¥.
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6,
  ....:	1.	nadstropje, Učiteljska tiskarna.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 vinarjev. 11	=====
JL
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-—-----------=	macije	za list so poštnine proste.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru ----------------------------primeren popust.	•.	-
Štev. 68.
V Ljubljani, pondeljek dne 1. oktobra 1917.
Leto L
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, «0. septembra. (K. ur.) Na vzhodnem in albanskem bojišču položaj neizpremenjen — Italijansko bojišče: Na južnem delu banjške planote — sv. Duh in na sv. Gabrijelu so bili včeraj zopet ljuti boji. Italijani mso nikjer prodrli. — Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo. Berlin, 30. septembra. (K. ur.) Z a p a d n o bojišče: "sled neugodnega izvida je bilo bojno delovanje pri vseh armadah manjše kakor prejšnje dni. Na Flandrskem je bil artiljerijski M ob obrežju in zvečer ob Yseri do prekopa t-omines-Ypern močan. Angleške poizvedovalne oddelke smo na mnogih mestih zavrnili. Pred Verdenom zmerno bojno delovanje. Naši letalci so napadli iznova luko in skladišča v Londonu, kakor tudi Ramsgate, bheerness in Margate. Učinek bomb smo ugotovili na požarih. Vsa letala so se vrnila nepoškodovana. — Vzhodno bojišče: Nobenih večjih bojnih delo.vanj. — M a c e -donska fronta: Med Ohridskim jezerom ni Cerno je bil ogenj živahnejši kakor navadno. Prvi gen. kvart. mojster : Ludendorff. Iz vojnega poročevalskega stana: Dunaj, 30. septembra: V treh dneh smo zrušili dva hangarja in dve letali. 27. sept. smo zrušili z bombami iz naših pomorskih letal hangar v Jesiju pri Ankoni in eno letalo; 29. zvečer Ja napadlo eno od naših zračnih pomorskih brodovij hangar v Ferrari, ki smo ga zadeli s tremi bombami. Letalo, ki je bilo v han-garju, je zgorelo, hangar je popolnoma zrušen. Vsa naša letala so se vrnila, čeprav so bila močno obstreljevana.
Za demokracijo in mir!
Govor sodr. V. Adlerja na seji poslanske zbornice 26. septembra.
Novo delavno dobo poslanske zbornice je otvoril ministrski predsednik z govorom, ki bas je vse očaral s svojo bogato vsebino. Od vsega srca moramo želeti, da se izpolni vsaj gotov odstotek želj, ki jih je izpregovoril. Vsa čast dobri volji vlade, a dobra volja še ni vse. Govor min. preds. ni bil le seznam stvari, po Katerih naj stremimo, temveč predvsem seznam zaostalosti, pod katerimi trpimo. Ni bil le katalog naših upov, temveč
katalog grehov Avstrije.
Stojimo v sredi mrtvaških poljan. Ne govorim o stotitočih, ki so krvaveli v strelskih jarkih, ne o izgubi ljudske moči, ki jo imajo vsi narodi, temveč o mrtvaških poljanah in razvalinah, ki so jih ustvarili v naši notranjosti neodgovorni izgredi vojnega absolutizma. No-čem načeti vprašanja, kdo je zakrivil vojno, her nas to ne približa miru. Zato se pa ne pekarno za bodočnost, da raziščemo o krivdi tudi tukaj. Vendar pa moram tukaj spomniti ba to, da so sklenili socialistični poslanci eno teto pred izbruhom vojne na konferenci v Ba-peji mirovno resolucijo. Deli te resolucije lv?rijo prav do podrobnosti cilje današnjega bpovnega gibanja. In ko smo se vrnili iz oazileje, nismo mogli razglasiti svojega sklepa biti v tej hiši delavcem. Nismo mogli povedati *vstrijskemu delavstvu, kar so bili sami izrekli po svojih delegatih v Bazileji. To je bilo eno J .t° pred vojno. Borili smo se z vsemi sredstvi 1 so nam bila na razpolago. Veste, kdo so
bili naši nasprotniki, veste, kako so se bojevali proti nam. Potem je prišla vojna in storili smo, kar smo morali storiti, prilagodili smo se razmeram in izkušali smo ohraniti od delavskega razredi to, kar smo mogli ohraniti z našim sodelovanjem. Ali zato nismo odložiti, obračuna!
Ali tako kakor se danes glasi vprašanje krivde, kdo da se zoperstavlja miru, tako mora rilo danes vprašati, kdo je kriv in kaj je krivo v Avstriji, da ne pridemo med vojno do mirnega dela, do skupnega delovanja. To je
notranje vprašanje krivde.
Če ne pridemo v Avstriji do tega, da izrabimo edino, kar je za nas ta vojna ugodnejše oblikovala, da ne izvedemo nove ureditve medsebojnega življenja narodov, tedaj nam ne pomagajo vsi gospodarski programi prav nič. Kruh je važna stvar, nikdar ni bila važnejša kakor danes, ko ga toliko ljudi pogreša ; ali človek ne živi le od kruha. Izrabiti moramo trenotek, ko so se vendar pričele stvari pretakati. Kar je bilo desetletja in generacije nepremično, to vse valovi danes. Odprta so pota, ki vodijo lehko navzdol in v brezmočno, neplodno zmedo, ki pa vodijo, če jih primemo prav, v novo zgradbo, vredno nas in naše bodočnosti.
Gotovo <je, da ima vlada pri tem težko delo. Ali tega dela ne izvrši, če predloži v ustavnem odseku nekaj vodilnih stavkov o nacionalni omejitvi ali razdelitvi na otrožja, ki so seveda kot izvleček in vez prav potrebni. Temveč to, kar potrebujemo od vlade, j e privlačna sila, da pripelje skupaj zastopnike teh narodov in jih združi v razgovoru. Ne menim, da zmore parlament, ki toli*o zmore, v teh stvareh vse. Od takšnega „parla-mentaričnega kretinizma“ sem daleč proč. Vem, da gre za to, kaj da se godi zunaj v narodih. Oni pa> ki si domišljujejo, da gre pri teh stvareh le za mešetarstvo po hodnikih in da je to zavisno od glasovanj, ti žive v prav hudih prevarah. Kar potrebujemo, je
zavest, da je minil st ari čas
in da moremo prelomiti s tem, kar je b lo. Izvleček zgodovinskega nadaljnega dela ni to, kar je bilo, temveč to, kar se poraja — in stvari so se porodile vse drugače. Tega ni učinila vojna, temveč vojna je to le razgalila. Porodila se je zavest, da se narodi ne puste več komapai-rati s korporalsko palico in iz sob birokratov, ampak tudi ne z vislicami. (Živahno odobravanje.) Preveč krvi smo videli, da bi se bal še kak narod krvi. Preveč bede smo videli, kakor da bi se še pomišljal kak narod v boju za najvišje, v boju za svoj obslanek. Iti moramo na naše delo, prešinjeni zavesti, da moramo zgraditi novo Avstrijo; ali čim manj bo podobna nova Avstrija stari, tem boljša bo, (Živahno odobravanje.) Slišali smo od min. preds., da vztraja vlada pri stari avstrijski državni misli. Od samih govorov avstrijskih ministrskih predsednikov pa ne bo živela avstrijska državna misel, če je namen teh govorov še tako pošten in topel. (Pritrjevanje pri soc. dem.) Avstrijska državna misel je lepa beseda, s katero so se pa zvezale v teku razvoja različne stvari. Tako ni n. pr. za nas socialne demokrate državna .misel ne ljudska država, tudi ne svobodna ljudska država, temveč
svobodna država narodovi
Da se pospešuje razvoj narodov, to je državna misel, a ne žrtve, ki jih prinašajo narodi za ta razvoj.
Od poslanca Zahradnika smo slišali celo temperamenten govor, ki je želel češkemu narodu suvereniteto. Prepričan je, da postane suvereniteta njegovega naroda plod miru. Socialni demokratje občutijo vse simpatije za stremljenja češkega naroda po samostojnem razvoju in po udejstvovanjh vseh sil. Ali vse te želje ne spravijo s sveta dejstva, da moramo živeti skupaj in ob tem dejstvu postane beseda „suvereniteta“ nekoliko dvoumna. Mi socialni demokratje smo bili prvi, ki smo povzeli
ideje 1. 1 848.,
ideje o nacionalni avtonomiji in ki smo jih postavili na dnevni red, seveda nas naprej niso polušali, temveč so nas zasramovali. Danes je to Bšiager“. Mi smo prešinjeni zavesti, da svstrijski narodi ne morejo drugače živeti, kakor če ne dobi vsak narod samostojnosti, dejal bi, če ne postane vsak narod oseben. Pri tem hočemo iti tako daleč, kakor je sploh mogoče, ne da napravimo nemogoče stvari, ki jih je rreba napraviti skupno. Če pa priznavajo nemški socialni demokratje drugim narodom — ne kot darilo ali milost — njihovo pravico do samostjnosti in svobodnega razvoja v tej zvezi narodov, tedaj pa po drugi strani niso voljni, da bi se nam vzelo to, kar damo drugim. (Živahno pritrjevanje pri soc. demokratih). Prav tako kakor ni ugodno za Nemce, ne za državo, da bi vsiljevali kateremkoli narodu tujo navlado -- tudi češkemu narodu ne — prav tako hočemo tudi za naš narod svoboden razvoj in nočemo se podvreči tuji nadvladi v nobenem delu te države. To morajo razumeti češki politiki vseh strank in najti bodo morali v tem mejo, če se nočejo loviti za utopijami, ki jih ne morejo doseči niti tukaj niti pri nobeni konferenčni mizi na svetu. Opustite medsebojno zastrupljevanje, sovraštvo, ki se je nabralo v zadnjih treh letih ne pustite, da bi šlo tako daleč, da popol, noma onemogoči našo bodočnost in jo ruinira. Zavedajmo se tega, da moramo pričeti iznova. prav zelo iznova, da moramo položiti nove temelje zelo globoko. Oni se zelo moti, da postavi lehko na stare temelje le navidezno zgradbo. Opustimo mi Nemci stare sanje o poslanstvu, kateremu ali nismo kos, ali ga sploh nimamo, ki pa na noben način ni sposobno, da bi nam dajalo pravico do kakršnekoli vlade.
Slovani, zlasti češke stranke, naj puste počivati stare stvari v miru. Ne moremo živeti o tem, kar so napravili naši predniki, temveč moramo pomisliti, da smo sami predniki, da je odvisno od naše moči, modrosti in odločnosti za pravičnost, tudi če krvavi pri tem marsikak star predsodek, in od naše požrtvovalnosti kot posamezniki in kot skupnost, če moremo živeti skupaj na tleh, na katere smo postavljeni, če hočemo ali nočemo.
Dr. Sylvester je menil, naj prične nacionalna pravičnost v tujini. Žal, da smatrajo ljudje pravičnost za eksportno blago, ki se ga prodaja lehko le v tujini (veselost), ki pa ni primerno za konsum na domačih tleh. Ali tako je pač, da ni nobene države, ki bi prav do svojega središča trpela vsled nacionalnega vprašanja toliko, kakor trpi Avstrija. Ge hočemo odriniti problem nacionalne pravičnosti od nas s tem, da rečemo, naj prično drugi najprej, tedaj se ne pregrešimo le nad mirom, temveč tudi sami nad seboj.
Ministrski predsednik je moral seveda govoriti tudi o vprašanju prehrane in je iz-
NAPrej, st. 66, 1. oktobra 1917.
bral prav lepe besede za mestno prebivalstvo. Ali najlepše besede ne prevarajo, da se je pojavila ravno v zadnjem času^ slabotna popustljivost napram agrarcetn. Želel bi bil tudi, da bi bil povedal min preds. tudi kaj o tem, kar je treba dohiteti na polju delavskega varstva, kjer imamo za seboj dobo premirja, če ne že reakcije. Pojavljajo se znaki, da hočejo prihajati z nasiljem nad delavstvo in njegove organizacije z izgovorom o potrebi vojne. To pa je v nasprotstvu s priznanjem, ki so ga izjavljali delavstvu povsod. Ne potrebujemo nobenih militari-zacij. Če mislijo katerikoli sloj vladati s sabljo delavstva ne bodo. (Živahno odobravanje pri soc.. dem.) To naj sprejmejo gospodje prav resno na znanje. Prav nič nismo pripravljeni, da bi jemali še večji del odgovornosti na naša ramena, kakor nas zadene za vso organizacijo prehrane, pripravljeni smo, da opravljamo vse, kar že opravljamo za ljudstvo, ali če pa hočejo postopati z nami kakor s kuliji, kakor z vojaki od nekdaj, tedaj rečemo: Ne, ne sodelujemo! To ni naša dolžnost; nasprotno, s tem, ^da odtegnemo sodelovanje, rešimo vse. (Živahno odobravanje pri soc. dem.)
Nova ministrstva, ki jih ustanove, so sicer prav lepa. Jaz bi bil želel združitev vseh delavskih stvari v eno delavsko mini-strsvo, ker sedaj nastopi zopet razkropitev sil, ali boljše je, kakor je bilo in mnogo se še izboljša. Zlasti ministrstvo za zdravstvo leši naše zdravstvene zadeve iz zapostavljanja in upam, da ne vtone socialna politika popolnoma v tem ministrstvu za javno oskrbo. To bo odvisno od oseb. Kar pride dela na nas, storimo vse.
Ali predpogoj za vse delo, predpogoj za razvoj našega življenja je, da pridemo do miru. Socialistični proletariat je občutil prav posebno vso bedo od početka. Ko je na spomlad zadonel klic »Stockholm!“, je šel vihar skozi mase: Sedaj je konec! Signal za to je bila
ruska revolucija.
Če je odprla ta vojna vrata za preobrate in nove stvari, ki jih danes še ne moremo izmeriti, tedaj je ruska revolucija dogodek še globokejšega pomena. Carizem je bil opora in temelj vseh reakcionarnih stvari na svetu. Za nas in Nemčijo je imela Rusija še poseben pomen. Carizem je bil temno ozadje reakcije, na katerem se naše razmere sicer niso odražale ravno svetlo, pa vendar nekoliko svetlejše. To ozadje smo izgubili. (Veselost in pritrjevanje.) Najtemnejše, kar je sploh v Evropi, to smo žal mi. Nihče več ne bo meril našega napredka ob nečem, kar je še pod nami, temveč na tem, da ni napočil dan le na za-padu, temveč tudi na vzhodu in da se vkljub vsemu nikdar več ne stemni.
Ne smemo več zaostajati, dalje moramo. Naj zadene rusko revolucijo še to in ono, revolucija je nepremagljiva, ona je dejstvo, ki ga ni mogoče več izbrisati iz svetovne zgodovine in naša dolžnost je, da izvajamo iz tega konsekvence. Mi socialni demokratje smo bili prav zadovoljni, da je izjavil ob izbruhu ruske rev. naš zunanji urad in tudi Nemčija je izjavila enako, da ne misli pospeševati reakcionarnih poizkusov v Rusiji, ali pa zajeziti ruske revolucije. To je sarnoposebi umevno, in želim, da ostane pri tem. Politiko našega zunanjega urada sumničijo, kakor da bi bila izpremenila svoje stališče v tem oziru kakor da hoče profitirati iz protirevolucionarnih stremljenj, kakor da se igra z varljivo sliko separatnega miru. Prepričan sem, da grof Czernin ne misli na to. Povsem potrebno in koristno je, da ostanemo napram ruski revoluciji na stališču, ki ga je zavzemala avsrto - ogrska politika od začetka.
Klic po miru
doni od vseh strani, tudi od naših nasprotnikov. Socialni demokratje trpe vsled fizičnih težav, da bi se sporazumeli, dalje od razburkanih strasti mas, razburkanih v vojne namene, redvsem pa trpe vsled »šlagarjeV, ki jih iz-licujejo in razkriče po vsem svetu kot mirovne pogoje. Ali je gotovo in se uveljavlja ve-
dno bolj: Narodi, tudi naš narod, nočejo, da bi bili krvaveli zastonj, to se pravi, narodi hočejo izruvati s koreninami vse, kar je prov-zročilo to vojno. Predpogoj miru je trdni sklep državnikov in narodov, da ustvarijo novo mednarodno pravo. Pravo zadoščenje in veliko upanje za nas je, da postajajo merodajne besede Marxove, ki jih je bil pred 50. leti povedal internacionali, da zariše črte, ki naj omogočijo skupno življenje narodov. Te besede je izrekel zopet papež v svoji zadnji izjavi kot cilj, ki naj postane merodajen v razmerju med državami, to so namreč velika načela pravičnosti, ljubezen in morale, ki so merodajna v privatnem življenju za razmerje drugega napram drugemu in ki naj postanejo merodajna tudi v razmerju med državami.
Predpogoj miru in mirovnih pogajanj je, da ne izgine ta cilj izpred oči. Lažje se približamo drug drugemu, če ugotovimo prej, da naj ne konča vojna z medsebojnimi pregra-jatrii in medsebojnimi ogroženjem, temveč naj bo konec ta, da prijateljsko živimo drug ob drugem v skupnem kulturnem delu vseh narodov. O tem se pač lehko doseže edinost. Težje je seveda s podrobnostmi. Kakor priznavamo, kar sta dejala grof Czernin in rajhs-kancler v slavo miru in želj za mir — a dovolj ni. Živimo v času, ko je treba govoriti jasno ianedvoumno. Danes govore državniki k vsemu svetu in zato naj bi govorili s takimi besedami, ki jih v tujini ni mogoče zamolčati, ne zavijati, ne napačno razlagati. Prav tako manjka tudi v odgovoru rajhskanclerja beseda: Ne maramo osvojitev! Tako kakor manjka v nemškem odgovoru beseda Belgija, manjka pri nas Srbija in Rumunija. Vemo, da takih osvojitev ne mara noben razumen človek, ali tudi na zunaj naj bi bili povedali, da mi to vemo. To je važen moment za to, da pridemo k miru. Ker manjka je pogrešek.
Moja dolžnost tukaj je, skrbeti za to, da dobi množica na Angleškem in Francoskem pogum priznanja, da je mogoč mir, ne da bi kršili ali zatirali kak narod, da je mir mogoč, ker ne žive v centralnih državah sužnji, kakor menijo in kakor jim dopovedujejo, temveč, da so tudi tukaj svobodni ljudje, ki hočejo demokracijo in ki bodo izvojevali svobodo in mir, Strašno je, kar smo doživeli; ali kakor je strašno, svojo dolžnost moramo izpolniti. A zato potrebujemo, ne le posamezniki, temveč stranke in narodi tudi, nekaj samozatajevanja, mnogo poguma, mnogo prepričanja, da je stari čas minil, da mora priti nov čas, ki pričenja z mirom in vodi k svobodi. (Živahno odbravanje pri soc. dem.)
Politični pregled.
= Nemčija, zapreka miru. Kakor smo poročali v sobotni številki, je govoril rajhs-kančler v glavnem odboru. Njegov govor so napovedovali že nekaj dni prej kot' veliki dogodek, ki razjasni vse one nejasne domneve o ^Jelgiji in ki nas pripelje bližje k miru. Dr.' Mihaelis je torej govori] in korenito razpršil, vse dvome o Belgiji in o miru, namreč dvome zblaznelih Vsenemcev in podivjanih aneksionistov, ki so živeli že nekaj tednov v strahu, da se ukloni nemška vlada pritisku zmernih elementov in kratkomalo izjavi, da izroči Belgijo tistiih, katerim jo je vzela s kruto nasilnostjo. Ne, tega ne stori Nemčija, Nemčija, ki zmaguje na vseh frontah, ki bo zmagovala še na drugih frontah, ona kratkomalo ne stremi po drugem — to je jasno razvidno iz vseh izjav njenih velikih mož — kakor da narekuje mir. In zato mora prenašati neizmerno bedo nemško ljudstvo in mi. Čez drn^ in strn moramo za Nemčijo, ki vdak dan očitnejše kaže, da ne mara miru st sporazumljenjem nasprotnikov. Kadar naplavi pol koraka naprej na poti k miru, napravi prihodnji dan takoj deset korakov nazaj. Namesto da bi sedaj v četrtem vojnejri letu gledala Nemčija, da prične z delom, ki naj pomiri duhove, pa vliva vedno izpOva olje na razburkane valove.
= Parlamentarni položaj. Kriza glede parlamentarnega položaja se je znatno poostrila. Tekoči teden prinese odločitev. Konference ministrskega predsednika z voditelji
raznih strank se nadaljujejo. Zbornica poslancev bo imela ta teden le dve plenarni seji. Zlasti napet je položaj v nemškem „Natio-nalverbandu“, kjer utegne priti do razkola. Wolf in njegovi pristaši zahtevajo, naj vsi načelniki, njih namestniki in referenti odsekov, ki pripadajo „Verbandu“, odlože svoje mandate, dočim večina stranke odklanja tak dalekosežen korak. — Poljski klub izvoli menda poslanca dr. Tertila za načelnika.
— Hrvatski sabor je na zadnji seji sprejel 'zakonski načrt o reformi županijske u-prave in načrt glede zlorabe pri vojnih dobavah, zakon glede legalizacije nezakonskih otrok padlih vojakov. Sabor se je potem na nedoločen čas odgodil.
= Cenzura v Nemčiji. Glavni odbor nemškega državnega zbora je sprejel resolucijo proti strogi nemški cenzuri. Prepovedi časopisov naj bi bile dopustne le iz razlogov ogroženja vojnih podjetij in samo, če privoli državni kancler.
= Iz nemškega državnega zbora. Glavni odbor nemškega rajhstaga je v soboto razpravljal o socialnih vprašanjih in sprejel resolucijo glede izpusta letnikov 1869 in 1870 iz armadne službe ter glede izpusta očeta iz bojne črte, če sta oče in sin na fronti. Končno je odobril glavni odb r predloge za zvišanj e dnevne plače moštvu in rodbinskih podpor.
= Peru nasproti Nemčiji. Vlada južno-amerikanske republike Peru je poslala Nemčiji ultimatum, ker je nek podmorski čoln potopil ladjo „Lorton“, ter zahteva zadoščenja v osmih dneh.
= Nemiri v Italiji. V Rimu se je vršil v petek ministrski svet, ki se je bavil z zadnjimi nemiri v raznih mestih Italije. V provincah Turin, Genua, Alessandria, Messina in Reggio se je proglasilo obsedno stanje. Predmet ministrskega posvetovanja so bile tudi naredbe glede četrte zimske vojne, proti kateri se v širokih ljudskih slojih pojavlja odločen odpor. Ministrski svet je razpravljal tudi o proti sredstvih socialistični agitaciji proti nadaljevanju vojne. Socialistična stranka je razposlala vsem socialističnim občinskim upravam novo okrožnico, v kateri se poživljajo občine, naj v zmislu predlogov svojedobne okrožnice takoj potrebno ukrenejo.
= Proti Lazzariju ne bo sodnega postopanja. Iz Lugana poročajo: Državno pravd-ništvo je sodno postopanje proti tajniku socialistične stranke Lazzariju odklonilo, ker v njegovi okrožnici ne najde zadostnega povoda za kazensko postopanje.
= Demokratična konferenca v Petrogradu. V Petrogradu se je v petek otvorila vseruska demokratična konferenca. Udeležuje se je okolo 1200 odposlancev iz vseh delov države. Tudi vlada je zastopana. Predsedstvo obstoji iz 25 članov, med temi Čejdze in Ce-reteli.' K besedi se je oglasil Kerjenskij, sprejet z živahnim ploskanjem. Pozdravil je konferenco v imenu vlade ruske republike in kot najvišji vojni poveljnik ter izvajal: Ker je vlada že v moskovski državni konferenci razvila svoj program, izpregovoril bom le nekoliko besed v lastno obrambo, zlasti z ozirom na Kornjilova. Kerjenskij izjavlja, da je že delj časa dobival obvestila, da se pripravlja državni štrajk ter da je od dneva do dneva storil potrebne korake, da prepreči nerazveseljivi dogodek. Ko je Kornjilov postal vrhovni poveljnik, je glavni stan pričel provizorični vladi pošiljati ultimat za ultima-tom. Vlada si je bila svesta, da dogodki v Galiciji zahtevajo novih naporov, da se prepreči razkroj armade. A on je v ta namen nastopil svojo pot, dočim mu je glavni stan hotel vsiliti drugo smer. Nastal je boj med obema strujama in glavni stan je vsako nezgodo na fronti izrabil, da je takoj poslal nov ultimat v Petrograd. Neposredno pred moskovsko konferenco je prejela vlada se odločnejši ultimat, ki je grozil, da razbije konferenco. Vlada pa je tudi ta ultimat odklonila. Po polomu pri Rigi so znane -razprave v glavnem stanu postale še burnejse. Kerjenskij je končal z izjavo, da bo vsap?°’ ki bi se dotaknil svobodne ruske republiKj' čutil vso moč revolucionarne Rusije. Vojni minister Verhovskij je naglašal, da
armada in brodovje nista branila, nastopiti proti sovražniku, da pa nimata onega duha zmage, ki edin more rešiti Rusijo. Bivši minister Cernov in maksimalist Kamenev sta Se Vizjavila proti zvezi s kadeti in ostalimi meščanskimi strankami, s kateidmi se socialisti ne bodo nikdar porazumeli, dočiin je Če-reteli izrazil svoje prepričanje, da se izključno socialistična vlada ne bi mogla dolgo držati. Seja se je o polnoči zaključila.
= Socialističen vladni blok v Rusiji. Glasom poročil petrograških listov se nameravajo boljševiki emancipirati od anarhističnih fantazij ter s privoljenjem Lenjinovim sestaviti v sporazumu s socialnimi revolucionarji, manjševiki in malomeščani vjadni blok. Tudi bivši poljedelski minister Černov se strinja s to namero.
= Finski deželni zbor. Petrograška agentura poroča: Ko je predsednik odstranil Pečate na vratih k dvorani finskega deželnega zbora, zbralo se je v soboto 80 socialno demokratičnih poslancev na sejo, ki je trajala poldrugo uro. Sklepalo se je o osemurnem delavniku, o zakoniti ravnopravnosti zidov, ter^ o izvrševanju državne suverenitete po deželnem zboru. Središče in desnica se seje bista udeležila.
== VVtlson in mirovna pogajanja. Londonskemu listu »Morningpost" se iz Washing-tona poroča, da je Wilson svojemu zaupniku Polkovniku House naročil, naj preskrbi potrebne priprave za mirovno konferenco. Tudi Francija in Anglija sta baje že pričeli s takimi pripravami. List pripominja, da politični krogi smatrajo poročilo za resnično.
Dnevne beležke.
— Čitaielji in naročniki „Napreja'r naj bla-(johotn oproste, da prinašamo danes le na treh straneh gradivo. Stroj v tiskarni se je pokvaril in vse delo se je moralo izvršiti na roke, kar je seveda silno zamudno. Upamo, da bo jutri zopet vse v redu.
— Tragedija otrok. V petek zvečer se je zgodila V Ljubljani v Perkotovi gostilni na Zabjaku jako značilna tragedija, ki je zahtevala življenje komaj 16 letnega dekleta. Franc Kikelj, tudi šele 16 let star se je zagledal v gostilničarjevo hčerko Frančiško Donaj, prihajal večkrat v gostilno in skušal pridobiti dekle za se, ki pa je odklanjalo njegove ponudbe. V petek se je končno odločil deček, da umori dekleta in sebe. Zbrusil si je v ta namen v Samassovi tovarni, kjer se je učil ključavničarstva, velik nož na obe strani in pripovedoval svojim tovarišem, da se namerava umoriti. Deček, ki je na zunaj jako prikupen, je potem zvečer pohajal okolo hiše, prišel je tudi v gostilno in ostal tam do policijske ure. Ko se je dekle poslavljalo od gostov, je odšel iz sobe tudi •mladenič in počakal dekle v veži ter ob stopnicah zasadil v temi nož v dekletove prsi in nato še sebi ter zbežal na cesto. Dekle je pribežalo v sobo, reklo »Poglejte, kaj mi je naredil" in se takoj zgrudilo v nezavest. Kikelj je ranil sebe tudi precej, vendar utegne okrevati. K deklici so poklicali vojaškega zdravnika iz Virantove vojaške bolnišnice, da je ranjenko obvezal za silo, a ta je umrla 3e na potu v bolnišnico. Šele eno uro pozneje se je vrnil tudi Kikelj v sobo, ker ga je rana v prsih jela močno skeleti; tam so ga obvezali, in nato ga je odvedla policija v zapor. — Ali je to zločin ali ni, o tem bo izreklo sodbo sodišče. Vsekakor pa moramo pripomniti k tej žalostni dogodbi, da tiči krivda v družabnih razmerah, v slabem varstvu mladine in v skrajno nemarni brigi Javnih korporacij za vzgojo doraščajoče mladine. Deček, ki postane žrtev roke pravice, je po naravi razburljiv, sicer pa miren in resen. Namesto, da bi obiskovali taki mladeniči obrtne nadaljevalne šole, ali se zaposlovali kako drugače, se vzgajali za resno življenje, jih prepušča javnost, da tavajo in se potikajo po raznih beznicah in potem, *o je nesreča gotova, jih postavijo pred sodni "ibunal, da izreka obsodbo nad njimi, v resnici pa zasluži obsodbo družba. To je jako
slaba morala, ki najprej ne napravi ničesar, da bi se mladina vzgojila v resne ljudi, ko napravi prestopek ali zločin jo pa „kaznuje“, in ravna z njimi po zakonih, ki se pečajo z mladinsko oskrbjo. Seveda je treba, da postane prej »zločinec-. Tak nesrečni dogodek nam kar najbolj potrjuje žalostno dejstvo, da je pri nas ideal še vedno kazen, ne pa briga, kako bi se vzroki kaznivih dejanj zmanjšali.
— Borniranost društva hišnih posestnikov v Ljubljani je dobila viden izraz v pritožbi, ki jo je vložilo proti sklepu mestnega občinskega sveta, ki dovoljuje mestnim uradnicam možitev, ne da bi izgubile službo. Človek bi se zjokal nad tako neumnim početjem, če bi le kaj pomagalo, tako pa samo strmi, ker pri najboljši volji ne najde tehtnega vzroka za tako 'pritožbo. Če bi bil mir in predpust, bi človek mislil, da zbijajo gospodje slabe šale. Pritožbo, vredno največjega abderitskega slavospeva, so podpisali gospodje : predsednik Ivan Frelih, Dragotin Hribar, Ivan Petkovšek, T. Korn, Feliks Toman, F. Osterman, Josip Kosler, Ivan Ogrin in Alojzij Korsika.
— Vojna zveza. Opozarjamo, da sme svak delavec pravico izjaviti, kje bo kupoval. V poštev pridejo le: tovarniško skladišče, konsumno društvo ali pa prodajalna Vojne zveze. — Ako se kje tako ne 'dela, naj se dotični pritožijo na »Vojno zvezo".
— Vsi tržaški tramvajski uslužbenci na cesti. „Lavoratore“ poroča, da je odpovedala tržaška tramvajska družba 29. septembra vsem svojim uslužbencim službo z osemdnevno odpovedjo. Družba se sklicuje na to, da mora ustaviti obrat, ker jej mestna elektrarna ne more jamčiti, da bi jej dajala električni tok zaradi pomanjkanja premoga. Nekateri uslužbenci so bili pri družbi že po 20, 30 let.
— Šolska poslopja in vojaški nameni.
Rodrug Glockel je interpeliral v drž. zboru iznova naučnega ministra glede uporabe šol za vojaške nameno, On je interpeliral že v juniju^ da bi bila poskrbela naučna uprava pravočasno za izpremembo. A seveda se ni storilo pav nič v tem oziru.Po šolah, in to po vsaj državi, so nastanjene še dalje bolnišnice, vojaški uradi i. t. d., šolska mladina pa nima rednega pouka in postaja od dne do dne bolj podivjana. Interpelacija poživlja naučnega ministra, da naj ukrene takojšnjo izpraznitev vseh šolskih poslopij.
— JProti smrtni kazni. Na kratko smo že poročali, da so vložili v drž. zboru socialno demokratični poslanci predlog, naj se odpravi smrtna kazen. Predlog se glasi: §1. Smrtna kazen "se odpravi za civilne in vojaške osebe. Smrtna kazen se nadomesti s težko ječo. § 2. Ta zakon se uveljavi z dnem razglasitve.
Aprovizacija.
S seje mestnega aprovizačnega odseka. Izšla je ministrska naredba, ki urejuje promet s kurivom. Uvedejo se karte za kurivo z veljavnostjo od 4. novembra dalje. S hišnimi polami se bo ugotovilo, koliko imajo posamezne stranke premoga, oziroma drva. Stranke, ki imajo v svoji zalogi več kot 250 kg premoga in 5 ma drv, ne dobe kart. Karte za kurivo ločijo kurivo za kuho in kurjavo. V Ljubljani razdeljujejo premog premogarji na karte. Težave bodo s prevažanjem premoga na dom in se bodo morale že stranke navaditi, da hodijo same iskat premog. Mestni občini je obljubljenega toliko premoga, da bo mogoče pri največji štedljivosti shajati. — Prihodnji teden se razdeli na krušno karto po V2 kg moke za pecivo in J/2 kg moke za kuho. Mestna aprovizacija je pričela, kot prev-zemalnica vse za Ljubljano določene maščobe, z razdeljevanjem Špeha. Prvi okraj je že prišel na vrsto, drugi okraj dobi Špeh v pondeljek in ostali kraji v najkrajšem času. Aprovizacija pričakuje, da bo prebivalstvo vsaj pol leta lahko preskrbela z mastjo. Jajc n i. Dovoz je popolnoma izostal in je največje pomanjkanje jajc v Ljubljani. Niti težko bolnih ni mogoče preskrbeti za najnujnejše potrebe. Vse zelje je v ljubljanski okolici
zaseženo na korist mestne aprovizacije. Vsak izvoz je odslej prepovedan. Aprovizacija bo v največjem obsegu pričela s kisanjem zelja in si zagotovila kolikor mogoče veliko zalogo.
Špeh. Mestna aprovizacija je oddajala v petek strankam prvega okraja Špeh in sicer po devet kron kilogram. Pojavilo se je nekaj strank, ki niso bile s prejetim blagom zadovoljne, Nekatere izbirčne gospodinje so vrnile Špeh, češ, da ga ne morejo rabiti. Naznanjamo vsem strankam, da je Špeh, ki ga prodaja mestna aprovizacija, tak, kakršni so prašiči. Da sedaj klavna živina vsled splošnega pomanjkanja krmil ni rejena, to ve vsak, in slabo rejeni prašiči imajo slab Špeh. Stranke naj bodo toraj pripravljene, da ne dobe takega Špeha, kakor so si ga lahko izbirale v mirnih časih po stojnicah. Kdor ni zadovoljen s takim blagom, kakor ga imamo sedaj, naj sploh ne hodi k nam po Špeh. Potrebnih ljudi, ki trpe pomanjkanje, je dovolj, in ti bodo gotovo zadovoljni s tem, kar jim moremo pri sedanjih razmerah pri svoji najboljši volji nuditi.
Krompir za drugi okraj. Mestna aprovizacija bo delila v torek 2. t. m. dopoldne in popoldne strankam drugega okroja krompir na nova rdeča nakazila. Od 8. do 9. dopoldne pridejo na vrsto štev. 1 do 150, od 9. do 10. št. 150 do 300, od 10. do 11. št. 300 do 450, od 2. do 3. popopoldne št. 450 do 600, od 3. do 4. št. 600 do 750, od 4. do 5. št. 750 do 900. Vsaka oseba dobi 3 kilograme. Kilogram stane 30 vinarjev. Prinesite s seboj posodo in drobiž.
Sadje na rumene Izkaznice C št. 801 do 1600 bo oddajala mestna aprovizacija v torek 2. oktobra popoldne na dvorišču šole na Ledini. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. št. 801 do 900, od pol 3. do 3. št. 900 do 1000, od 3. do pol 4. št. 1001 do 1100, od pol 4’. do 4. št. 1101 do 1200, od 4. do ^ol 5. štev. 1201 do 1300, od pol 5. do 5. št. 1301 do 1400. od 5. do pol 6. štev. 1401 do 1500, od pol pol 6. do 6. št. 1501 do 1600. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 40 vin. Prinesite s seboj drobiž in posodo.
Razno.
* Fran Supilo umrl. »Corriere della Sera" poroča iz Londona: Tu je umrl hrvatski saborski poslanec Fran Supilo. Že pred leti so se bili pri njem pojavili znaki duševne bolezni, ki so se v zadnjem času pomnožili. Umrl je v nekem sanatoriju. V Supilu — pravi „Corriere“ — je izgubila Italija najboljšega prijateila med Jugoslovani.
Listnica uredništva.
O. P. v Z. — 1.) Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani. 2.) Zveza bolniških blagajn za slovensko ozemlje se snuje. Seve ne gre vse tako hitro, kot bi si kdo mislil; vojne razmere ne dopuščajo potrebnega razmaha.
Matevž M. v K. — Vložite pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo. Utemeljite tako, kot je res.
A. J. v K. — „Lavoratore“ izhaja dvakrat na dan, in sicer zjutraj in zvečer. „Arbeiter-wiile“ izhaja v Gradcu, enkrat na dan.
N N. 101. — 1.) Ne. 2.) Pridite v uredništvo.
Vrvica pletena
I '    Pa—	iZ
■ ■—■mm   m celuloze
EMENASSE
Skladišče in zastopstvo papirnih tovarn v
TRSTU.
Stran 4.
NAP R E «1.
Stev. 66.
Priporočljive knjige in knjižice,
Prav toplo priporočamo sodrugom, da naročajo
knjige in knj
m v m
Socializem. I. zvezek; upravil A. Kristan.
Cena 20 v, druga izdaja.
Socialna demokracija in kmetljškoz ljudstvo, iz poročila urednika Ant. Kristana. II zvezek. 10 v.
Zakaj smo socialisti? Uredil Ant. Kristan.
III. zvezek. Cena 14 v.
Komunistični manifest. Napisala K. Marv in Frid. Engels. IV. zvezek. Cena 40 v. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Napisal Karl Ksu}sky, V. zvezek. 30 v. Kapitalistični razred. Spisal Karl Kautsky.
VI. zvezek. Cena v30 v.
Katoliško svetovno naziranje In svobodna znanost. Napisal L. Wahrmund. VII. zvezek. 70 v.
O konsumnih društvih. Uredil A. Kristan.
VIII. zvezek. Cena 30 v.
Kapitalistični razred. Napisal A. Kautsky.
IX. zvezek. Cena 30 v.
Nevarni socializem. Napisal E. Kristan.
X. zvezek. 30 v.
Narodno vprašanje in Slovenci. Napisal Elbin Kristan. XI. zvezek. 30 v.
Strahovi. Napisal Etbin Kristan. XII. zvezek. 30 v.
Država bodočnosti. Napisal K. Kautsky.
XIII. zvezek. Cena 40 v.
Vojna in socialna demokracija. Cena 30 v. Program socialne demokracije v Avstriji. 6 v.
Vun z enako volilno pravico. 4 v. Zvišanje duhovniških plač. 10 v.
Primož Trubar in slovensko ljudstvo.
Spisal E. K. Cena 8 v.
V dobi klerikalizma. Spisal Liberatus. 40 v. Razprave VII. rednega zbora fugoslovan. socialne demokr. stranke v Avstriji. SO v.
Španska inkvizicija. I, II, III, IV. Socializem in moderna veda. Spisal E.
Ferri. K 1-20.
Politično življenje Slovencev. Knjižica lepo-slov. političnih in socialnih spisov. I zvezek. Napisal dr. D. Lončar.
Dr. Janez Blei\veis in njegova doba. Knjižica leposlovnih, političnih in socialnih spisov. II. zvezek. Napisal dr. D. Lončar-
Slovenci. Napisal dr. D. Lončar. III. zvezek* Prešernov spomenik. Uredil dr. Dr. Iv.
Prijatelj. 80 v.
Drama Prešernovega duševnega življenja.
Spisal dr. Iv. Prijatelj. 40 v.
Naši zapiski. (Se dobi nekaj starejših lesnikov po 4'80.)
Občinski socializem. Spisal Abditus. 70 v.
Pripovedni spisi.
Francka in drugi. Spisal Et. Kristan. 50 v. Pod spovednim pečatom. I. in II. del. Napisal katoliški kaplan HansKirchsteigeiv poslovenil E. Kristan. Prva knjiga stane K 2-60, druga K 2 —.
Magdalena. Spisal S. Macher. Preložil dr. A.
Dermota. Cena K 2.—. iz nižin življenja. Spisal P. Mihalck, K 1’— Zavičev pesimizem. Spisal Etbin Kristan. Mat!. Sloveči Gorkijev - roman, Poslovenil M. J. K 4 —.
Rim. Zgodovinski roman. Spisal E. Zola. poslovenil E. K.
I
□■■aaB*naaaiiBflQ:ioHaaB3aiiBanBsiDaaiinttaoa'n«sBe ■*■■■■□
Občno konsumno društvo v Idriji
registr. zadr. z oni. zav.
Trgovina s špecerijskim manu-fakturnim in konfekcijskim blagom, obuvali, opojnimi pijačami.
Pisarna v Idriji štev. 446. =
Prodajalne:
Centralna v Idriji.
Podružnice:
Na Brusovšu in Podgorami v Idriji in v Spodnji Idriji,
Lastna posestva, valjčni mlin.
Pristopnina znaša 2 K, delež 40 K.
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 1’80, za dame K 1'50, za otroke K 1’20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
E3:
v Zagorju ob S.
reg. zadr. z cm. por.
Zadruga Je najboSjSe aprouizs-cijsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebščinami svoje člane po na najugodnejših cenah.
Član konsumnega društva lahko postane vsakdo.
Vstopnina in delei sta razmeroma majhna.
Delei se
lahko odplačuje v rokih.
I
Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled.
M
ima presenetljiv uspeli pri pokončanju Žoharjev, ščurkov, mravelj itd. Ena
nASANOL
(zakon, varovan)
škatljica slane 8 krono.
BT&SSžž	(nadomestilo	za
©ar jpSr ia 6	lii	podganjo	smrt)
najboljše sredstvo za strebljanje podgan in miši. 1 pušica stane K 1.50.
 ............. rsdilni	prask	za	pic	t*«™
pri prebavi krme, zaradi tega izredno redi meso in tolščo. 1 zavojček stane 1 krono.
Dobi se vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano in okolico.
JL
Najboljše nadomestilo za dragi in nezdravi ruski čaj in kavo nam daje novi iz domačih rastlin napravljeni aromatični, zdravi, okusni
Sl
naravni
želiščni jedilni iai
Ikot nadomestilo za škodljivo kavo in ruski čaj. Najboljša pijača za zajutrk z rumom, citrono, mleko ter Sida-medenitn praškom ali Sida-limonadnim praškom in tudi brez vsakršnega pridatka. Kdor nemara postati nervozen, naj pije sam in daje posebno otrokom želiščni jedilni čaj. — 1 zavoj (zadošča za 14 dni) stane 50 vinarjev. Dobi se v
prodajalnicah Konsumnega društva Ljubljano in okolico.
za
Agitirajte za „Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
Vsa pohištvena in stavbena mizarska dela
prevzame
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
reg. zadrug« z om. poroštvom	*
Vii-Glince pri Ljubljani
po izredno solidnih cenah In lamll m dobro izvršbo.	Ima S« doslej najboljšo reference.
Izdajatelj: Viktor Zorč. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.