PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 2. štev. 380 - Cena 4.- lire TRST, sreda, 28. avgusta 1946 P&rlz, 27. — Mirovna konferenca Pcteka, kakor prihaja zmerom ja ®beje do izraza, v znamenju zavlačevanja, k; je postalo oiitno namen ^katerih sil, Itak or je to danes Vilinski v živahni debati, ki 33 je razvila v odboru za politične on teri-0r‘Wne klavzule mirovne pogodbe * Italijo, neizpodbitno ugotovil, “““donski vladni »Times* platon-5 sicer poziva, naj poderejo predli bojazni in sumničenj, toda mu je pri tem le za to, da ffkaije celo vrsto diplomatskih taksnih potez proti Jugoslaviji, p.o-® Poljski, v zvozi z Iranom, Tur-fijo, Grčijo, ki so jih eksponenti ta pariSkini kulisami delujočih za-'toresiranjij sil sprožili zato, da bi 85 izsilil na drugi strani umik s pc«cij, ki jih j» celo 2e svet žuljih ministrov štirih velesi ugo-priznal in sankcioniral. ^ Parizu je danes zasedalo spet Namerno zavlačevanje konference Včeraj pet odborov in nobenega stvarnega sklep o Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-1. Tel, št. 93306 93807. 93808. Rokopisi se ne vračajo Preletavanje našega ozemlja od zavezniških vojaških letal ima za cilj pokazati vojno moč, ustrahovati naše rodoljubno prebivalstvo In ohrabriti protiljudske elemente v Jugoslaviji. Maršal TITO ska odbora za bivše sovražne države na Balkanu in Finsko ter vojaški odbor. V nobenem izmed njih delo ni šlo naglo od rok. V prvem se je avstralski delegat spustil celo tako daleč, da je prejudiciral vse pripravljalno delo sveta zunanjih ministrov velesil za m.rovno konferenco in za mirovno pogodbo z Italijo posebej. Kakor pa so prav današnje seje odborov znova izpričale zavlačevalne manevre- sil, ki na prvi videz neposredno niso nit: za-1'r.teres'rane na ureditvi evtoosk h vprašanj, tako so se v istih vrstah pojavili elementi, ki kažejo, da ven. darle nihče noče riskirati skrajnih korakov. Zato zatrjuje vvashingtcn-ski tisk. da na ameriških odločilnih mestih sedanjega položaja ne smatrajo za alarmantnega. Zato je tudi Evatt, ki se mudi v Londonu in je na poti v Avstralijo, dejal, da se bo mirovna konferenca srečno ^ odborov, polltionc-tentorialna 1 končala in oelo mnogo prej, kakor 85 Italijo in’ Romunijo, gospodar-1 mnogi pričakujejo. Jugoslovanske reparacijske zahteve Tudi Poljska je gospodarsko zainteresirana na mirovni pogodbi z Italijo sp r Sinoči je bilo v Parizu objavlje-^ nekaj podatkov v zvezi z relacijami, ki jih zahtevajo od Ita-"1® posamezne države. Jugoslavija JHk 1.3 milijarde dolarjev (130 dijard sedanjih lir). Reparacije f*1 nrorala Italija kriti z deli italijanskih tovarn in strojev za vojno Proizvodnjo, s serijo edinie svoje r£°vinske mornarice, s svojimi in-Ustrljakimi proizvodi (v enakih "'rokih za dobo 7 let), z zlatom Pijanskega emisijskega zavoda ^®hca dTtalia* ter z obnovitveni. z1' deli v onih jugoslovanskih po-•jrajinah, ki so jim italijanske okupacijske sile neposredno prizadeja-6 kakršno koli škodo. Podrobno “aj bi »a množine, vrste proizvodov r način dobav Italije Jugoslaviji r okviru reparacijsklh dajatev u-^'ie s posebnim dvostranskim '^razumom. Sploh naj bi se s ta-•hl sporazumi uredile modalitete za reparacije med Italijo in vsako državo, ki ji bo priznana pravica do italijanskih reparacij. Jugoslovanske zahteve so bille postavljene v obliki dodatnega predloga k 64. členu mirovne Dogodbe z Italijo. Tudi Poljska ima svoje interese v odnosu do Italije. Poljski minister za obnovo Kaczorow3ky, ki se je pravkar vrnil iz Pariza v Var. šavo, je novinarjem dejal, da Poljaki na političnih in teritorialnih vprašanjih z Italijo in osnimi sateliti sicer niso neposredno zainteresirani, toliko bolj pa so na gospodarskih vprašanjih. In posebej •v zadevi italijanskih zavarovalnic na Poljskem, poljskih zadolžnic v zvezi z iitalijanskimf, dobavami to. baka in ladij za Poljsko, pa tudi na poljskem imetju, ki so ga Italijani za časa vojne zaplenili Poljakom v Italiji, in končno še zaradi izgub poljske vojske v vojni z Italijo. Avstralija skuša prejudicirati delo sveta zunanjih ministrov velesil y odboru za politične in terito-J,alhe klavzule mirovne pogodbe z Ita«Jo je tvatralskl delegat Hodge-8011 takoj spočetka predlagal, naj ^anovijo poseben pododbor treh ®anov, ki naj bi preučil vse do-atunente. ki naj se jih svet zuna-Jih ministrov velesil posluži za se-. o končnega besedila mirovnih i^odb. V tem pododboru naj bi kila lesil. zastopana tudi ena izmed ve- Sovjetski delegat Višinski se je 'oeno up-i tej novi avstralski m-j Svet zunanjih ministrov 1 ®s,ll je opravil ogromno delo, ko 9 Pripravil sedanje načrte mirov- nih pogodb ln še posebej predloge za nove meje med Italijo in Francijo. Svet je dbločil 7 posebnih od borov, ki so delovali več mesecev ter so mu nazadnje predložili šest poročil. Vsako od teh je imelo po 200 strani poleg prilog. Mesto da bi se konferenca pospešila, se se. daj oglaša avstralski delegat s predlogi, ki prejudicirajo vse delo sveta zunanjih ministrov velesil in ki nazadnje nimajo nikakega drugega namena, kakor konferenco zavlačevati, če že*ne onemogočat. Angleški delegat Mc Neil je skušal posredovati In je tolmačil avst~al-skl predlog v tem smislu, kakor da naj bi sugeriral svetu zunanjih ministrov velesil eventualne predloge le na csnovi novega gradiva, ki je bilo medtem predloženo konferenci. Višinski je na ta kompromis pristal, francoski, jugoslovanski in drugi delegati pa so ponovno ostro naslopili preti avstralskemu predlogu in razvila se je debata, ki je zavzela dokaj ostre oblike. Nazadnje so se sporazumeli za francosko rešitev, da bodo imenovali pododbore za posamezna ,-prašanja, kadar bi se za to pojavila konkretna potreba. Bolgarske žrtve za zaveznike V odboru za gospodarske klavzule mirovnih pogodb z bivšimi sovražnimi državami na Balkanu so sovjetski, beloruski in jugoslovanski delegati ugotovili, kako je Bolgarija po 9. septembru 1944 še pred sklenitvijo premirja z zavezniki de. jansko pričela sovražnosti z Nemčijo. Sovjetski delegat je'posebej ugotovil, da je 16 bolgarskih di-izij sodelevalo pri osvoboditvi Makedonije, velikega dela Srbije in pomagalo sovjetski armadi poraziti nacifašisfčne sile v Podonavju. Bolgarija je v teh borbah žrtvovala 32.000 ljudi. Jugoslovanski delegat je posebej zavračal g~ške trditve, da je Bolgarija pričela sovraž. nesti z Nemčijo šele, ko bi naj b>la sama dejansko poražena. Poleg tega pa je bolgarsko partizansko gibanje v velik! meri prispevalo k razvoju dogodkov že davno prej. Iz vseh teh razlogov js t~eba Bolgariji priznati položaj sebojujoče se države. Sledila je debata o Romuniji. Češkoslovaški in ukrajinski delegat sta odločno zavrnila včerajšnje avstralsko vmešavanje v romunske notranje zadeve. Ko bi od Romunije zahtevali plačila v funtih ali dolarjih, bi prekršili sporazuma iz Jalte in Potsdama, sklepe pariške reparacijske konference, pripravili Romunijo na rob gospodarske prepasti, minirali oene romunskega blaga na svetovnem trgu, izpodko-pali romunsko neodvisnost. Tudi beloruski in jugoslovanski delegat sta bila proti avstralskemu predlogu. Do zaključkov v tej stvari pa ni prišlo in se bo razprava jutri nadaljevala. Poljska je danes u-maknlla svoje reparacijske zahteve nasproti Romuniji in poljski delegat j* izjavil, da bo Poljska uredila to vprašanje izven okvira mirovne pogodbe. Byrnesw pomočnik Gonally V vojaškem odboru je ameriški senator viceadmiral Conally malone postavil vse na glavo. Odbor je včeraj že sklenil, kako bo postopal s pripombami bivših sovražnih dr. žav. Conally pa je danes ponovno formalno predlagal, da se zaslišijo zastopniki bivših sovražnih držav pa tudi takih, ki niso članice konference, če njihove pripombe ln predloge podpre kateri član odbora. Ukrajinski delegat ga je odločno zavrnil spričo nedemokratičnega postopanja in celo angleški delegat Alexander se je začudil, ko je Co-nal!y vztrajal pri svojem predlogu. Češkoslovaški delegat Slavin je o-pozoril, kako Američani mečejo biv. še sovražnike, pa zaveznike, člane in nečlane vojaškega odbora vse v en koš,. Tudi v vojaškem odboru je razprava postala zelo buima in nazadnje je bilo zasedanja odgodeno. Na popoldanski seji gospodarskega odbora za Italijo je Avstralija predlagala posebno stalno komisijo, ki naj bi od časa do časa sklepala o nadaljnjih reparacijskih plačilih Italije, kakor bi jih pač omogočal njen vsakokratni gospodarski položaj. Kcmisija naj bi od- drugih držav, ki bi jih za to določila konferenca. Molotov je odklonil avstralski predlog. Predvsem je ugotovil, da zahteva Sovjetska zveza od Italije blaga za 100 milijonov dolarjev, 15 do 20 krat manj, kakor znaša škoda, ki so jo italijanske oborožene sile prizadejale Sovjetski zvezi. Avstralski predlog pa spet prejudicira v tem primeru suverenost Italije, ki bi nikoli ne vedela, koliko je pravzaprav komu dolžna. Sejo so odgodili na jutri. Prav tako je ostalo stvarno brez. plodno delo politično-ter'torialnega odbora za Romunijo, ki ja delno sprejel cbči avstralski predlog, da se v uvodu pogodbe z Romunijo ugotovi, da jo sklepajo po načelih pravice, Madžarska zahvala Jugoslaviji Budimpcšča, 27. — V zvezi s sklepom jugoslovanske vlade, da se podaljša doba madžarskih reiparacij-ski-h dajatev, je madžarski ministrski predsednik poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri se mu zahva. IZJAVA ITALIJANSKEGA FINANČNEGA MINISTRA SCOCCIMARRA l ZID ignorira deloianje iasisloi Kdo ograža mir v Furlaniji in v coni A. Orožje za Trst in Gorico I ločala tudi o porazdelitvi njenih re- ljuje za to odločitev, ki bo v veliki paracijskih dajatev na posamezne meri prispevala k razvoju boljših upravičene d~2ave. V komisiji pa odnošajev med obema narodoma v naj bi bili zastopniki velesil ter 1 službi demokracije. Rim, 27. — Finančni minister Sooccimarro je ob priliki svojega povratka s potovanja v Videm podal uredniku lista «Un\t&» izjavo o tamkajSnjem položaju. Izjavil je, da se pri bolj imovniih slojih v videmski provinci opaža bolj ko v drugih provincah Italije neko «podzavestno prodiranje nacionalističnega duha*. To dokazuje, kakšen odmev ima v Furlaniji negotov položaj v Julijski krajini. Scoccimarro je nato navajal posamezne primere fašistične propagande po zidnih lepakih, ki jih je videl po videmskih ulicah. Posebno značilen je, je dejal, izzivalni proglas proti Jugoslaviji. Dejal je tudi, da se zdi da Zavezniška vojaška uprava Poteptana načela enakopravnosti Nota ZDA je zrahljala vero malih narodov v ena-kopravnost, slovesno proglašeno v statutu ZN Sofija, 27. Tanjug. — V zvezi z ameriško noto jugsolovanski vladi piše list «Rabotn;česko delo* med drugim: Nesporno dejstvo je, da je nota, ki so jo Združene države v obliki ultimatuma poslale Jugoslaviji, zrahljala vero malih demokratičnih narodov v pravico ln e-nakopravnost pri mednarodnih od-nošajih, ki sta tako slovesno proglašena v statutu Združenih narodov. Kje so demokratična načela, za katera se je svobodoljubno človeštvo vrglo v najbolj krvavo vojno proti hitlerjevskemu barbarstvu, načela spoštovanja neodvisnosti in suverenosti malih naradov? Kje so načela pravice in enakopravnosti, ki so tvorila osnovno organizacije Združenih narodov, ki naj bi bila Članek nato poudarja, da ameriška letala kljub jugoslovanskim protestom še vedno preletavajo jugoslovansko ozemlje, kar pomeni, da hočejo omalovaževati suverenost te države kot male zavezniške države. V tem primeru so šli popolnoma preko načel enakopravnosti in demokracije v medsebojnih odno-šajlh med narodi. Z druge strani pa pogostoma slišimo visoko doneče govore na mirovni konferenci, kakor tudi na zasedanjih Združenih narodov. Kljub vsemu temu pa bosta pravica in demokracija zmagali v svetu, ker si narodi ne želijo nove vojne. S povečanjem demokratičnih sil v svetu ln z njihovo borbo za trajen mir, za enakopravnost in sodelova- da bo mir mogoče doseči samo takrat, ko bodo Združene države pre. nehale podpirati enega proti drugemu. ogrodje miru v povojni dobi? Na nje med malimi in velikimi naro-žalost se zdi, da so ta načela osta- dl, bodo ta prizadevanja dosegla la mrtva točka. [uspeh. Ozadje ameriške note Jugoslaviji Ugotovitve angleškega lista .,DaUy Workerja“ Predvojni Jugoslaviji ni bilo -89vbga ravnotežja mod cenami j 3®klh in industrijskih produktov. J^bstrija, ki je bila združena v tteujij je kopičila dobičke te? nakovala oene v škodo kmečkega /Rivalstva ter širokih ljudskih JP^ožic. Veliki dobički so polnili že-Momatih ln tujih kapitalistov. Ir novi Jugoslaviji pa se je po-1 bistveno spremenil. Napori ftcislovanskih delavcev, delovni Jr08 vsega delovnega ljudstva In (t!°ra'na podpora širokih ljudskih .f,ri02!tf so pripomogli k nagli ob-Porušene industrije, onespo-^ Ijenih rudnikov in porušenih ^errmr je sledilo bistveno . a*Jtanje gospodarskega položaja 0«*vi. Cene v Jugoslaviji se približujejo predvojnim ker je delo špekulantom onemogočeno toš. ?ako so v Sloveniji že marca le- leta znižali cene premogu ^ Zaradi zvišanja produkcije, Sp^^nja kvalitete in dobrega go. j- ^stva pa so se znova znižali *v®Ja-lni stroški, tako da je vla-]jf odredila Od 1. avgusta da- fcrtele izigrati Iran proti Sovjetski zvezi. Glavna smemioa zunanje politike nove vlade je, vzdrževati odkritosrčne in prijateljske odnosaje z vsemi državami in poseb no ie s Sovjetsko zvezo, Britanijo in Združenimi državami ob 'stočasnem zavarovanju državnt nedotakljivosti in neodvisnosti. Ta politika nove iranske vladt n1 naSla razumevanja v določenih angleSkih krogih. Zbiranje tet v Basri je grožnja vdora v Iran in nikakor ne zgolj namen zaščititi življenje in imetje britanskih državljanov. Ako temeljito premotrimo vprašanje Irana, dole ne mo, kakšni so pravi ■ nameni britanskih ukrepov. Nova iranska vlada hoče izvesti v najkrajšem času volitve. Novl parlament bi moral ratificirati sporazum glede petrolejskih koncesij, ki ga je Sovjetska zveza zaključila z Iranom. Obstoječi zakoni ne dopuščajo volitev, če se na ozemlju Irana nahajajo tuje čete. Razumljivo je, da si določeni britanski krogi ne želijo normalizacije razmer v tej državi in bi radi našli razlog za vdor v državo pod pretvezo, da zaščitijo življenje in imetje britanskih podanikov. S tem bi zadali hud udarec demokratičnemu razvoju države. Za to zbiranje čet pa je še drugi razlog. rriro'*jsk 1 družba v južnem Iranu izkorišča tam zaposleno delavstvo in raaen lega se vodstvo te družbe s svojimi e-m:sarji in s pomočjo■ številne lastne policije vmešava v notranjepolitične razmere Irana. Vsi H ukrepi gredo za tem, da bi zostrašili iransko vlado, preprečili utrditev naprednih demokratičnih sil, ki so danes v stalnem naraščanju, in s tem dosegli, da bi prišla na oblast ponovno reakcionarna vlada, ki naj bi razpustila sindikalne organizacije delavcev, zato, da bi brez u-spešnega odpora čim laže izkoriščali iransko delovno ljudstvo. V političnih krogih Teherana vlada resno vznemirjenje zaradi možnosti oboroženega posega po britanskih čelah. To vznemirjenje ni zmanjšala izjava britanskega zunanjega ministra, da britanske čete ne bodo stopile na iranska tla, če se ne bodo dogodili kaki težji incidenti. Kako-stoji zadeva z incidenti, je splošno znana stvar. D’st eRahbar» opozarja na tako možnost in s tem v zvezi imenuje dva britanska višja oficirja. Svetovno vojno so vodili narodi tudi zato, da bi tudi mali narodi dobib. svojo popolno neodvisnost in samostojnost ter imeli pravico svobodno odločati o lastni usodi in o načinu notranje ureditve države. Taki ukrepi pa upravičeno povzročajo sum v iskrenost izjav vodilnih državnikov zapadnih velesil. Zdt se, kakor da bi ta načela ne imela veljave v primerih, kadar bi uresničenje teh načel ogrožalo njihove interese. V Britaniji in Ameriki so na delu sile, ki hočejo s pomočjo trustov, koncernov in bank ustvariti svetovno diktaturo veleflmanc. Pri tem si nadevajo demokratično krinko in skušajo izkoristiti določene osebe kot najeta trobila demokratičnih fraz. Demokracija je dejansko samo ena in to je tista, ki ščiti in zagovarja interese najširših ljudskih plasti, ne pa ozkih klik finančne aristokracije. To- pot je sedaj nastopil Iran. Dr. K. C. PRIMORSKI DNEVNIK — 1 — 28. avgusta 1946< Prostost članom stavkovnega odbora TISOČ MLADINK IN MLADINCEV DEMONSTRIRALO PRED SEDEŽEM ZVU Včeraj okrog sedmih se Je zbralo okrog tisoč mladincev in mladink pred sedežem ZVU. Delegacija je hotela oddati protestno resolucijo, v kateri zahtevajo preklic nedemokratičnega odloka, ki postavlja čla ne stavkovnega odbora pred sodišče in takojšen izpust mladinskega predstavnika, člana pokrajinskega odbora ZAMJK tov. Bacci-chi-ja, ki je bil tudi član stavkovnega odbora. Resolucijo so hoteli izročiti g. Bo\vmanu, ki ga pa — «kakor vedno ob takih prilikah* — tako so dejali mladinci, ni bilo Na stopnišču pred ZVU je spregovoril neki tovariš, ki je orisal zahteve zbrane mladine, zahteve vsega ljudstva, nakar je po krajši demonstraciji mladina odšla prepe vajoč po Korzu proti Sv. Jakobu. Ustavili so se pred kulturnim krožkom v via Caprin, katerega je zasedla policija. Popolnoma mirni so pričeli vzklikati in zahtevati »Hočemo naš kulturni krožek*. Ze po prvih vzklikih se je vanje zagnala policija in hotela aretirati neko mladinko, česar pa zbrani niso dovolili. Mladina se je zadržala na mestu prepevaje še dobre pol ure, nakar so odšli na trg pred cerkvijo pri Sv. Jakobu. Tam so navdušeni potrdili besede, katere jim je spregovoril neki tovar.s, ko je dejal, da bodo toliko časa vztrajali v borbi za demokratične pravice, toliko časa hodili protestirati na ZVU, da bodo morali njih zahteve upoštevati. Prepevaje borbene pesmi 30 se razšli. Kaj vse dovoli AIS? SLAVOSPEV IZDAJALCU PO RADIU TRST Sinoči so zapeli slavospev v posebnem predavanju, ki so ga oddajali v radiu Trst II., Narte Velikonji, izdajalcu, obsojenem po ljudskem sodišču v Ljubljani na smrt skupaj s krvniki slovenskega naroda lani na Božič. Cernu služi radio Trst II.? Slovenskemu ljudstvu? Služi tistim, ki so v strahu pred kaznijo zaradi grehov med okupacijo prisil na podredje cone A, in danes z raznih mest, tudi okrog radia Trst U. nadaljujejo svoje protlljudsko početje z belogardistično-gobbelsovsko pro. pagando In celo poveličujejo svoje «junake». Kdaj bomo slišali slavospev Rupniku? Rako epurlrajo epnracljske komisije Dr. Leonino Montagnari, bivši kapetan milice, republikanski fašistični častnik in nameščenec Ace-gata, je bil ponovno obtoisen pred epuracijsko komisijo s 35 pričami. Po prvi tožbi 17. 10. 1945. so sledile podrobne točne navedbe s podpisi 35 prič 27. 10. 45. in drugih prič 12. 4. 1946. Kljub temu doslej ni bilo proti njemu postopka in ga se ni niti zdaj, čeprav so stvar predali izrednemu porotnemu sodišču 28. 5. 1946. Zaradi ponovnih protestov tovarniškega odbora, so pred mesecem dni Montagnariju ukazali, naj ne pride več v službo, izplačujejo mu pa dalje popolno plačo, dokler se stvar ne razčisti. In do tega razčiščenja še vedno ni prišlo... Bodo rekli da ni toBenitov duh? 13. t m. je prepeljala civilna policija s kamionom 8 tovarišev iz gorišklh zaporov v tržaške. Bili so zvezani kot najhujfei zločinci, kljub temu pa so prepevali vso pot partizanske pesmi. S prepevanjem tudi niso odnehali takrat, ko so to od njih zahtevali civilni policisti. Pred nekaj dnevi so Jih poklicali v urad poveljnika zaporov pri jezuitih ter jim sporočili, da je dobilo njih 7 kazen 15 dni prepovedi obiska svojcev, osmi pa celo 5 dni samice ob kruhu in vodi, ker je kot Napolitanec izražal antifašistična čustva. NAMESTO OBNOVITVENIH DEL KOT V CONI B Borba tržiških delavcev proti kolonialnim ukrepom za odstranitev policije iz ladjedelnic Delavci v tržiških ladjedelnicah so sklenili, da začno danes ob 8. uri zopet delati po beli sta vki, ki je trajala 13 delovnih ur. Stavko so delavci sami spontano napovedali v protest proti navzočnosti civilne in vojaške polieje v ladjedelnicah. Tudi včeraj Je bila bela stavka v ladjedelnicah stoodstotna. Včeraj ob 10. uri se je velika množica delavcev zbrala pred ravnateljstvom in poslala k polkovniku Fodenu delegacijo, da mu izroči protestno resolucijo. V resoluciji ugotavljajo, da niso ladjedelnic zasedli niti nacifačisti, čeprav so vedeli, da jim je delavstvo na-sprtno. Zato zahtevajo, naj z njimi ravnajo kot v svobodnih, civiliziranih, demokratičnih državah in ne kot v kolonijah ter naj takoj prekličejo ukaz o nadzorstvu civilne policije v ladjedelnicah. Ob 11.40 je neki delavec iz delegacije povedal množici, da polkovnik Koden ni sprejel zahteve delavcev po odstranitvi policije. Ko je delegat vprašal množico, kako naj bi se nadalje zadižali, je tisoče delavcev ponovno zahtevalo, da mora policija čimprej zapustiti ladjedelnice Delegacija je šla še enkrat k polkovniku Fodenu in mu povedala kaj množica zahteva. Tržaški radio in tako zvani informativni tisk sta poročala o stavki izmišljene vesti. Zato je tovarniški odbor Enotnih sindikatov izdal poročilo, v katerem kategorično zanika, da bi proglasil belo stavko. Doslej ni tovarniški odbor še ničesar podvzel v tem pogledu. Stavkovno gibanje se je spontano porodilo med delavskimi množicami samimi. Ker jih je ogorčila navzočnost civilne policije v ladjedelnici, so izvolili delegacijo, kateri so poverili naloga, da podvzame potrebne korake. Ta delegacija nima nič skupnega s tovarniškim odborom Enotnih sindikatov. Zav. guverner ježa-ll delavce Delavci odločno zanikajo vest lista «Giornale Alleato*, češ da so delavci odvzeli ladjedelnicam tok. Da to ni res, priča že dejstvo, da so sirene ves dan redno delovale Isti Ust je tudi trdil, da Je stavka popolnoma uspela, ker so se delavci nasprotni stavki, bali represalij. Toda list se kmalu razkrinka, ko kasneje trdi, da uradniki, vpisani v Julijske snidikate, niso hoteli stavkati. Včeraj ob 17. uri so se delavci zbrali pred tržiškim občinskim poslopjem in poslali h guvernerju delegacijo s protestno resolucijo. V resoluciji ugotavljajo da navzočnost policije v ladjedelnici zelo razburja delavce in da ne bo s tem zagotovljen red; nasprotno, tak ukrep bo izzval le nemire. Guverner j« delegaciji odgovoril kot. polk. Foden. Policije niso poslali v ladjedelnice zaradi nadzorstva nad delavci, temveč za ohranitev reda. Nato je guverner vprašal, koga predstavlja delegacija. Odgovorili so mu, da skoraj vse delavstvo. Vztrajal je tudi na tem, da bodo delavci zgubil dnevnico, delavci pa so mu odgovorili, da je to njihova stvar in da se bodo kljub eventuelnim takim kolonialnim ukrepom borili do kraja za zaščito svojih pravic. Nato je namignil da ve, kdo. «plačuje» delavce. Ti so mu užaljeni odgovorili: «Oglejie sl naše obleke in obraze; če pa to še ni dovolj, obiščite naše domove. Tedaj boste mnogo bolje razumeli vzroke naše borbe.* vija*. Omenjena dva tovariša sta se s težavo odstranila in se vrnila k šovinistični skupini v spremstvu člana civilne policije. En član skupine je policistu pokazal izkaznico kriminalne policije. Potem je isti čia/n kriminalne pc-licije ponovno grobo nastopil proti delavcu, toda zadnji ga je onemogočil. Zato je policist potegnil ven revolver in hotel streljati na delavca. Dejanje mu je onemogočil drugi delavec, ki je priskoči na pomoč. Stvar je bila zaključena, ko sta oba policista odšla. Mladincem IV. delovne brigade „Triestina" Delali ste poldrugi mesec v Sloveniji, prispevali ste skupno s slovensko mladino h gradnji dela bodoče avto-moblliske ceste Trst-Mari-bor, ceste, ki bo se bolje in hitreje zvezala Trst ter našo pokrajino z naravnim zaledjem. Z vašim poletom, z vašo voljo ste pridobili brigadi naslov udarna brigada. S tem vašim konkretnim delom ste se enkrat dokazali, da hočemo živeti združeni z Jugoslavijo. Vse tržaško in primorsko protifašistično ljudstvo, ki vas je spremljalo pri vašem delu, vas sedaj ob povratku pozdravlja. MLADINA TRSTA Čakamo izjavo: Kradejo, ali ne kradejo ? V soboto 24. t. m. ob 15. uri so delavci kradli sladkor iz hangarjev št. 21 in 22. Od 30 stotov je ostalo le še 18 stotov sladkorja. Ako medtem ni prišlo do odločnih ukrepov, je morda do danes izginil tudi že ta ostanek. Odgovoren za to blago je načelnik hangarja Campanella in čuvaj Mario Rovis. Voz št. 529770, namenjen iz Porto Franco St. Andreja v Arnold-stein, je stal 11. t. m. nasilno odprt v Trstu na Čampo Marzio. Iz njega so neznanci ukradli okrog 70 kg konzerviranega mesa. Iz voza št. 1507, ki bi moral napraviti isto pot, so ukradli okrog 110 kg slanine. Ta voz so 23. avgusta ob 8. uri našli popolnoma izpraznjenega v Trstu pri osrednji postaji. Kradejo, ali ne kradejo Unrrino blago? OD TRIGLAVA DO JADRANA Kaj vse zanima kriminalnega agenta? Včeraj ob pol oni zjutraj je v bližani trgovine «Upim» na Korzu v Trstu skupina šovinistov, skušala •izsiliti ad dveh mirnih meščanov, ki sta se vračala domov, odgovor na vprašanje »Italija, ali Jugosla- Ivanjigrad ODRED JA POMAGA LJUDSTVU PRI OBNOVI Te dni je vojska sama po sebi začela popravljati pot Opatjeselo-Ivanjigrad. Ko ljudstvo to vidi, pravi: «Vedno bolj se uresničujejo besede starih mož, ki so pred pol stoletjem prerokovali, da bo napočil čas, ko bo vojak podal roko kmetu in delavcu*. Pri delu na poti je zaposlen I. bataljon. Jugoslovanska vojska napeljuje tudi elektriko v krajih Sveto - Ivanjigrad -Zagrajc. Doslej so Izvršili nepelja-vo do Ivanjigrada. Ljudstvo se zelo rado udeležuje udarniškega dela, čeprav je zaposleno. Saj ve, da bomo lahko le z delom napredovali kakor naši bratje v Jugoslaviji. Boljunec POLICIJA JO JE ODKURILA Podobsn dogodek kot v Škofijah se je pripetil tudi v Boljuncu. Poli-cija je prišla aretirati tajnika SIAU-ja, da ga odpelje v Trst. Ljudstvo je opazilo, da je prišla policija 'n da je prijela tajnika. Zato je začelo biti plat zvona, kar je zadostovalo, da jo je policija popihala. Škofije IZZIVANJE CIVILNE POLICIJE 25. avgusta t. 1. se je peljal ob 10.30 uri iz Rižane voz, na katerem sta bila dva partizana, ki sta prišla iz cone B ter se vozila proti bloku pri Škofijah I. Tu namreč zavije cesta proti Škofijam II, ki so kakor Rilana, v coni B. Policija pa je tam namenoma odprla blok, tako da sta konja pomotoma prešla za nekaj metrov v cono A, namesto da fci zavozila na stransko pot. Komaj je voz zavozil v cono A, je policija partizana prijela, voz pa za- Policijskl agent grozil z „Beretto“ Minulo' nedeljo zvečter je prišlo v gostilni Karla Barne v ul. Gin-nastica do prepira, kakršni so pogosti, če so ljudje malo vinjeni. Neki gost se je razburil, ker je neki drugi preklinjal, in mu je hotel dati primemo lekcijo. Končno se je gostom in gostilničarju posrečilo pomiriti gosta. Toda stvar še ni bila končana. V gostilni se je nenadoma pojavil gost . moralist, oborožen s pištolo. Vihtel jo Je lin hudo prestraš i navzoče. V tem trenutku se je prikazala še patrulja agentov v civilu in aretirala oboroženega gosta. Na policiji se je izkazalo, da je to agent železniške civilne poličke Bruno Vascotto. Izvršil je prestopek, ker so ga zasačili!' s pištolo »Berrctta*, s katero ni oborožena civilna policija. Iz tega bi lahko sklepali, da, so lahko še drugi agentje, ki noši/o^ crožje, katero p~i policiji ni predpisano. To je precej pomembno dej. stvo, ako si prikličemo v spomin, kako so na nekaterih procesih o tem dlakocepili in do kakšnih zaključkov, ki so vplivali na razsodbo, so prišli. plenila. Ljudstvo je to .opazilo, prihitelo na lice mesta in zahtevalo, naj partizana izpuste. Neki italijanski oficir je kričal: «Izginite odtod, drugače bom streljal!* To pa ni prestrašilo ljudstva, marveč ga je še bolj ogorčilo, da je začelo glasno protestirati proti ravnanju policije Zato so aretirali dva tovariša iz vasi. Ljudje so protestirali dolgo, nakar so zavezniki izpustili vse štiri tovariše in voz. Volč j igr a d ZENE NA UDARNIŠKEM DELU Zene iz Volčjega grada na Krasu so se kljub temu da so preobremenjene z vsakdanjim delom, podale na udarniško delo v vasico Mali dol, ki so jo fašisti požgali ir. poiušili. Pomagale so pr, čiščenju ruševin in pripravljalnem delu za obnovo vasi. Skupno so opravile 60 ur prostovoljnega dela. Orlek SOLSKA PRIREDITEV Pred nedavnim so imeli v Orleku šolsko prireditev. Malčki so vee točke programa izvedli zelo dobro. Med drugim so uprLorili dvo-dejanko, ki prikazuje trpljenje c-sirotelih otrok, katerih starše so ubili fašist čni krvniki. Vsako srce je živo občutilo dogodke na odru. Najlepša pohvala za prireditev gre učiteljici Ferlat Sonji, ki je Vložila ves svoj trud, da bi bil uspeh popoln. P. D. Mogočna manifestacija za priključitev k Jugoslaviji Rezultati Titovega tekmovanja 268.063.513 lir vrednosti obnovitvenih del 25. avgusta se je zaključilo Titovo trimesečno tekmovanje v Slov. Primorju. Po uradnih poročilih tehnične baze in okrajnih tekmovalnih komisij so uspehi tekmovanja sledeči: V vzhodno primorskem okrožju so obnovili 1492 stavb. Od teh je bilo popolnoma porušenih 383, delno porušenih pa 1109 stavb; v dolu pa je še 339 stavb. Kredit, nakazan ekrožju znaša 27,112.656 lir, vrednost izvršenega dela pa 268,063 513 Ur, iz tega sledi, da je bilo opravljeno delo 9,81 krat več vredno kot nakazani kredit. Vse vzhodno primorsko okrožjo so razdelili na 7 tehničnih baz. Med temi je dosegla najboljše rezultate baza v okraju Idrija-Orrkno. Temu okraju so nakazali 4,140.000 lir kredita, opravljano delo pa je vredno 74,642.599 lir, to je 18,03 krat več kot dedeljeni kredit. Na drugem mestu je okraj Ilirska Bistrica. Kredita so mu nakazali 6,098.000 lir, dela pa so izvršili za 61,716.560 IV. Nakazani kredit so torej pomnožili za 10,12 krat. Vipavskemu okraju so dodelili 3,841.150 lir kredita; izvršeno delo velja 61,186.399 lir, torej 15,67 krat več kot je določal kredit. Tolmin je dobil 907.009 lir kredita, izvršeno delo pa je vredno 21420.671 lir. Zelo požrtvovalen je b',1 pri delu okraj Herpelje-Ko-zina. Podatkov o tem delu pa ne moremo priobčiti, ker je bil !e-ta okraj razdeljen med tehn'čno bazo Koper in Ilirska Bistrica. Okraj Grgar je dobil 3,671.360 lir kredita, izvršeno delo pa je vredno 19,919.620 lir. Postojnski okraj je s kred/tom 3,487.000 lir izvršil dela, vredna 19.992.107 lir. Tekme za pokal «Delavske enotnosti* Po petem kolu nogometnih tekem za pokal »Delavske enotnosti* se je gornja polovica v kvalifikacijski tablici že toliko razredčila, da lahko postavljamo prognoze. V skupini »A* se bo verjetno vodila glavna borba za I. mesto po ocenitvi nogometnega znanja posameznih moštev ter po trenutni zasedbi mesta v kvalifikacijski tablici med Rocolom, Sv. Markom In Roianese, v skupini «B» pa med Frausinom, Fonzianlno ta Gasllni-Jem. Najzenlmivejša tekma V. kola Je bila med Ponzianino in Gaslinl-jem, v kateri je tehnično znanje zmagalo nad borbenostjo in voljo, Rezultati: SKUPINA A Rolanese-Duguiln 5-0 Rocol-Zadruge 3-0 Raffinerije-Kraljič 0-0 Sv. Marko-Redlvo 6-0 SKUPINA B Costalunga-PIsonl 2-1 Frausin-Rinaldi 3-1 Kavčlč-Dreher 5-2 Ponzianina-Gaslint 4-3 Klasifikacijska tabela SKUPINA A FIZK ULT Rocol 0 4 0 1 13 4 8 Sv. Marko 4 3 1 0 16 3 7 Roianese 5 8 1 1 16 7 7 Raffinerija 4 3 1 1 a 4 6 Dugulin, 4 2 1 1 8 6 B Krašjlč 4 1 2 1 2 2 4 Col 4 0 1 3 1 10 1 Zadruge 4 0 1 8 4 15 1 Redivo 4 0 0 SKUPINA 4 B 1 16 0 Frausin B 4 0 1 13 7 8 Ponzlanina 4 S 1 0 16 3 7 Gasilni 4 3 0 1 0 B a Rinald.1 4 2 1 1 B 4 8 Cebuleo 4 2 1 1 e 11 s Plsoni 5 1 1 .3 6 7 3 Costalunga 6 1 1 3 7 17 3 Kavčič S 1 0 4 8 11 2 Dreher 4 0 1 3 4 13 1 TEKME V SVETU Evropsko lahkoatletsko prvenstvo v Oslu Na prvenstvu Evrope v lahki a-tletiki v Oslu si je prvo mesto v tekmovanju moških priborila Švedska z 11. prvimi mesti, pred Finsko s štirimi, Francijo in Anglijo z 2 mesti itd. Atletinje Sovjetske zveze pa so r.admočno zmagale ter potrd le sloves sovjetskega športa. Dosegle so 5 prvih mest pred Holandsko s 3 in Finsko z enim prvim mestom. Rezultati zadnjega dneva so sledeči: met kopja moški 1. Attervval (Švedska) 68.74 m; 2) Nikkanen (Finska) 67.50 m. Tek 3000 m čez zapreke: 1) Pujazon (Francija) 9.0.1; 2) Elssater (Švedska), Skok v višino: s palico 1) Lindberg (Švedska) 4.17 m; 2) Ozolin (ZSS-R) 4.10; 3) Bern (rSR) 4.10. Hoja na 10 km: 1) Nlkaelsson (Švedska) 46.5.2; 2) Schvvab (Švica). Štafeta 4x100 m 1) Franclja 314.4; 2) Anglija; 3) Švedska. Štafeta 4x100 m 1) Švedska 41.5; 2) Franclja 42; 3) Češkoslovaška. Štafeta 4x100 m ženske 1) Holandska 47.8; 2) Francija 48.5; 3) ZSSR. Jugoslovansko prvenstvo v plavanju V Splitu v kopališču Jadrana so se pričele 23. t. m. tekme za prvenstvo Jugoslavije v plavanju, skokih in vvaterpolu. Udeležuje se jih 16 plavalnih društev s približno 180 tekmovalci. Na prvenstvu sodelujejo: »Mladosti* iz Zagreba, »Udarnik* iz Karlovca, »Primorac* s Su-šaka, »Crikvenica* iz Crikvenice, »Jadran* iz Splita, »Jug* iz Dubrovnika, »Udarnik* iz Ljubljane, »CJDJA Crvena zvezda* iz Beogra da, »Sloboda* iz Sarajeva itd. Prva točka je bila 1500 m prosto moški, ki Je v finalu dala sledeče rezulta- te: 1) Vidovič 21.0.7; 2) Stipetlč Marjan 21.37; 3) Kvinc 21.47; vsi «Mladost», Zagreb. 100 m prsno ženske: v prvi skupini je zmagala Borkovič »Jadran*, Split, v času 1.38.9, v drugi skupini je bil vrstni red naslednji: 1) Bogunovlč, »Jug*, Dubrovnik, 1.35.8; 2) Ivkovič, »O-billč*, Petrovgrad. V tretji skupini pa je prišla prva na cilj Kcrpesova »Mladost* 1.28.8; 2) Jamnikova (U-darnik Ljubljana) 1.39.8. V finale so se plasirale: Korpes, Bogunovlč, Borkovič, Peharda, Jamnik, Ivkovič, Paškvan in Mihelčič. Sledila Je predtekma 100 m prsno moški: v prvi skupini je zmagal Bijellč »Crvena Zvezda* Beograd, 1.16.5, v drugi Cerar, «Udarnik»-Ljubljana 1.13.4 v tretji Stigler, »Mladost*, 1.22.3, v četrti Laškarin, «Mladost», 1.20.3. V finale so se plasirali: Ce-rer, Bijellč, Kovačič, Laškarin, Ma-ratovlč, Lasalo, Kralj in Stigler. Finale 400 m prosto moški: 1) Vidovič, «Mladost*, 5.02.2; 2) Klemen 5.11.5; 3) Defilipis 5.13.4 oba »Primorac*, Sušak. Finale 200 m prsno ženske: 1) Korpes »Mladost*, 14.6; 2) Borkovič, »Jadran*, 3.27.3; 8) Paškvan, »Mladost*, 3.29.0. Finale 100 m hrbtno moški: 1) Mllosla-vlč, »Jug*, - Dubrovnik^ 1.12.4; 2) Pelhan »UdarnikvLjubljana 1.12.9; 3) Potočnjak, »Primorac*, 1.15 8; Štafeta 3x100 m. mešano: 1) «U-darnlk* 3.32.0; 2) »Primorac* 3.35.6; 3) «Crvena zvezda* 3.38.2. Štafeta 4x100 m ženske: 1) iJug* 5.42.2; 2) «Mladost» 5.49.2; 3) »Primorac* 5.52.2. Po točkah je vrstni red sledeči: «Mladost» - Zagreb 96.5; »Primorac* - Sušak 55.3; »Udarnik* -Ljubljana 42.4; »Jug* - Dubrovnik 30 itd. Tekme v waterpolu so dale sledeče rezultate: Primornc-Udar-nlk 7-0; Partizan-ObUlč 7-1; Slobo-da-Jadran 0-14; Jug Udarnik LJu bljana 11-0; Mladost-Crvona zvezda 3-1. Tekmovanje šs nadaljuje. Prireditve, predavanja in sestanki PROSV. DRUŠTVO »DRAGA* V SVETEM priredi 1. septembra veliko zabavo s plesom. Pionirji iz Merč pri Sežani prire-de v nedeljo 1. septembra V. kulturno prireditev s petjem in igrami. Po prireditvi prosta zabava. Začetek ob 17. uri. Vabljeni vsi! Izleti V NEDELJO L SEPTEMBRA VSI V POSTOJNO! Uprava postojnske jame priredi v nedeljo veliko podzemsko veselico. Jama bo razkošno razsvetljena; na sporedu je koncert, nastop raznih pevskih zborov in ples. Začetek ob 13 uri. Uprava drž. železnic je odobrila 50% popusta normalne vozne cene Odhod izletniške grupe z glavnega kolodvora v nedeljo zjutraj ob 6.40. Povratek istega dne z večernim vlakom. Vožnja stane tja jn nazaj 170 lir, vstopnica 50 lir, kosilo v jamski restavraciji 80 lir. Prijave sprejema najdalje do petka opol dne potovalni urad UTAT, via Im brlani 11, ter avtopodjetje Caha-rija, via F. Severo 5. Pohitite s prijavami, ker je Število izletnikov omejeno! Potuje se v rezerviranih osebnih vagonih. planinsko Društvo v trstu priredi kombiniran izlet k izviru Soče in na Triglav v soboto 31. 8 in nedeljo 1. 9. Odhod v soboto ob 13. uri s kamionom. Prijave v papirnici Stoka, via Milano danes v sredo in v četrtek 29. 8. dopoldne. Vožnja je 450 lir, povratek v nedeljo zvečer. Vse ostale informacije se dobe pri prijavi. Skupina, ki gre k izviru Soče je tudi za manj izvežbane planm-ifte in si bo ob tej priliki lahko Ogledala tudi planinski botanični vrt v Trenti in osrčja trentarske doline za Podnom. Izlet na vrh Triglava je samo za člane planinskega društva. Odejo prinesite seboj. Hrana iz nahrbtnika. SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO V GORICI priredi v soboto 31. avgusta in v nedeljo 1. septembra planinski izlet na Svete Višarje in k BelcpeSkim jezorom. Odhod s kamioni v soboto popoldne, povratek v nedeljo zvečer. Prijavite se v trgovini Rolich, Corso Verdi 5. Zaradi kolektivne dovolilnice za potovanje v videmsko pokrajino se sprejemajo prijav« do četrtka zvečer. Povratek otrok iz kolonij POVRATEK OTROK IZ KOLONIJE V IDRIJI. Sindikat kulturnih delavcev — oddelek za kolonije sporoča, da se bodo otroci iz kolonije v Idriji vrnili v Trst v četrtek dne 29. t. m. ob 15. uri. Starši naj Jih pričakujejo v Domu pristaniških delavcev. Šolstvo GLASBENA SOLA V GORICI. Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18 ure na trgu E. de Amicis (na Kor-nu) st. 8. Gojenci in gojenke, ki so že posečali šolo in želijo nadaljevati pouk, se morajo tudi vp’sati. Redni pouk se prične na šoli 4, septembra. V torek 3. septembra ob 15. uri naj se zberejo vsi gojenci in gojenke v učilnici na Kornu zaradi določitve umika. PRIČETEK SOLSKEGA LETA 1946-47 NA TEHNIČNI IN ZENSKI OBRTNI SOLI V IDRIJI. Na Tehnični šoli v Idriji in Zenski obrtni šoli v Idriji se vrfci vpisovanje za šol. leto 1946-47. Tehnična sola; rudarski odsek in elektrotehnični odsek. V I. razred obeh odsekov se sprejemajo učenci (učenke), ki so uspešno dovršili 3 razrede srednje šole, ali 3 razrede «Scuola d’awlam«nto profes-sionale* in tem sorodne šole. Starostna doba navzgor ni omejena. Pouk traja 3 leta in je celodneven. Prijave za vpisovanje v I. razred, sprejema uprava Tehnične šole v Idriji od 1. do vštevši 4. septembra. Pismeno prijavo je kolkovat! s 30 lirami. Tiskovine za prijavo izdsja tajništvo šole v uradnih urah. Prijavi za vpisovanje v I. razred Tehnične šole je treba pri- ložiti: 1) kratek življenjepis s podatki o šolski izobrazbi, event. pre. kinitvah, vzrokih prekinitev, stroko, kateri se želi posvetiti delovanje od osvoboditve do danes (podkrepljeno s prilogami, spričevala pridobljena med okupacijo morajo biti nostrificirana); 2) rojstni list; 3) spričevalo o uspešno dovršenem 3. razredu srednje šole ali 3. razredu «Scuola d’avviamento profes-sionale*, ali tem sorodne šole. Vsi sprejeti učenci morajo priti se k zdraviliškemu pregledu. Razpored pregleda bo objavljen na šolski oglasni deski. Vpisovanje sprejetih učencev (učenk) v I. razred se bo vršilo dne 5. septembra 1946. Vpisovanje v II. razred se vrši od 1. do vštetega 5. septembra od 8. do 12. ure. Pri vpisu v II. razred mora učenec (učenka) predložiti prošnjo' (prijavo) za vpis. Tiskovino dobijo učenci (učenke) pri šol. slugi. Prijavi je priložiti zadnje šol sko spričevalo, dnevnik in potrdilo o počitniški praksi. Naknadno vpisovanje v upravičenih primerih dovoljuje uprava šola do vštetega 30 septembra. Pri osebnem vpisu mora vsak učenec (učenka) plačati 250 lir kot prispevek za šolski sklad. Redni pouk se bo pričel na šoli dne 25; septembra. Vsi učenci in učenke pridejo ta dan ob 8 uri v šolo k otvoritvi pouka. Po otvoritvi odidejo učenci v svoje učilnice, kjer bodo dobili podrobna ostala navodila. Dne 26. septembra se bo pričel redni pouk po urniku ob osmih zjutraj. Enotni sindikati SINDIKAT OBČINSKIH NAMEŠČENCEV. Vsi delavci, ki spadajo pod urad za javna dela, ta so prekoračili 60. leto, naj se udeležijo zborovanja, ki bo v četrtek 29. t- m ob 17.30 url v ul. Zonta 2. Na dnevnem redu je razprava o vprašanju dela. SINDIKALNI TOVARNIŠKI ODBOR «ACEGAT-a». Vsi organizirani nestalni delavci, ki spadajo pod «ACEGAT», naj se v petek 30. t. m. ob 17.30 uri udeležijo zborovanja, ki bo na sedežu Enotnega sindikata kemikov v ulici Conti 11. Na dnevnem redu so važna sporočila, ki zadevajo to stroko delavstva. SINDIKAT BRIVCEV IN CE-SALCEV sporoča, da bo v petek 30. t. m. v ulici Imbrlani 5 ob 20. uri skupščina. SINDIKAT KOVINARJEV sporoča, da bo danes ob 18.30 uri na sedežu v ul. Imbriant 5 sestanek vseh referentov tovarniških odborov. SINDIKAT POMORŠČAKOV IN PRISTANIŠKIH DELAVCEV sporoča, da bo danes 28. t. m. ob 18.30 uri sestanek direktivnega sveta. Naj nihče ne izostane. Delitev racionlranega blaga DELITEV TESTENIN OBCI NAM POKRAJINE. Danee 28. t. m. bodo pričeli deliti po 500 g testenin na osebo potrošnikom vBeh kategorij v izv« n mestni h občinah (izvzem-ši mesto Trst) na odrezka VII in Vin za testenine živilske nakaznice jullj-oktober. Dne 6. septembra t, 1. bo delitev zaključena. Cena 24 lir za kg. Rojstva, smrt’, poroke Anagrafski urad občine mesta Trsta javlja, da se je dne 27. avgusta 1946. rodilo 12 otrok, umrlo je 5 ljudi, porok pa je bilo 9. UMRLI: Smundin Josip, 63 let; Caharija Anton, 46 let; Tomašič-chio Alojz, 50 let; Ceccarelli Bruno, 44 let; Stagni Peter, 32 let. POROKE: vknj žene: Zolll Josip uradnik in Fatutta Leda, zasebnica; Pccorari Peter, šofer-mehanlk in Bcstulič Danica Rosa, zasebnica; Berci Josip, mornar in Lam berti Ana, zasebnica; Stor Federlk tehnični gradbeni asistent in Siro-la Danica, zasebnica; Strazzulc Gennaro, šofer In Luln Nives, če-salka; Zttkovsky Ivan, trgovec in Petkovič Ana, zasebnica, Lizier Marino, univ. študent in Cozzarini Irma, zasebnica; Mosetti Silvan uradnik in Grassi Jurčiča, trgovska pomočnica, Rossl-Ssbatin[ dr Josip, profesor na srednjih šolah -mi it i »os^hniefl Najdeno Podpoveljstvo mestnih straž v Gorici (ui. Mazzini 7) naznanja, da se je našla usnjena denarnica rjave barve, ki se sedaj hrani pri poveljstvu. Kčor mere dokazati, da je lastnik denarnice, naj pride ponjo. Dobra srca V spomin pok. Lojske Pertot s Proseka daruje družina Sardoč s Proseka 300 lir za sirote padlih partizanov. Za zaprte antifašiste daruje prosvetno društvo HAAS na Vrdelci 500 lir. Clani-udarniki Rebulla, U-dovič, Konjedic, brata Požar, Mi-cheluzzi, Višnjevec, Markuzzi, Gro-pajc in Kralj 500 lir. Ta znesek jim je izročila kot nagrado na opravljeno delo članica tov. Karla Godnik rnJ. Perhinek. V počastitev spomina umrle gospe A. Gašperšič »o darovali za sve-toivanske sirote Antonio in Teresa Felie 200 lir. RADIO TRST IT. SREDA, 28. AVGUSTA 12 Komorna glasba; 12.30 plesna glasba; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital.; 13.15 narodne pesmi na harmoniki; 13.30 glasbeni spored; 14 pregled vesti -branje sporeda; 14.05 predavanje; 17.30 simfonični koncert; 18 operetna glasba; 18.15 radijska univerza; 18.30 plesna glasba; 19 predavanje 19.15 oddaja odreda J. A.; 19.45 predavanje; 20 napoved časa - vesti v slov.; 20.15 vesti v ital.; 20.30 glasbena razstava; 20.45 predavanje; 23.10 vestj v slcv., na postaji Trst I na valu 263,2 m. KMOPREDSTAVEi NAZIONALE. 16.15: »Skot na dvoru Velikega Kana* - G. Cooper. SUPERCINEMA. 16: «Beg» - O. Joyeux, M. Robinson. ITALIA. 16: »Nevarna blondinka*, V. Bruce, M. Douglas. ALABARDA. 16: »Orkan ob zori* -P. Muni. IMPERO. 15.15: «Moja sestra Evelina* - R. Russell. VIALE. 16: »Veliko zalezovanje* -W. Banky, L Trenker. MASSIMO. 16: «Nočna srečanja* -C. Del Poggio, L. Cortese. GARIBALDI. 16: «LJubezenskl trikotnik* - S. Carisson, G. Fant. NOVO CINE. 16: »Vohun B. 23». ODEON. 15.45: «Mater dolorosa* - A. Uhlig M. Lotti. SAVONA. 16: «Skrivnosti» - M. Dea, P. Blanchar. AZZURRO. 16: «Siegfr!d» - P. Richter. RADIO. 16: «Kratkj spoj*. MARCONI. Ob 16. in oo 21. na prostem: «Vse mesto vriska In poje* - V. Gioi. VITTORIA. Ob 16. in ob 20.30, na prostem: »Most v neskončnost*- B. Doria, A. Centa. ADUA. 16: «Pozlačeno zalezovanje*, «Do’zlvetja» - V. Francen. VENEZIA. 15.30: »Ovaduh* - E. Lowe. BELVEDERE. 16: »Četrta stran*- V. Cortese, C. Gora. CARDUCCI. 16: »Arizona*. ARGENTINA. 16: »Rumeni pekel*, F. Giachetti. POLETNO GLEDALIŠČE V JAVNEM VRTU. 21: «Marija Škotska* - K. Hepburn, Fr. Marsh. CENTRALE. Od 10 ure do 23: Velika znanstvena razstava; samo za odrasle. ★ PROSVETNI DOM NABREŽINA. V petek dne 30., v soboto dne 31. In v ponedeljek dne 2. sept. ob 21. uri: »Grof Montecristo*. Kopru so nakazali 4,968.146 lir kredita, opravljena dela pa so vredna 9,186.157 lir. Nasilnost pijanih vojakov V noči od 25. na 26. t. m. sta hotela dva pijana vojaka 221. čete 50, divizije črnih mačkov, ki stanujeta v poslopju ljudske šole pri Sv. Alojzu, vdreti v že zaprto gostilno «Bella veduta*. Lastnica gostilne Gorčič Fani ter še en moški in ena ženska, ki stanujeta v tej hiši, so bili že legli k počitku. Ob razbijanju vojakov so se pojavili pred hišo. Oba vojaka sta jih tako surovo napadla, da so morali dobiti pozneje prvo pomoč v bolnici. Patrulja štirih angleških vojakov, ki se je medtem pojavila, ni niti poizkusila intervenirati. To je samo eden izmed primerov pri Sv. Alojzu, kjer se prebivalci zaradi nasilnosti pijancev pozno ponoči sploh ne upajo na cesto, kar velja še posebno za ženske. Prebivalstvo primerja to vedenje z dlsciplinarim vedenjem jugoslovanskih vojakov, ki so pred angleškimi bivali v omenjeni šoli, ter so sestavili spomenico s 160 podpisi na ZVU, v kateri zahtevajo odločno ukrepe zavezniških oblasti proti takemu stanju. Pretijo, da bodo drugače sami napravili red z enotnim nastopom celotnega prebivalstva. Izpred goriškega sodišča sploh Tatvine Včeraj je kazensko sedišče obsodilo nekega Tomin) Angela na 1 leto in 4 mesece zapora ter 3200 lir globe in Štruklja Antona na 1 leto jn 5 mesecev zapora ter 3500 lir globe zaradi tatvine. Oba sta bila obtožena tatvine dveh električnih strojev, enega kolesa ter raznih drugih predmetov za skupno vrednost 150.000 lir. Na 9 mesecev za.pora in 1800 lir globe ter na poravnavo sodnih stroškov je sodišče obsodilo Chiappi VIrgilija iz Trsta, ul. R. Manna 11, ker je 5. julija t. 1. skušal ukrasti listnico z denarjem Pecorari Eufe-rniji. Nečloveška kazen za mladoletnike Pred sodišče je prišel tudi Paulin Slavko iz Komna, 21 let star, ki je bil obsojen na 14 mesecev zapora, češ da je 6. julija t. 1. oviral občinsko stražo Dessanti Nicola pri izvrševanju službe in da je imel pri sebi jekleno palico, ovito v blagu, kar sodišče označuje kot »nedovoljeno orožje* za pretepanje. Kakšne mere ima sodišče? Isto sodišče je nato zasedalo kot višje zavezniško vojaško sodišče v razpravi proti Zorku Vižintinu iz Sovodenj ob Soči, ki so ga Ameri-kanci'aretirali 9. avgusta v Goric! v ul. Garžaroll, ker je bil v posesti pištole «Berretta». Kot obremenilni priči sta nastopila dva ameriška vojaka, ki sta izvršila aretaejo. Povedala sta med drugim, da ao 9. avgusta okrog 11. ure zvečer dobili nalog legitimirati in preiskati vse 036be, ki so se tedaj kretale v okolišu vojašnice v ul. Della Bona. Kot vzrok so navedli, da je bilo malo prej opaziti, kot da bi hoteli dve osebi prepleza ti zid vojašnice. Temu je zato sledil alarm. Tako so vojaki ustavili v ul. Garzaroli tudi obtoženca in ko so opazili, da ima nekaj v roki, ga je%den vrgel na t!a in mu vzel pištolo. Obtoženi Vižintin je nastopil tudi sam kot priča in izpovedal, da je sam nameraval nesti pištolo na policijo in po. vedati, da jo je malo prej iztrgal 'z rok nekemu pretepaču, ki je teke! za njim in ga hotel napasti, kot se je dogajalo tistega večera po vseh mestnih ulicah, ko so CT.N-ovsko tolpe razbijale is napadale posamezne Slovence in antifašiste. Vendar sodišče ni hotelo upoštevati obtoženčevih izjav in tudi ne zagovora odvetnika dr. Tonklija, ki je zahteval zanj popolno oprostitev, ker niso obtoženca zasačili pri kaznivih dejanjih ta se skliceval, kar se tiče orožja ta obtožbe nameravanega napada na ameriškega vojaka, na verodostojnost obtoženče-vtga pričevanja. Navajal je tudi, da je bil Vižintin tri leta v partizanski vojski in se boril za skupno zavezniško stvar in da se danes nahaja v slabem zdravstvenem stanju. Sodišče ga je obsodilo za dve dejanji in sicer na 2 leti za pištolo In 4 leta za obtožbo »nameravanega napada* na amer. vojaka. Obe kazni potekata istočasno. Ko ugotavljamo strogo obsodbo r.ad bivšim zavezniškim borcem VI. žtattnom, ne moremo preko tega de ne omenimo, da je pred dnevi isto sodišče obsodilo na 1 leto pogojne kazni nekega Lorenzon Antena, Italijana, pri katerem so našli nemško brzostrelko. Polkovnik Bowman obiskal razrušene vasi Včeraj dopoldne je g. polkovuik Bowman napravil s skupino novinarjev izlet v Komen in Rihemberk kjer so si izletniki ogledali delo z® obnovo hiš. ZVU je dala raznim tvrdkam naročila za zidavo v skupin hiš ter je bilo opaziti U1 teh delih že znaten napredek. Podjetniki so priredili v Komnu gostom tudi zakusko, v RihemberM pa je gostom postreglo prebivalstvo z grozdjem in žganjem. V prisrčnem razgovoru smo viw li v Komnu tudi oba duhovnika * dopisnikom «Voce Libera* ter ■j® nato ta dopisnik povedal ve'- 0 tajnost — da so v Jugoslaviji ')u‘ dje nezadovoljni. Pojasnil je, "a * ko pravijo tudi vs' begunci, drugi domači novinar si j® Neki dovolil izraziti nekaj dvomov, neki zavez niški novinar pa je vprašal nika «Voce Libera*: «Ali ste # v Jugoslaviji?* Dopisnik »Voce D bera* je zanikal. . «Potem pa pojdite*, mu je sve val nato isti zavezniški novinar. Zadeva Zarotti Pred dvema dnevoma je bil zaslišan v tej zadevi šofer Dušan G vina iz Lonjerja, ki so ga da je skupno s Teodoram Coko ugrabil bivšega pomožnega Zarottija. Glavina je označil kot s udeležence Zarottvjeve smrti P° čoka, Danila Pertota in Franc®- »• rušiča. Ukaze je po njegovih "J®" vah dajal Cotk. Glavino so na_ prepeljali v jezuitske zapore, kj ga bodo soočili predvsem z Zar tijevimi starši. Razprava proti tržiSfeim mladoletnikom in drugim roparjem Drugi dan razprave Je več 1®? iz Tržiča spoznalo poedine °bt žence, posebno Bolettija, Grg°'e Rosina in Buttignona. Več K "v opisalo način ropanja obtožence ■ Bili so vsi edini v tem, da so obtoženci navado z naperjen ^ orožjem vstopiti v stanovanja, r® tevati od prisotnih, naj dvigajo ke in pojasniti, da Iščejo °r™ , Priče izjavljajo, da so obtože® nato odšli z denarjem, dragoceno® mi In živili. Kot žrtve ropov s° slej na sodišču omenili nas!ledni družine: Cherin, Cbristi, Vlrg0 ^ Blason in Falco. Razprava se ^ nadaljevala v četrtek dopoldne 9. uri. Arbitražna razsodba v mezdnem sporu Okrožni urad za delo v sporoča, da je razsodišče, lmenov no v smislu ukaza št. 78 ZVU & rešitev mezdnega spora med na® ščenci trgovskih podjetij z r.im blagom in njihovimi del0® jalcl, izreklo dne 26. t. m. s'€<*e razsodbo: Sprejme se naknadna delava pogodba za nameščence trgovs*'_ podjetij z mešanim blagom, skle- njena v Trsitu dne 14. 5.1946. in dr®' dot0* Prvo pomoč so nudili 40 letnemu Marku Paoluzzi iz ul. Madonninn 8, 18 letnemu Aldu Banovi, 9 letnemu Petru De Neriju iz ul. Batera 22 in Fablju Venazl- 11372. Padel je v svojem » ni ju, starema 25 let, stan. na trgu San Silvestro. obrate z lesom, premogom gim kurivom se znfža vseta, čena v pogodbi, za 9%, za vse obrate in stroke pa za 6%. Štiri nemške ujetnike, ki 90 ^ begnili iz cone B, so aretir® Policija obvešča, da je sinod ka policijska obhodmica v bl" Sežane aretirala 4 nemške voj° ’ vojne ujetnike 4. jugoslovanske mije, ki so pobegnili iz ujetnišk taborišča v Senožečah in . Pichler Egldijusa, Kooh \Vi'b£' Baidauf Konrada ir. Gutjahr dolfa- . ^j So že slišali, da je v coni A ^ «luštno». Mogoče so račune'*' ^ bodo dobili sebi primerno del® plačo seveda, «da bi bilo laže*- Se en ujetnik je pribe^ Včeraj dopoldne se je prijav" licijskemu oddelku v Ljudsken5 ^ mu, od koder so ga prepeljal* glavni stan policije, 44 letni 0 ^ ški vojak Gustav Kather, ki J® (p|. begnll jz jugoslovanskega Uj skega tabori&ča blizu Prostran* sv°ie, Drobne novice Manzutto Monforte, je ob sv~ ^ pevratku na dom ugotovil, d® , mu tatovi ukradli čipkasto P09,.«. ilk ukradli čipkasto P° q| no pregrinjalo in mnogo dra*L nlh predmetov v vrednosti 1 jona lir. t|- Na trgu LibertA je policija ® ^ rala 26. letnega Uga Bianchln** j. Torina in Antona Venuttlja lz j$ sine, ker sta bila brez dov°'J za bivanje v coni A. j{»- Z doma v ulici Madonna "e .etn' re 18 je pred 4 dnevi odšel 16-Matteo Davovi. Je visok, vite stanjevih las, rjavih oči 'n kratke hlače in belo majico- Sprejetj v tržaško bolni«0 {f 46. letna Magdalena Manco'1n^g, Čampo S. Lulgi 3, povozil J° jLott® jaški avto; 14. letni Sergij A ^ iz ulice Istria 28; Marij K06 ILjjof 18 let, stan. v ul. Catullo 6, ^ Waldesteln, star 64 let, stan.^ ^ Mollno a vento 39, imel Je v^_ url' bokih ran. Uslužbenci Rdeceg^ ^ ža so ga našli nezavestnega rušeni hiši v ul. Vespucci-nato Je v bolnici umrl 60 le n9na rij Causč iz Vrdele J^vanj0, OA^ I Odg. urednik DUŠAN Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nam je kruta usoda ugrabila nad vse ljubljenega, nepozabnega in predobrega moza, sina, brata in svaka JANKA GRUNTAR-JA Pogreb predragega pokojnika bo danes 28. t. ta-ob 18. na domače pokopališče v Kobaridu. KOBARID, 27. avgusta 1946. ŽALUJOČI, . EMA Senat UROŠ In MILOŠ sinov«, atarll, DRAGA In MERI por. MIKLAV.Č sestri, dr. TONČI brat