Leto VIII
Št. 4.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan po-	»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K,	Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. —
prej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.)	za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pri-
je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju. — Rekla- 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna	stojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov:
macije so poštnine proste. — Uredništvo: Dolgo polje št. 1	številka stane 10 vin.	»Narodni L isf v Celju._
Naša prva skrb.
Ciril-Metodova družba nam pošilja sledeči oklic:
Za Slovence je bila lansko leto preskuš-nja, koliko premorejo blaga srca v požrtvovalnosti. Razun neštevilnih domačih potreb je bilo dokazati v dejanju, kako globoko je zasajena v naših srcih slovanska vzajemnost. Preskušajo smo prestali slavno, da se nam morajo tudi veliki narodi diviti. Mnogo čez
100 000 K smo zbrali za svoje ljubljene brate na Balkanu. Četudi je ta svota v primeri,^ JmŽbeno blago. Tretji odbornik naj prido-ogromnimi žrtvami vojne le samo drobtlTRir naro6nlke z.a družbeno gksilo »Slovenski
vendar našo dobro voljo mora vsakdo ceniti in spoštovati.
Bilo bi hudodelstvo, ako bi bil hotel kdo ovirati dejanjske simpatije, zato smo za postavljali svoje lastne potrebe. Naše dobro-tvorue organizacije so molčale, čeravno jih je trla velika skrb. Med temi imamo v mislih našo glavno rešiteljico Ciril-Metodovo družbo. Skoraj tri mesece so bili njeni dohodki v izkazih po časopisih obupno skrčeni, a izdatke ima trajne. Ker je skoraj ves razpoložljivi kapital z dedščinami vred zazidala v Trstu in drugod, skrbelo je resne rodoljube, kaj bo z našo milj en ko.
Sedaj je konec žrtvam na zunaj, čas je torej, da se znova oklenemo lastne reševalne akcije ter letos nadomesiimo naši šolski družbi lanske nedostatke. Družbo čakate baš letos dve novi, vele važni, a tudi dragi akciji na narodni meji. V drugi notici povemo, kakšni so bili viri družbi iz naše dežele, otevilke ne delajo ravno preveč časti naši zavednosti in požrtvovalnosti. Nazadovali smo za več kot za 3000 K. Cela vrsta podružnic sploh ni poslala nikakih prispevkov. Izgovor na hipno krizo, ki pa je častno pora\nana, ne drži. Družba ni za trenotek prenehala skrbeti za našo ožjo domovino, kolikor so ji pač dopuščale denarne moči. Tudi za bodoč« ima za štajersko večje načrte. Dolžnost vseh Slovencev je, da jo krepko podpiramo. Za zgled naj nam bodo vrli Mariborčani, ki su dali potom svojih podružnic 1668 K, dočim sta celjski podružnici dali 1107 K.
Naj bi letos podružnice razvile najživah-nejše tekmovanje. Vsaka podružnica naj bi si štela za najvišjo narodno čast, da glede dohodkov in števila članov napreduje. Kj )r je število letnikov izčrpano, naj se pridobi čimveč podpornikov.
Glavni vir dohodkov pa so podružnične prireditve, ki bi se naj vršile pozimi v manjšem, poleti pa v večjem obsegu.
Letos praznujete 25 letnico podružnici pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah in moška podružnica v Mariboru. Gotovo proslavile jubilej na način, ki bo donesel glavni družbi čim največ dohodka. Ravno v prirejanju veselic štajerske podružnice lani niso dovolj tekmovale s kranjskimi in primorskimi. Tudi v tem oziru se letos izpopolnimo. Take prireditve so najlepša prilika, da kak govornik navduši zbrano občinstvo za našo plemenito in prevažno narodno obrambo. Veselice se naj prirejajo s čim najnižjimi stroški brez drage godbe. Pijača in jestvine naj bodo v lastni režiji, česar ne bo noben resnično narodni gostilničar prirediteljem zameril.
Podružnice naj ne pozabijo pravočasno na letni občni zbor, ki se naj izvrši po mogočnosti že pozimi. V odbor se naj volijo le agilne in za stvar dovzetne osebe, ki ne gledajo samo na čast,. Odborniki naj si razdele delo med seboj. Eden naj ima na skrbi nabiralnike, ki naj bodo v vsaki gostilni na vidnem kraju. Izpraznuje jih naj vsaj vsaki drugi mesec ter pošilja denar z razkazilom kje in kolikor se je nabralo glavni družbi. Drugi odbornik naj vpliva na trgovce in gostilničarje, da bodo naročali in razpečavali
Branik« (naročnina le 3 K). Člane pa naj pomagajo pridobivati vsi odborniki odmerjeno po ulicah (okrajih), vaseh i. t. d. Nabrani denar naj se sproti pošilja glavni družbi, a vselej naj se razločno zapiše, iz kakega vira je. Napačno je, denar kje nalagati, ali ga celo doma hraniti, češ da bo večja vsota. Družba že sama plodonosno nalaga denar, ki ga sproti ne potrebuje.
C. M. podružnice naj bi bile v vsakem kraju glavno zbirališče vseh zavednih narodnih slojev. Ako tudi nobeno drugo društvo ne bi moglo uspevati, obrambno društvo mora živeti. Tako je pri Nemcih, posebno po kočevskem, kjer nimajo nikakih drugih društev, a podružnice »Schulvereina« in »Sudmarke« prospevajo v vsakem gnezdu. C. M. podružnice pa naj ne bodo le zbiralke denarja, temuč tudi učiteljice narodne zavesti, kar se doseže ravno s prireditvami in agitacijami delavnih odborov.
Delajmo, poučujmo, žrtvujmo, saj gre za nas in za našo boljšo bodočnost!
Povelje iz Gradca.
Deželni šolski svet je začel izdavati za Nemce neki »Verordnungsblatt« za 5 K, za Slovence pa nemško slovenski »Naredbeni list« za 7 K ter je v svoji krivi domišljiji kratkomalo zapovedal, da si morajo ta list naročiti vsi krajni šolski sveti in vsa šolska vodstva po celi deželi, češ, da se jim bodo v listu priobčevali zakoni, naredbe, razglasi, odloki, razsodbe, razpisi i. t. d.
To graško povelje je jako samooblastno in krivično ter ni v nobenem zakonu utemeljeno.
Deželni šolski svet kakor tudi vsi okr. šolski sveti dobivajo od države za razglaše-vanje naredb, zakonov, odlokov i. t. d posebni državni prispevek iz žepa davkoplače valcev. Iznašli so torej novi način, kako to razglaševanje odslej izvrševati, da bi si prihranili državni prispevek za druge namene, stroške razglaševanja pa zvalili na davko-plačnike. To se b de birokratom posrečilo, če bodo krajni šolski svbti tako nezavedni, da si bodo list naročili in plačali. Deželni šolski svet sme izdajati tiskan naredbeni list, a ga mora pošiljati podrejenim uradom brezplačno ter nima pravice zahtevati zato nobene odškodnine ali naročnine.
Najbolje store naši krajni šolski sveti če list vrnejo z opombo in podpisom »Ne sprejmemo! Nazaj!« in če še s posebnim dopisom naznanijo deželnemu šolskemu svetu, da nima on za tirjanje naročnine nobene zakonite pravne podlag-e in da je dolžan podrejenim uradom priobčevati vse svoje na-
redbe, razglase i. t. d. brezplačno. Kjer pa bodo krajne šolske svete posebej tirjali za naročnino, tam naj zahtevajo, naj se jim naznani dan in število zakona, po katerem bi naj bil deželni šolski svet upravičen zahtevati za svoje razglase plačilo. Takega zakona nI, torej se ne bodo mogli nanj sklicevati.
Deželni šolski svet bi rad imel vojno z našim žepom, dobro, naj jo ima, premagati nas ne more, ker je njegovo povelje v vsem obsegu nepostavno.
Najizdatnejše zavrnemo to zahtevo deželnega šolskega sveta s tem, če vložijo krajni šolski sveti takoj pritožbe na naučno ministerstvo in v pritožbi povdarijo, da razglaševanje zakonov, naredb, razglasov i. t. d. ne spada v delokrog deželnega šolskega svet<. temveč po § 27. zakona z dne 8./II. 1. 1869 za Štajersko v delokrog okrajnih šolskih svetov in da je deželni šolski svet dolžan spoštovati in izvrševati naše zakone, ne pa nam dajati slab izgled njihovega prezi-ranja.
Kako pozdravlja črnogorski kralj svoje junaške čete za božič in novo leto.
Ob priliki pravoslavnega božiča in novega leta je izdal črnogorski kralj Nikola manifest, ki se glasi:
»Hrabri moji vojaki! Vso to jesen, burno in vse polno vznemirjenja, taborite pod vedrim nebom, moji vitezi, z orožjem v roki, da osvobodite, kar še niste osvobodili, da osvojite, kar še niste osvojili, da razširite domovino do tja, doklej imate pravico jo razširiti. Vse to ste vršili in še vršite s trdno voljo in s požrtvovanjem, vam prirojenim.
Niti česti boji, niti česti pohodi, niti slabo vreme, niti trud, niti muke niso mogle oslabiti vašega značaja in vaše volje.
Ker je viteška roka dragih nam bratov iz Srbije zažgala z najsijajnejšim plamenom plakajoče kadilo svetega hrama v Gračanici na Kosovem, ker ste vi veličastveno razsvet-1 li Visoke Dečane in Sveto Patrijarhijo fPeč) za praznik Kristusovega rojstva, za to ste mi danes isto tako čili, kakor ste bili ono jutro, ko ste prvi nevstrašeni započeli borbo s turško carevino.
Jaz sem ponosen na vas, vitezi moji, ker me navdaje vera, da ste sposobni biti še bolj odločni in junaški v morebitnih izkušnjah. ako se kdo dotakne naših pravic in nam skuša zabraniti, da bi se vsedli na ognjišče vaših pradedov in mojih predhodnikov Nemanjičev, Grebljanovičev, Brankovičev, Bal-šičev in Crnojevičev.
Zasesti njihovo dedščino in zbrati se okrog njihovih grobov — to je tudi naša dolžnost in naša nesporna pravica. Za to umreti bi nam bilo sladko.*)
Ako pa to doživimo brez iznenadnih žrtev, bomo hvalili boga, drugi božič pa hotno po milosti njegovi slavili v miru in tišini v svojih domovih, med svojimi rodbinami s svečo v roki mesto smrtonosnega orožja, ki je danes držimo v rokah.
Sr čen naj vam bo sveti večer. Črnogorci moji! Srečen naj vam bo tudi ta bo-
*) V mislih ima tu Skader. (Op. uredništva.)
Podružnica ljubljanske kreditne banke, Celje
Graška cesta (v hiši g. Kolenca)
68 50-1
obrestuje vloge na tekočem računu proti 60 dnevni odpovedi po
od dne vloge do dne dviga vsacega odbitka
brez
5
II o
2
0
		
POSOJI]	■ ^ ^ A. obrestuje hranilne vloge pocenši s	5°|o
"V" CELJ1	["T M A ' A U° due Vi4d,g<i P° ^^ 1 W INarOani dom Rentni davek plačuje sama. " 56 51-2	
Velesile izročc Turčiji svojo noto. — Turški ministerski svet. — Turčija popušča. — Sporazum med Bolgarsko in Rumunijo. — Bitka med turško in grško bojno mornarico. — Turki poraženi. — Konec zadeve Prochaska.
žič, ki ga slavite pod šotori! Srečni naj vam bodo srbski badnjaki (božični ogenj), ki jih to leto nalagate pod vedrim nebom!
Kraljevič prestolonaslednik in njegova brata Mirko in Peter izroče vam moj očetovski blagoslov, a jaz in vaši otroci bomo tu slavili božič v milem spominu na vas in željo, da se čim najpreje konča ta krvava vojna in da nam iz vojne donesete sveže in najlepše lovorike.«
Slov. pesemna balkanskih bojiščih.
če kdaj, se je na balkanskih bojiščih pokazalo, da smo vsi Jugoslovani od Triglava do Balkana ena celota, ena duša. Ko se je za-počela vojna na Balkanu, je vztrepetala duša celokupnega naroda in vse ljudstvo od snežnega Triglava pa do divnega Balkana je pošiljalo goreče molitve v nebo za zmage jugoslovanskega orožja. In ko so srbski in bolgarski junaki stopali v boj krvavi, zvenela jim je na ušesa jugoslovanska pesem ter jih bodrila in navduševala za junaške herojske čine.
Ko je VI. srbski pehotni polk dobil povelje za ^naskok, je godba zasvirala našo slovensko narodno himno »Naprej zastava slave!« In vselej, ko so junaškim borcem že jele kloniti sile, so mogočno zazveneli veličastni akordi slovenske himne in s podvojeno silo so se junaki zagnali v boj, dokler niso zmagali.
Po končani strašni bilki pri Kumano-vem so vse godbe zaigrale himno »Bože pravde*. To himno pa je uglasbil isti skladatelj kakor »Naprej zastava slave!« — starosta naših slovenskih glasbenikov, Davorin Jenko. In ko je prišla vest o zmagoslavni bitki v glavno srbsko taborišče, so v Vranji praznovali zmago s petjem srbskih in slovenskih pesni.
Pri vhodu zmagovite srbske armade v Skoplje so vojne muzike svirale himno »Naprej zastava slave!« in koračnico »Mladi vojaki«. Ko je vojska korakala preko Vardarja po starodavnem Dušanovem mostu, so pretresali ozračje zvoki naše skupne hrvaško-slovenske himne »Ljepa naša domovina«.
In pri Bolgarih? Tam je naša slovenska «Naprej zastava slave!« popolnoma udomačena in vojaki jo poj o, kadarkoli korakajo v vrsti. V krvavi bitki pri Lozengradu so. bolgarske godbe svirale tudi naš »Naprej«.
Prav tako so se svirale in popevale tako pri Srbih kakor Bolgarih tudi hrvaške pesmi. Med navdušenimi zvoki Zajčeve da-vorije »U boj, u boj, mač iz toka, brado!» so stopali v bitko krvavo i Srbi i Bolgaii. Tudi koračnica »Oj banovci, oj junaci« je bila zlasti pri Bolgarih v čislih. Na makedonskih in trakijskih bojiščih so se torej razlegale pesmi vseh jugoslovanskih plemen.
Ali je to zgolj slučaj, ali ima to dejstvo tudi globlji smisel? Mislimo, da! Na balkanskih bojiščih je govorila pesem enega naroda, ki stanuje od Triglava in Jadranskega sinjega morja pa do Balkana ter Črnega in Belega morja!	»SI. N.«
Francoski poslanec Ferry o južnih Slovanih v Avstriji.
Francoski poslanec Abel Ferry je potoval nedavno po slovanskem jugu in je o utisih in opazovanjih napisal v francoskem listu »Temps« obširno razpravo. Pravi, da je imel priliko se poučiti o razmerah na slovanskem jugu in da je pazno študiral Jugoslovane in njih politična stremljenja. Na podlagi teh študij in informacij se je prepričal, da so avstrijski Jugoslovani cesarju udan in
patrijotskl narod, ki je zvest svoji državi.
Kdor trdi o njih kaj nasprotnega, jih zlobno obrekuje. Res pa je, da trpe Jugoslovani mnogo na krivicah, ki jim jih zadajeta Dunaj In Pešta. Ako se torej hoče preprečiti jugoslovanski iredentizem, potem je treba državno politiko nasproti Jugoslovanom izpremeniti v njenih temeljih. O Slovencih pravi Ferry, da je imel v Ljubljani priliko spoznati slovenski narod, ki je inteligenten in vrlo sposoben za napredek in razvoj. Uvidel je, da je ta narod silno odvisen od Dunaja, kiv ga je vselej oviral v njegovem napredku. Še le v novejšem času se more ta simpatični narod nekoliko svobodneje gibati in razvijati. Na Dunaju jugoslovanskih razmer čisto nič ne poznajo. Med Zagrebom in Dunajem je debel zid. Ko se je Ferry vrnil iz Zagreba na Dunaj ter pripovedoval o svojih opazovanjih na slovanskem jugu, so ga tamkaj gledali kakor bi se bil vrnil v Pariz iz — Maroka.	s
Raltanska zveza je sita večnega čakanja. Mirovna pogajanja se vlečejo v nedo-glednost, Turki jih vedno zavlačujejo. Tudi drugim evropskim državam, ki gospodarsko vsled položaja na Balkanu silno trpe, je pošla potrpežljivost, zato so sklenile, da posredujejo skupno pri turški vladi, naj sklene mir na tej podlagi, da odstopi Drinopolje Bolgarom, vprašanje egejskih otokov pa prepusti razsodbi velesil. Poslaniki evropskih vele-vlasti so dne 17. t. m.
izročili turški vladi skupno noto (spomenico),
v kateri jo opominjajo, naj računa z dogodki
vojne in naj se uda. V tem slučaju ji zasi-
gurajo denarno in gospodarsko pomoč. Govori se, da je balkanska zveza zahtevala, naj da Turčija odgovor tekom štirih dni, v na sprotnem slučaju se takoj nadaljuje vojska. Cuje se tudi, da je ruski poslanik v Carigradu turški vladi dvakrat nujno nasvetoval, naj ugodi zahtevi velesil, ker bi v slučaju obnovitve vojske Rusija ne mogla ostati nepristranska. Naravno je, da bodo Bolgari, če se bo vojska nadaljevala, udarili na Carigrad in ga osvojili, potem postavili Turčiji še hujše pogoje kot so jih sedaj-
Turški ministrski svet je imel takoj sejo, in z večino je sklenil,
daje Turčija pripravljena za nadaljna pogajanja.
Oni člani ministrskega sveta, ki so se zavzemali za nadaljevanje vojske, so ostali v manjšini. Sodaj imajo velevlasti zopet priliko posredovati in navezati zopet že skoro strgane nitke mirovnih pogajanj.
Mladoturški in vojaški krogi v Carigradu pa seveda še vedno hujskajo na vojsko. Niso si svesti, kako veliko odgovornost si s tem nakapajo.
Med tem pa se je razmerje med Bolgarsko in Rumunsko precej izboljšalo. Dosegel se je že v toliko sporazum, da je Bolgarska pripravljena odstopiti Rumuniji kos svojega ozemlja, seveda ne toliko, kolikor Rumunska zahteva. Stvar bi bila že davno v redu, ko bi Avstro-Ogrska ne hujskala Rumunije k trdovratnosti. Vendar je pričakovati v kratkem končne ureditve tega vprašanja.
Med Orki in Turki se še vedno vršijo večji in manjši boji. Grški kralj je imenoval prestolonaslednika Konstantina za vrhovnega poveljnika grške armade v Makedoniji in Epiru. Cuje se, da se bo mesto Janina v kratkem udalo Grkom.
Velika pomorska bitka se je vršila 18. t. m. med turškim in grškim bojnim brodovjem. Turška vlada je računala s tem, da bi zmaga njene mornarice nad grško ugodno uplivala na nadaljni razvoj mirovnih pogajanj. Zato je zaukazala svoji
Iz političnega sveta.
Južno-avstrljski nemški narodni sveti
bodo imeli marca mesca skupno zborovanje ali v Celovcu ali v Celju. Govorilo se bo največ o jugoslovanskem vprašanju, to je o sredstvih, kako bi Nemci in vlada mogli Slovence, Hrvate in Srbe naše države čim najdalj e tiščati k tlom.
Novi davki. V državnozborski kuhinji kuhajo zdaj takozvani mali finančni načrt ki bi naj zasigural državi in deželam nove dohodke. V tem načrtu se predlagajo sledeči novi davki: zvišanje davka na žganje od 90 vin. na 1 K 40 vin., zvišanje osebno-dohodninskega davka, davek od tantijem, davek za neoženjene, davek od avtomobilov in šampanjca. Kaj bodo poslanci iz tega skuhali, se še ne ve, in tudi ne, kaj bo potem še rekla gosposka zbornica. Mali finančni načrt ima pred seboj hud križev pot.
Kaj bo z deželnim zborom? Te dni so imeli nemški nacijonalni deželni poslanci sejo, v kateri so sklenili, pa se mora z ozi-rom na bedo učiteljstva skusiti doseči dela-zmožnost deželnega zbora. Kaj bodo k temu rekli slovenski klerikalci, ni znano. Sicer bi pa tudi razpust ne spiernenil položaja, zakaj klerikalci že v naprej naznanjajo, da bodo tudi po novih volitvah nadaljevali z ob-trukcijo.	»
vojska.
mornarici, naj se spusti pred Dardanelami z grškimi bojnimi ladjami v odločilno bitko. To se je zgodilo, a turška mornarica je bila strašno poražena in se je v divjem begu umaknila v Dardanele.
Zadeva avstrijskega konzula Prochaska
v Prizrenu in Tahyja v Mitrovici se je te dni uravnala. Dne 15. t. m. se je v Prizrenu in par dni pozneje v Mitrovici slovesno izobesila avstrijska zastava, in srbska garnizija ji je izkazala vojaške časti. S tem je konec te zadeve, zaradi katere bi bila po zaslugi hujskajočega nemškega in madžarskegu časopisja kmalu nastala vojska med Avstrijo in Srbijo.
Zadnji čas se mnogo govori in piše tudi o
nesporazumljenju med državami balkanske zveze,
osobito med Srbijo in Bolgarijo, glede razdelitve bojnega plena. Mogoče je, da so posamezni kraji, ki bi jih radi imeli i Bolgari i Srbi. Saj tudi vprašanje, komu pripade Solun, še ni rešeno. Nemško časopisje pa seveda vse to slika v strašnih barvah, da bi človek včasi mislil: če je tako, potem se bodo člani balkanske zveze kmalu začeli med seboj tepsti. Vse to je seveda smešno — in ni dvoma, da se bodo Balkanci čisto lepo med seboj pomenili, kaj dobi eden in kaj drugi. Da bi Nemci radi videli, ko bi se Srbi in Bolgari začeli zopet med seboj grizti, je brez dvoma, zakaj moč Jugoslovanstva bi s tem bila oslabljena, in Nemci bi imeli zopet bolj prosto polje za svoje namene. Pa to se jim ne bo izpolnilo.
V osvojenih pokrajinah so Bolgari, Srbi in Grki uvedli upravo, ki je vzorna. Povsod vlada mir in red. Število ubojev, ropov in umorov se vedno manjša. Vidi se, kako v kratkem času lahko uprava civilizirane države mnogo doseže.
Ko se je šlo za
vprašanje Skadra,
komu naj pripade, ali Crnigori ali Albaniji, se je pisalo tudi o tem, da bi Avstrija bila pri volji privoliti, da dobi Skader Orna gora, če bi slednja odstopila Avstriji goro Lovčen, ki nekako kraljuje nad Kotorom in Cetinjem in je z vojaškega stališča velikega pomena.
Črnogorski kralj seje izrazil: Lovčen je srbski Olimp, monument, zgrajen od božje roke za prostost in njene boritelje. Lovčen je zibel uaše vladarske rodbine in podnožje mavzoleja, kjer leži prah Petra Petroviča Njeguša. Lovčen se je upiral celo takrat, ko je prišel azijski zmagovalec (Turek) pred Dunaj. Tudi v bodočnosti so bo upiral. S svojimi ponosnimi vrhovi nam je ljubljeni Lovčen dražji, kakor če bi bil v vsej svoji velikosti velikanski dijamant. Lovčena ne prodamo!
Angleška poslanska zbornica je sprejela 16. t. m. takozvano homerule-predlogo, po kateri bodo dobili Irci zopet svojo samostojnost in svoj deželni zbor.
Novega predsednika francoske države (ki je ljudovlada ali republika) so izvolili 17. t. m. Izvoljen je za dobo nadaljnih 7 let dosedanji ministerski predsednik Poincare (izg. Poankare).
Na Francoskem je postal novi ministerski predsednik Briand, zaupnik novoizvoljenega predsednika ljudovlade Poincareja.
Kitajska in Mongolska. Mongolska vlada je sporočila Kitajski vladi, da odločno odklanja združenje s Kitajsko. — Zahteva, naj se Kitajska varuje nepostavnega vmešavanja v mongolske zadeve in naj ne skuša rešiti mongolskega vprašanja z orožjem.
Naše prireditve.
Ženska C. M. podružnica v Ormožu vpri-zorila je na »Kraljevo« narodno igro »Divji lovec«. Obisk je bil nad vse pričakovanje lep, ter je bila tudi okolica dobro zastopana. Podružnici je prinesel ta večer, zopet lep gmotni dobiček, od katerega se je vposlalo 60 K glavnemu družbenemu vodstvu v Ljubljano, 50 K pa je ženska podružnica plodO-nosno naložila za nabavo novega gledališkega odra.
V	Župelevcu pri Brežicah se je vršil v nedeljo 19. t. m. pri g. M. Janežiču ustanovni občni zbor naprednega političnega gospodarskega društva »Kmečke sloge« za brežiški okraj. Shod, ki je bil sijajno obiskan (prostori so bili tako natlačeni, da se skoro nisi mogel ganiti!) je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, g. Jože Janežič, veleposestnik na Bizeljskem. Predsedoval je g. nadučitelj Pečnik iz Kapel. O delokrogu in namenu novega društva sta poljudno govorila gg. dr. Ljudevit Stiker in dr. Fran Lipold. O stališču slovenskih naprednjakov o dr. Benkovičevi brošuri glede štajerskega gospodarstva in o slovensko-klerikalni ob-strukoiji v štajerskem deželnem zboru je obširno in ob splošnem odobravanju govoril g. deželni poslanec dr. Vekoslav Kukovec. Ta govor, ki ga bomo v izvlečku podali tudi našim bralcem in ki izide tudi v posebni brošuri, je vzbudil splošno zanimanje in odobravanje. Na shodu so bile sprejete tele resolucije: 1. Zahteva se takojšnji razpis volitev v brežiški okrajni zastop; 2. izreka se spodnještajerskim državnim poslancem resna graja, da se niso zavzeli za sotelsko železnico in niso dosegli, da bi bila ta železnica sprejeta v vladni železniški program in 3. protestuje se proti postopanju davčnega referenta pri okrajnem glavarstvu v Brežicah glede predpisa osebno dohodninskega davka. — V odbor so bili izvoljeni najodličnejši možje brežiškega okraja, na čelu jim g. dr. Ljudevit Stiker. Vodstvo jamči, da bo društvo napredovalo in se uspešno razvijalo.
Beležke.
Brezplačno se oddajo letniki 1912 »Slovenskega Gospodarja«, »Gostilničarskega Vestnika« in »Trgovskega Vestnika«. Kdor jih želi, naj piše na »Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju«.
Mnogo dopisnikov, med njimi veliko število kmečkih, ima že naš list po celi deželi. Dejstvo, da marsikatera kmečka roka mnogokrat vzame pero v roke in nam piše, nas iskreno veseli. Vendar bi si želeli še več dopisov iz mnogih krajev, odkoder jih dozdaj sploh nismo dobivali. čim raznovrst-nejši in zanimivejši je list po dopisih, tem bolj se širi med ljudstvom, zato prosimo vsakogar po celi deželi: razumniki, kmetje in delavci, vzamite večkrat pero v roke in pišite. Dogodke, ki se vsak dan zgodijo, zanimivosti iz Vašega kraja (pa ne osebnih zadevi), gospodarske razmere itd. — vse to opisujte. Kar pa je pri dopisih glavno, je to, da morajo biti kratki.
Odvetniški izpit je napravil 18. t. m. pri nadsodišču v Gradcu s prav dobrim uspehom g. dr. Tone Gosak, naš štajerski rojak, sedaj odvetniški kandidat v Ljubljani, čestitamo !
Preložitev roka za napoved k osebni dohodnini. Davčna oblast naznanja, da se bodo z ozirom na to, da se predlaga v dež. zboru sprememba zakona o osebnih davkih, pošiljale tiskovine za napoved šele v drugi polovici januarja in se morajo napovedi vložiti od 15. svečana naprej do 15. sušca.
Ptujski „Štajerc" — se spreobrača. V začetku vojske med Turki in Balkanci je za-smehljivo pisal, kako bodo Turki Črnogorce »z mokro cunjo nazaj zapodili«, in bil je poln hvale na »premogočno, vedno zmagu-jočo in nepremagljivo Turčijo«. Zdaj pa je začelo biti menda Linharta sram in zadnje čase že trdi, da Turčija »umira, da je izigrala svojo vlogo in kakor pradavno poslopje zruši se zdaj v razvaline«. To je že malo druga pesem, velepatrijot Linhart! Seveda ta častivredni možicelj ne more zakriti svojega plačanega sovraštva proti Srbom, zato si naravnost izmišlja razne hudobije in jih opisuje na rovaš Srbom. Pa kdo danes da kaj na Linharta?I Še Ornig ne!
Le korajžo! »Sloga« poziva deželna poslanca Ozmeca in Meška, naj skličeta v Narodnem domu v Ptuju javen ljudski shod, na katerem bodeta poročala o svojem štiriletnem delovanju v deželnem zboru. Bilo bi prav, zato le korajžo, gospoda!
Pogajanja za delazmožnost dež. zbora se glasom poročila »Straže« vrše že od pretočenega tedna. Pri namestniku so bili že slovenski klerikalci in nemški nacijonalci.
Viničarjem na znanje. Pravila za podporno in izobraževalno društvo slovenskih viničarjev na Sp. Štajerskem se izdelujejo in se predlože v kratkem v potrjenje.
Imenovanje. Inženir g. Viktor Turnšek je imenovan za učitelja na* državni obrtni šoli v Ljubljani.
Celjski okraj.
V	Ljubnem v Sav. dol. je za župana zopet izvoljen Jožef Ermenc p. d. Kolenc.
Iz Št. Jurja ob Taboru. Tukaj so razpisane občinske volitve. Volilni imenik je razpoložen.
V Loki pri Zidanem mostu bodo v kratkem zopet občinske volitve, ker so bile zadnje vsled ugovora klerikalcev razveljavljene. Klerikalci si delajo korajžo na zmago.
Iz Št. Jurja ob j. ž. Sem se je priklatil od bogve kod stekli pes in nam. obgrizel skoro vse pse, pa tudi tri ljudi, ki so morali iti v Pasteurjev zavod na Dunaj.
Iz Šmarja pri Jelšah. Tu je umrl dne 12. t. m. posestnik Anton Drač, star 49 let. Bil je član občinskega odbora okoliške občine, član krajnega šolskega sveta, povsod priljubljen in spoštovan, kar je pokazal njegov pogreb. — Dne 23. februarja se vrši tu občni zbor »Političnega in gospodarskega društva za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj«, v zvezi z velikim gospodarskim shodom. Istega dne se vrši popoldne pri Smehu v Mestinju velik gospodarski shod. Na obeh govori znani strokovnjak Vičanski Škerlec.
Iz celjske okolice. Naš obč. odbor je v seji 19. t. m. odobril računski zaključek za 1. 1912. ki izkazuje 49108 K 11 v dohodkov in 46396 K 03 v izdatkov. — Letos je 25 let, kar je sedanji župan g. Ant. Fazarinc član okoliškega obč. zastopa.
Loka pri Žusmu. Tovarna za kopita, ki je lani pogorela, se znova gradi v večjem obsegu. Tudi se bo tu v bližini začel kopati premog.
Polzela-Braslovče. Kdor čuti narodno, naj prihiti v nedeljo, dne 26. prosinca 1913 na Polzelo k plesnemu venčku, katerega priredita C. M. podružnica na Polzeli in odsek žalskega »Sokol«a v Braslovčah.
Za mlljonsko zbirko se je nabralo v veseli družbi v gostilni pri mestu Gradec v Celju 200 vin.
Shod v Dramljah priredi politično društvo šentjursko v nedeljo 26. t. m. o b 3. u r i p o p. p r i g. isolincu z raznovrstnim dnevnim redom.
Iz Slivnice pri Celju nas je v zadnji številki potegnil neki klerikalni pobalin z dopisom iz Voglajne. Obžalujemo napad na tam imenovano ugledno gospodinjo voglanj-ske vasi ter jo prosimo, naj nam pomoto oprosti.
Požar v Trnovljah. Dne 20. t. m. zvečer ob 9. uri je izbruhnil požar pri posestniku Koštomaju p. d. Lukežu v Trnovljah. Zgorelo je gospodarsko poslopje. Z izredno naglico je bila prva na mestu naša mlada okoliška požarna bramba in ogenj zadušila. Ko je prišla druga požarna bramba na lice mesta, je okoliška že porabila vodo iz dveh studencev. Pri gasilnih delih je poveljeval od začetka podnačelnik g. Konrad Gologranc, pozneje pa načelnik g. Fr. Pušnik.
Iz Griž. Pri izpraševanju za velikonočno spoved so nam g. župnik dejali, naj male pobaline bolj v strah vzamemo, da ne bodo ponoči nemira delali. So imeli čisto prav, ker je res odveč, kar se zdaj že godi. Nekateri starši se nič ne brigajo za svoje otroke. Nekatere matere so tako slepe, da še zagovarjajo take ponočnjake. A eno moram pribiti, da so ti fantje skoro sami taki, ki drugače povsod z župnikom držijo. Pa da je le klerikalec, pa že sme vse!
Iz Grlž. Predzadnjo nedeljo je imelo klerikalno bralno društvo Občni zbor v šoli, ki je bila natlačeno polna, ker je g. Steiner iz Petrovč govoril o umetnih gnojilih. Pa bili so samo šolarji in šolarice, mož, ki bi bili člani društva, ni bilo skoro nič. Pred tremi leti nas je bilo še mnogo pri društvu, odkar pa je župnik začel v njem komandirati, pa ljudje nimajo več veselja.
Št. Vid pri Grobelnem. K zadnjemu počitku smo spremili dne 29. pr. m. posestnika in krojača Alojzija Povaleja. Škoda veselega moža, ki je bil radi svoje živahne narave povsod priljubljen. Bil je daleč na okoli znan kot godec, ki je vedno židane volje. Kot vojak je bil leta 1878. v Bosni ter mu je bila do njegove bolezni poleg godbe najljubša zabava lov. Lahka ti zemlja, dragi LojzeJ
Št. Vid pri Grobelnem. Tik gostilne posestnika F. Goleža so začeli iskati premog.
Podjetje je v rokah neke velike češke pre-mogokopne družbe, ki si išče na raznih krajih novih skladov premoga. Delo je za sedaj določeno na nekaj tednov. V slučaju, da se jim posreči dvigniti zaklad, bi bilo to za našo okolico gotovo velikega pomena.
Iz Celja. Za prihodnje porotno zasedanje so izžrebani sledeči porotniki kot glavni: Andrej Stegenšek iz Tevč, Janez Pilih iz Ško-fjevasi, Juri Strenčan iz Save, Anton Stern iz Rog. Slatine, Ignac Rup iz Gor. Grada, Ignac Fludernik iz Ljubnega, Dominik Be-zenšek iz Frankolovega, Franc Buser iz Slad-kegore, Viktor Zigrosser iz Rogatca, Janez Berdnitsch iz Rog. Slatine, Kari Teppey iz Celja, Anton Petek iz Sv. Krištofa, Simon Meglič iz Vranskega, Andrej Hudovernik iz Velenja, Blaž Rezabek iz Konjic, Franc Po-totschnig iz Slov. Gradca, Janez Pinter iz Zavrha, Anton Grosek iz Pijovca, Franc Ko-
šenina iz Vranskega, Jožef Marzidovšek iz konjiške okolice, Jožef Mahkovec izRetja, Janez Mastnak iz Celja, Alojz Cvahte iz Li-čence, Jožef Prislan iz Gor. Grada, Jož. Vrečko iz Zg. Sušice, Jul. Šimeček iz Stare-vasi, Jožef Skaza iz Velenja, Fr. Schaur iz Brod, Florijan Rak iz Sp. Gorč. Fr. Dela-korda iz Št. Janža na V. G., Miha Jošt iz Gotovelj, Viktor Hauke iz Šoštanja, Anton Verbič iz Sevnice, Fr. Piki iz Št. Pavla. Matija Jeraj iz Nizke, Ignac Jekl iz Vojnika. Kot nadomestni: Jožef Steiner iz Žalca, Juri Krašovec iz Žalca, Jožef Jarmer iz Celja, Fr. Kincl iz ot. Jurja, Janez Suppan iz Celja, Rud. Kosta-Kuhn iz Celja, Anton Majcen iz Šmarjete, Flor. Vrečko iz Škofjevasi in Ant. Kossar iz Celja.
Brežiški okraj.
Bizeljsko. Za župana je zopet enoglasno izvoljen g Ivan Malus. Bog ga živi!
V	Dobju pri Planini so koncem januarja občinske volitve.
Iz Brežic. V »Slov. Gosp.« se je dobro nam znani dopisnik razjezil in razjokal, ker naša narodna organizacija v okraju lepo napreduje. Psuje naše pristaše za pijance in podobn6. Ne bomo vračali milo za drago, dasi bi lahko povedali marsikako zanimivost izza klerikalnih kulis. Pride — morda prej nego si »Gospodarjev« dopisnik misli!_ — čas, ko se bodo naši pristaši oddolžili za »Gospodarjeve« psovke.
Iz Mihalovca pri Brežicah. Dne 31. dec. p. 1. v noči priklatil se je neznano od kje stekel pes ter oklal nekaj psov ter 2 otroka. Takoj se je odpravilo orožništvo, katero je bilo med tem obveščeno, ter napravilo hajko na psa. Pridružil se je tudi bližnji lovec g. Katič, kateri je psa po mučnem in trudapol-nem zasledovanju ustrelil. Otroka sta odposlana takoj na Dunaj v Pasteurjev zavod. V večjo sigurnost odstranjeni so prav vsi psi cele občine.
V	Blanci pri Sevnici je 8. t. m. zgorela koča zakonskih Gracer. Reveži so ob živež in premičnine. Ogenj je nastal vsled preza-kurjene peči.
Pištolo preveč nabil je pri poskusnem streljanju kmečki fant Janez Presker v Stari vasi pri Brežicah. Pištola se je razletela, razdrobila Preskerju desno roko in ga tudi sicer težko poškodovala.
Uboj. Dne 15. t. m. so se vračali v Globokem pri Brežicah kmetje Franc Volovec, Janez Jagrič in Franc Vranetič iz gostilne domov. Med potjo je prišlo do prepira, v katerem je Jagrič Vranetiča večkrat, vrgel ob tla in ga tolkel s kamnom po glavi Nato se je Jagrič odstranil, njegovo vlogo pa je prevzel Volovec in je udaril Vranetiča parkrat s kolom po glavi. Vranetič se je še splazil v nek hlev, kjer je ponoči umrl. Jagriča in Volovca so zaprli.
Slovenjegraški okraj.
iz Podgorja pri Slov. Gradcu. V Suhem dolu je ponesrečil težak Semečnik. V riži za spuščanje lesa v dolino ga je en ploh tako zadel, da mu je zdrobil desno nogo.
V	Soboti je imenovan za nadučitelj a Jožef Kotnik.
Mariborski okraj.
Sv. Lenart v Slov. Goricah Mariborska »Straža« je čisto iz sebe, ker šentjurski kaplan Bosina ni bil obsojen zaradi težke telesne poškodbe, ampak zaradi prekoračenja silobrana. Napadi »Straže« na napred-njake nas nič ne razburjajo, zakaj obravnava proti Bosini je nedvomno izkazala dvoje božjega namestnika nevrednih dejstev: 1. da kaplan Bosina do polnoči popiva po gostilnah, 2. da se kaplan Bosina o polnoči pretepa kakor kak razposajen fantalinpo cestah. To pribijemo. Kaj iz tega sledi, o tem pa naj premišlja mariborski škof.
Iz Maribora. Novi dravski most bodo otvorili najbrže že meseca maja z velikimi slo vestnostmi. Baje bo povabljen k otvoritvi tudi en član cesarske rodbine.
Slovensko gledališče v Mariboru. Pripravlja se za 9. svečana ljudska igra »čarovnica pri jezeru«, v kateri gostuje gospa Danilova. Dne 23. svečana pa se uprizori znamenita zgodovinska igra »Ben-Hur«.
Ženo umoril. V Studencih pri Mariboru je pomožni delavec Janez Reiter, priden in delaven mož, ubil svojo ženo Marijo, ki je bila lena pijanka. Ko je prišel 15. t. m. zvečer z dela domov, je našel ženo pijano ležati na tleh. Razvil se je prepir in pretep, v katerem je Reiter tepel ženo s polenom in jo ubil. Reiterja so po daljšem iskanju našli pri njegovi materi in so ga zaprli.
Iz Maribora. K tukajšnji okrožni sodniji je imenovan za deželnosodnega svetnika neki dr. Torggler iz Celovca. Preskočil je vrsto — celo nemških! — prednikov. Slo-
venščine zna toliko, kolikor se je je naučil v »kurzu*. Seveda je hud Nemec — in to je danes pri imenovanjih odločilno, ne pa znanje in sposobnost.
Iz Maribora. Plačila je ustavil trgovec Franc Tschutschek. — Zasačili so nekega Antona Niefergalla, 25 let starega, že večkrat predkaznovanega, iz Radovljice doma, ki je že parkrat vlomil v Narodnem domu in kradel.
Iz Jarenine. Pri komisiji za novo nemško šolo v Dobrenju so dne 10. t. m. nemšku-tarji propadli in se bo torej vsa zadeva zavlekla.
Ruška koča ima v minulem letu zapisanih 1518 turistov. Nekoliko je bii obisk slabši in *o zaradi skrajno neugodnega vremena. — Zdaj, ko smo imeli v dolini 14 dni dolgočasno meglo, sijalo je tam zgoraj na Pohorje prijazno solnce na vedrem nebu. Nekatere dni je bilo neverjetno toplo. Na Novega leta dan je kazal toplomer na solncu 10° R toplote na solnčni strani cerkve sv, Ureha si našel cvetoče marjetice in Ietajo-čega metulja koprivarja. Tako poroča Medved Matevž.
Pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah je
bilo v nedeljo 12. t. m, oklicanih 11 parov. Ljudje imajo očividno veliko nagnenje do zakonskih sladkosti.
V	Slov. Bistrici so 20. t. m. pri volitvi iz v^leposestva v okrajni zastop zmagali
nemškutarji.
Konjiški okraj.
Pri tatvini se je vjel. Posestnik Miha Kuk v Kotu pri Konjicah Je slišal te dni ponoči nek šum iz hleva Šel je gledat, v tem pa so že bežali trije neznanci od svinjskega hleva. Eden je j.a še bil notri. Kuk je hlev in tata v njem zaklenil in poslal po orožnike. Tat je od Sv. Eme pri Pristavi. Njegovi trije bratci so pa bili menda iz Hrvaškega.
Ptujski okraj.
Velika Varnica. Pri obč. volitvah so bili izvoljeni slovenski možje.
Železnica Ptuj - Rogatec. V smislu podrobnega načrta, katerega je senatni predsednik dr. Miroslav Ploj v imenu jugo-vzhodnoštajerskega železniškega odbora predložil železniškemu ministerstvu, je slednje naročilo štajerski namestniji politični obhod, postajno domicijoniranje in pogajanje za odkup potrebnih zemljišč za železnico Ptuj-Rogatec.
Sv. Bolienk pri Središču. Pošteni župniki voščijo na Novega le a dan svojim žup-ljanom »Srečno novo leto«; ne tako naš kardinal. Opsoval nas je, da mu nočemo po njegovi volji farovža popraviti in njegovo novoletno voščilo je bilo: »sram vas bodi!« Tako se je priporočil nam, ki moramo od noči v noč v potu obr-iza delati in stradati, da vzdržimo sebe in njega. Še ni izplačanih 5000 K za popravilo cerkve, in že n*s hoče prisiliti k plačilu 18000 K za nekaj, kar sploh ni potrebno. Kje pa je Vaše usmiljenje do ubogega kmeta, ki si pri najboljši volji še raztrgane bajtice ne more popraviti ?! Poglejte si vse naše občinske urade, kjer ima vsak župan eno sobo, ki mu služi kot spalnica, kot obednica za njega in družino in obenem kot občinska pisarna. Poglejte si učiteljstvo v kakih tesnih luknjah mora stanovati. če bodete vse to pravično presodili, boste uvideli, da je župnišče dovolj prostorno.	Župljan.
Sv. Bolfenk pri Središču. Klerikalni ptički na Vitanu so zopet začeli čivkati v svojem lažnjivem »Slov. Gosp.« zaradi prihodnjih ponovnih obč. volitev, za katere tudi pri ministerstvu niso našli milosti. Pobožni »organizator«, ki plačuje svojim ovčicam sam »SI. Gosp.«, je na Štefanovo med pridigo pravil, da liberalci napadajo samo boljše duhovnike, slabše pa celo hvalijo. (Ali se ni zmotil g. župnik?) Mi ne lažemo o nikomur, kakor to delajo klerikalci, ki so lani v »Nar. Listu« pod imeni naših pristašev pošiljali dopise, v katerih so poštene kmečke hčerke napadali kot Marijino device, v »Slov. Gosp.« pa pso-vali naprednjake. Potrka|te se na prsi in vprašajte se: »Ali smo značaji«? Odgovor ne bo težek, hinavci!
V	Št. Vidu pri Ptuju je umrl večletni bivši občinski odbornik Ožbalt Toplak, hud nemškutar.
Ljutomerski okraj.
Občinski odbor v Negovi je imenoval ore-hovskega Wratschka za častnega občana. Morajo biti v tem odboru boljše vrste ljudje. — Dne 21. t. m. so se vršile v Negovi občinske volitve.
Tri krave ukradla sta Kleinošekova viničarja posestniku Trnovcu v Desnjaku pri
Ljutomeru. Viničarko so zaprli, viničarpa je pobegnil. Trnovec je dobil krave nazaj.
Ljutomer. (Potreba narodnega knjigoveza.) V našem trgu imamo sicer precej narodnih obrtnikov, manjka pa še nam narodnega knjigoveza. Če bi se naselil tukaj še takšen narodaomisleč obrtnik, bi imel dovolj dela in zaslužka in lahko bi krasno izhajal. V delo bi mu pošiljali ne samo trški Slovenci, ampak tudi vsi narodno-zavedni prebivalci iz okraja, občinski in župnijski, kakor tudi poštni uradi in šolska vodstva, ki morajo sedaj pošiljati knjige v vezbo k narodnim nasprotnikom in kdove-kam. Poživljamo v tej stroki izučene slovenske obrtnike, da Ljutomera ne izpuste iz vidika!
Kmetijska podružnica v Vučji vasi ima
v nedeljo 26. prosinca ob 2. uri popoldne v šoli občni zbor po naslednjem sporedu: 1.) Poročilo o triletnem delovanju podružnice. 2.) Volitev načelstva in odbora za prihodnje triletje. 3.) Volitev delegatov k letošnjemu občnemu zboru c. kr. kmetijske družbe v Gradcu. 4.) Sprejem novih udov in naročil na semenje, galico i. dr. 5.) Srečolov na kmetijsko orodje. Ude in kmetovalce vobče vabi k udeležbi odbor.
Stoletnico je obhajala 12. t. m. šola v Kapeli pri Gor. Radgoni na slovesen način.
Ljutomer. Vinogradniki ljutomerskih goric se vabijo k podučnemu sestanku, ki se vrši prihodnjo nedeljo t. j. 26. t. m. ob polu 10. uri predpoldan v dvorani gospe Kukovcc. — Ker je bil po izkazu štajerskega deželnega ravnateljstva za vinorejo lanski vinski pridelek posebno vsled pomanjkljivega ali celo opuščenega žvepljanja proti trtni plesnobi (Oidium Tukeri) zelo slab, poziva štajerski deželni odbor z dne 17. decembra 1912, naj si posestniki vinogradov po okrajnem odboru skupno nabavijo potrebnega in zanesljivo učinkujočega žveplenega prahu s 85-95% fmostjo in s 3 % primesjo modre galice. kjer ga dobivajo po znižani ceni. Naročitve je vposlati do 28. t. m. okrajnemu odboru. — K temu sestanku odpošlje deželni odbor strokovnjaka vinoreje kot predavatelja in ker se bodo ob jednem sprejemala naročila za skupno nabavo žveplenega prahu po okrajnem odboru, je želeti obilne udeležde.
Raj h, načelnik.
Iz raznih slovenskih krajev.
Kranjski deželni zbor bo 18. febr. sklican k rednemu zasedanju.
f Ivan Murnik. V Ljubljani je umrl po dolgi in mučni bolezni cesarski svetnik Ivan Murnik, tajnik trgovske in obrtne zbornice kranjske v p., vitez železne krone III. reda, vitez Franc Jožefovega reda itd. Pokojnik je z nenavadno žilavostjo deloval v vseh narodnih društvih. Blag mu spomin!
Velika nesreča na parniku „Sebenico" v Trstu. Na parniku paroplovne družbe »Dalmacija«, z imenom »Sebenico«. je 16. t. m. počil sod karbida in povzročil eksplozijo na parniku. Počilo je tako strašno, da je prebivalstvo prestrašeno planilo iz postelj — bil > je o polnoči! — in hitelo gledat, kaj je. Ob pomolu, kjer je bil parnik zasidran, se je dvigal proti nebu velik plamen. Sprednji del parnika je popolnoma zdrobljen. En pomorščak je bil ubil, dve osebi smrtnonevarno poškodovani. Škoda znaša ogromno svoto, zakaj parnik je bil jako naložen.
Občinske volitve na Koroškem. Pri obč. volitvah v Djekšah in Kotljah so' izvoljeni slovenski možje. Dne 8. t. m. so bile volitve v Tolstemvrhu pri Guštanju. Izvoljeni so seveda Slovenci, med njimi tudi naš Stijer ski rojak g. Andrej Oset, lastnik Tolstovrške slatine.
Zveza slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani se ustanovi 2. febr.
Občinsko gospodarstvo v Pulju — pred poroto. Dne 29. t. m. se prične v R »vinju porotna obravnava proti desetim uradnikom puljske občine, ki so na škodo občine pone verili velike zneske. Obravnava bo trajala 2 tedna.
Društvene in druge prireditve.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo odslej vse društvene zadeve objavljali čisto kratko in prosimo si. društva, da se na to ozirajo.
Zidanmoška podružnica „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov" ima dne
9. febr. pri Juvančiču ob 5. uri pop. III. redni občni zbor.
Celje. Zveza narodnih društev priredi v soboto 25. t. m. zvečer ob 8. v čitalniških prostorih predavanje o pasji steklini. Predava g. dr. An t. Schwab.
Narodna Čitalnica v Ptuju zaznanja ponovno, da se vrši plesni venček v veliki dvorani Narodnega doma v soboto, dne 25. januarja t. 1. Začetek ob 8. uri zvečer. Svi-rala bode godba mariborskega Glas-
benega društva. Vabljeni so vsi, ki se žele dobro zabavati in v kratkem pustnem času pošteno naplesati.
Iz Gradca. Na zadnjem občnem zboru slov. podp. in izobr. društva »Domovina« je bil imenovan častnim članom gosp._ pravnik Alojzij Klemenčič za svoje izredne zasluge, ki si jih je stekel za društvo in za graško Slovenstvo sploh. Dne 9. febr. 1913. se vrši društveni plesni venček v Steinfeldski dvorani. Upamo, da se ga bodo udeležili tudi to pot graški Slovenci mnogoštevilno. — Novi društveni odbor sestoji sledeče: predsednik: Rudolf Stegmuller; podpredsednik: Tilen Leveč ; tajnik A. Heric; tajn. nam. Josip Jamnik; blag. Josip Jernejčič; blag. nam. Milan Blažina; gospodar Ivan Majdič; gosp. nam. Juro Tauderič ; knjižničar Ivan Kršič; odbornika Ignacij Kochne in Mirko Bernard. Pregled, rač. Josip Znidar in Franc Jerman; nam. Avgust Barbič in J. Legat.
Ženska in akademična podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu priredita plesni venček dne 22. jan. 1913 ob 8. uri zvečer v Steinfeldski dvorani.
Lava pri Celju. Od 2 febr. naprej bo pri gostilničarju Iv. Špajzerju kinematograf. Kazale se bodo slike iz Bosne in Hercegovine. Vstopnina v predprodaji (v tobakarni v Nar. domu) po 20 v, pri blagajni 30 v.
Domači ples v gostilni Sokolskega doma v Gaberju se vrši v soboto 25. t. m. ob 8. uri zvečer.
Društvo slov. odvetniških in notarskih uradnikov v Celju ima v soboto 25. t. m. pri Ploju na Bregu ob 6. uri zvečer občni zbor. G. dr. Zdolšek predava o jezikovnih razmerah pri sodnih in političnih uradih na Spod. Štajerskem. Zatem prosta zabava.
Triglavanski ples v Mariboru dne 1. febr. t. m. zvečer v Narodnem domu. Isti večer starejšinski sestanek društva »Triglav«. Na plesu vojaška godba.
Kmetijsko bralno društvo pri Malinedelji priredi 2. svečana ob 6. uri zvečer v gostilni g. Senčarja (Rajh) tombolo. Tamburanje se prične ob 5. uri pop.
Na Polzeli priredita v nedeljo 26. t. m. t a m o š n j a Ciril Metodova podružnica in braslov-ški Sokol plesni venček v zgornjih prostorih g. Cimpermana.
Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje dne 2. febr. t. 1. ob pol 11. uri predp. v deški šoli v Šmarji po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik, 2. dopisi, 3. »Vzgojni smotri po potrebi časa» predava nadučitelj Flere, 4. poročilo tajnika in blagajnika, 5. volitve in 6. slučajnosti.
Naša narodna obramba.
Iz Ciril-Metodove družbe. Kr. profesor v p. Anton Hržič na Lunovcu pri Ormožu je plačal 3. obrok 20 K za svoj kamen. — Ženska podružnicav Ormožu je poslala družbi znesek 60 K kot prebitek igre »Divji lovec« in tombole prirejene dne 6. t. m.
Pozor! V večjem mestu ob Dravi jena prodaj hiša, ki bi bila zelo primerna za izvrševanje zdravniškega poklica. — V istem kraju je na prodaj hiša, kjer je dobro vspe-vajoča kleparska obrt. Plačilni pogoji so v obeh slučajih zelo ugodni. — Dober slovenski čevljar bi se rad naselil v večjem kraju na Spodnjem Štajerskem. — Informacije daje brezplačno moška podružnica »Branibor« v Celju.,
Štajerske C. M. podružnice so prispevale v letu 1912 K 9878, leta 1911 pa K 13.004, torej so nazadovale za K 3126. Nekatere podružnice so delovale vzorno ter v dohodkih napredovale. Te podružnice so (številka v oklepaiu znači svoto v kronah, za koliko je napredovala): Fram(136), Rogaški okraj (125), Ormož m. (113), Ormož ž. (95), Rajhenburg (90) Št. Jurij ž (80), Sevnica (76), Šmartin na Paki — Rečica in Letuš (72), Vuzenica (51) Središče (48), Vransko (36), Gradec akad. i35), Ptuj ž. (33). Planina (31) Hrastnik (28), Polzela (26), Laški trg (22), Šmarje m. (20), Ptuj m. (18), Slov. Bistrica (5), Sv. Križ-Ver-žej (4). Tudi nove podružnice so prvo leto lepo uspevale ter so poslale Št. Pavel ž. 317 K, Slov. Gradec ž. 209 80 K, Ksaverij-Ljubno 8040 K, Ptujska gora 54 K, Podčetrtek 46 80 K, Dobova 37 K, Kapele 10 K. — Istotako so nekatere zaspale podružnice čvrsto oživele ter poslale : Braslovče 162 K, Mozirje 153 K, Slov. Gradec m. 132 K, Kozje 83 K. Brežice m. 71 K, Petrovče 74 K in Podsreda 44 K.
Slovenski javnosti! Važnost časopisja je danes tako velikanska, da te trditve ni treba utemeljevati. Kaj pomeni dober slovenski list na jezikovni meji, v narodno ogroženih ter narodno mešanih krajih, ve danes skoro vsak izobražen Slovenec. V navedenih krajih je eden izvod slovenskega časopisa, ki ga čita po desetine ljudi, mnogokrat edini, ki še vzdržuje in širi slovensko govorico ter

\
utrjuje narodno zavest. Moška podružnica »Branibora« v Celju bo po svojih skromnih močeh tudi tukaj skušala pomagati. Obrača se tem potom do slovenske javnosti z uljudno prošnjo, da to delo podpre. Posebno v Celju, kjer imamo javno čitalnico, bi marsikdo lahko pogrešal časopis, ki ga plačuje, pa bi ga takoj potem oddal. Največje važnosti bi seveda bilo, da dobe vsi časopise kar naj-poprej, ko izidejo. Naša podružnica bi posredovala pri uredništvih slovenskih listov, da se časopisje pošilja s privoljenjem naročnika na zanesljive ljudi v ogroženih krajih. Da uspeh tega dela ne izostane, je brez-dvomno. Vsi oni, ki nas hočejo podpirati v tej zadevi, naj to kratko z dopisnico naznanijo, da potrebno ukrenemo. — Moška podružnica »Branibora« v Celju.
Dopisi.
Iz Gornjegagrada nam pišejo: Pri nas je stara navada, da za svetnike podružnic in tudi škofove cerkve od kmetov pobirajo pšenico, katero so navadno na javni dražbi spremenili v denar in tako povekšali cerkvene dohodke. Ako kmetje prostovoljno radi imajo taka bremena za božjo čast in se pri tem nič ne pritožujejo čez velike davke sedanjega časa, je vse v redu. Cerkveni ključarji se navadno niso dosti brigali, koliko pšenice se je nafehtalo, natehtalo in prodalo, ali jim pa tehant tega ni povedal, ker so pri cerkveni upravi proti vsem lepim navodilom knezoškofijskega ordinarijata samo peto kolo. Njihova dolžnost je račune podpisati in ubogati, kar jim tehant zapove. Izjemo ima samo poglavar vseh cerkvenih ključarjev Mrkuš, ki je desna roka tehanta. ker raznaša vse marnje in govorice kar tople na pravo mesto. S tem si je pridobil za naše klerikalce ne-venljive zasluge, za katere ga je tehant kot oskrbnik knezoškofijskih grajščin bogato nagradil tem rajši, ker ne gre iz njegovega natlačenega žepa. Mrkuš dobiva mastno plačo od grajščine, največ samo za pohajkovanje po grajščinskem dvorišču; drugače bi gotovo ne zaslužil niti vinarja. Iz hvaležnosti za prejete dobrote je že nekaj let meril Mrkuš nabrano pšenico, katero je kupil tehant, za kakšno ceno in kako množino, se javno ne ve. Temu čudnemu početju sta se letos uprla cerkvena ključarja podružnice sv. Florijana kmeta Jošt in Kovšak, kar je izzvalo velikansko jezo tehanta, kije napravil tako štulo, da bi se lahko Mrkuš nanjo vsedel. Oba ključarja brez ključev sta odložila dvomljivo čast. Res slabo znamenje za tehanta, ako ga verne ovčice zapuščajo. Vsa čast pa neustrašenima ključarjema!
LISTEK.
Vode naraščajo.
Francoski spisal E. Zola.
(Dalje.)
Vzlic temu pa se mu je zdelo potrebno, da ga še bolj utrdi. Ujel je nekaj hlodov, ki so plavali okolu ter jih je pričvrstil z vrvmi, ki jih je vzel Pier za vsak slučaj s seboj na streho. Enkrat je padel celo v vodo in ko smo mi strahu zakričali, nam je odgovoril z veselim smehom. Voda ga je že poznala, z lahkoto je preplaval celo miljo v Garoni. Ko je splezal zopet vun, se je kar otresel ter nam velel:
»Tako, zdaj pa le kar vstopite, izgubiti ne smemo nič časa!«
Ženske so klečale, Gašper je moral Veroniko in Marijo nesti na splav, kjer ju je položil v sredo. Roza in teta Agata sta zdrsali sami s strehe in sta sedli k deklicami.
Jaz sena gledal proti cerkvi. Eme je stala še vedno tu. Naslonila se je na dimnik ter je z obema rokama dvignila svoja otroka kvišku. Voda ji je segala že do pasu.
»Ne boj se, dedek.« je dejal Gašper. -Ko gremo mimo, jo vzamem s seboj, obljubim ti.«
Pier in Žak sta bila že v splavu, jaz sem šel za njima. Nagibal se je malo na stran, a bil je res trden dovolj, da nas je vse nosil. Gašper, ki je zapustil zadnji streho, nas je prosil, naj vzamemo drogove, ki jih je ziskal skupaj, da smo jih imeli za vesla. Napravili smo, kar nam je velel, on sam pa je imel dolg drog. ki gaje sukal zelo spretno. Na njegovo povelje smo uprli vse drogove v streho, da splav odrinemo. Bilo pa je, kakor da se je obesil na njo. Vzlic vsem naporom nismo mogli vkraj. Pri vsakem novem poskusu nas je gnal tok nazaj k hiši. Nevarno je bilo to poskušanje, ker vsak močan sunek je grozil, da nam razbije splav.
Znova se nas je lotil čut naše onemog losti. Mislili smo, da smo že rešeni, pa še vedno nas je imela reka v svojih krempljih. MeDi je bilo že žal, da nismo pustili žensk iid str* hi, kajti bal sem se vsak hip, da se mi prekucnejo v vodo. Ko sem pa o tem
govoril, naj gremo spet s splava, so dejale:
»Ne, ne, poskusite še enkrat. Rajše umremo tukaj U
Gašper se je jenjal smejati. Obnovili smo vse poskuse in uprli smo droge s podvojeno silo ob streho. Nazadnje pa je prišel Pier na misel, da spleza spet na sleme ter potegne splav z vrvjo na drugo stran. Tako nas je hotel spraviti iz toka, ko bi skočil spet nazaj na splav, da bo prav lahko priti naprej z nekaterimi udarci z vesli. Gašper pa se je spomnil, da mi je obljubil, da rešimo ubogo Eme, ki je še vedno strašno klicala in tožila. Da pa pridemo do nje, moramo kar povprek čez cesto in po strašnem toku, proti kateremu smo se zastonj že tako dolgo borili.
Pogledal me je vprašujoče. Bil sem obupan, še nikdar ni divjal tak boj v moji duši. In vendar nisem imel moči, da bi se ustavil skrivnostnemu klicu na pomoč.
»Da, da,« sem dejal Gašparju. »Ne gre drugače, je ne moremo pustiti«
Uklonil je glavo in ni dejal besedice. Nato je začel delati spet s svojim drogom ter se je upiral proti ostankom zidu, ki so moleli iz vode. Vozili smo mimo sosedove hiše, prek naših hlevov. Ko pa smo dospeli na cesto, se nam je izvil klic. Tok nas je zgrabil, nas potegnil ter nas gnal nazaj proti naši hiši. Vse to se je zgodilo v trenutku. Naš splav je vrtelo kakor suh list, in v tisteh hipu, ko smo zavpili, smo že tudi čutili, kako smo trčili s strašno silo ob streho. Naš čoln se je zdrobil, odbite deske so vrvile okolu in mi vsi smo padli vun,
Kaj se je potem zgodilo, ne vem več. Spominjam se le, da sem videl teto Agato, ki je plavala po vodi. Krila so jo držala nekaj časa na površju, potem pa je tonila z glavo nazaj, ne da bi se branila.
Huda bol me je spravila spet k zavesti. Pier me je potegnil za lase na streho. Obležal sem in gledal začudeno okoli sebe. Pier se je spet potopil. V svojem napol nezavestnem stanju sein se čudil, da je stal namesto njega pri meni naenkrat Gašpar, ki je držal Veroniko v svojih rokah. Ko jo je položil k meni, je skočil znova v vodo in prinesel iz nje Marijo. Njen obraz je bil kakor iz voska in trd, da sem mislil, da je mrtva. Potem se je potopil še enkrat. Tedaj je iskal zastonj. Pier ga je podpiral. Govorila sta, pa jaz nisem mogel razumeti, kaj sta rekla. In ko sta splezala spet vsa izmučena na streho; sem vprašal:
»In teta Agata — in Žak — in Roza?«
Odkimala sta z glavo. Debele solze so jima tekle iz oči. Iz tega kar sta mi pravila, sem posnel, da si je Žak razbil glavo na hlodu. Roza se je oklenila moževega trupla, ki jo je potegnil s seboj v globino. Tete Agate pa ni bilo mogoče najti. Bržkone je zavlekel tok njeno truplo skozi odprto okno v hišo pod nami.
Vstal sem ter gledal na streho, kjer je stala Eme. Voda je naraščala še vedno. Eme se ni oglašala več. Videl sem le njene po-vzdignjene roke, s katerimi je držala svoja otročka nad vodo. Potem pa so utonili vsi trije in nad njimi se je zaprla voda, razsvetljena v mesečini.
V.
Bilo nas je le še pet. Voda nam je pustila le še ozek trak na slemenu. En dim nik je bil že porušen. Veroniko in Mariio, ki sta bili skoro brez zavesti, smo m rali vzdigniti in podpirati, da niso pljuskali valovi po njih nogah. Polagoma sta se sp.-t zavedli in naša groza je rasla, ko sta klicali tresoči se od mraza in mokrote, vedno sp^t. da no četa umreti. Tolažili smo ju, kak r se tolaži malo deco, pravili smo jima. da tu !i ne umreta, ker ju bomo mi branili -mrli. Pa nič več nam nista verjeli, vedeli s t pač, da morata umreti. Ia. vsakokrat, kadar je prišla z njih ustnic besedica »umreti«, -o jima za-šklepetali zobje in strah ju je gnal, da sta se objeli. Končalo je, Vse okolu III o ilo več videti razdejane vasi, od stolpa le, kije molil nepoškodovan proti nebu, so doneli proti nam glasovi rešenih. V daljavi smo ču!i šumenje vode. Nič pa nismo več slišali, da bi se rušile hiše. Bilo je, kakor da se je potopila ladja sred oceana, tisoče milj od suhe zemlje.
Enkrat se nam je zdelo, da čujemo veslanje, počasne, enakomerne udarce, ki so se vedno bolj bližali. Ah, ta sladka, upanja polna glasba, in kako nas je vse poživila, da smo se ozrli! Pridržavali smo sapo. Pa videti nismo mogli nič. Mirno je ležala pod nami rumenkasta ploskev, le tupatam smo videli temno senco vrh drevesa ali ostanke razrušenega zidovja, — pa nič se ni ganilo.
Včasih, kadar je plaval proti nam šop sena ali prazen vrč, smo veselo mahali z robci, dokler se ni izkazalo, da smo se zmotili in smo spet padli nazaj v svoj strah. Vedno' pa se je ponavljal oni šum, ne da bi mogli vedeti, odkod.
»Ah, zdaj vidim,« zakliče naenkrat Gašpar. »Poglejte tam, velik čoln.«
S stegnjeno roko je pokazal na črno točko v daljavi. Jaz nisem videl nič. Pier tudi ne. Gašpar pa je vztrajal pri svojem. In bil je tudi res čoln. Veslanje je prihajalo vedno bližje, dokler nismo videli tudi drugi. Počasi se je pomikal, bilo je, kakor da nas obkroža, pa se nam ne približa. Le to vem, da smo bili v tistem hipu kakor blazni. Stegali smo roke in kričali na vse grlo. Pso-vali smo brodarje, klicali jim, da so plaš-Ijivci, ono pa se je pomikalo nemo in črno dalje. Je bil res brod? — jaz še danes ne vem. Ko smo nazadnje videli, da se oddaljuje, je vzel s seboj naše poslednje upanje.
(Dalje sledi.)
Gospodarski paberki. Napake mleka.
Po »Gosp. Nov.«.
Mleko ene in iste krave ni vedno enako sestavljeno. Kadar pa je tako izpremenjeno, da je vsled tega ali manj vredno ali v ta ali oni namen docela nerabno, najsi je vzrok tej izpremembi bolezen živali ali ne, potem pravimo o mleku, da ima napako. Res so nekatere napake tako milega značaja, da je v našem sedanjem mlekarstvu komaj zaznavamo, res se tudi mnoge javljajo kot škodljive le v slučaju, da se mleko podela v sir, vend so druge zopet prav občutne in brezpogojno na kvar.
Pogosto ima mleko napako že v telesu živali, pogosto pa jo še-le po molži prej ali pozneje dobi. Vzrok napake so poleg bolezni in slabega krmljenja največkrat glivice. Glivic je mleko, ako se snažno in iz zdrave živali pridobi, v obče popolnoma prosto ali pa jih ima zelo majhno število, in sicer neškodljivih, toda na zraku se jih navzame pod vplivom nesnage silno lahko; v najkrajšem času, često že v hlevu, jih je v prvotno popolnoma čistem mleku kar po več stotisoč v vsakem kubičnem centimetru. Takšno mleko se da le slabo ali celo ne uporabiti.
V naslednjem hočemo na kratko pogovoriti najglavnejše napake.
Vodeno mieko. Ta napaka je prav pogosta. Mleko vsebuje razmerno mnogo vode in malo tolšče; dostikrat je podobno milnici, posebno tedaj, če se krmi mnogo slame. Ako napaki ni vzrok slaba, vodena, prazna in po dežju izprana krma se ne da odpraviti.
Krvavo mleko. Kri se nahaja v mleku v trakovih in nitih. Vzroki so: vnetje, turi in rane v vimenu; tudi nekatere rastline, ako jih živali jedo, n. pr. smrekove igle, vodni dreselj. Kri zopet izgine, kakor hitro je vzrok odstranjen.
Modro mleko ima pri molži naravno barvo; črez 12—24 ur, časi tudi pozneje, pa se prikažejo na površini modre lise, ki se naglo razširijo; tudi smetana postane modra; mnogokrat je smetana rumena, mleko pa modro. Vzrok tej napaki so glivice, ki se ali že nahajajo v kravjem vimenu, ali pa pridejo iz zraka v mleko. Ker postaja mleko modro še-le, ko se začne kisati, se to napako zabrani, ako se mleko prej porabi.
Rudeče ali rumeno mleko. Slična napaka, samo da so lise ali rudeče ali rumene. Povzročata jo tudi dve glivici; rudečino vrhu tega tudi rabarbara ali broč.
Slano mleko je nekoliko slanega okusa ter večinoma modrikaste barve ali pa tudi rumenkasto in umazanobelo. V sirarstvu je tako mleko nerabno. Napaka je prav pogosta. Vzrok je bolno vime; pogosto je prvotni vzrok slaba molža, ker puščanje mleka v vimenu lahko povzroči vnetje; pogosto, zlasti v nizkih in vročih hlevih, prepih po zimi, po kojem se živalim vime časi zelo hudo vname.
Grenko mleko je sladkega okusa, a po-greni, naravne barve, gosto, se časi vleče in diši po plesnobi. Najhuja je napaka tedaj, ako mleko, kadar stoji, ali se že v širnem kotlu podelava, vedno bolj greni. Smetana se ali slabo ali celo ne pinja; zmočaj ni močno grenek, zato pa sir bolje. Vzroki so različni: slaba prebava, pokvarjena in grenka krma, nesnaga živine in golide, mnogokrat tudi nesnaga v mlekarni. Najčešče se javlja napaka pri kravah, ki so na stari dojvi in jeseni in v zimi pogosteje nego pomladi in poleti. Tudi gotove rastline storijo, da postane mleko grenko. Vsikdar pa so v takšnem mleku našli glivice gotovih vrst.
Naglo gnijoče mleko. Vrhnje postane, če dalje stoji, umazanosivo in mehurčki se dvigajo na površje; mleko se usede, a je redko in mazljivo. Neposredni vzrok so glji-vice, prvotni pa nesnaga v mlekarstvu.
Sirasto mleko. Poleti se rado pripeti, da se mleko usiri, ne da bi se skisalo; opazimo to navadno še-le, kadar ga kuhamo. Neposredni vzrok so glivice, posredni pa hranitev mleka v pretoplem prostoru, nesnažna molža, dostikrat tudi slaba prebava pri živini.
Sluzasto (vlačljlvo) mleko se vleče, ako je napaka huja, nitim podobno; okusa je neprijetnega in se rado usiri. Napako opazimo takoj v sveže namolženem mleku ali pa še-le kesneje. Ako primešamo sluzasto mleko zdravemu, postane vse mleko sluzasto; seveda ker so neposredni vzroki sluzavosti glivice, in vsako mleko, v kojem se nahajajo škodljive glivice, vsikdar zdravo mleko okuži. Prvotni vzrok tej napaki je lahko slaba prebava, bolezen živali, nesnaga pri živini, v hlevu, pri molži in v mlečnici, pa tudi skvar-jena krma in nagla prememba krme.
To so glavne napake, ki je nahajamo v našem mleku. Ako je to-le preveč pokvarjeno vsled glivic, je treba razkužitve, sicer se mleko ne popravi; prostore je treba z apnom pobeliti, posodo z raztopino sode umiti, vrhu tega pa še obleko ljudi izprati v lugu.
Molža brejih krav. Krave imajo pred otelitvijo včasih veliko, boleče vime. Take krave je treba pomolzti, in sicer prav na-lahko in previdno. Vime naj se potem umije z mlekom. Če je vime že zateklo, vzemimo sirovo maslo, v katerem smo zarmenili nekoliko čebule ter namažimo ž njim vime (seveda, ko je sirovo maslo že precej ohlajeno, ne več vroče).
Driska konj. Zakljevino zmočimo v gorki vodi in jo dobro ovijemo. Ž njo ovijemo konju prsi, trebuh in hrbet. Potem pokrijemo žival s suhimi žaklji in z dvema gorkima odejama, kateri dobro privežem oz^dolgim trakom, da se žival ne prehladi. Žival se ogreje in bolečine ponehajo. Če sredstvo ne pomaga takoj, naj se ponavlja.
Strup za vrane je fosforov sirup. Dovoljenje za uporabo tega strupa dobimo pri okrajnem glavarstvu. Posoda sirupa, katerega se pomeša v kri ali med krompir, stane 7 K ter zadostuje za 25 litrov krvi ali pa za sod kuhanega krompirja.
Naročila Iz Srbije, ki se ne smejo izvršiti. Tvornice za pletenine v Ašu v Severni Češki so dobile od srbske vlade velika naročila, ali avstrijska vlada je prepovedala izvršitev teh naročil, navzlic temu, da ta industrija znatno propada.
Trboveljska premogarska družba je s tekočim mesecem zopet zvišala ceno premoga za 10 K pri vagonu.
Avstrijske terjatve na Balkanu. Gospodarski listi poročajo, da imajo avstrOogrski trgovci in obrtniki terjati na Balkanu okoli 70 milijonov kron, in sicer 20 v Srbiji, 18 v Bulgariji, 8 v Grčiji, 2 v Črnigori in 22 v Turčiji.
Ceno petroleju so zvišale ogrske in avstrijske petrolejske rafinerije.
Enodnevni poučni tečaji za pridelovanje sočivja. V mnogih štajerskih krajih ni dovolj domače in lepe zelenjave; naročevati se jo mora zato iz drugih krajev. Vsled tega dobi kupec slabo in drago robo. Osobito primanjkuje lepega sočivja in zelenjave po mestih in toplicah, pa tudi v drugih krajih z živahnim tujskim prometom. Na inicijativo Staj. deželne zveze za tujski promet bo priredila kmetijska družba po raznih interesi-ranih krajih tečaje za pridelovanje sočivja in zelenjave. Priglase naj pošljejo kmetijske podružnice ali še bolje občinska predstoj-ništva deželni zvezi za tujski promet do 31. januarja, da se bo mogel napraviti enoten načrt teh predavanj in tečajev.
Razne novosti. #
Roparski morilec Dominik Pole, proti kateremu se je vršila zadnje dni večdnevna porotna obravnava v Ljubnem zaradi hudodelstva tatvine in roparskega umora, je bil obsojen na smrt na vešalih.
Papeži, ki jih ni bilo. Iz Rima se poroča, da so vsled sklepa vatikanske komisije za zgodovinske študije štiri papeže iz 8., 9. in 11. stoletja črtali iz kronologije papežev, ker je zgodovinsko dokazano, da tistih papežev nikdar ni bilo. Papež Pij je torej 259., in ne 263. papež.
Strela ubila mašnika pred altarjem. V Matarni na Francoskem je udarila strela v cerkev ravno med božjo službo. Mašnika pred altarjem je strela ubila, dve osebi težko poškodovala in cerkev užgala. Obiskovalci so pravočasno pobegnili, en del cerkve je pogorel.
Smodnišnica zletela v zrak. Avstrijska smodnišnica na otoku Dubravnici je po noči 14. t. m. zletela v vrak. Uvedena je stroga preiskava.
Hišna postala milijonarka. Krasno božično darilo je dobila revna hišna v tobačni tovarni v Kingstonu v new-yorški državi. Darilo je bilo tem bolj dragoceno, ker ni bilo niti pričakovano. Mlada deklica je bila pred dvemi leti uslužbena kot hišna v nekem hotelu v Atlancic City, kamor se je preselila vdova po »kralju starin«, ki se je imenoval Wandermat. Stari dami se je deklica vsled svoje potrpežljivosti in čistosti zelo priljubila, da jo je na smrtni postelji postavila za
svojega glavnega dediča osmih miljonov dolarjev. In to veselo novico je prejela deklica na Sveti večer ... Ako je to res, potem je to zelo lepa in krasna zgodba.
Taščo poročil. V Des-Moinesu v Ameriki je poročil ugleden meščan Kofman svojo hčerko z mladim trgovcem Vasonom. Vason pa se je, kot se je pokazalo, ženil pri svoji nevesti le zato, ker je bil zaljubljen v njeno mater. Res se je kmalu po poroki naveličal svoje žene in jo pregovoril, da sta se ločila. Njena mati pa je vračala ljubezen svojega zeta in je pripravila svojega moža tako daleč, da sta se tudi ločila. Nato se je Vason poročil s svojo bivšo taščo, zapuščena mlada žena pa je šla k zapuščenemu očetu. Končno pa je starega Kofmana le premagala jeza in je šel ter napadel svojega bivšega zeta, moža svoje bivše žene. Streljala sta se z revolverji, navzoča je bila tudi tašča. Obležali so vsi trije težko ranjeni in mlada zapuščena žena streže sedaj vsem trem v svojem domačem stanovanju.
Požar pod zemljo. Iz Brežic se poroča: Na kranjsko-krvaški meji blizu Samobora ima neki Kiepach velike gozdove, ki stoje na velikih premogovnih skladih. Pred 5 leti se je še premog kopal. Pred nekaj časom je pa začel premog v opuščenih rovih goreti in že delj časa gori. Na zadušeuje ognja ni misliti. Gozdovi hudo trpe in tudi dva kmeta sta že prišla tod ob življenje.
Književnost in umetnost.
„Mariborski Slovenski koledar" je tako dobro urejen in zanimiv, da se o njem povsod sliši le hvala in priporočilo. Ker je še nekaj teh koledarjev v zalogi, naj si blagovolijo interesenti ga takoj naročiti. Cena & poštnino vred je le 60 vin., ako se denar pošilja v znamkah naprej na papirno trgovino Vilko Weixl v Mariboru.
„Slovan". Najnovejša številka tega mesečnika ima zopet lepe slike, zanimive še posebej, ker nam nekatere kažejo zgodovinsko znamenite kraje na Balkanu. Tudi pesniška in pripovedna vsebina je lepa.
Časopisa za zgodovino in narodopisje je izšel 1.—4. snopič 9. letnika z bogato vsebino. Omenjamo spise; dr. Kovačiča »Vitezi Pesničarji«, dr. Kidriča »Oblega Sigeta v sodobnem hrvaškem opisu«, dr. Kotnika »Koroške narodopisne črtice«, Al. Trstenjaka »Slovenski robotni patent cesarice Marije Terezije z dne 5. grudna 1778 za Štajersko«, dr. Murkov nekrolog dr. Streklja itd.
Zadnji dopisi.
Turčija se uda?
Carigrad, 23. jan. Turška vlada je sklenila se udati zahtevi velesil in odstopi D r i h o p o 1 j e br ezp ogojn o balkanski zvezi. To bi pomenilo konec vojne.
Turška cesarska rodbina — za mir.
Carigrad, 2 L jan. Včeraj se je vršil tu rodbinski svet pod predsestvom sultana. Vsi princi so se izrekli za mir.
Rusija grozi Turčiji.
Carigrad, 22. jan. Rusija je pustila turško vlado obvestiti, da bo zasedla Armenijo, če Turčija ne sklene miru.
Odpor Turčije na noto velesil,
Carigrad, 22. jan. Turški ministerski svet je baje sklenil, priporočati velesilam, naj se zavzamejo za mešano upravo egejskih otokov po vzorcu Krete. Glede Drinopolja predlaga skupno upravo Turkov in Bolgarov.
Vprašanje Soluna.
Niš, 22. jan. Tu se vrši sestanek bolgarskih, grških in srbskih zastopnikov, da se dogovorijo glede Soluna, čuje se, da dobi Solun avtonomijo.
Bolgarske izgube.
Petrograd, 22. jan. Ruski politik Miljukov izjavlja, da znašajo bolgarske izgube doslej 21000 mrtvih in 51000 ranjenih in obolelih.
Bitka pri Janini.
Atene, 21. jun. Včeraj so grške - čete napravile naskok na Bizarni. Turki so se poraženi morali umakniti.
Meje Albanije.
London, 22. jan. Sestanek veleposlanikov se bo bavil te dni z določitvijo mej Albanije.
Rojakom v Trentinu (Južno Tirolsko). Pridite v nedeljo 26. t. m. v Trentinu bivajoči rojaki na prijateljski sestanek v Rovereto, restavracija Epler, mala dvorana. Na veselo svidenje 1
Listnica uredništva.
Ptujska gora: Vašo zadevo smo izročili obrtnemu društvu.
Ljutomer, Malanedelja, Braslo.vče; Za tokrat vse prepozno. Pride.
Slov. Bistrica, Gomilsko: Pri najboljši volj. danes ne gre več. Hvala! Zdravo I
Zdravi!
Listnica upravništva.
K o z j a k: Iskrena hvala za Vaš trud. Le naprej
MALA OZNANILA
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 vin., navadno tiskane pa po 6 vin.
Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer inserat ne priobči.
III 500 kron |||
Vam plačam, če moj zatiralec koreninic ,Ria-mazilo' ne odstrani vaših kurjih očes, bradavic, roženice v 3 dneh brez bolečin. Cena 1 lončka z garancijskim pismom vred 1 krona. Ke-mčny, Kaschau, I. Postfach 12/227 (Ogrsko). 17 14-3
Froda se posestvo
20 oralov, s hišo, novim zidanim marofom in kozolcem. 5 minut od kolodvora v Petrovčah. — Cena je 35.000 K. 20.000 K lahko ostane vknjiženih. Naslov se izve v upravništvu »Narodnega Lista". 58 3-3
Dva izurjena klju-
čarska pomočnika
sprejmem takoj v trajno delo kot samostojna delavca. Naj bi se tudi na vodovodne naprave razumela. Ivan Triller, ključavničarski mojster na Bledu. 53 4-3
Proda se hiša
pripravna za gostilno in trgovino z vso pripravo, tik farne cerkve, kjer ni nobenega drugega poslopja za trgovino ko ta. Jako pripravna tudi za penzijonista. Hiša je nova in še 10 let davka prosta. Zraven je 2 joha zemlje. Cena 8000 K. Orodje po dogovoru. Juri Medved, Marija Reka p. Št. Pavel pri Preboldu. 85 2-1
Steklenice^1
12000 kosov, različne vrste po 5—12 vin. steklenice od 10 kosov naprej po povzetju — zaradi nabave drugih enotnih steklenic — razpošilja Tolstovrška slatina p. Guštanj (Koroško).
73 5-2
Aparat za valenje K 45 —
vali boljše ko vsaka kokoš. Zastonj na poskušnjo. G. Mucke, Pottendorf 161 pri Dunaju. Stotine priporočil in spričeval iz cele države gratis in franko. 78 10-1
Eden ali dva dijaka, ali pa tudi učenki
iz boljše rodbine iz nižjih razredov, se sprejmeta na hrano in stanovanje. Vpraša se v upravništvu tega lista. 64 3-2
Proda se še skoro novo zidana hiša po nizki ceni. Hiša je oddaljena l/t ure od Celja ter je pripravna za vsako obrt. Naslov pove upravništvo .Narod. Lista". 74 5-2
Učenca,
iz dobre hiše, z dobrim šolskim spričevalom, sprejme trgovec Robert Gras-selli v Slivnici pri Celju. 87 1-1
Štev. 231.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Celju z razglasom z dne 8./1. 1913 št. 291 odredilo
pesjo kontumacijo
črez vse občine sodnijskih okrajev Laško, Celje in Šmarje do preklica.	f
V zmislu tega razglasa morajo imeti vsi psi s številkami dotične občine zaznamovane kovinaste pesje marke, za katere se ima pri občinskih uradih plačati pristojbina do 3 krone za komad.
Nadalje morajo se vsi psi na verigo dati, ali z varnim nagobčnikom prevideti, ali na vrvi voditi.
Psi in tudi mačke, ki se prosto okoli klatijo, bodo od konjederca ustreljeni ter lastniki istih kaznovani.
Ako se na taki način zasačeni pes ni takoj usmrtil, opusti se lahko to v ozira vrednih slučajih vsled odredbe politične oblasti izjemoma pod pogojem, da se žival na stroške lastnika tako dolgo varno in neškodljivo zapre in opazuje, dokler ni nevarnost kuge izključena.
Lovski psi porabljati se smejo po njih namenu med lovom prosto, podvrženi so pa v ostalem času istim predpisom.
Vsako nasprotno ravnanje se bode strogo kaznovalo.
Županstvo občine okolica Celje
dne 16. prosinca 1913.
Župan: Anton Fazarinec.
Občinski sluga obenem redar
sprejme se pri tržki občini Žalec. Plača po dogovoru. Prošnje, opremljene z nravnostr.im spričevalom, domovnico in dokazilom dosedanjega službovanja predložiti je do 1. svečana t. 1.
Tržko občinski urad v Žalcu, dne 17. jan. 1913.
80 2-1	Župan: Josip Širca.
Proda se
za 30.000 K z vrtom v Vojniku. Več pove Frančiška Potočnik, Vojnik 109.
LASTNI DOM
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v (aaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne in jih obrestuje nepretrgano, to je od vložitvi sledečega dne do dne vzdiga po	-
Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ne odteguje vlagateljem.
86 49-1
5
II o
2 0
Avstr. poštne hranilnice
račun štev. 54.366. Ogrske pošt. hranilnice račun štev. 26.283. Telefon št. 48.
Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. -12. ure dopoldne.
Jabolk in krompirja
več vagonov, vsako množino, kupi tvrdka Rudolf Pevec v Mozirju.
Cene po dogovoru.	72 13-2
Gotova bodočnost
za vsakega, ki kupi veliko hišo, v kateri je že 50 let
velika gostilna, kavarna, čitalnica, mesarija, kegHšče, sobe za popotnike, velik vrt za hišo, tik sejmišča in zraven cerkve. Stoči se 200 hI vina, 150 hI piva na leto, posebej še liker in žganje v kavarni. Uradnikov je 25 aboniranih na hrano. K hiši spada lep vinograd (7 johov), 16 johov njive, travnikov in nekaj hoste. Promet prav dober. Proda se zavoljo smrti vse za 80 tisoč kron. Položiti treba samo 20 tisoč kron, drugo na odplačilo. Izve se pri Franjo Prathnemer v Gaberju pri Celju.
25 4-4
Maslo
malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje,
VOSek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anton Kolenc, Celje, Graška cesta 22. 18 35-4
Radi preobloženosti z drugim delom prodam pod jako ugodnimi pogoji, pod tovarniško ceno svojo dobro upeljano
sodavičarsko obrt.
Pogoji jako ugodni. Obrt je jako dobro vpeljana in daleč naokrog razširjena. Kupci se nuj oglasijo pismeno ali ustmeno pri Ga-šparju Boltetu, posestniku, gostilničarju in izdelovalcu sodavice, Ljubljana, Rimska cesta 17.
83 3-1
Cilj j
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave
&
o &
(S
N
►
a
dosežejo vedno le one gospodinje
ki kupujejo kavini pridatek v zabojčkih ali v zavitkih označenih s »kavinim mlinčkom". One so izbrale najboljše, kajti pridatek za kavo s »kavinim mlinčkom" je najje-dernatejši, najokusnejši in najizdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi Franck"
15 7-1
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Jugoslovanska TJ C t OVITI pplri Celje razpošiljalna	»tCf UtCt/Jll, št. 303.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
KOZE
67 3-2
od zajcev, dihurjev, kun i. t. d. kupi po n a j bo 1 j š i h cenah
Maks Stossl,
Celje, Graška c. 23.
Sprejme se
strojnik
v velikem industrijskem podjetju na Spod. Štajerskem.
Ponudbe pod šifro „STROJNIK" na uprav-ništvo tega lista.
Superfosfat
najuspešnejše, najzanesljivejše in najcenejše
fosfornokislinsko gnojilo
za vse vrste zemlje, dalje amonijakove, kalijeve in soliterne 42 30-2 superfosfate
prodajajo vse tovarne za umetna gnojila, trgovci in kmetijske zadruge in društva.
Le Superfosfat v ceni ni poskočil!
Osrednja pisarna društva avstr. tovaren za superfosfat Praga, Prikopi 17.
mMMMMMm
v slovenskih krajih znana oseba, ki bi hotela prevzeti razpošiljanje nekega časopisa. Ponudbe na naše upravništvo.
Slikar in pleskar
Mihael Dobrave
Celje, Gosposka ulica 5
46 51-1
prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje solidno in po najnižjih cenah.
Majboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1	kg sivega dobrega, puljenega
2	K, — boljšega 2 K 40 h; prima polbe- lega 2 K 80; belega 4 K belega puhastega 5 K; 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-vega 6 K 40; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 4 kg, dobi franko.	16 26-3
Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnikoma, vsak 80 cm dolg 60 cm širok, napoljnen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50, 4 K. — Pernice 200 cm dolge 140 cm široke 13 K, 14-70 K, 17 80 K in 21-— K; zglavniki 90 cm dolge, 70 cm široke K 4-50, K 5 20, K 5-70; podpernica iz močnega rižastega gradina 180 cm dolga in 116 cm široka, K 12 80, K 14- 0. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar.
S. BENISCH, v Dešenici štev. 775. Seško.
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
■ lllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIII
5voji k svojim.
II	Največja trgovina in velikanska zaloga ur,
II	zlatnine, sreornine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z II 66 50-2 demanti, brilanti in drugimi kamni.
^	7a 7pnine> In	p°ročne z,ate Prstane ter ženlt0"
H	t-d	111 IICVCMg vanjska darjla po najnižjih cenah.
ji Zaloga očal, naočnikov, daljnogledov itd.
[j	Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
II	S p. SALMIČj Ceje, Narodni dom :
■■iiiiiiiiiiiiiii
IIIIMliillltltlilMMI
lllllillllllll
mu m........................
■ ■1.1—1 —			10	
	!	iT T	■	
Zahtevajte
pri Vašem trgovcu ne samo ,kocke za govejo juho', nego izrecno
MAGGrkocke
Slikar in pleskar
a>
prevzame Vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, cerkev, gledaliških odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. :: Zmerne cene. :: Priporoča se za obilna naročila. :: Svoji k svojim!
VIKTOR BEVC
Celje, Graška cesta 8.
To
je
najboljša
sesalka (pumpa)
pas r
za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 sesalk je v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesafke kupite le pri tvrdki
JOŽe Element _ tovarna kmetijskih strojev Hr beo n. L. (Češko). 9 6-3
1 Franc Strupi
Celje, Graška cesta
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseh steklar-35	skih del! 52-3
Na debelo! Na drobno!
sfe i
S2 S« S? S*
Nič več beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912. vse imitacije Lbrisane.
335 52-27
K*
Jako nevarno je [g
pustiti nepokrito t idi najmanjšo rano, fc ker lahko iz nje nastanejo težke rane
Že 40 let se je izkazalo mečilno vlačno ma-^ žilo, takozvano praško domače mazilo kot
zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje [f^ Mj rane, olajšuje vnetja in bolečine. Hladi in oj^j	pospešuje zaceljenje.	K
Razpošilja se vsak dan.	fcv
•^•j 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za K 7-— pa 10 pušic poštnine prosto za vsako postajo avst.-ogrske monarhije Pozor na ime Izdelka, izdelovatelja, ceno in varstveno znamko. Pristno je po 70 v.
Glavna zaloga 55 26-14
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna „Pri črnem orlu* Praga, Mala strand, vogal Nerudove ul. 230.
V Celju v lekarnah M. Rauscher, Oto Schvvarzl. Zaloge v lekarnah Avstr.-Ogrske.


Čitai! | j *
RASTLINSKI ELiKSIR
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boleznim želodca, črev, jeter, ledvic in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečine v želodcu, odstranjuje krče, daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri pomirjuje živce ter jači in krepi ves život Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznanic in pohvalnic. Pošilja se po povzetju ali predplačilu zneska.
Prejela sem Vaše steklenice, ker mi dobro delujejo pro-sim, pošljite mi še tri velike steklenice Rastlinskega eliksirja*. fp Frančiška Potočnik, Kavče, p. Velenje (Slajersko).	5»
3 vel. ali 12 mal. stekleoic franko vsaka pošta 5 K20 vin.- a?
6 „ 24...... „ „ 8 „80 „ § I
9 „ „ 36 ..........12 ., 80 ,J |
Dobiva se samo pri meni. Prosim točno adresirati :1 Sp Lekarna k Spasitelju, Koprivnica, (Hrvatska)' ®
TI?AI?iVI>
t(lETEPByprbN
rPEyfO/!bHHKb
PETROGRAJSEI
GAL9ŠI
Zimski šolnji, Storm, Slippers
19 4-4	Dnevna proizvodnja tvornice 60.000 parov.
Nepotvorjeno samo, če je
na podplatu odtisnjena let-	,
niča osnovanja 1860 z gor	Edira glavna prodaja: Messtorff, Benn & Co., Dunaj I.
njim znamenjem.	Dobivajo se v vseh boljših, modernih trgovinah s čevlji.
1
Šolske potrebščine [
kakor zvezke, svinčnike, peres-nike, peresa, kamenčke, tablice, radirke, gobe, črnilo, torbice, barve, čopiče, barvane krede itd. ima v največji izberi na zalogi tvrdka
39 52-1
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
Lastna zaloga
ljudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Zaloga raznega papirja.
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št 2.
d?
S
fr
ur
rt c
■u
O rt C
« "a
a ZZ >N O O; cfl u.
77 49-1
Velika narodna trgovina
KAROL VANIC, CELJE
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za spomladanske obleke po zelo nizkih cenah. — Ostanki pod lastno ceno!
<
N O -i
O
s
05 -O »
(
i)
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v IMarodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šoštanj,Sevnica, Vran-
4'
0
2
do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne [] svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.	8 4-2
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokov: e šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju.
V
Odgovorni urednik: Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.