Stane:
Za celo leto.....K 20 —
za pol leta......«  10 —
za  Cetrt leta.....<    5'—
za  1 mesec......«    1"70
Posamezna Stevilka 60 vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je   v Pluju, Slovenski trg 3 (v starem
rotoviu), pritlicje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev. 2
Ptuj, 11. januarja 1920
IL letnik
ObLinske volitve.
V kratkem se vrSijo obcinske volitve prvic v novi drzavi in po novem volilnem redu. Podrobnosti volilnega reda Se niso znane, toliko pa je gotovo, da se ne bo ve6 volilo po volilnih razredih in da se volilna pravica znatno razSiri.
Kakor poroca „Domovina", bodo iineli volilno pravico vsi moSki drzavljani, ki so dovrSili 21. leto in prebivajo 2 leti stalno v ob6ini. Pri javnih nastavljencih zadostuje, da prebivajo v ob5ini na dan razgrnitve volilnih imenikov. Volilno pravico dobijo tudi fcenske, ki platujejo drzavni davek, potem take, ki nadomestujejo v gospodarstvu moze ali mladoletne otroke, koncno javne in za-sebne nameScenke, ki so dovrsile meScansko Solo ali 4 razrede srednje Sole.
Volitve bodo proporcijonalne: 'vsaka stranka dobi tolik del odbornikov, kolik del glasov je bilo oddanih za njo. PriCakuje se tudi volilna dolznost.
Vsled razSirjene volilne pravice in od-prave volilnih razredov je pricakovati, da bodo priSli popolnoma novi ljudje na krmiio ob6ine, V tern tici nekaj nevarnosti za ob-cinsko premozenje, ako bi novi obcinski odborniki podlegli demagogiji in bi kazali premalo previdnosti v izdatkih in premalo iznajdljivosti v odpiranju novih virov. Zato je potrebno, da se za kandidate posta-vijo le poSteni in razumni ljudje, ki se zave-dajo odgovornosti, da se mora s tujim pre-mozenjem vsaj tako ali Se bolj previdno gospodariti kakor z lastnim. Nadalje je zeleti, da se vrnejo v obcmsko hiSo vsaj nekateri trezni in poSteni mozje, ki ze poznajo ob-cinsko gospodarstvo.
Pravljice Bozene Nemcove.
Prevedel Dr. P.
(Nadaljevanje.)
Drugega dne ga je peljala zopet v hlev, kjer je stalo Stirindvajset irebcev. „Te konje boS zopet pasel v istera ogradu in ce li kateri uide, izgubiS glavo." Vsakega zrebca je Svignila z biCem in zrebci so drveli v ograd kakor stekli. Tokrat je bil Silomil pamefnejSi Da bi mu ne poskakali preko ograje, je porinil palCico takoj v zemljo, in zacela je divjati taka burja, da se je konji ni.so mogli ubraniti in so morali ostati v ogradu. ZveCer ie baba priSla in ukazala nagnati zrebce v hlev, v srcu pa jo je mocno jezilo, PremiSljevata je, kako delo bi mu naloiila na trctji dan.
Pozno veCer se je Sel kraljevic" sprehajat. Tukaj ga je sreCaV, mesec in mu rekel: „Jutri boS imel hudo delo; podojiti moraS dvanajst divjih krav in iz mleka napraviti za Carovnico kopel. Ona ti ukaze, da se ti prvi skopljeS; stori to brez strahu. Sedaj idi za grad in kjer najbolj. moj zar sveti, tarn najdeS zlat bid. Bid si dobro shran1 in kadar greS dojit, Svigni z njim vsako kravo; videl boS, da bodo stale kakor ovCice. In ko boS jezdil konja odtod, skoplji ga v najblizjem ribniku, potem pa jezdi po svojo nevesto."
Silomil je zahvalil svaka in Se! po bit Za gradom je mesec moCno svetil na neko mesto, kjer je stala vi-soka lipa, in tam je naSel bic". Shranil ga je dobro in sel spat. Zgodaj zaran ga je Carovnica prebudila in ga peljala na dvor v hlev, kjej je bilo dvanajst krav, ki so kakor dvoje rogovilile in zulile po hlevu.
„Te krave moraS podojiti in iz mleka zame napraviti kopel" je rekla baba in odSla.
Posebno pozornost moramo posvetiti ob-cinskirv. volitvam v Ptuju. NemSki volilci se morajo zavedati, da je nemSko-nacijonalni politiki tukaj odklenkalo za vedno. Dobro vomo, da so rued tukajSnjimi Nemci — sicer v zelo majhnem Stevilu — ljudje, ki Se niso priSli do tega spoznanja. Tern ni pomoSi. Opozarjamo jih le, da oni v dobi svoje moci nobenega Slovenca niso pustili v obcinski zastop in to v narodno meSani Avstriji, kjer je vsem narodom po zakonu bila zajamfiena enaka pravica. NaSa n a r o d n a drzava ne bo smela trpeti takSnih umetnih jezikovnih otokov, kakorSne je ustvarjala Avstrija.
Obracamo se do onih treznih Nemcev, ki upoStevajo izpremenjene razmere, ki hofiejo ziveti v miru z nami in z nami slozno delati za gospodarski in kulturni napredek mesta, ki je mogofc le v skladu z okolico in celo drzavo. Mestna obcina ima celo vrsto vpra-Sanj, za katere potrebujo naklonjenost in podporo. To podporo bo vlada dovolila le takSnemu obCinskemu zastopu, ki bo lojalno podpiral vladno narodno politiko. Garancijo za lojalnost mora nuditi ze kandidatna lista in volilni program.
Ogromna veCina ptujsKega prebivalstva je brez doma slovenskega rodu. Marsikdo je pod prejinjo strahovlado zatajil svojo na-rodnost in se izdajal za Nemca, ker se je bal mestnih mogotcev. Ti ljudje so Slovenci in ne bodo nikdar veS opora umetnega nemSt-va v Ptuju. Kakor ni vec dovoljeno, da bi otrok slovenskega oceta ali slovenske matere obiskoval nemSko Solo, istotako ne smemo trpeti, da bi v nemSki kandidatni listi figu-rirali in jo podpirali ljudje slovenskega rodu. Pravim Nemcem priznavamo vse pravice, renegatstvo pa bomo pobijali z vsemi sredstvi. Koncno pozivamo slovenske stranke, da poS-Ijejo    v    obSinski   zastop   moze   resnega   in
Silomil je vzel! biC in udaril z njim vsako kravo. Vse so stale kakor ovCice in dajale mleko. Ko je vlil mleko v Ceber, je bilo tako vroce, da je skoro vrelo. Potem je Sel po carovnico, ki se je jeze tresla in tekla na dvoriSCe, da se prepriCa, ali je res podojil krave. Videla je, da je vse v redu. Porinila je prst v vroce mleko, potem pa rekla kraljevicu: „Sedaj se moraS tukaj skopati", misleca, da se bo bal.
„Zakaj ne? Prej pa mi pripelji konja, da se pre-pricam, ce ga res ima§."
Bala je §la in kmalu pripeljala konja, ki pa je bil tako umazan in slok, da kraljeviC ni mogel verfeti, da bi bil najhitrejSi na svetu. Prijel ga je za uzdo, prive-zal k stebru in zlezel v kopel. Kar je zapihal veter in ohladil mleko, da se je Silomil lahko mirno kopal. Ko se je izkopal, je bil sedemkrat krasnejgi nego prej. Ca-rovnici je ugajal zali deCko. Mislila si je: ..Pocakaj, zdaj se skopljem jaz in bom tudi sedemkrat lepSa, potem pa si te tukaj pustim.'" Zlezla je v Ceber, nato pa je zacelo solnce tako pripekafi, da je mleko zavrelo. Baba je kricala in hotela ven, toda ni mogla zaradi solnca, ki je svoje zarke tako moCno v njo upiralo, da se je zdelo, kakor bi zarki samih plamenov od vseh strani prhali v njo. Na pol se je skuhala, na pol pa spekla. . Silomil pa ni bil neumen, da bi ji pomagal; skocll je na konja in zdirjal iz gradu.
V prvem ribniku je skopal konja. In glej, kaka izprememba! Umazani in sloki konj je bil bel kakor sneg in gladek kakor svila ; griva in rep sta bila iz samih zlatih niti, zlate podkove so se iskrile, z u§esi je strigel in metal ponosno glavo, da mu je letala griva kakor zlati zavrnki okoli vratu.
Ni trajalo dolgo in Silomil se je ustavil v gradu ognjenega kralja, kjer je videl prikovano nevesto. Po-tegnil je mec", presekal verigo,  vzel  fjubico  v narocje
stvarnega dela, ne pa kriCafce. DernagoStvo se konCno maSSuje na stranki sarni. Tista stranka, ki bo imela najboljSe nesebicne de-lavce, ima najboljSo bodocnost. Njeni zaup-niki bodo s svojim delom najizdatnejSa re-klama za stranko.
Gospodarstvo.
ObSno zborovanje kmetijske podruZnice za zupnijo Sv. Petra in Pavla v Ptuju (se je vr§ilo dne 6. t. m. v Zupancicevi gostilni.) Ker se je ze osnovala Zveza kmetijskih po-druznic za ptujski okraj, ki ustanovlja po-druznice po zupnijah, se je tudi dosedanja podruznica v tem smislu priredila in obsega torej le zupnije ptujske okolice. IzloCili so se vsi clani iz drugih zupnij, izvzemSi zupnijo Vurberg, ki Se ostane, priklopljena Ptuju. Na zborovanju se je izvolil nov odbor; nacelnik je kakor do sedaj gospod Miha BrenCiC, taj-nik gospod Zupanc, blagajnik gospod Skuhala. Razpravljala so se vazna gospodarska vpra-Sanja, tako glede carine, glede draginje itd. Gospod dr. Permevc je porocal o nameravani regulaciji v'alute. Razvijal je razloge, ki go-vore proti temu, da bi se zamenjalo 4 K za 1 dinar. S to zamenjavo bo le trpela vred-nost naSe krone, dinar pa ne bo prav niC pridobil, draginja bo Se vecja, kakor do sedaj. Ker se dobi pri nas za krono toliko blaga, kakor v Srbiji za dinar, je jasno dokazano, da naSa krona ni tako brez vrednosti. Edino praviSno jo, da se zamenja krona al pari, to je krona za dinar. Istocasno se pa mora uve-sti visok davek na vojne dobifike. Le z od-vzetjem vojnih dobiekov se bo zmanjSala mnozina bankovcev, ki je sedaj v prometu. Soglasno se je sprejela resolucija to vsebine.
in odjezdil kakor blisk. Kralj je gledal baS skozi okno, ko je zlatogrivcek Svignil Cez cesto; spoznal je na njem kraljeviCas osvobojeno kraljicno. Srdit je hitel na dvori5c"e, sedel na hitrega konja in se gnal za begu-nom. Toda kako se je zmotil! Zlatogrivcek je bil ze tako daleC pred njim da ga je bilo videti samo se kakor belo golobiCico. Zaman je priganjal z ostrogami konja, kajti solnce je tako igalo, da je bil pot cur-koma z njega. Kralj pa mu ni privoScll miru. Kar se dvigne tak vihar, da zasuce kralja s konjem vred v zraku in ga fene nazaj k ognjenemu gradu. kjer ga trfe§Ci utrujenega ob tla. In zarekel se je kralj, da do smrti ne bo veL posku§al polastiti se mocne kraljicne. Zlatogrivcek je prinesel svoja gospoda do njene-ga gradu. Silomil pa ni ostal tukaj. Drugega dne ga je ponesel zlatogrivcek k njegovirn starisem, ki so mis-Iili, da je njihov sin ie davno- mrtev, ker ni bilo sluha o njem. Kako je bilo njihovo veselje, ko so zagledali svojega ljubljenca mnogo krasnejSega s tako lepo nevesto, si lahko vsakdo misli. Na svatbo so priSli tudi Vetrnik, Mesecnik in Solncnik s svojimi ienami, ki jih je Silomil iskreno zahvaljeval za pomot Po svatbi sta se vrnila mlada porocenca zopet v svoj grad, kjer sta zadovoljno iivela. ZlatogrivLku se je dobro godilo in Se vnuici kralja Silomila so se radi igrali z niegovo zlato grivo in jezdili na njem.
0 Martfki.
Luka je bil premozen kmet, ki je pa rad popival. Ni bilo Cuda, da mu za nekoliko let ni ostalo niC vec", ko razbita koca. Tedaj je priSel Sele k pameti. Sedaj bi bil gospodaril, Ce bi bilo s Cim. Dokler je iivel v do-brih razmerah, si je Cesto ielel vsaj enega otroka, Bog pa ga ni usliSal; ko pa si ga ni ielel, ker ni imel sam
—    2    —
Kmetijska podruznica naj bi prirejala veckrat sestanko   svojih   clanov. V ustmenem razgo-voru   je    najlazje   reSevati   sploSna    pereca i vpraSanja.                                                              j
Gospodarska kriza v Evropi in pri nas. (Po „Jugosl.") Vsled prestane vojne se na- \ haja veeina evropskih drzav v tezki gospo- \ darski krizi. Francija, Nemcija, Italija in celo \ Anglija proizvajajo manj nego potrebujejo za J zivljenje v mejah drzave. Velike tezkofce po- j vzroca tudi vojno stanje v Rusiji, ki onemo- i goCa izvoz zita, eaja, perutnine, jajec, koz in j krzna v zapadao Evropo. AngleSka inanufak- j turna trgovina je vzprico dejstva, da jo Ru- j sija ne zalaga z volno, oslabljena, kakor Se j nikdar doslej. V takern polozaju ne preosta- j ja zapadu nic drugega nego da se obrne na j Ameriko. Ker pa so Zedinjene drzave vsled j propadle evropske industrije in vsled sijajne- { ga stanja svojih financ postale dobavitoljica i in upnica Evrope, dajejo Evropi le kar se jioi t zljubi, a to spravija drzave v veliko odvis- ' nost. Izposojeni denar gre na ta nacin zopet i v Ameriko, ki prodaja Evropi zito, premog \ in druge sirovino. Francija in Anglija to ! dobro cutijo, pa bi se te neprijetnosti rade | iznebile. Iste poskuse je opaziti tudi drugod, i ali vpraSanje je zelo zamotano. Pri nas, ki I smo poljedelska drzava, se kaze ekonomska ! kriza v tern, da moramo uvazati skoraj vse j industrijske predmete. To je z ozirom na I stanje nase valute navavnost straSno. Razli- j ko med naSo in tujo valuto bi morali izena- j citi z iz70zom, cesar pa ni mogooe urediti i kar cez noc. Zato se moramo potruditi, da I najdemo gospodarsko ravnotezje v ustanovit-vi lastne industrije, katero moromo vzdrze-vati s sirovinami, ki jih imamo sami (volna, koze, les itd.)
Papirnati dribii. Financni minister je od-redil, da so natisne papirnati drobiz po 2 in pol pare ali 10 vinarjev, 5 par ali 20 vinar-jev, ter po 25 par ali po 1 krono. Ta drobiz bo na eni strani imel oznacbo v dinarski, j na drugi pa v kronski veljavi.
Dopisi. •                                                                                          •
V..........................................................J
Volilni boj se kmalu prifcne. Obcinske vo-litve bodo v kratkem razpisaae. Obciiwki uradi ze sestavljajo volilne imenike in kakor se misli, bodo meseca marca ze povsod ob-Cinske volitve konCane. Na spomlad, aprila ali majnika bodo tudi volitve t narodno skupScino. Po drugih okrajih se je ze zacelo zivahno gibanje, vsaka stranka se pripravlja na volitve, nekateri casopisi so tudi ze pri-6elo cisto po stari navadi blatiti svoje poli-ticne nasprotnike. V ptujskem okraju je do sedaj Se precej mirno, dela se ocividno le na tihem.   Mi   zelimo,   da   bi se volitve izvrSile
zase kaj jesti, mu je zena porodila dekletce. Praskal se je za usesom nad neljubim blagoslovom, loda kaj si je mogel. Sel je torej k neki siromasni znanki in jo prosil, da bi njegovemu otroku pri krstu kumovala, ona pa se zastonj ni hotela niti ganiti. Nevoljen vsled ljudske nehvaleinosti se je vrnil k zeni in ji povedal.
„Vidis\ Luka," je pravila zena, „kako je, Ce Clcvek ne gospodari; dokler smo bili bogati, nam je sam Zu-pan storil vse povolji, sedaj pa nam niti zadnja koCarica noCe postreCi. Ubogo dete, kako se trese; saj nimam niti borne plenice, da bi ga zavila; na goli slami mora leiati! O Bog, usmili se nas!"
Tako je tarnala in jadikovala uboga iena in na-gega otroka kropila s solzami. Hipoma pa si je otrla solze in se radostno ozrla na moza, ki je stal pri njej z zalozenimi rokami, ter rekla: „Prosim, te, Luka, idi k bivSi sosedi, ona je premozna in jaz sem bila njenim otrokom kuraa, idi in prosi ji, naj bo ona sedaj moje-mu otroku kuma."
„Ne vem, ljuba zena, ne vem, Ce se ne motiS; meni se zdi, da niC ne opravim."
S tezkim srcem je stopal Luka mimo svoje bivSe kmetije k stari sosedi.
„Bog vam daj dober dan, ljuba kuma!" je pozdravil Luka, vstopivsi v sobo. „Moja zena vas lepo pozdravlja in ker smo dobili hCerko, vas prosi, da bi ji bili pri krstu za kutno."
JLjubi Luka", je rekla soseda zlovoljno, „rada bi sla, toda Casi so slabi, Clovek potrebuje vsak krajcar, in takim beraCem, kakor ste vi, mora mnogo zalofiti; zakaj ne greste drugam, zakaj ravno k meni >"
„Ker je vam zena tudi kumovala."
„Aha! HoCete torej plaCilo za posojilo In jaz naj
dostojno brez nepotrebnih osebnih napadov na nasprotnika. Vsaka stranka naj skuSa, da spravi svoje najboljSe moze v tako vazne javne zastope. Odlocno pa zahtevamo od vsakega kandidata in naj pripada katerikoli stranki, da stoji brezpogojno na staliSCu po-polnega ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slo-vencev. Kdor ni bil vedno odlo6en Jugoslo-van, ta se naj tudi sedaj ne sili v ospredje, ker mu to mogoce obeta dobicek. 0 volilnem gibanju hocemo natanfino porocati in prosimo svoje somiSljenike, da nam takoj iz vaake obCine poSljejo porocila. NaSe uredniStvo je tudi pripravljeno podajati obcinskim pred-stojnikom in vsem svojim pristaSem pojasnila o novem volilnem redu.
ObCinske volitve v Ptuiu. Za blizajoce se volitve se pripravljajo intenzivno vse stranke, kakor kazejo razli^ni znaki. Samo ob sebi ra-zumljivo je, da ne sme zaostati v tem gibanju tudi naSa stranka. Preteceni torek vrSil se je mnogobrojno obiskani shod naSih pristaSev v SrediScu, na katerem je porocal strankin predsedaik Dr. Vekoslav Kukovec. Se isti vefier prispel je v Ptuj, kjer se je vrSil vazen sestanek zaupnikov. Dr. Kukovec podal je vazna pojasnila glede obSnega politicnega stanja, po kojih pojasnilih se je razvila zivah-na debata glede blizajocih se volitev zlasti z ozirom na naS mestni okoliS. Pozivljamo vse naSe pristaSe, da se intenzivno pecajo s tem vpraSanjem,   ker so   volitve pred durmi.
Mestna glasbena Sola v Ptuju naznanja, da se vrSe pevske vaje otroSkega zbora za prihodnji veliki koncert zopet redno vsak cetrtek od 4. do 5. ure popoldne in vsako nedeljo od 9. do 10. ure preddoldne v god-beni sobi v DijaSkem domu I. nadstropje. Vabljene so vse deklice in de6ki, ki so pri-hajali ze pred Hozicem, da se tudi sedaj redno udelezujejo vaj in naj pripeljejo s seboj Se drugih, ki imajo posluh in veselje za lepo petje.
Iz seje mestneya sosveta dne 23. decembra 1919. Glavna tocka dnovuega reda je bil proracun za upravno leto 1920. V pokritje deiicita so se sklenile doklade na drzavne davke in sicer tako, da bi revnejSi sloji in stalno nameS6eni bili manj prizadeti. Iz iste-ga razloga se je pri najemninskem vinarju vpeljalo progresivno nafielo ; pri stanovanjih do 200 K ostane do.sedanjih G vinarjev od vsake krone, potem pa vedno veC, tako da se placa pri stanovanju, .ki staue nad 2000 K, ze 20 vinarjev od vsake krone. Na voj-nodobi5karski davek se je predlagala nakla-da 30%, istotako na dedne pristojbine 30%, na davek od prirastka na vrednosti nepre-miftnin naklada 10%, l/i drzavnih immobili-arnili pristojbin za nezazidano in 'Ao za za-zideno ozemljo. Nadalje se je predlagala ka-nalska pristojbina 1 vinar od vsake krone najemScine, ki presega letni   znesek   100  K.
vam toliko dam, kolikor vi meni ? Ce bi bila tako rado-darna, kakor ste bili vi, bi priSla tudi tako daled. ldite, idite, ne grem niti stopinje."
Luka ni rekel nii in je odsel jokaje domov. „Vidi§, draga rnoja, vedel sem, da nic" ne opravim. A niC ne de, Bog nikogar ne zapusti, Daj mi otroka, sam ga zanesem h krstu, za kumo pa si vzamem, kogar naj-prej sreCam."
Zena je zavila dete v koSCek starega krila in ga s solzami polozila mozu na roke. Luka je moral Cez polje, kajti cerkvica je stala precej dalec" za vasjo. Ka-kih sto korakov daleC, kjer so se ceste kriiale, je sre-Cal Luka staro babico; ko jo je zagledal, je takoj skle-nil, da jo poprosi, naj je otroku za kumo.
„Ljuba babica, prosim vas za majhno uslugo. Jaz sem ubog koCar iz te vasi; danes mi je iena porodila dekletce in Sel sem prosit k sosedam, da bi nam ka-tera kumovala, pa nobena ni hotela iti, ker smo siro-maki; vzel sem otroka sam in sklenil, da naprosim tisto, ki jo najprej sreCam. Vas sem najprej sreCal, prosim vas torej, bodite nam za kumo."
„1, to vam rada storim; dajte otroCiCka in pojdite!"
Luka ji je dal otroka in 51a sta k ccrkvi. Duhov-nik se je bas nekam odpravljal, kar pride cerkovnik in naznanja, da prihajajo h krstu. „Tisti niCvredni Luka je zunaj, ki nima sam, kar bi v usta dal."
Med tem je vstopil Luka s kumo. Babica je opa-zila, kako se cerkovnik nevoljno ozira in da nic" po-sebnega ne pripravlja h krstu. Potegnila je iz zepa svetel dukat, stopila k duhovniku in rau ga porinila v roko. Duhovnik se je zaCudil, zaSepetal cerkovniku na uho, naj mu da oblacllo, in krstil otroka ubogega Luka tako slavnostno, kakor najbogatejSemu meSCanu. Deklet-
Vpolje se veselifini davek, zviSa se davek za nepotrebne pse na 5 K mesecno, za pse-str»-zarje ostane dosedanji davek 10 K na leto. ZviSale so se razne obcmske takse in vpeljalo nekatere nove, kar je opravieeno, ker so vse uradne potrebScine zelo drage; naj torej prispevajo v prvi vrsti tisti, ki se po-sluzujejo urada. Predlagale so se viSje cene pri mestnih podjetjih ter se je sestavil po-sebni odsek za nadzorovanje mestnih podje-tij. Interpeliralo se je zaradi pocasnega do-stavljanja racunov mestne plinarne in drugih podjetij, ker s tem trpi mestna blagajna. Na interpelacijo glede zapiranja trgovin o priliki kolkovanja denarja je g. vladni ko-misar pojasnil, da so trgovci bili kaznovani, da pa so vlozili priziv na dezelno vlado.
Slovenska banka. Kakor se nam poroca, ustanovi Ljubljanska kreditna banka, podruznica v Mariboru svojo eksposituro v Ptuju v hiSi g. dr. R. Sadnika Se tekom tekocega meseca. S tem bo za naSe mesto, ki je od nekdaj veljalo kot trgovsko mesto, odpra7-ljena obcutna potreba in pozdravljamo to tembolj, ker izpolni to vrael naS obfiepri-ljubljeni najstarejSi domaci denarni zavod.
Zveza 2enskih  druStev  na KoroSkem" je naprosila dijaStvo na Stajerskem,   da  ji   po-l maga pri nabiranju prispevkov za prireditevl bozi6nice ubozni koroSki Solski mladini. NaSe I zavedno dijaStvo se je tej  prosnji radovoljno I odzvalo. Poslali  so nam : Kr. vojaSka realka J v Mariboru 2918.50 K in nekaj obleke; Mestna trgovska Sola v Celju 2103 K;   Drzavna gimnazija v Ptuju 1610 K,   obleko in Solske potrebS6ine; UciteljiSce Solskih sester   v Mariboru 1600 K in Solske potrebSCine; Drzav-no moSko uciteljisce v Mariboru   1569-80 K; Vinorejska   in   sadjarska   Sola    v    Mariboru 1000 K ; Drzavna gimnazija v Celju 850 K; U&iteljstvo   v   Cerknici   738   K;    MeScanska Sola   v   KrSkem   240 K;    Drzavna  realka v Mariboru 225 K ; Drzavna gimnazija   v Mariboru 200 K.   Nabiralcem in darovalcem se v imenu koroSke dece najuljudneje zahvalju-je   odbor   „Zvezo  zenskih     druStev   na   Ku-roSkem."
Hum pri Ormozu. NaSa obcina je sklenila v seji 29. m. m. protest proti nabiranju ne-zakonitega vinskega davka. Za izvanredni primanjkljaj pri proraCunu za leto 1920 si je obcina najela nekaj posojila, da ni treba pre-vefi vzdigniti odstotkov in se polagoma od-placuje. Proti mnozeiim se tatvinam in ulo-mom stavil se je primeren predlog in pro-Snjo na okrajno glavar.stvo, ta se prebival-stvo pomiri. Daj Bog skoraj vses tranake mir-ne in boljSe razmere !
Sv. Urban. Na Stefanovo so se tukaj pro-dajali cerkveni sedezi. Posestnik Alojz Top-lak v Desencih je kupil za svojo zeno sedez za 5600 K, reci: pettiso6Seato K. Obenem je licitiral sedez za sebe in   dal   zanj   1260 K.
ce je dobilo ime MariCka. Po krstu je spremljal duhovnik kumo do vrat, cerkovnik pa za vrata, kjer je tudi dobil napitnino.
Na mestu, kjer je sreCal Luka babico, mu je babica podala otroka in potegnila iz zepa zopet dukat, ki ga je porinila za plenico in pravila: „lz tega zlata, ki ga otroku zalagam, boS imel toliko, da ga lahko dobro vzgoji§; kadar bo deklica dvanajst let stara, prt pelji jo sem, potem si jo vzamem jaz k sebi na neko-liko let, Ce vam bo pogodu. Ker pa se v dvanajstih letih mnogo izpremeni, ti napravim na tem mestu zna-menje, da ga lahko najdeS." Potegnila je iz neder ze-leno Sibico in se dotaknila z njo zemlje; takoj je po-gnal krasen roini grime" poln cvetov, babice pa je i:-ginila. Luka se je cudil in oziral, babica pa ni bilo veC. Kdo ve, kako dolgo bi bil stal, Ce bi se ne bila MariCka zaCela jokati. To ga je spomnilo na dom.
Zena ga ni mogla doCakati. Glad, zeja in bo-leCine so jo muCile; v hi§i ni bilo Skorjice kruha, ne denarja. Kar stopi Luka v sobo.
„Lena I ne tarnaj; angel Gospodov nam je pomo-gel. Tukaj imaS svojo MariCko. Preden pa dete polju-bis\ potegni zavitek iz plenic, da boS videla, kako odliCno kumo je imelo.
Zena je segnila za plenico in potegnila — polno pest cekinov. „Moj Bog f" je vzkliknila in strahu izpu stila dukate, da so se razkotali po raztrgani odeji in slami. „Luka, kdo ti je dal toliko denarja r"
Jaz sem gledal prej nego ti in Cudil sem se bolj nego ti. Le posluSaj, da ti povem." Nato je pripvedoval, kako je bilo s kumo, in je nazadnje dodal: „Na poti domov mi ni dalo miru. Pogledam zavinek in namesto enega dukata jih drzim polno pest. UstraSii sem se in
—    3    —
Kadovedni   smo,   ali pla5a doticni   posestnik tadi dohodninski davek tako radevolje ?
Most preko Mure. Dezelna vlada je odre-dila, da se takoj zacne graditi most cez Muro, in sicer na Moti pri Ljutomeru.
ZaCetek novo mirovne konference. LDU. Berlin, 7. Kakor doznavajo liati, je koncno-veljavno dolo&eno, da se prifine nova mirov-na konferenca sredi prihodnjega tedDa. Kakor pri prri konferenci se bodo tudi sedaj vrSila poglavitna in odlocilna posvetovanja v svetu oetvorice, ki ga bodo tvoril Lloyd George, Clemenceau, Wallace in Nitti.
Nitti upa, da doseze direkten sporazum z nami. LDU. Amsterdam, 8. jan. ,,Telegraaf" priobcuje vest lista ,,Times", da je verjetno, da se v jadranskem vprasanju ne doseze kmalu popolne resitve. Upati pa je, da doseze Nitti s pomocjo zaveznikov z .Tugosla-vijo sporazum, ki bo omogecal obema drza-vama, stopiti v prijateljske stike. Nitti se na-deja, da najde v pogajanjih, ki se bodo uvedlo ugodno re&itev.
Zagreb, 8. Jugosl. Poslanec dr. Laginja je poslal v imenu Narodnega kluba (Starfie-vicanci) ministrskemu predsedniku Davido-vicu in finanfinemu ministru VelikoviCu brzo-javki, v katerih protestira proti nameravani zamenjavi krone za dinarje v razmerju 1 : 4, eeS da bi irnelo to katastrofalne politicne in go-spodarske   posledice za  celo drzavo.    Zaine-
spustil  nazaj v plenico, misleC  si:  „PoLakaj, ieni ne poveS  niL,   naj  si sama izvleCe te zlalc kolaCe, ta bo
ziiaJa."
ZaCela sta pobirati, toda novo Cudo! Kjer jc leial edcn dukat, tarn sta jih naSla deset. Ko sta vse pobrala, jih jc bil lep kup.
„Moj Bog!" je pravila zena in strahoma gledala kup zlata, „ali nam bo ta denar blagoslovljen ? Kdo ve, ce ni bila babica hudoben duh, ki hoce s lem denarjem kupiti naSe duSe }"
„Povej mi, iena, kako si tako Cudna? Ali mislis, da bi tudi duh Sel z menoj v cerkev, se pustil kropiti s posveCeno vodo in se celo prekrizeval? Le pomisli samo to. Da bi bila navadna ienska, tega ne pravim; bil je dober duh, ki ga je poslal Bog na pomoC, zato me-nim. da lahko ta denar z mirno vestjo ohranimo. Po noLi ga zakopljem pod hruSko, da ga nihLe ne ukrade, en dukat pa vzamem, da ga menjam pri zupanu, da nakupim mleka, jajec, kruha, moke in ti pripeljem Zen-sko, ki ti bo kuhala. Jutri se podam v mesto po oble-ko in pernice, potem pa — ugani, zena, kaj se kupim?"
„VeS, najbolje, Ce kupi§ naSe bivSe posestvo in fivino in potem pametnejc gospodari§ nego prej."
„Uganila si; dobro bom gospodaril, saj imam za koga, in beda je dobra ucMteljica."
Luka je hranil denar v skrinjico, vzel en dukat in Sel kupovat. Zena je medtem oskrbovala otroka in sa-njala o svoji srecM. Za malo uro se odpro duri; Luka se je vrnil s polno koSarico jajec in z dvema kolaCema kruha v eni roki, v drugi pa z zvezanimi pernicami, z njim pa je priSla krepka okrogla dekla, nesoCa v obeli rokah velikanski dojni lonec z mlekom.
„Bog vam daj zdravje !" je rekla dekla in postavila lonec na klop. „Gospodinja vas pozdravija in vam po-Silja malo mleka za kaSo; ce bi Cesa rabili, ii samo naznanite, da vam z vsem postreZe." Nato je odSla.
„Vidi§, kaj vse je naredil edini dukat, c"e bi vedeli, koliko jih imamo, bi nas na rokah nosili, Mati zupanja nam je dala vse, Se pernice nam je posodila do jutri in staro periljo nam poSlje kot streinico. Povedal sem ji, da je  dobil naS otrok pest dukatov kot krstni dar."
Drugega dne se je odpravil Luka v mesto. Zupanja je prihitela ta Las k Lukovi zeni na obisk, da bi zvedela, kako je z njihovim denarjem. Pred poldncvom so vedele vse tete po vasi, da so Lukovi dobili meri-co dukatov in da si hoCejo kupiti staro posestvo, Zvccer je pripeljal Luka poln voz pohiStva, obleke, pernec in jcstvin, tretjega dne je kupil posestvo in iivir.o. Sedaj je bilo konec bede; Luka je znal gospo-dariti.
Najvec" veselja pa so imeli z malo MaiiCko. Bila je tako razumna, mila in lepa deklica, da so jo vsi radi imeli. Ko je bila deset let stara, je rckel gospod uciielj, da je ni treba veL v solo poSiljati, kcr zna 2e toliko, kolikor on sam. Koncem dvanajstega teta jo jc peljal occ Luka k Cudovitemu rozncmu grmu, ki je bil Se vedno poln cvetja, kakor bi bil ravnokar razcvetel. Vseh dvanajst let Se ni nihce drznil seii z roko nanj, kajti siarc sosede so pripovedovale, da se na njem divje zene zbirajo in da bi bil izgubljen, kdor bi od-trgal cvet. Luka se jc dotaknil cveta in v tistern trenot-ku jc stala namcsto grma kuma pred njim. V prvcm hipu se je MariCka ustraSila nepricakovane izpremem-be. ko pa je pogledala babici v obraz, jo je minil ves strah.
(Nadatjevanje sledi.)
njava se sme izvrsiti samo al pari. Laginja povdarja slednjic, da vlada sploh ni upravi-cena, da brez ljudstva odlocuje o tako vaz-nih vpraSanjih.
Kri8tan na Dnnaju. LDU. Dunaj, 7. jan. PooblaScenec Sehoslovaske republiko dr. Flie-der je sinoci doael iz Praga na Dunaj. Z njim je priSel tudi jugoslovanski minister Kristan, ki bo ostal nekaj dni na Dunaju.
AngleSko posredovanje v relkem vpraianju. LDU. London, 8. jan. VSeraj so se nadalje-vala pogajanja med Lloyd Georgem in Nitti-jem, katerih so se udelefcili lord Curzon, Sci-aloja in imperiali. Londonski liati so prepri-cani, da se bo posrecilo Lloyd Georgu, najti re&itev in omogociti prijateljske odnosaje med Italijo in Jugoslavijo. „Daily News" menijo, da bo Reka z zaledjem neodvisna drZava, kakor Gdansko. Istra da bo priSla pod Italijo, kakor tudi nekateri dalmatinski otoki, Split ostane jugoslovanski, kakor v.-ia obala z Zadrom bodo postopali kakor z Reko. Va5;-no je, da Italija svojcas pri pogajanjih za londonski dogovor ni zahtevala Reke. Itali-jansko dokazovanje, da je bila londoaska pogodba sklenjena z domnevo, da bo avstro-ogrska drzava ostala, ne drzi in ne more ustvariti pravice do Reke. ZavezniSke drzave so se v decemberski spomenici jasno izrokle proti italijanski aneksije Reke. Ne sme se po-zabiti, da se vrSe v Londonu obenem tudi pogajanja radi financnega podpiranja in do-bave premoga Italiji. More se torej smatrati, da bo resko vprasanje v kratkem casu rese-no, tako da bo potem mogofie urediti turske zadeve.
DruStvene vcsti.
Srb8ko-hrva8ki teiiaj se vrsi zanaprej v Mladiki (I. nadstr.) vsak cetrtek od 16. do 18. ure. Ker smo v poduku ze precej napre-dovali, priporocamo, da se udeleze tefiaja tudi gospodje lanskega letnika in vsi, ki se hocejo v jeziku izpopolniti. Slusateljice, ki so se spocetka javile, naj prihajajo redno. Vse udelezence, ki so kot taksni vpisani, vljudno prosimo, da oddajo mesecnino 10 K gdc. blagajnifiarki. Odbor spl. slov. zensk. drustva.
Dne 10. januarja 1920 se vrsi druzabni ve6er v Narodnem domu v Ptuju, z drazbo drustvenih Casopisov. ZaCetek ob 20. uri. Igra mestna godba.                             Odbor.
tehniko. Vabimo vse me35ane Ptuja brez razlike narodnosti in okolicane, da se udeleZe to redke prireditve polnoatevilno. Zacetek tofino ob 20. uri.
iz   mehkega   lesa  je   na   prodaj   pri   Francu ArnuS, Mestni vrii §t. 109 pri Ptuju.
Prosveta.
Prvovratna muzikalna prireditev „Tomislav" V Ptuju. Dne 12. t. m. priredi akademsko druStvo ..Tomislav" iz Varazdina vokalni koncert v Drustvenem domu. DruStvo je koncortiralo predkratkim v Ljubljani, kjer je bila kritika nad vse ugodna. Liubljanska kritika pravi, da je zbor gibCen in proien, da vzorno frazira ; njegova tehnika, ritmika in dinamika so brezhibne in obcudovanja vredne. V tehniskem oziru tako dovrsenega prednasanja do danes se noben slovenski zbor ni dosegel. V Ptuju nam bo zborzapel veft slovenskih pesmi. Pevski zbor Steje 45 ftlanov, samo izbornih moCi tuko z ozirom na  lepoto   in   obseznost   glasov,   kakor tudi
zmozna slovenskega in nemskega jezika, ki zna dobro si^ati, se pod ugodnimi pogoji Hprejme pri FERD. STROSS, barvarju v Ptuju.
™ Vesc snazitelj
za sadna drevesa
se od 15. januarja 1920 naprej pod dobrimi pogoji   aprejme.   Naslov   pove   uprava   lista.
Nasim narocnikom!
Draginja vlada povsod, tudi pri tiskarskih potrebSCinah. — Pricakovali smo, da bo iz-ginila. A cene rastejo od dne do dne.
Tiskarjem so se morale zvisati plaCe, barva in surovo olje se jo podrazilo itd.
Zato smo primurani z novim letom na-rofinino zvisati.
Narorjnina znaSa za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za tfetrt leta 5 K.
ZviSanje je tako minimalno, da jo bo pac vsak naroCnik lahko utrpel.
Upravnistvo in uredniStvo
„PTUJSKEGA LISTA."
da je. prislo
——----- novo leto 1920
in  da je  vsled tega  tvoja dolLnost, drzati se sledecih navodil:
1.   Vsakdo naj takoj poravna svoj dolg na narocnini. List se placuje v naprej!
2.   Vsakdo naj nabira narocnike listu !   V j skupnem delu je moc; dim.  vec novih narocni-
kov bodete nabrali, tern boljsi in  tern  vecji bo nas list!
Urednlstvo in upravnistvo
„Ptujskega list*."
ILT a-r o 6 To sl_
t
Komur smo dozdaj poSiljali list, pa si ga ne misli naro&ti, prosimo, naj nam ga vrne, ker ga sicer smatramo za narocmka.
f
•r
Jugosl inzenirsko podjetje
—-   ¦— druzbct z o. 3. ~
inienirskct piscrrncr i/j stcrvbno
Xjubljana, Sodna ul 2.   it  J/laribofy
Oddeltk I.
Projeltfi, proraiuni.  Jfasvttovanjt
in   zasiop.   fresoja   iq   stavbno
nadxorsivo.
Oddtlek II.
Vodnt gradba; tircrba vodnih sit'; poljifdelska melioracija
j>el*zrie
Oddtlek 111.
jfjetor:,      ze/ozobeton,
konstrukcije.
Oidelek IV. ^elexnice, ceste, predori, mcstovi
podjetje Vitringhofova ul. 34
Oddtltk V.
Jndustryska in gospodarsfo poslopja
Oddtltk VI.
Xomerci/alno razpecevanje gradi-va, orodja in indusrrijskih tvari.7
4    —
v imstnem gledalBfcem poslopju V p
se priporoCa cenj. ob6instvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni « denar po najvisji ceni.  »
Tjrata  Vosnjak,   ftuj
trgovina z usnjern,  cevlji  in  su-rovimi fozcrmi.
Qove/'i in ielecji boks, chevreaux, .'. podplaii, notranje in zgornje usnje, usnj'e za konjsko opravo.    n n 1111 m n
€leganini boks-calf in chevreaux cevlji. —
fini cevlji iz erne in rujave teletine. — Jfa-<
vadni cevlji iz rujave kravine, podplatni in
podpetni cveki, dreta, plaina.
Misi - podgane - stenice - scurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja naj-bolje preizkuSena in sploSno hvaljena sredstva kot: proti poljskim miSim K 7'—, za podgane in miSi K T—, za §Lurke 8 K; posebno mocna tinktura za stenice 7 K; uniCevalec moljev praSek proti usem v obleki in perilu, proti miavljam, proti uSem pri perutnini 6 K; praSek proti rnrcesom 6 K; mazilo proti u§em pri ljudeh 4 in 8 K ; mazilo za u5i pri zivini 4 in 8 K; tinktura proti mrCesu na sadju in zelenjadi (unicevalec rastlin) K 6*—, Po§ilja po   povzetju    Zavod   za eksport
M. Junker, Zagreb 112,  Petrinjska ulica 3. Oznanila „UNION-PROPAGANDE", Maribor.
Gospodska ulica St. 25.
Barva vsakovrstno blago
Kemicno dlsti obleke
Pere in svetlolika
ovratnike, zapestnice in srajce.
: JOS.
MAR1BOR,   Gospodska  ulica   Stev.   38.
PoStna narocila se izvrSujejo tocno.
Da krmo iivina, kokoSi, pure, goske lazje prebavijo, da je potem meso in mast za uzivanje boljSa, da je tvoiitev jajc in mleka boljSa, se primeSa krmi enkrat na teden ena pest MAST1N-A. 5 zavitkov Mastin-a zado-stuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mescev. Mastin je dobil najveCje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoce gospo-darjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piSi potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 20 kr. 50 v prosto na: Lekarno Trnkoczi v Ljubljanl, Kranjsko katera, z vsako poSto razpoSilja naro&la na vse strani sveta.
Urarski uCenec
zdrav   in   pofiten   se   takoj   sprejme   pri   g. Franc-u Reisman u, urarju v Ptuju, Krekova ul. 6.
dobro in liCno iz-delani, cevljarske potrebsgine, raznovrstno drobno ali galan-terijsko blago, razliCni okraski, kakor vsi v papirno stroko spadajoci predmeti, dobe se .*.   vedno po primerni ceni v trgovini
J. N. PeterSic v Ptuju.
Mizarjji pozor!
Izdelal 8em po najnovejSi sestavi   okvire    za
postelje, katere lahko vsak neizurjen delavec
hitro pribije.
PoSiljam samo za mizarje, najmanj za dve po-
stelji po povzetju. Ena gavnitura stane 12 K.
S   spoStovanjem   FRANC KUKOVEZ, kljueavni-
carski mojster v Ptuju.
adni jesih
kupi trgovina BRATA SLAWITSCH, PTUJ.
3 travnike in 3 njive
da v najem J02. GORIUPP V PTUJU.
Podpisani javlja, da je spremenil svoje dosedanje rodbinsko ime „Bosenfeld«   v  „Starkl"
kar blagovoli slavno  obdinstyo na znanje vzeti.
Leopold Starkel, (prej Rosenfeld)
brivec v Ptuju, Panonska ulica.
Pozor!  Telegram!   Pozor!
Kavarna Korze
zraven gostilne   Mahoric v Ptuju, Vseh svet-nikov ulica 10
priredi v nedeljo, dne 11. januarja 1920
velik zabavoi veier
s koncertom cele mestne godbe. Vstopnina 3 K. Zacetek ob 8. (20) uri. Konec ob 4. uri zjutraj.
Za obilen obisk prosi        P.  Blaha.
avar
z ve6 delavnimi modmi se sprejme
pri  grajscini  Xurnis  pri
Ptuju.
Odgovorni urednik: A. Sovre\
Last „Tiskovne zadruge v Ptuju."
Tisk: W. Blanke v Ptuju.
>