Podobo ugotavljajo tudi avtorji Bele knjige (2011, poglavje Gimnazije), ki v opredelitvi bistvene razlike med splošno in strokovno oz. poklicno izobrazbo poudarjajo, da je splošna izobrazba vrednota sama po sebi in ni tako, kot je strokovna in poklicna izobrazba, v funkciji nekih zunanjih, utilitarnih ciljev, čeprav lahko prispeva tudi k doseganju le-teh. Zmanjšan delež vpisa učencev v gimnazijo in povečan vpis v programe strokovnega izobraževanja nakazujeta, da se je tudi v tem segmentu izobraževanja povečal delež uspešnih in motiviranih učencev, ki imajo poleg poklicnih tudi študijske ambicije, tako na visokošolskem kot na univerzitetnem področju. Da bi se tem dijakom omogočil kakovosten študij na univerzitetnem področju, je treba ohraniti prehodnost v smeri vpisa na univerzitetne programe po končanem strokovnem izobraževanju. Dosedanja rešitev s petim maturitetnim predmetom ni najboljša rešitev, saj z njim niso zadovoljne fakultete, ki imajo težave z napredovanjem in uspešnostjo teh dijakov, kot tudi ne gimnazije, ki pripravljajo dijake na študij in skrbijo za splošno izobrazbo. Zato bi veljalo razmisliti o spremenjenih pogojih v smeri dviga kakovosti znanja dijakov v programih strokovnega izobraževanja. To bi lahko dosegli z omogočanjem priprave na maturitetni izpit iz materinščine, matematike in tujega jezika na temelju gimnazijskih standardov v 3. in 4. letniku (maturitetni standard bi se dosegel v okviru odprtega kurikula) ter opravljanje mature iz teh treh predmetov. Tako bi dijak iz srednjega strokovnega programa opravljal maturo iz omenjenih treh predmetov na ravni splošne mature ter iz dveh izbirnih strokovnih predmetov poklicne mature. Takšna pozitivno opravljena matura bi se priznala tudi kot poklicna matura, kar bi tem dijakom omogočalo vključevanje tudi v višje in visokošolske programe. Pri splošni maturi bi veljal konceptualni razmislek v smeri predlogov iz Bele knjige (2011) o uvedbi dveh ravni zahtevnosti pri vseh predmetih splošne mature ter o uvedbi maturitetne seminarske naloge. Višja raven pri izbirnih maturitetnih predmetih bi potekala v obliki maturitetne raziskovalne naloge (MRN), ki v našem 60 razmisleku predstavlja nadgradnjo predloga o maturitetni seminarski nalogi. Maturitetna raziskovalna naloga bi omogočila poglabljanje določenih ciljev predmetov/programa, ki niso bili v celoti realizirani. Mislimo predvsem na cilje, kot so razvijanje uporabe znanj, povezovanje znanja, doseganje kakovostnega in trajnega znanja, višjih ravni znanja, razvijanje znanj, veščin in strategij za uspešno nadaljevanje študija itd. MRN bi bila praviloma zasnovana interdisciplinarno z jasno vlogo nosilnega (osrednjega) predmetu. MRN bi lahko bila nadgradnja interdisciplinarnega tematskega sklopa v smeri dviga zahtevnosti v skladu z enotnimi kriteriji, ki veljajo za raziskovalne naloge in omogočajo primerljivo in objektivno ocenjevanje. Pri pripravi in vrednotenju MRN bi bilo smiselno zagotoviti vsaj delno eksternost z vključevanjem zunanjih mentorjev in ustreznih ekspertov za vrednotenje rezultatov MRN. Z uvedbo MRN bi spodbudili večjo samostojnost dijakov, doseganje višje kakovosti znanja ter uveljavljanje posebnih interesov dijakov. Prav tako pa proces priprave in izdelave MRN sooča dijake z različnimi izobraževalnimi izzivi in reševanjem kompleksnih življenjskih situacij.8. Predstavljeni razmisleki o spremembi pogojev za prehod dijakov iz strokovnega izobraževanja na univerzitetne študije in spremembe splošne mature pri zahtevnostnih ravneh naj bi služili kot podlaga za strokovne razprave, v katerih bi iskali rešitve za kakovostnejši in sodobnejši zaključek gimnazije v smeri omogočanja razumevanja konceptov, analiziranja in sintetiziranja znanstvenih dosežkov ter povezovanja različnih znanstvenih disciplin. 8 Možni izvedbeni model: dijak, ki je zaključil z izvedbo ITS-a, se ob koncu 3. letnika odloči za izbirni maturitetni predmet na višji ravni. S tem določi tudi nosilni predmet v okviru MRN. To pomeni, da dijak pri tem predmetu poglobljeno raziskuje/preučuje določeno tematiko. MRN mora vključevati najmanj tri predmete. Izdelava MRN poteka v 4. letniku in je del priprav na maturo iz izbranega maturitetnega predmeta. Poglobitev ITS-a v okviru MRN mora dosegati standarde izdelave MRN. Dijak opravi izpit na višji ravni, ko opravi maturitetni izpit iz izbirnega predmeta in pridobi pozitivno oceno za MRN. Tako lahko dijak dobi najvišje število točk na višji ravni. Izvedba MRN predpostavlja tudi določene spremembe UN in IKZ ter pravil opravljanja mature. 61 VIRI 1. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – NEMŠČINA, uporablja se od spomladanskega roka 2020, Ljubljana: Državni izpitni center, 2018, dostopno na https://www.ric.si/mma/M-NEM- 2020/2018083013280560/ (29. 10. 2018). 2. SEJO. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2011. Ljubljana: Svet Evrope in MŠŠ. (Prevod dela: Council of Europe. 2001. Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge: CUP.). 3. Učni načrt, splošna, klasična in strokovna gimnazija, NEMŠČINA. Ljubljana: MŠŠ in Zavod RS za šolstvo, 2008, sprejet na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje dne 14. 2. 2008, http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2010/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_nemscina_gim n.pdf (29. 10. 2018). 4. Umestitev nacionalnih izpitov iz nemščine v skupni evropski jezikovni okvir. Zaključno poročilo o izvedbi projekta. Ljubljana: Državni izpitni center, 2017, dostopno na https://www.ric.si/mma/Zaklju%20%20no%20poro%20%20ilo%20NE%20kon%20%20no%202017/2 017062810104680/ (29. 10. 2018). 5. Učni načrt matematika, Gimnazija, splošna, klasična in strokovna gimnazija, obvezni predmet in matura, 560 ur, ki ga je določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 110. seji dne 14. 2. 2008. 6. Katalog znanja, matematika, srednje strokovno izobraževanje (SSI), 383 ur do 408 ur, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 99. seji dne 15. 2. 2007. 7. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – matematika, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 184. seji dne 1. 6. 2017. 8. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo – matematika, ki ga je Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje določil na svoji 182. seji dne 16. 2. 2017. 9. Katalog znanja : Prvi tuji jezik – angleščina/nemščina. Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2011. 10. Učni načrt. Angleščina : gimnazija : splošna, klasična, strokovna gimnazija : obvezni ali izbirni predmet in matura (420 ur). Ljubljana : MŠŠ, Zavod RS za šolstvo, 2008. 11. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo – Angleščina. Ljubljana : Državni izpitni center, 2018. 12. Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – Angleščina. Ljubljana : Državni izpitni center, 2016. 13. Umestitev nacionalnih izpitov iz angleščine v skupni evropski jezikovni okvir : zaključno poročilo o izvedbi projekta. Ljubljana : Državni izpitni center, 2014. 14. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2018. 15. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2017. 16. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2016. 17. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2015. 18. Letno maturitetno poročilo o poklicni maturi 2014. 19. Podatki z analizo za srednje šole in dijaške domove, leto izida 2018, dostopno na http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/Publikacija/2018/Portoroz2016 -2017_CIP2.pdf. 20. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011. 62