stran: 3 Predavanja ob Clausthalskem tednu stran: 3 Vpis študentov presegel vsa pricakovanja. ALUMNI OMM Novice Društva Alumni OMM Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani DECEMBER 2014 / ŠTEVILKA 1 Spoštovani ALUMNI! Pred vami je prva številka glasila društva ALUMNOV in diplomantov Oddelka za materiale in metalurgijo, NTF-UL. Zdi se, da je kar predolgo potekala priprava izdaje glasila, saj je od ustanovitve društva minilo že dve leti. Namen izdajanja našega glasila je posredovati clanom cim vec informacij o dogajanju na Oddelku za materiale in metalurgijo, novicah iz metalurške, kovinsko-predelovalne, orodjarske industrije in sorodnih panog, o prihajajocih dogodkih ter aktivnostih. V tej in nekaj naslednjih številkah bi želeli predstaviti zgodovino oddelka in razvoja metalurgije v Sloveniji. Vsekakor so dobrodošle vse vaše informacije, pisni prispevki in fotografije dogajanja v stroki, ki bi jih morda želeli posredovati. Vaše sodelovanje bo omogocilo izdajanje glasila in povecalo njegovo odmevnost. Glasilo bo izhajalo elektronsko in bo na voljo na internetnih straneh društva. Poslali ga bomo tudi na vse elektronske naslove clanov društva. Število clanov društva je do novembra 2014 naraslo na 88. V prihodnje bomo bolj aktivno vzpodbujali naše diplomante, da bi se vkljucili v društvo že takoj po koncani diplomi. Prav gotovo je tudi v industriji in drugje veliko naših diplomantov, ki bi se želeli vclaniti. Tudi s tem namenom bomo glasilo poslali na znane in javno dostopne elektronske naslove. V želji, da bi bilo delovanje društva uspešno, bomo veseli vsake vaše pobude, pripombe in tudi kritike. V upanju, da boste glasilo društva prelistali, prebrali in da se vidimo na obcnem zboru, vas pozdravljam s stanovskim SRECNO! Jožef Medved Vsebina: 02 Zgodovina 03 Dogodki 06 Novice iz industrije 08 Napovednik stran: 6 Novice iz industije stran: 6 stran: 6 Novosti v Štore steel 60 let dolga pot Investicija v novo kontinuirno valjarsko progo Štore steel. Kakšno pot si je Talum zacrtal za prihodnost? 02 “Dolga leta je bila metalurška šola v Ljubljani edina v Jugoslaviji” Zgodovina metalurgije na Ljubljanski Univerzi Zgodovina Število inženirjev, diplomiranih inženirjev, univerzitetnih diplomiranih inženirjev, magistrov ter doktorjev metalurških znanosti, ki so študij koncali na »ljubljanski metalurgiji«, je bilo do 30.10.2013 sledece: - Inženir metalurgije: 368 - Univerzitetni diplomirani inženir metalurgije in materialov: 1194 - Univerzitetni diplomirani inženir mineralurgije: 14 - Univerzitetni diplomirani inženir materialov (UN): 12 - Diplomirani inženir metalurgije: 156 - Diplomirani inženir metalurgije (VS): 4 - Magister s podrocja metalurgije: 165 - Magister s podrocja materialov: 7 - Magister s podrocja varstva okolja: 2 - Doktor znanosti s podrocja metalurgije in materialov: 122. Ce posežemo mocno nazaj v zgodovino slovenskega visokošolskega študija, lahko ugotovimo, da je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, ki je deloval med leti 1597 in 1773 (ko ga je papež raz­pustil), od leta 1705 delovala tudi stolica za fiziko in matematiko. Na tej šoli je leta 1766 pater Gabrijel Gruber ustanovil stolico za mehaniko in na njej tudi pouceval. Kranjski deželni sta­novi so leta 1786 in 1787 naslovili na tedanjega avstrijskega cesarja Jožefa II. prošnjo, naj se v Ljubljani ustanovi široko vseucilišce, kjer bi med drugim poucevali tudi jamomerstvo, mehan­iko, kemijo in geologijo. Rudarska in fužinarska stroka tedaj še nista bili tako razviti, da bi lahko organizirali samo­stojen visokošolski pouk teh strok. Prošnja pa ni bila uslišana, ceprav je bilo tedaj na slovenskem ozemlju kar precej rudnikov in topilnic kot so bili Idrija, Javornik, Sava, Radovna, Bo­hinjska Bistrica, Kropa, Kamna Gorica, Železniki, Dvor, Hubelj in še druge. Prvi visokošolski tehniški pouk se je na slovenskem ozemlju pricel v Napoleo­novi Iliriji, ko so 1810. ustanovili Écoles centrales, na kateri so prirodoslovne in inženirske predmete poucevali tuji in tudi nekateri domaci ucitelji. Iz te šole so izšli prvi domaci inženirji. Šola pa ni trajala dolgo, saj je bila s propadom Ilirije 1813. ukinjena. Avstro-Ogrska monarhija ni imela po­sluha za ustanovitev slovenske uni­verze, ceprav je bila ves cas prisotna želja slovenskega naroda po lastni uni­verzi. V zadnjem obdobju monarhije so slovenski voditelji priceli priprave za ustanovitev slovenske univerze. Nacrtno so na raznih univerzah ( Du­naj, Praga) šolali nadarjene slovenske študente in diplomante, dogovarjali pa se tudi s tedaj že uveljavljenimi profesorji slovenskega rodu, ki so poucevali na raznih evropskih uni­verzah. Na ta nacin so želeli zago­toviti pedagoški kader za pouk na bodoci ljubljanski univerzi. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 z dekretom tedanjega regenta Aleksandra Karadordevica kot Univerza kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev s popolnimi pravno, filozofsko, tehniško, teološko in nepopolno, dvoletno medi­cinsko fakulteto. Tehniška fakulteta je imela tudi Oddelek za rudarstvo in plavžarstvo (fužinarstvo), prvi profe­sorji metalurgije na tem oddelku pa so bili tujci. Ceha, prof. Anton Dani­helka in kasneje prof. Josip Humel, za njima pa tudi Rus, prof. Ignacij Majdel. Enciklopedicne metalurške predmete so na oddelku za kemijo poucevali pro­fesorji Maks Samec, Anton Danihelka in Ignacij Majdel. Prvi stalno zaposleni metalurg na Tehniški fakulteti je postal v šol. l. 1934/35 doc. dr. Matija Žumer, ki je predaval rudarjem Enciklopedijo fužinarstva in Metalurgijo. Redni pouk metalurgije na Odseku za metalur­gijo se je pricel v šol. l. 1940/41, ko so priceli predavati doc. dr. Viktor Kersnic, prof. dr. Janko Kavcic ter privatna do­centa Ciril Rekar in dr. Herman Klinar. Odsek za metalurgijo je imel zavode za metalografijo, železarstvo, kovinarstvo, toplotno tehniko in metalurške peci ter za fužinarsko strojeslovje. Po pricetku druge svetovne vojne so se iz metalurških fakultet v Pribramu in Leobnu vrnili slovenski študentje višjih letnikov metalurgije, ki so tam študirali. Tem študentom je Tehniška fakulteta omogocila dokoncanje študija metalurgije v Ljubljani in tako sta že leta 1941 diplomirala prva inženirja metalurgije Ernest Mocnik in Francišek Emmer, leta 1942 in 1943 pa so diplomirali še Miloš Bucar, An­ton Mauer, Francišek Novak in Vojmir Bratina. Prva diplomanta po 2. sve­tovni vojni sta bila leta 1945 Klemen Stegenšek in Petar Stankovic. V prvih dveh povojnih letih je metalurški odsek dobil prvi redni pedagoški kader in do leta 1950 so bila na odseku zasedena vsa odobrena ucna mesta. Lahko se je pricelo popolno pedagoško delo. Kot sestavni del šole je bil leta 1947 ustanovljen Metalurški inštitut, ki pa se je kmalu osamosvojil in prikljucil jugoslovanski železarski industriji kot njena raziskovalna ustanova. Med obema ustanovama so obstajale trdne ucne in raziskovalne vezi, medsebojno raziskovalno sodelovanje s souporabo raziskovalnih kapacitet, tudi za oprav­ljanje prakticnih in laboratorijskih vaj, izdelavo diplomskih, kasneje pa tudi magistrskih in doktorskih del. Dolga leta je bila metalurška šola v Ljubljani edina v Jugoslaviji, kar kaže tudi tedanja narodnostna struk­tura študentov, ki so študirali na šoli. Slovencev je bilo približno 58 %, os­tali pa so bili iz drugih jugoslovanskih republik (približno 9 % iz Hrvaške, 20 % iz Srbije, 8 % iz Bosne in Hercegov­ine in 4 % iz Makedonije). Z znano reformo visokega šolstva in prehodom na stopenjski študij se je v študijskem letu 1963/64 pricel študij 3. stopnje (magistrski študij), ki je imel 3 us­meritve: Tehnološko – preiskovalno, Proizvodno – ekstraktivno in Stro­jno - predelovalno. Sredi leta 1967 je diplomiral petstoti diplomirani inženir metalurgije, tega leta pa tudi prva dva inženirja tedanje 1. stopnje. Tisoci diplomant metalurgije je koncal študij in diplomiral leta 1994. Zaradi vse vecjih potreb po visoko izobraženih kadrih je šola organizirala tudi študij ob delu, najprej 1. stopnje po metalurških centrih v Sloveniji (Je­senice, Ravne na Koroškem, Maribor, Štore), kasneje pa tudi 2. stopnje v Ljubljani. S tem je bila dana možnost izboljšanja strokovne izobrazbe stro­kovnjakom iz prakse, ki so to možnost tudi v precejšnji meri izkoristili. Do nove spremembe študijskega režima je prišlo na ljubljanski meta­lurgiji v študijskem letu 1991/92, ko je bila uvedena usmeritev Metalurgija, v štud. letu 1992/93 pa še usmeritev Materiali. Prvi diplomanti Materialov so koncali študij leta 1998, diplomanti Metalurške tehnologije pa leta 2000. V štud. letu 1996/97 se je zacel izva­jati program Metalurška tehnologija VSŠ ter interdisciplinarni podiplom­ski študij Materialov. Do ponovne spremembe nacina študija je prišlo z uvedbo bolonjske reforme v štud. letu 2009/2010, ko je bil uveden prvosto­penjski visokošolski strokovni študijski program Metalurške tehnologije (3 letni) ter prvostopenjski univerz­itetni študijski program Inženirstvo materialov (3 letni), oba nadgrajena s podiplomskim študijem druge bolon­jske stopnje Metalurgije in materialov in tretje bolonjske stopnje Znanost in inženirstvo materialov (slednji nadomešca prejšnji doktorski študij). Andrej Rosina 03 Vpis presegel vsa pricakovanja - Ustanovitev metalurškega strateškega sveta - Mednarodna dejavnost - Clausthalski Univerzitetniteden - Dogodki na Oddelku za materiale in metalurgijo Vpis presegel vsa pricakovanja Na prvostopenjska študijska programa Oddelka za materiale in metalurgijo se je letos vpisalo najvecje število študentov v zadnjih letih: na smer Inženirstvo materialov 51, na Metalurške tehnologije pa 49. Vpis se je v zadnjih letih vztrajno poveceval. Še pred petimi leti je bil vpis od 10 do 20 študentov na študijski program. Nacrtna promocija študija, tudi v sodelovanju s podjetji, je pripeljala do letošnjega dobrega vpisa. Ustanovitev metalurškega strateškega sveta Mednarodna dejavnost- Clausthalski Univerzitetni teden Institut za kovinske materiale in tehnologije v sode­lovanju z Oddelkom za materiale in metalurgijo, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani sta organizirala posvet, ki nadaljuje s tradicionalno os­rednjo mednarodno razpravo na raziskovalnem podrocju materialov in tehnologij v Sloveniji z naslovom: »Ino­vacijske strategije v metalurški stroki 2014 – 2020«. Zahteva udeležencev posveta je, da se podrocje metalur­gija mora umestiti v vse razvojne strategije in akte RS, v vseh strategijah ki so osnova za priprave na razpise kot je tudi primer Horizont 2020, Pametna Specializacija Slovenije, Eureka in drugi. Z vsemi temi ukrepi se bo povecala podpora razvojno naravnanih metalurških in kovinsko predelovalnih družb, vzpostavili se bodo pogoji za povecanje konkurencnosti, izboljšanje gospodar­skega okolja za delovanje teh podjetij (cena energentov, okoljske dajatve, zaposlitvena politika). Na pobudi posveta je bil ustanovjen Metalurški strateški svet, ki ga sestavljajo predstavniki industrije, Inštituta za materiale in tehnologije, Oddelka za materiale in metalurgijo, Gospodarske zbornice in resornih minis­trstev. Konstitutivna seja sveta bo v sredo 3.12.2014 pred obcnim zborom društva ALUMNOV OMM TF UL. Clani Oddelka za metalurgijo in materiale sodelujejo s številnimi univerzami in dru­gimi institucijami po svetu. Za NTF in Odd­elke s sedežem na Aškercevi 12 v Ljubljani je pomembno tudi partnersko sodelovanje s Tehniško univerzo Clausthal iz Nemcije. Stike s prof. Willyem Oelsenom je že leta 1953 navezal prof. Ciril Rekar. Sodelovanje se je zacelo leta 1956 z obiskom in predavanji skupine slovenskih profesorjev v Clausthalu. Ob tej priložnosti je prof. Ciril Rekar Tehniški uni­verzi Clausthal podaril kovan lestenec, delo umet­nostnega kovaca Jožeta Bertonclja, ki še danes krasi avlo univerze. Redna srecanja univerzitetnih uciteljev in sodelavcev potekajo vsaki dve leti, pod imenom Clausthalski ali Ljubljanski univerz­itetni teden, izmenoma v Ljubljani ali Clausthalu. Letošnji Claustalski univerzitetni teden je potekal v Ljubljani od 16. do 19. junija in so se ga udeležili Prof. Dr. Wilfried Daum, prof. dr.-ing. Stefan Hart­mann, prof. dr.–ing. Heinz Palkowski in prof. dr. Andreas Schmidt. Udeležence sta pozdravila rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik in dekanja NTF prof. dr. Petra Forte Tavcer. Leta 2016 bo v ok­viru Ljubljanskega univerzitetnega tedna na TU Clausthal slovesno praznovanje 60. letnice sode­lovanja. Jakob Lamut 04 Podelitev nagrad najboljšim študentom - Karierni zmenki - Brucovanje 18. 11. 2014 - Dogodki na Oddelku za materiale in metalurgijo Podelitev nagrad najboljšim študentom V tednu Univerze v Ljubljani (od 01. do 05.12.2014) poteka na NTF podelitev fakultetnih Prešernovih nagrad ter nagrad za najboljše študente. Na Oddelku za materiale in metalurgijo je letos nagrado najboljšega študenta prejela študentka 3. letnika Inženirstva materialov Monika Ban, ki je v preteklem študijskem letu opravila vse izpite s povprecno oceno 9,7. Iskrene cestitke! Karierni zmenki Študentski svet je v sodelovanju s Kariernim centrom Univerze v Lju­bljani pripravil dogodek »Karierni zmenki«, ki je potekal 2. aprila 2014 v avli Naravoslovnotehniške fakultete. Namen dogodka je bil povezovanje slovenske industrije in študentov ter trening hitrih razgovorov. Našemu povabilu se je odzvalo devet delodajalcev, med njimi štiri metalurška podjetja: Metal Ravne, Talum Kidricevo, Štore Steel ter Livar. Dogodek je bil sestavljen iz kratkih predstavitev podjetij in razgovorov študentov s predstavniki podjetij, med obema deloma pa je bilo organizirano druženje s pogostitvijo, kjer je imel vsak delodajalec priložnost do­datne predstavitve in navezovanja stikov pri predstavitveni »stojnici« podjetja. Predstavitev podjetij se je udeležilo vec kot 100 študentov, 55 pa se jih je prijavilo na razgovore, skupno so jih opravili približno 90. Dogodek je vsekakor dosegel svoj namen - zadovoljne študente, polne vtisov in novih izkušenj, cesar brez pomoci podjetij zagotovo ne bi bilo mogoce doseci. Brucovanje - Šahtag 18. 11. 2014 Mali skok cez kožo ali ŠAHTAG je brucovanje na naši fakulteti in spada med najstarejše tradicionalne prireditve na Ljubljanski univerzi. Skoraj obvezen je za vse brucke in bruce, ki bi kdaj radi postali pravi montanisti, ne glede na to, katero smer so vpisali. Brucovanje prirejamo konec novembra ali v zacetku decembra ob prazniku Sv. Barbare, zašcitnice rudarjev, v prostorih Naravoslovnotehniške fakultete. Sprejem brucev se zacne z nagovorom prezidija in zdravljico, bruci pa kasneje pod budnim ocesom in ostro sabljo brucmajorja vkorakajo v prostore, kjer morajo dokazati svojo zrelost in pogum ob skoku cez kožo. Nekateri se ne morejo odreci tudi slanici, saj svoj intelekt pokažejo šele po dolgotrajnem vrtanju prezidija v njihovo pamet – o življenjskih problemih se ucimo šele po koncani srednji šoli, zato smo prizanesljivi. Po koncanem skakanju, odgovarjanju na zastavljena vprašanja in sprejetju brucev med svoje vrste, kot polnopravne študente, pa je na vrsti še pogostitev in kozarcek rujnega vinca ali pivca. Letošnjega brucovanja, ki je potekalo v torek, 18.11.2014 se je udeležilo okrog 100 študentov, ki so med svoje vrste sprejeli 35 brucev. Po uradnem delu je sledilo druženje v avli s tradicionalnim golažem in pijaco ter živo glasbo. 05 Strokovna ekskurzija na Koroško Dogodki na Oddelku za materiale in metalurgijo Strokovna ekskurzija na Koroško V cetrtek, 06.03.2014 smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na strokovno ekskurzijo na Koroško. Po prihodu na Koroško smo se najprej ustavili v Žerjavu, kjer smo si ogledali podjetje MPI Reciklaža d.o.o. V podjetju se ukvarjajo predvsem z reciklažo svincevih akumulatorjev. Z ogledi smo nadaljevali v Crni, kjer smo si ogledali proizvodni obrat akumulatorskih baterij podjetja TAB. Po kosilu smo se odpravili še na ogled rudnika Mežica, kjer smo si ogledali muzejsko zbirko in se podali na pot po rudniku. Po ogledu rudnika smo se zapeljali na bližnjo turisticno kmetijo Kajžar. Tam nas je pricakala vecerja, po vecerji pa je sledil družabni vecer. Po koncu družabnega vecera smo se odpeljali na pot proti Ravnam, kjer smo prenocili v mladinskem hotelu Punkl. Zjutraj smo se naprej odpravili na ogled Metala Ravne, kjer nas je najprej nagovoril glavni direktor, nato pa smo se odpravili na ogled jeklarne, kovacnice, valjarne in kontrole kakovosti. Sledil je še ogled stalne železarske zbirke Mati fabrika, kjer smo veliko izvedeli o zgodovini železarstva na Koroškem in nastanku mesta Ravne na Koroškem. Na koncu nas je cakala še dvourna vožnja proti Ljubljani. Ogled podjetja MPI Reciklaža 06 TALUM: 60 let dolga pot - Novosti v Štore steel - Novice iz industrije Talum: 60 let dolga pot 21. novembra 1954 smo zaceli beležiti zgodovino Taluma, saj je na ta dan iz elektrolizne peci v hali A pritekel prvi aluminij. Od takrat, ko smo iz elektrolize pripeljali prvo šaržo aluminija, mineva 60 let in danes se s ponosom oziramo nazaj, na prehojeno pot. Ta pot nikoli ni bila lahka, marsikdaj smo naleteli na ovire, a smo jih vedno uspešno premagovali. Nismo se pustili zmesti in nismo popušcali pri svoji strategiji, nacelih in vrednotah, po katerih živimo. Vec kot 10.000 za­poslenih je v šestih desetletjih ustvarilo odlicne temelje, ki se odražajo v tehnicno-tehnološko dovršenih proizvodnih procesih. V zadnjih letih smo jih nadgradili s strateškimi smernicami, ki temeljijo na znanju, izkušnjah, ustvarjalnosti in podjetnosti naših sodelavcev. Ob tem, da nam zaupajo kupci, dobavitelji in drugi poslovni partnerji, pa imamo še tisto, kar imajo le najboljši – drznost, voljo in predanost zaposlenih. In kakšno pot si je Talum zacrtal za prihodnost? Prihodnost podjetja sloni na treh temeljih. Na prestrukturiranju livarskih programov in v izdelkih z višjo dodano vrednostjo, na razvoju programov in storitev za doseganje dodane vrednosti pomembnih prodajnih proizvodov ter trženju tehnološkega znanja in razvoju storitev Inštituta ter na inovativnem razvoju in uvajanju novih programov. Talum želi tudi v prihodnosti v korak s tehnološko naprednimi konkurencnimi podjetji. Sicer pa, vljudno vabljeni v Talum. Naša vrata so vedno odprta za skupine, ki jih zanima še kaj vec. Novosti v Štore steel 1. Investicija v novo kontinuirno valjarsko progo Celoten program valjanja se je prenesel na novo kontinuirno valjarsko progo v letu 2012. 2. Investicija v napravo za kontinuirno litje jekla Nova naprava za kontinuirno litje jekla bo dvolinijska z radijem 9 m, format litja pa 180 mm z možnostjo povecanja na 200 mm. Kristalizator z zvezno hidravlicno oscilacijo bo tipa CARTRIDGE z možnostjo hitre menjave, v njem pa bo fiksno vgrajen elektromagnetni mešalec in kokila dolžine 900 mm, kar bo omogocalo vecje livne hitrosti in vecje metalurške dolžine. Na zacetku obracalni stolp z dvema odstavnima mestoma in tehtalnima napravama za livne ponovce. Za preprecitev dotoka žlindre iz livne v vmesno ponovco bo namešcen detektor žlindre. Vmesna ponovca bo imela vecji volumen z namenom stabiliziranja in homogeniziranja taline. Pri regulaciji litja, razen izvora žarcenja, ne bo bistvenih sprememb, bo pa novost toga slepa veriga, izboljšano vodenje pod kristalizatorjem in posodobljen daljši sekundarni hladilni sistem. Predviden je tudi prostor za koncne magnetne mešalce v primeru, ce bo bodoci program to zahteval. Gredica bo po ravnanju potovala približno 3,5 m pod koto 0, sledil bo dvig z elevatorjem na hladilno klop koracne izvedbe, katera bo sprejemala gredice dolžine do 6 m in to iz obeh linij. Tam bo tudi naprava za oznacevanje gredic. Celoten proces bo avtomatiziran in voden s sistemom Level 2. Hladilni sistemi zahtevajo boljšo kakovost vode, lasten zaprt sistem bo le za elektromag­netne mešalce. Vsa voda iz odprtega sistema se bo precrpavala v obstojeci sifon. Luka Krajnc 07 Metal Ravne Novice iz industrije Metal Ravne Tekoce leto je za Metal Ravne zelo uspešno in razvojno naravnano. Razširili smo nabor raziskovalne opreme z novim kalilnim dilatometrom podjetja Linseis, merilcem toplotne prevodnosti Hot Disc, novim elektronskim mikroskopom Jeol, merilcem mikrotrdote HV Zwick/Roell ter trgalnim strojem podjetja Zwick/Roell. Proizvodnjo smo dopolnili z novo komorno kalilno popušcno pecjo, ki nam omogoca proizvodnjo še zahtevnejših izdelkov. Razvili smo nova jekla predvsem na podrocju energetike, prav tako smo razvili jekla s svojo blagovno znamko (RAVNEXDF, RAVROL, RAVLUXB, VCNMO140, UTOPMO3,...). Za uspešni razvoj novih jekel ter tehnologij smo prejeli tudi priznanja na regionalni ter državni ravni. 08 2. obcni zbor društva Alumnov OMM NTF UL - 44. Skok cez kožo - Napovednik 2. obcni zbor društva Alumnov OMM NTF UL V sredo, 03.12.2014 ob 10:45 je sklican 2. obcni zbor društva ALUMNOV diplomantov oddelka za materiale in metalurgijo NTF UL. Takoj po obcnem zboru bo sledilo predavanje dr. Petra Kraljica z naslovom: »Globalizacija, konkurencnost in perspektive metalurgije«. Vabljeni vsi clani društva in tisti, ki se želite vclaniti. 44. Skok cez kožo 44. Skok cez kožo, kjer bomo sprejeli novince med vrste montanistov, bo potekal v soboto, 11.04.2015 ob 19.00 v glavni dvorani GH Union. V okviru 44. Skoka cez kožo bo or­ganiziran tudi posvet, ki bo potekal v petek 10.04.2015. Vse podatke o Društvu ALUMNOV OMM NTF UL najdete na internetni strani: http://www.ntf.uni-lj.si/omm/index.php?page=static&item=1225 Za vclanitev izpolnite obrazec, ki ga dobite na internetni strani Društva in ga pošljite na naslov: Pisarna OMM, Aškerceva 12, 1000 Ljubljana