Leto IX., štev. 13.
PoStnina platana v gotovini.
V LJUBLJANI, v soboto, 28. marca 1925.
razen ponedeljka In dneva p« prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravnlštvo: Ifabljana, poštni predal štev. 168.
a telegrame: >Napre]c, Ljubljana.
Čekovni račun št 18.807.
Današnja številka Din 1*50.
Stane mesečno	t	•	>	•	Din 25-—»
za inozemstvo	.	.	.	«	Din 35 —
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedi 60 par, najmanj 5 Din.
Dopisa trankirajte in podpisujte, sicer se M priobčijo. — Rokopisi se ne vražaja
Reklamacije za list so poštnine proatfc
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
t
Letnik VII., Štev. 13. Četrtkova JVaprejeva" Številka Izhaja kot tednik:
DSKI GLAS
Glasilo 9 Kmetsko-delavske iv«
Stan* l*tno 60 Din — mssočno I ]
Politični položaj.
Ves teden razpravlja plenum narodne skupščine o poročilu verifikacijskega odbora, ki je razdeljeno na tri točke: 1. nesporni mandati, 2. anketa glede volitev v mariborsko -celjskem okrožju in 3. razveljavljenje Radičevih mandatov.
Pri razpravljanju o prvi točki ni bilo preveč burno v zbornici. Opozicija je sicer dolžila vlado, da se je posluževala terorja in vlada je odgovarjala, kakor je to bilo že v verifikacijskem odboru. Posebno slovenski poslanci pa so postali živahni, ko je prišlo na dnevni red vprašanje, ali naj se skliče anketa glede štajerskih mandatov ali ne. K celemu poročilu verifikacijskega odbora je opozicija sestavila svoje poročilo, klerikalci pa še posebno o volitvah na Slovenskem. Klerikalno poročilo navaja vrsto nasilij, ki so jih zagrešili samostojni demokrati, a ti zopet obtožujejo klerikalce, s kakšnim duševnim terorjem so vplivali zlasti duhovniki na ljudstvo, da je volilo klerikalce. Da se je godilo nasilje tu in tamj to si obe stranki dokazujeta tako dobro, da lahko izjemoma enkrat obema verjamemo. Kako oster je bil boj med obema strankama v parlamentu, poročamo drugod. Veliki frakarji in božji namestniki so se zmerjali z najgr-šimi psovkami in očitki najpodlejših dejanj. To je sicer le zunanja slika, ki pa kaže, kako brezobziren mora biti zakulisni boj obeh skupin. Še hujši so že bili in še bodo boji za Radičeve mandate. Odločeno bo na seji
v	petek ponoči, ali bodo Radičevi mandati razveljavljeni ali ne.
V	sedanjem parlamentu ni nobenega delavskega poslanca, stojita si torej nasproti dve skoraj enakomoč-ni skupini strank, ki so za privatno lastnino, torej čistih kapitalističnih strank. Kapitalisti pa imajo vsi enak program, zakaj torej tak boj med njimi? Ker je jugoslovanski proletariat tako nezaveden, da nima besede v parlamentu, kjer se rešujejo državna politična in gospodarska vprašanja, ima buržuazija priliko, da reši svoje medsebojne konkurenčne boje. Zato so v bistvu ti spori samo konkurenčni boj kapitala, ki je koncentriran v Belgradu, v Zagrebu in Ljubljani. Ker je bila v Srbiji država že od nekdaj največji podjetnik, je ostala to seveda tudi po zedinjenju Srbije s hr-vatskimi in slovenskimi pokrajinami in še več podjetij in posestev je prišlo s tem v državno last. Ker pa upravlja tisti, ki politično vlada, tudi ves državni kapital, je politični boj za oblast v državi silno oster in brezobziren. Odpor hrvatskega in slovenskega kapitala pa je postal v zadnjem času toliko ostrejši, kolikor bolj jasno so se pokazale belgrajske namere, napraviti iz slovenskih in hrvatskih pokrajin belgrajske kolonije.. To je mogoče preprečiti le s tem, da pridejo ali slovenski in hrvatski kapitalisti na krmilo države, ali pa izločijo svoje dežele iz belgrajskega vpliva, čim bližje vladi so Radičevci in klerikalci kot zastopniki hrvatskega neslovenskega kapitala, tem krotkejši je njih federalizem in obratno. Ker se
pa čuti zdaj, kakor je videti, srbska buržuazija dovolj močno, da hrvatski odpor stre in prisili slovenskega, da kapitulira, zato se je odločila, vzeti Hrvatom politično moč z uničenjem Radičevih mandatov. Taka rešitev pa bi bila vendarle tudi začasna, čeprav bi lahko trajala precej časa. Zato je del srbske buržuazije (Davidovič) na strani hrvatske in slovenske, ima torej obe železi v ognju, če zmagajo ti, ji ne uide delež, če pa zmagajo oni, pa tudi ne.
Kaj pa narod, vera in kultura? To so pri kapitalističnih strankah le okraski, s katerimi zakrivajo svoje surove materialne namene in love mase, ki se sicer vedno bolj zavedajo svoje enakovrednosti s kapitalisti, a se ravno radi premajhnega spoznanja puste potolažiti z drobtinami in obljubami.
Kar je proletariat že dosegel, ni vselej take vrednosti, da bi mogli vse to imenovati le drobtine. Dejansko pa nima nobena pridobitev večje vrednosti, če je mase ne znajo izrabiti. Tako je n. pr. splošna, enaka in tajna volilna pravica taka pridobitev, da bi tudi v naši, gospodarsko sicer zaostali državi, bil proletariat vendarle faktor, ki bi odločilno vplival na državno gospodarsko in kulturno politiko, če bi bila njegova zavednost večja.
In s tem pridemo do jedra vprašanja, zakaj da so razmere v naši drža-
vi	tako žalostne: Ker je ročni in-duševni proletariat kot edini gibatelj tehničnega in duševnega napredka brez moči. Jasno je, da se kapitalisti ne bodo sami razlastili in prostovoljno odstopili svojo moč proletariatu, temveč, da si bodo morali delavci sami priboriti tisto mesto v človeški družbi, ki jim gre. Zato pa morajo postati zavedni in složni, ne radi sloge, temveč radi skupnega boja za pravico. In ta boj je mogoč le v razrednih organizacijah po načelih, ki so se izkazala, da onemogočajo vsako kravjo kupčijo s proletariatom, to sta načelni javnosti in progresivnega davka.
Kupčije z vrvjo krvnika Mauseria, lurško vodo in nacionalizmom.
»Slovenec« je obsodil krvnika Mau-serja, ki je po justifikaciji Latinoviča v Osjeku delal z vrvjo dobre kupčije in prodajal kosce po 50 Din, takole: »Če ciganke in vražarice prodajajo ljudem svoje čarovnije, jih oblast preganja, tukaj pa je javni državni funkcionar — in naj si je tudi krvnik
—	v svojo korist izrabljal ljudsko praznovernost. Če krvnik potrebuje priboljškov k svoji plači, naj mu jih da država, da ne bo moral delati kupčij na račun ljudske neumnosti.« Prav tako! Želeli bi le, da nastopi »Slovenec« z isto energijo tudi proti vsem svojim pristašem, ki izrabljajo ljudsko praznovernost in delajo na račun ljudske neumnosti kupčijo z lurško vodo, s škapulirji in drugim takim materialom. Kdor je dosleden, mora praznoverstvo obsojati in pobijati
povsod, pa naj gre kupčija na račun ljudske zabitosti s prodajo krvnikove vrvi, ali pa s prodajo kake druge amuletne robe. — Tako piše »Jutro* z dne 20. marca 1925.
Strinjamo se popolnoma, le naslov semo malo izpopolnili. Narodni blok namreč trguje enako, le da je h krvniškim in verskim predmetom privzel še nacionalne. — ^Uradni list« št. 28 z dne 18. marca objavlja, da se je v Domžalah ustanovila s kapitalom 4,000.000 Din delniška družba »Ljudevit Mara, tovarna lakov«, ki za uradni jezik ni navedla »jugo-slovenščine«, ampak slovenščino, srbohrvaščino in nemščino, torej ni za »nacionalno edinstvo«, ampak za »separatizem«, morebiti še celo za inter-nacionalizem, kar je pri naših nacionalistih veleizdajstvo. Ne vemo, kdo so delničarji te nacionalizirane družbe. »Uradni list« navaja samo imena upravnih svetnikov: Dr. Viljem Marx, industrijec v Gaadnu pri Modlingu; dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani; Adolf Marx, tvomičar v Modlingu pri Dunaju, Hammerlinggasse 2; dr. Viljem B a 11 i c, veliki župan v Sarajevu, sedaj v Ljubljani; Viktor Bračič, ravnatelj Južne železnice v p. v Ljubljani, Resljeva cesta 7; Hugo Bematzik, incfustrijec na Dunaju, XIX., Steinfeldgasse 2. Prokurist je dr. Gustav Gerstendorfer, ravnatelj v Domžalah.
Zdi se nam, da je dr. Benkovič klerikalec in torej zastopnik kupčije z lurško vodo, čeprav trguje kot upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe tudi s premogom. Vendar se bojimo, da nacionalisti tudi s klerikalno pomočjo ne bodo imeli večino
v	tem upravnem svetu, ampak bo podjetje odvisno od tujine. Čitatelji naj si sami domislijo, kdo bo »lakiran«. — Na našo ugotovitev, da dobiva Orjuna podporo od nemških tvrdk, se dozdaj še ni priglasil noben nacionalist. Ali vsi mislijo, da je to prav?
^——n iMiirTn
Zedinjenje socialističnega proletariata.
V	9. štev. »Napreja« je bil objavljen predlog SPJ za zedinjenje. Naši člani sploh, posebej pa še člani lzvrseval-nega odbora naše stranke so bili obenem pozvani, naj povedo k predlogu svoje mnenje. Doslej se je javil samo en sam sodrug, kakor se mi zdi. Radi tega bom tudi jaz povedal svoje mnenje, in sicer kot član načelstva tiste stranke, ki po »Socialistu ? »nima dovoljno duhovnih in organizacijskih sposobnosti«.
Še pred volitvami sem pri akcijah za skupni nastop delavskih strank poudarjal, da si delavstvo želi enotno delavsko stranko ozir. enotne organizacije. Delavstvo si splošno predstavlja enotnost čisto preprosto, pošteno, brez vseh zakulisnih uskoetev, intrig in postranskih misli! Zato bi bilo nepošteno, upirati se zedinjenju. Mislim, da tudi v delavskem gibanju ni proletarca, ki bi oporekal upravičenost zedinjenja.
če pa je stvar taka, potem gre v prvi vrsti le za način, kako naj bi se
zedinili. Predlog SPJ govori o tem in zato se bom predvsem bavil z načinom zedinjenja.
Z vprašanjem, kako naj se zedinimo, je nerazdružljivo zvezano vprašanje, zakaj smo sploh šli narazen, zakaj se nismo mogli skupaj boriti in sodelovati. Šele potem, ko dobimo odgovor na to vprašanje, lahko gremo dalje.
Narazen smo šli radi diferenc v nekaterih točkah pravilnika, ki jih omenja 4. točka predloga SPJ. Diferenco so nastale tudi pri vprašanju strankine taktike.
Ker torej vemo za vzroke, zakaj smo šli narazen in da je ravno SPJ (okoli >Socialista«) tista stranka, ki se je od enotne stranke odcepila, potem je potrebno, vprašati SPJ za mnenje o onih točkah, ki so sporne. Šele kadar se to razčisti, bo mogoče ustvariti trden temelj za nadaljnjo graditev enotnosti. Naj nam kdo prej pokaže in dokaže, da se je naša stranka pred razcepom in po njem motila v vprašanju načela javnosti, progresivnega davka, »Skupnega doma«, taktike, izvrševanja pravilnika itd. Ta dokaz ne sme biti samo negativen, temveč mora biti tudi pozitiven, to je: povedati je treba, kaj da je na vsak način boljše kakor načelo javnosti, progresivni davek, »Skupni dom« itd.
Šele ko si bomo v s i na jasnem o vzrokih ločitve, bo mogoče delati za zedinjenje. To se mi zdi važno, če premislimo predlog SPJ. V njem pra-
vi	2. točka, da naj ima vsak delegat toliko glasov, kolikor zastopa članov;
4.	točka pa pravi, da se morajo sporna vprašanja urediti končnoveljavno tako, kakor bo odločila večina na kongresu.
Iz obeh točk čutim bolj novo bojno napoved, kakor pa resno voljo za zedinjenje po načelu medsebojnega sporazuma. Na tak način so se »zedi-njevala; nekdaj posamezna plemena Indijancev v prerijah, kjer je odločevala številčna premoč, ne pa pravica, fizična sila in spretnost, ne pa pamet. Mi, socialisti pa moramo uvesti tudi med nami socialistični način pogajanj, če hočemo novo življenje, nov družabni red.
Zahteva, naj ima vsak delegat toliko glasov, kolikor zastopa članov, bi bila pravična šele tedaj, če bi bilo članstvo obeh strank organizirano po enotnih pricipih. Tako pa, kakor je , sedaj, ne moremo iti brez škode za člane obeh skupin na kongres. Za naše člane veljajo precej stroga načela, člane natančno objavljamo, imamo progresivni davek, pri SPJ tega ni. Mi imamo javno kontrolo, tam je nimajo. Pri nas zahtevamo od članstva izvrševanje pravilnika v vseh ozirih, pri SPJ velja, da pristopiš, kupiš mar-kico, pa si za vedno opravil. Le pri volitvah se morda še kdo spomni na člane. Čisto razumljivo je, da trenutno za lažje pogoje lahko dobiš vež ljudi kakor stranka, ki deluje za socializem na trdnejših temeljih.
Iz predloga SPJ se jasno vidi pravi namen zedinjovalnega kongresa: bojno glasovanje, ki bi ustvarilo ^zmagovalcem; in »premagane«. Tak način zedinjenja ne bi imel trajnega uspeha, ker bi rodil zopet nezadovoljstvo in
nezadovoljneže. Če nam gre za resnično zedinjenje in ne samo za to, kdo bo »zmagovalec«, moramo najti boljši temelj za zedinjenje:	medsebojni
sporazum, to je: to ali ono sporno načelo naj obvelja v toliki meri, kolikor zastopnikov se bo zanj odločilo. Naše in članstvo SPJ se mora na enak način rekrutirati in njegovi zastopniki morajo biti na enak način voljeni.
Šele ta način zedinjenja bo napravil, da bomo zopet nerazdružljivo zvezani, da bomo tako enotni, kakor nam je treba in kakor delavstvo resnično želi.
Zedinjenje potom preprostega preglasovanja ali bojnega glasovanja, zlasti pri različnih članskih pogojih, ni pravilno in pravično, ker ne upošteva onih, ki ostanejo v manjšini, kar gotovo ni demokratično. (Če bi po koroškem plebiscitu razdelili sporno ozemlje v razmerju oddanih glasov, bi bilo to gotovo pravičnejše, kakor da je volja manjšine ostala neupoštevana.)
Mislim, da ni socialista, ki bi oporekal, da gre pri socialistih vendar v prvi vrsti za pravičnost. Le radi krivic, ki se nam delavcem gode v sedanjem kapitalističnem družabnem redu, se bojujemo, združujemo, smo postali socialisti — bojevniki za strmoglavljenje kapitalizma in graditelji novega družabnega reda. Ne bodimo torej krivični pri urejevanju medsebojnih odnošajev, ker vsako zedinjenje na nesocialistični način bi bilo le pesek v oči proletariatu, ki si zedinjenja želi.
To, kar je dobro, ozir. o čemer se ne da nepobitno dokazati, da je slabo, naj obvelja!
Krivice, storjene slovenskemu proletariatu, (tiskarne i. dr.) se morajo na vsak način popraviti! Samo malo kesanja — to ni rešitev. Delavci hočejo dejanskih sprememb, ker le te jim koristijo. In spremembe bi tudi dokazale, da spor in zedinjenje nista samo igrača voditeljev.
Delavci bi potem organizacijam in stranki zopet zaupali, to pa je tisto, česar danes tako primanjkuje. Ne razkritje grehov, temveč grehi sami so vzeli proletariatu veselje in zaupanje do organizacij! Zato nas mora pri zedinjenju voditi misel, da moramo grehe onemogočiti, storjene napake pa dejansko popraviti. Le tako bomo dosegli glavni cilj: koristne in trdne enotne organizacije, ne pa neke mešetari je za večino! — Josip Pastorek.
Kaf pravijo sodrugl Iz Trbovelj ?
Ni bil naš namen pisati, kakšno politiko vodijo pristaši »Socialista« in neodvisni v Trbovljah, ker pa je bil objavljen v »Napreju« predlog za zedinjenje, poslan od tajništva SPJ, smo se odločili, napisati nekaj za popolnejšo informacijo naših sodrugov v drugih krajih. Da bodo vedeli, kako >velikk zedinjevalci neprenehoma brenče: Zee - din - jen - jeee, pri vsem tem pa razbijajo enotne organizacije in kadar mislijo, da je razbijaštvo dovršeno, pa skušajo onemogočiti naši resnični socialistični stranki delo za zgraditev močne in enotne delavske socialistične stranke. Kadar jim to njih razbijaško delo pokažeš in dokažeš (n. pr. v Trboljah, Hrastniku I. in II., kjer so bile organizacije enotne, pa so jih razbili in ustanovili svoje sekte in ko so uvideli, da delavstvo le ne gre za voditelji ne levih, ne desnih in da so interesi laživoditeljev v nevarnosti), tedaj so začeli odvračati delavce od organizacijskega dela in organizacijske misli (n. pr. Klenovšek in Majdič v Hrastniku, Krušič v Trbovljah), češ, nikomur ne plačujte! S tem hočejo reči: Če nočete trobiti v naš rog, tedaj se tudi sami ne smete voditi in upravljati svoje organizacije, tedaj naj vzame hudič vse!
Ker so uvideli, da hudič le noče vzeti organizacij, čeprav teh voditeljev ni več v njih, je izbruhnila skrb za nekdanje pohlevne ovčice in njih mehko volno — tako taksirajo nas člane SSJ in KDZ v Trbovljah — da se ne hi nekdanje ovčice res spremenile v zavedne člane, ki so se začeli sami voditi in odločevati o svoji usodi, tedaj so prenehali prav vsi načel-
ni spori med levimi in desnimi voditelji.
Zbali so se voditelji, ko so videli, da jih delavci zapuščajo in da delavci odobravajo delo in načela SSJ in KDZ in polagoma pristopajo v njene organizacije in so se znašli v bratskem objemu. Pomislite: skrajni levičarji in skrajni desničarji so se znašli v slogi za »interese proletariata«. Sedaj, ko so vsi skupaj razočarani, ker ni poslanskih dijet zanje! In tako zdaj s parolo »zedinjenje« odvračajo delavce od organizacije, v kateri velja program in pravilnik tudi za voditelje, ne samo za delavce!
Združite se, voditelji, ker to je danes za vas potrebno, kakor je bUo potrebno Turkinji skriti svoj pravi obraz, ko jo je izbral Turek, ne da bi je videl. Pa Turkinje so že prišle na to, da skrivanje nič ne pomaga — razočaranje in resnica pride le na dan
—	zato pokažite svoj obraz vsi voditelji, levi kakor desni, pa ne vabite nas za enoten nastop pri občinskih volitvah, dočim na tajnem svojo listo vlagate, in vabite hinavsko v enotne organizacije nas, ki smo za načelo javnosti, ker se ne moremo združiti, dokler boste vi vodili tajno diplomacijo. Tudi se ne moremo združiti, dokler nam. ne vrnete lasti naše stranke, ne moremo se sprijazniti, dokler ne priznate socializma, ko ste hoteli, da bi se uklonili dve organizaciji in zavrgli svoje ime v korist peščici ljudi.
Za boljše razumevanje moramo razjasniti nekaj stvari, ki so zakrivile, da za razpisane obč. volitve v Trbovljah ni bila vložena enotna lista.
Za občinske volitve so nas vabili za skupen nastop neodvisni in ko-runovci. Mi smo bili na to pripravljeni in smo se vabilu odzvali. 10. februarja je bilo med nami in korunovci dogovorjeno, da gremo mi, skupina dr. Koruna in neodvisni skupaj. Če bi pa šla katera izmed teh treh strank v kompromis s kakšno meščansko stranko, pa ostaneta ostali dve skupaj. To je bilo sklenjeno na skupni diskusiji, ker pa je bila večina mož v kikli, so možje svoj sklep pogoltnili, ker je nastopila po sklepu neka ženska proti temu. Mi smo napeli vse sile, da bi prišlo do enotnega nastopa in smo šli 13. februarja k neodvisnim v upanju, da jih pridobimo za enotnost — a naleteli smo tam na tajno vlaganje 1 iste! Neodvisno so sicer zardeli iz zadrege, a iztreznili se niso, nakar smo se mi poslovili in odšli.
Rekli smo pa, če že vse tri skupine ne pojdejo enotno, pojdemo pa vsaj s korunovci, kakor je bilo sklenjeno na našem članskem sestanku 14. februarja. Poslali smo še tega dne naš predlog za enotnost korunovcem v roke Krušiču in Klenovšku, ki pa sta takoj izjavila, da je naš predlog diktat in da absolutno ni govora o imenu naše stranke in da sploh ni mogoče, da bi bil nosilec liste naš član. Karakteristično je, da smo dobili odklonilni odgovor prej, nego so njih pristaši zvedeli za naš predlog.
Mi smo jim predlagali:
1. Skupna lista se vloži pod imenom naše stranke (SSJ in KDZ).
2. Nosilec liste je naš član.
3. 3 diskriditirane osebe se ne sprejmejo na listo (Krušič, Klenovšek in Jeretin).
4. Enako število naših sodrugov lahko tudi oni izločijo.
5. Kandidatna lista se izpolni paritetno, eden naš, drugi vaš član.
Sodrugi, ali nismo bili dovolj popustljivi? Imamo 2 organizaciji v Trboljah in Hrastniku, pa smo pustili polovico kandidatov neorganizirani peščici.
15. februarja smo dobili sledeči odgovor:
1. Nasa stranka je pripravljena sprejeti nekaj ljudi, ki bi listo podpisali.
2. V volilni odbor lahko imenujete 2 člana.
3. Končno veljavno listo bo sestavil naš volilni odbor.
4. Če na ta naš sklep ne pristanete, nam morate to sporočiti do 8. zvečer.
Ali so to ljudje, ki hočejo zedinjenja? Ali jih moremo imenovati drugače ko intrigante?
Smo za zedinjenje, kljub takim izkušnjam in vam predlagamo sledeče, mi sodrugi iz Trbovelj predlagamo to, ne s. Bernot:
1. Vrnite se v stranko, iz katere ste dezertirali!
2. Ustavite liste, ki ste jih začeli izdajati preko skupnih sklepov.
3. Izročite delavske tiskarne skupni soc. stranki.
4. Priznajte in izvršujte program in pravilnik SSJ in KDZ.
Izvršujte in delajte za progresijo, načelo javnosti, ne rinite se v ospredje, pokoravajte se sklepom večine.
Kadar boste pripravljeni to izvršiti, tedaj nam to sporočite javno potom našega tiska. S sodružnim pozdravom! »Naprejevci« v Trbovljah.
Brez tiska je demokracija nemogoča.
Brez demokracije delavstvo ne more zmagati.
Torej, če hočeš pospešiti delavsko zmago, razširjaj delavski tisk /
Razno.
r »Za zedinjenje!« kričite vsi, kolikor vas je razbijačev. Že takoj po prevratu ste tako kričali in še celo nov časopis ste začeli izdajati, ki ste mu dali ime »Ujedinjenje«. Toda to vaše kričanje po ujedinjenju in časopis »Ujedinjenje« sam ni imel nobene druge naloge, kakor razbiti delavske organizacije, ki so bile takrat močne. To ste dosegli — toda ne popolnoma. Nekaj organizacij se je vendar vzdržalo in ni šlo na lim ne levičarjem ne desničarjem, ampak se je držalo programa in pravilnika. Na te organizacije danes proletariat gleda in pravi: »Tem organizacijam bi se bilo treba pridružiti, pa bi bili zedinjeni.« Tega pa se demagogi boje, ker bi morali potem tudi oni sami spoštovati program in pravilnik. Zato pravijo, da pri zedinjenju ne sme biti ne zmagovalcev ne premagancev. S tem hočejo zapeljati proletariat v malomarnost in popustljivost, kar se jim pa nikakor ne sme posrečiti. Tudi mi ne maramo zmagovalcev in premagancev. Nič nam ni za slavo, od katere proletariat itak ne more živeti, slave naj iščejo siti! Nam je za zmago dela, nad kapitalom, te zmage pa ne moremo doseči, če ne bomo spoštovali programa in pravilnika. Zato morata pri zedinjenju zmagati program in pravilnik. Kdor se pa boji podvreči se tema dvema, kdor noče, da bi bil premagan od programa in pravilnika, ta naj se nikar ne štuli med zavedni proletariat.
r Sličice iz parlamenta. _ Hrvat dr. Bazala začne govoriti:	Gospoda na-
rodni zastopniki — dalje ne pride, kajti radikali začno vpiti: »Nismo narodni zastopniki, smo narodni poslanci'« Dr Bazala nadaljuje: »Sprejmem vaš popravek« in se prikloni proti klopem, v katerih sede radikali in samostojni demokratje: »Gospodje vladni poslanci,« opozicionalne poslance pa nagovori: »Gospodje narodni zastopniki \ — Radikali vidijo, kako so ga polomili, pa skočijo iz klopi in navalijo s pestmi na dr. Bazalo. Nato sledi splošen pretep med gg. vladnimi poslanci in gg. narodnimi zastopniki. Drugi dan poroča »Jutro«: dr. Bazala je bil bled, klerikalci so zbežali iz dvorane, »Slovenec« pa: Pri-bičevic je bil ves bled itd^ in še 2 dni potem so vsi bledi po žurnalih. V resnici so pa tudi rdeči od jeze in plavi od bunk — parlament v narodnih barvah. — Lažeš, lump, obrekovalec, lopov! Tako je ozmerjal v parlamentu dr. Žerjav klerikalca Smodeja.
V	belgrajskem parlamentu so to lahko tudi parlamentarni izrazi — v modemih parlamentih pa ne — ampak klerikalci so baje zastopniki vsega slovenskega naroda! če torej njihovemu poslancu kdo take P*ovr® zabrusi v obrazi, bi morali klenkalei tudi odgovoriti na način, kakor to zahteva njih položaj, kajti Žerjavove psovke veljajo vsemu slovenskemu
narodu, če so klerikalci res njegovi. zastopniki! »Slovenec« pa nič ne poroča, kako so odgovorili.
r Zavarovanje rudarjev. »Uradni list« je objavil 4. marca pravila bratovske skladnice. Kdor zna čitati, naj jih čita; nehote se bo spomnil na satiro »Amerikansko izdelovanje klobas« v »Napreju« št. 7 z 13 februarja 1925. Potem bo morebiti tudi razumel, da je rešitev proletariata delo proletariata samega, in da ne bo rešen, če tega dela ne bo sam vršil.
r Zaradi svoje žene se je neki so-drug odpovedal delovanju v socialističnih organizacijah. Sam nam je to pisal. Drugi nam tega ne pišejo, čeprav bi tudi lahko, ker je pri marsikaterem sodrugu vzrok njegove mlačnosti iskati v njegovi »boljši« polovici. Časi so težki, nezavedne žene si jih hočejo pa olajšati s tem, da potegnejo še može v svojo polževo hišico — namesto da bi možje izvlekli svoje žene ven na bojno polje življenja! — Vi, ki še niste tako globoko zabredli, brigajte se za izobrazbo svojih žen, dokler je čas! Svojega prepričanja jim ne morete in ne smete vsiljevati, toda to pa lahko zahtevate od njih, da ne bodo čitale samo zabavnih ampak tudi resne članke! Kapitalisti že vedo, zakaj polnijo svoje časopise z zabavnimi, dražljivimi, perverznimi in tudi drugače strupenimi »novicami«: dostojne žene sploh ne marajo nič več čitati, lahkomiselne pa se opajajo, dočim pravijo, da v resnih časopisih »nič ni«.
Položnice prilagamo današnji številki vsem naročnikom »Napreja«.
Vsak naj poskrbi, da bo imel do
5.	poravnano naročnino za april.
Zaveden proletarec ne ostane proletarskemu tisku nič dolžan, kajti naš tisk ne razpolaga z bančnimi podporami, naš tisk nima tiska zastonj. Zato vršite vsi pravočasno svojo dolžnost.
Vsak naročnik naj se spomni pri nakazovanju naročnine na članek »Za osvoboditev delavskega tiska«, ki je bil objavljen v »Napreju« št. 11 t. 1.
Kamen h kamnu palača.
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Iz sodne dvorane.
S.	Leskošek obsojen na 5 dni zapora! V ilustracijo objavljamo obtožnico: Alojzij Leskošek je dne 11. januarja 1925 v hotelu pri »Kroni« v Celju na javnem shodu dolžil državno oblast, da ne vpošteva zakonov o zaščiti delavcev, da ga celo nekateri referenti drž. oblasti ne poznajo, da ti uradi niso za vse, ampak samo za buržuazijo, da celjski srezki poglavar in celjski policijski oddelek ne postopata pravilno, ker ne pustita zapreti tukajšnjih posredovalnic za delo, pač pa pustita zapreti revnega delavca, če pokaže kak nasprotnik nanj in ga označi za komunista in da se zakon o zaščiti države pač uporablja, ne pa tako zakon o zaščiti delavcev, dasi sta oba zakona enako sankcionirana od kralja, da je torej z besedami razžalil javna oblastva, odnosno njih organe, torej javne uslužbence v pogledu na njih službeni posel v obče; zakrivil je s tem pregrešek zoper zakon, oblastva in javni red po § 104. srb. kaz. zak. in ga je po tem kaznovati.
Razlogi. Obdolženec Alojzij Leskošek, ki je radi žaljenja časti že opeto-vano predkaznovan, priznava, da je govoril na shodu Splošne delavske unije (sedaj zveze, op. ur.) v navedenem smislu, ne da bi za svoje trditve mogel navesti kakšna gotova dejstva. Dokazila: Priča: Ivan Škof r. št. 4, kateremu po § 252/4 k. pr. ni treba priti k razpravi. V Celju, dne 11. februarja 1925. — Državni pravdnik: Dr. Požar, s. r.
S.	Leskošek se je zagovarjal: Ta obtožnica je produkt današnjega časa. Namesto da bi se socialna zakonodaja dosledno izvajala tako, kakor je v zakonu o zaščiti delaveev in v mirovnem dogovoru predpisano, »e' **-
Čele policijske oblasti po svojih organih vlagati ovadbe proti tistemu, ki kritizira današnje neznosno stanje. Kaj sem pravzaprav zakrivil? Nič! Kritiziral sem, zakaj se ne ukinijo privatne posredovalnice, ki so v Celju 5e v rokah Nemcev, kateri imajo s tem priložnost svobodno razpolagati s slovenskimi delavnimi silami. § 87. zakona o zaščiti delavcev predvideva upostavitev državne borze dela v vsakem večjem industrijskem kraju. Celjske strokovne organizacije so že večkrat zaprosile ministrstvo za socialno politiko, da upostavi v Celju krajevno borzo dela. Po § 105. cit. zakona bi se morale tekom enega leta vse privatne posredovalnice zapreti, ko se ustanove krajevne borze dela. Buržuazija si pa zna pomagati s tem, da borzo dela, ki jo predvidevajo §§ 87. in 93. b cit. zakona, sploh ne upo-stavi po ministrstvu za socialno politiko. Tu bo treba vložiti pritožbo na Mednarodni urad dela, da bo Zveza narodov videla, da se v Jugoslaviji socialna zakonodaja ne izvršuje. Najzanimivejše pri celi stvari je pa to, da je ovadbo napravil policijski pristav g. Škof, ki je pristaš narodnih socialistov, katerih dolžnost bi bila, boriti se za izvedbo take socialne zakonodaje, kakršna je v Češkoslovaški, tam, kjer so njihovi bratci vladna stranka.
S.	Leskošek pa je bil 24. t. m. kljub temu obsojen na 5 dni zapora. Prijavil je ničnostno pritožbo na stol sed-»aorice v Zagrebu.
Iz stranke.
s Sv. Lovrenc na Pohorju. V nedeljo, 29. marca bo popoldne v gostilni Repes občni zbor naše krajevne organizacije SSJ in KDZ. Dnevni red: poročila odbornikov', volitve novega odbora, razno. Člani, pridite vsi! — Odbor.
s Črna I. in II. V nedeljo, dne 29. t. m. bo občni zbor obeh krajevnih političnih organizacij! Ne pozabite na to in pridite vsi, predvsem naj pridejo tudi vsi tisti, ki so radi kakršnegakoli vzroka nezadovoljni!
s Jesenice. Dne 8. marca popoldne se je vršil občni zbor kraj. org. Iz poročila odbora je bilo razvidno delovanje organizacije: številne prireditve, shodi, sestanki, seje i. dr. dokazujejo, da je odbor porabil vse prilike, da poglobi in razširi socialistično misel ter da imajo člani priliko za -debato o vseh važnih vprašanjih. Žal smo mnogo časa potratili radi tega, ker nekateri člani zelo malo ali površno čitajo, sicer bi ne bilo treba zapravljati časa — ki je drag — radi trikov in demagogije nasprotnikov, bil bi vsak o vseh takih zadevah poučen že iz časopisa, čas na sestankih pa bi porabili za druga važnejša politična in gospodarska vprašanja. So-drugi, poskrbite, da bo v bodoče boljše, čitajte redno strankin list >Naprej«, posečajte članske sestanke, ker le tako je mogoče imeti zvezo z organizacijo in z delom stranke. Vršite svojo dolžnost! Odbor se je konstituiral 15. marca sledeče: s. Anton Žnidar, predsednik; s. Ivan Jenko, namestnik; s. Anton Žagar, tajnik; s. ^Fhalar Anton, namestnik; s. Jožef Moretti, blagajnik; s. Florijan Stanovnik, namestnik. Nadzorstvo: se. Jurij Jeram, Martin Noč, Franc Janša.
s Delo za zedinjenje. Volitve so za nami, kljub temu pa čaka naše organizacije polno dela, še važnejšega dela, kakor je volilna agitacija. Stranka, v kateri ni gibanja in živahnosti, mora umreti! Sklicujte povsod članske sestanke, diskusije, snovi je dovolj: razpravljajte o tem, kar piše »Naprej«, razpravljajte o programu in pravilniku, vprašanju lastne tiskarne, Skupnem domu, čitajte skupno knjigo »Socializem in vera« in druge brošure, debatirajte o prečitanem, potem nudijo dovolj snovi lokalne razmere, občinska politika, organizacija propagande za naš tisk, pridobivanje novih članov itd. itd. Nobena nedelja, noben praznik ne sme miniti brez dela za socializem! Zato smo strogo organizirana stranka, da organizirano delamo! In potem poročaft« kratke in jedemato o tem delu v »Ka-
pre jur! To je najuspešnejše delo aa zedinjenje, demagogija pri zavednih članin namreč ni mogoča!
s Pregled organizacij, ki so obračunale za februar, bo objavljen v prihodnji številki »Ljudskega glasu«. Zamudniki, požurite se!
ZAVAROVANCI
v	smislu objave v Socialističnem koledarju za leto 1925.
267. Vinko Grajfoner (1901), železničar, Bohova, Din 250. 268. Jakob Sluga (91)- železničar, Tezno, Din 250. 269. Ivo Kirbiš (80), železničar, Pragersko, Din 250. 270. N. Kodelič (88), železničar, Pokosi, Din. 250. 271. J. Strmšek (83), vlakovodja, Pragersko, Din 250. 272. Matevž Dominik (77), železničar, Pragersko, Din 250. 273. Fr. Rajh (80),železničar, Vrlega, Lg, Din 500. 274. Vinko Mlakar (82), železničar, Leskovec, Lg, Din 500. 275. Franc Zemljak (82), železničar, Devina, Din 250. 276. P. Stepihar (80), post. delavec, Račje, Din 250.	277.
Matevž Logozar (82), Slavnica, Din 250.	278. Franc Oblak (79), Hoče,
Din 250. 279. Jakob Friedl (78), Rogoza, Din 250. 280. Jakob Klemenc (72), železničar, Dev. Mar. v Polju, N., Din 1000.	281.	Anton Mohorčič
(62), sklad, delavec, Dev. Mar. v Polju, Din 250.	282.	Franc Primožič
(907), rudar, Črna, Lg, Din 500.
OBleke
nn NA
MM ROKE
ODMESTNITRGB
• Oernatovio.
r »Pekatetc« v Jugoslaviji. V Ljubljani se
je ustanovila tvrdka: Prva kranjska tovarna testenin >Pekatete< Žnidaršič & Co., družba z o. z., kot posestrima istega imena tovarne v Ilirski Bistrici, ki slovi po svojih izbornih »pekatetah«. Družba je zgradila v Ljubljani novo tovarno za >pekatete<. Do sedaj je bilo treba uvažati >pekatete< iz Ilirske Bistrice, ki je pa po vojni pripadla Italiji, ter plačevati visoko carino. Poznavalci dobrih testenin so plačevali visoke cene za uvožene »pe-katete«, niso jih pa mogli kupovati manje-imoviti sloji. Sedaj se bodo »pekatete« lahko razširile po vsei deželi. Želimo družbi obilo uspeha.
Izjava.
Resnica je, da sem se na potu v Hrastnik namenil še pri g. Korenu informirati se, kaj sta se z g. Rozino domenila. Gosp. Rozina mi je namreč prvi sporočil, da so občinske volitve odgodene, ko mi je med potjo povedal, da gre v Dimnikovo gostilno na sestanek. Rekel sem, da mi je žal, ker smo od nase stranke popoldne vsi zaposleni, razen s. Polaka, jaz pa da grem v Hrastnik, naj gre torej k s. Polaku. Prosil sem ga tudi, da mi da preči-tati vabilo na tisti sestanek pri Dimniku, pa mi je dejal, da se na našo stranko niso ozirali, ker ni vložila svoje kandidatne liste.
Resnica je, da sem se izrazil napram g. Rozini, da mi je žal, ker se ne morem udeležiti sestanka, prav tako tudi drugi sodrugi iz odbora. Vprašal me je, če se strinjam, da bi se volitve izvršile. To sem tem lažje potrdil, ker so mi na seji načelstva naročili, naj skrbim, da bodo liste vložene. Ni pa resnica, kar je izjavil na sestanku pri Dimniku g. Koren, da sem ga v imenu naše stranke pooblastil za-
stopati našo organizacijo na tem sestanku. Izjava, ki jo je podal g. Koren našim delegatom, je bila zelo površna, ni se mu posrečilo svoje trditve dokazati. G. Koren pa je pri odhodu sam rekel, da je mogoče kaj preveč govoril. To bi bil moral tudi na svojo izjavo zapisati 1 A on je najin razgovor porabil za s v o j e namene!
Frane Rinaldo, Trbovlje.
V	Trbovljah vlada kar naprej ge-rent, ker je to za Trboveljsko premo-gokopno družbo najbolj koristno. In kar je tej družbi koristno, to je koristno tudi za tiste, ki bi morali poskrbeti za pravilno izvolitev občinskega odbora. Ko so bile volitve že zopet odgodene, so se razni demagogi postavili na čelo protestnega gibanja in uprizorili »skupno akcijo vseh stranke. Pri tej akciji je odlično sodeloval tudi trboveljski urar Koren, bivši komunistični poslanec in poznejši pašičevski gerent v Trbovljah, ki pa danes radi splošno znanega iz-preminjanja barv nima nikogar za seboj. Da ne bo tako strašno sam, je izjavil, da »polnomočno zastopa krajevno organizacijo SSJ in KDZ«. Koru-novci so to verjeli, ker je pri njih že davno v navadi, da jih zastopa posameznik. In čim bolj je zmožen iz-preminjati načela, tem rajši ga imajo. Pri nas pa kaj takega ni mogoče, zato je odbor naše odganizacije g. Korena povprašal, kdo mu je dal tako »polno moč«. Izjavil je, da je govoril s s. Ri-naldom in ta da se je s protestno akcijo strinjal. — Tako izgleda »polnomočno zastopanje« pri demagogih. Jasno je, da se s. Rinaldo ni mogel navduševati za odgodenje volitev, toda to vendar še ne pomeni, da pojde skupno s tistimi, ki so to odgodenje zakrivili, protestirat proti odgodenju! To bi pomenilo toliko, kakor s tatom skupaj kričati: »Primite tatu!« — Si-cer pa tudi, če bi se s. Rinaldo res tako strinjal, kakor si želi kak Krušič, bi ne mogel dajati nobenega pooblastila, in delavstvo ga od te strani pozna, da nima takih navad, s. Rinaldo je socialist, ki nikdar v nobeni zadevi ne odločuje sam — zato imamo odbore!	,	-
Dopisi.
Poročilo o občinski seji okolice Celje dne 22. februarja 1925,
1. točka: čitanje zapisnika zadnje občinske seje. G. rudarski svetnik ugovarja, zakaj ni župan dal napraviti vseh javnih svetilk, ki so v zvezi z mestno občino.
Bilanca za 1. 1924. izkazuje 4975 dinarjev čistega dobička. Cona rodbinskim grobom se določi za domačine 1000 Din, za tujce 1500 Din. Občinsko vojno posojilo stari Avstriji se zasi-gura. Taksa za predstave kina v Ga-berjah se zniža od 60 Din na 40 dinarjev za vsako predstavo. Za to se se posebno potegovali demokrati in tudi klerikalci so soglašali, kakor vedno, s kapitalisti. Mariji Jostovi se odpiše 50% za krsto umrlega moža. Občini Šmartno v Rožni dolini se dovoli uvesti nove živinske sejme. Dr. Vrečko zahteva povrnitev družinskega groba, ki ga je kupil 1.1902, seveda z zvito pogodbo, ki jo je podpisal tedanji neprevidni župan. Na to zahtevo se je sklenilo, zahtevati od mero-
tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt.
BI.ESCECE BELO PERILO Z ZLATOROG NILOM!
ZL
G
dajne oblasti, da razveljavi vse pogodbe, ki so bile sklenjene protizakonito na račun tajnih interesov.
Invalidi naj 6e zaradi kinotakse pogodijo s posestnico kina samega. S 17 proti 9 glasovom se je sklenilo predlagati za novo šolo prostor pod pokopališčem. Devet glasov je bilo sta prostor na Jožefskofu. Tukaj si moramo zapomniti, da klerikalcem sploh ni za nobeno novo šolo, najmanj pa še za to, da bi stala na lepem, zdravem in velikem prostoru. Predrznost imajo zahtevati naj se popra-
vi	stara šola, ki je bila zidana nekoč kot stanovanjska hiša. Že zdaj razpada. Pa hočejo dozidati se eno nadstropje. Ta hiša pa nima niti prostora za odmor, niti za vrt, najmanj pa za šolsko drevesnico.
Zahtevo klerikalcev so energična zagovarjali najbolj nazadnjaški Nemci, ki razumejo le svoje lastne koristi. Pri tej točki se je pa tudi M. Plankar, član SP J, izkazal za nazadnjaka.
Pri zadnji točki: volitve komisije, ki ima nalog preiskati zadržke, ki m res faktična ovira za združitev občino okolica Celje in mesto Celje, nastane buren hrup. Klerikalci so ogorčena trdili, da se to ne bo nikdar zgodilo, da bi se ti dve občini združili in da višja oblast tega itak brez njih ne ba mogla izvršiti. Ostale stranke so se pa izjavile zato, da je vendar treba dokazati, če bodo občani okolice Celje res oškodovani, če se ta združitev izvrši. Na to je bila izvoljena sledeča komisija: za demokrate Baebler in Kukovec; za SLS: Strenčan, Mihelčič, Koren; namestnika: Pečuh in F. Jele« za SSJ.
Pri raznaterostih zahteva za SPJ M. Plankar (nepoučen) komisijo za odobritev novega načrta kanalizacije v Gaber j ih, ki jo zahteva g. Pečuh, seveda v svojo korist in še na ta načia, da se je izven dveh posestnikov vsi branijo, ker ne morejo biti vpošte-vani. Drugi del Gaberj, ki je na kanalizaciji najbolj prizadet, bo pa zopet čakal božje milosti. Tako znajo kapitalisti. Bajtarji, vi si pa dobro zapomnite, koga ste volili!
DOBER GOSPODAR.
Zadružna predavanja vsak teden v Narodni kavami,v Ljubljani go sela imenitna reč, za g. Kristana namrei, za proletariat pa ne. Le malo delavcev se udeležuje, ni pa s tem rečeno, da bi ta predavanja ne bila obiskana. Če ni prostovoljnih obiskovalcev, pridejo prisiljeni. Kot prvi komandiraa-ci pridejo v poštev konsumski nastavljene i, ki morajo, če hočejo, ali nočejo, vsako soboto predstavljati potrebno »mašo«. Drugi so nastavljenci Zadružne banke. Krivično bi ravnali, ča ne bi omenili tudi tretje »proletarske« institucije — bolniške blagajne, tudi njeni nastavljenci se morajo udeleževati zadružnih predavanj. —Da, komandirati zna že g. Kristan in sredi ali nesreča je, da ne more več komandirati velike mase, kakor nekdaf poprej, temveč le ljudi, ki so od njega odvisni. Med njimi so tudi taki, ki a*
mu svoje dni vsemogče očitali — in bi mu še danes, 5e bi to bilo mogoče radi ljubega kruhka ... Da, da, ljubi kruhek iz rok >dobrega« gospodarja je peklenska vez za različne >revolu-cionarjec Zanimivo pa je, da te moč-
ne vezi ne priznavajo g. Kristana služkinje — vsak mesec skoraj se menjajo. So torej res bolj revolucionarne, kakor marsikateri »revolucionar« v hlačah. In g. Kristan kot >dober gospodar« skrbi tudi gospo-
darske za svoje služkinje, one morajo namreč svoj zaslužek vlagati v >Splošno kreditno društvo«, to se pravi: v banko g. Kristana, ki služkinjam odrine 8% obresti, dočim jih sam 20 zasluži. — Dober gospodar!
Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj In odgovorni urednik: -Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur* v Ljubljani. 28. III. 1925 — 2500.
IN VI MILOSTLJIVA GOSPA?
Želite li, da se končno iznebite Vaših peg? Veselile se čiste in bele kože? Poi/kusite torej LEKARNARJA FELLERIA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo za lepoto, za vzdržanje mladeniške kože, katero zanesljivo odstrani vse nečistoče kože, prišče, pege, lišaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori In gube se odstranijo z redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z zavojnino in poštnino za 36 Din., toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej, kajti po povzelju je za 10 dinarjev poštnina višja.
Naročila naslovite na:'
EUGEN v. FELLER, lekarnar
V STUBICI DONJI, Elsatrg 252 Hrvatska.
ELSA-TEKOČE LILIJiNO MLEKO, idealno negoTalno »reditvo za polt. ELSA-LILIJ1NO MLEČNO MILO, ELSA BORAKSOVO. ELSA-GLICE-RINSKO MILO, so mila lepote vsake elegantne gospe.
j	Najboljša
j ,Puch‘ kolesa j
S	po zelo ugodnih cenah dobite le pri	S
I IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul. 7.1
Prava ura za Vasi
je Suttnerjeva ura, kajti Vi potrebujete točno idočo uro z jakim in preciznim ustrojem, lepo izdelano in pri vsem tem poceni. Z uro od Suttnerja boste vsekakor zadovoljni. Tvrdka Suttner kot jugoslovanska podružnica lastne tovarne ur v Švici, jamči Vam za dobroto ustroja 1 Vse nadkriljuje znamka „IKO“l Zahtevajte bogato ilustrovani cenik. Pošljite za istega samo 2 dinarja za poštnino na naslov:
TOVARNA UR H. SUTTNER
v Ljubljani št. 990 — Slovenija.
Bolezni na pljučih.
Tisoči ozdravljenih 1
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja katera že mnoge rešila. Ista pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Nočno potenje in kašelj preneha, telesna teža se poveča, ter potom splošnega poapnjenja omejuje bolezen. Številni možje zdravniške vede potrjujejo. Čimpreje pričnete z mojim načinom hranjenja tem bolje
Popolnoma brezplačno
prejmete mojo knjigo, iz katere zamorete črpati mnogo koristnega znanja. Ker bode moj založnik razposlal skupno samo
10.000 Izvodov brezplačno
pišite takoj, da se morete tudi Vi šteti med srečne prejemnike te knjige.
Naslov: AUGUST MARZKE. Berlin-VVilmersdorf
Bruchsalerstr. 5 abt. 868.
Društvom in zasebnikom
prevaja in prepisuje spise ..Posredovalec*' Sv. Petra cesta 23.
PoSljite naročnino I
Brzojav.
Slavnemu občinstvu na?nj8va, da sva prevzela v Hotelu Tratnik, Sv. Petra cesta, salon vrt in druge prostore, kjer točiva dobra, pristna Dalmatinska, Siben!ška tn Viška vina po zmernih cenah. Vsak petek, soboto in nedel/o gorke morske ribe. Porcija 5 Din.
Za mnogobroini obisk se priporočala
Brata NlnlC.
Konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie.
Ljubljana« Erjavčeva cesta štev. 2.
otvorila je prodajo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sirer
obleke že od.....................Din	400’— naprej
delavske hlače od ......	. Din 45*— naprej
jahalne hlače od................Din 80‘— naprej
otročje oblekce za šolarje že od . Din 80'— naprej
Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zamudite prilike in prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranite mnogo denarja.
Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke.
Ustanovljeno leta 1852.
TEOD. KORU, LJUBLJANA
Poljanska cesta štev. 8 (preje Henrik Kom)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj)-za konserve.
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trgr štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli ■■■ velikosti po najnižji ceni.
v dolžini 2 do S m
20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforta Din 290’—, • 20 m močne modrovine (druk) Din 290’—, 20 m krasnega kambrika za otročje in ženske obleke Din 240-—, 10 m hlačevine
______ dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350’—,
| j 20 m belega platna Din 230’—, 20 m sirovega platna Dip 180‘— H	razpošilja
'
I V 1 "
L
veletrgovina R. Stermecki, ceiiest.23
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene.
IS let priznane
kapsule „LARUCIN“
zdravijo najsigurnejše gnojno kapavico (tripeT) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: APOTEKA BLUM, SUBOTICA.
točno ^ In solidno v
'Teodor Rabič
LJUBLJANA
L?*
JJbsk*
Najboljši šivalni stroj
je edino le
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago
Josip Peteline, Ljubljana
vega spomenika)
Grietasner in
Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah
(blizu PreSerno-
Oglejte si tudi Vi
novo došlo blago za ženske in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. t. d.
MT* po znižanih cenah
v manufaktur ni in modni trgovini
HIIOŠ PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta St 5.
U zalogi samo pristno češko in angleško blago. — Postrežba solidna.
priporočamo našo pravo domačo
KOLINSKO cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
NAŠI IZDELKI:
Onojnosladna ržena
v rdeti h zavitkih, Dvojnosladna ječmenova ŽIKA u modrih zavitkih, Slajena ječmenova ŽIKA
* v zelenih zavitkih Zahtevajte le Žikol
UČITELJSKA TISKARNA
tjubljana
Frančiškanska ulica štev. 6
Delavci!
Kdor inserira v drugih listih, v .Napreju* pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno
inseratno politiko
delajo trgovci. — Trgovci so boij navezani na Vas, nego Vi nanje I
reglstrovana isdruoa * omejeno zavezo.
Tiskovine
n Sol«, Inpanstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne sakljuSke. Najmodernejša uredba xa tiskanje Časopisov, knjig, brošur itd.
STEREOTIPI! A	LITOGRAFIJA