M
\mm
Leto I.
O MLADINSKI KULTURNO-POLITIČNI LIST
Štev. 12.
Izhaja štirinajstdnevno
V	Ljubljani, dne 15. maja 1936
Celoletna naročnina znaša 18 Din
Ljubljana, 15. maja 1936.
Jugoslovenstvo je naš maksimalni nacionalni in politični program. Njegova idejna sila je vsebovala pogoje za naš obstanek in velike uspehe v težki preteklosti, jih vsebuje za kulturni in gospodarski napredek že suverenega ju-goslovenskega naroda in je poroštvo za uveljavljenje političnega narodnostnega načela povsod, kjer je v našo škodo še gažen. To je ustvarjajoči optimizem, ki ga vliva le vera v nezadržnost našega nacionalnega razvoja do skrajnih pravic in sposobnosti. Le v takem zdravem optimizmu in volji utrjen je mogel iti naš samozavestni omladinec Avgust Jenko že korak naprej, napovedujoč »...fazo ju goslovenskega imperijaliz-ma, ki... se bo javi ja ja zlasti v intenzivni kulturni ekspanziji, kot . . . najči-stejšern bogastvu naše nacijonalne psihe.« V sužnosti in brezpravnosti je verovala naša mladina več kot v samo po-prrlnv [nilitir tiu rrst>tA)ojettjc	na-
šega naroda; verovala je v visoko vlogo naše kulturne ustvarjalne sile. Zvesti zgodovinski misiji in razvoju našega naroda, ki še ni uresničil niti vsega minimalnega programa, čuteč na svoji strani pravico in moč, ostajamo v nacionalnih zahtevah neizprosni in borbeni. S tern izpolnjujemo samo svojo osnovno dolžnost, ki nam jo nalaga pojem nacionalne časti iti morale.
Čuvanje etnične meje, ki pomeni tam, kjer se ne krije z državnimi, naš skeleči manjšinski problem, borba proti kvarni obmejni propagandi in odstranjevanje peg z našega narodnega telesa, ki so jih zapustili stari nasilni vplivi, vse to spada v področje naše narodne obrambe. Tako obsežno in pomembno delo bi ne smelo biti zapisano samo v programih naših zasebnih obrambnih organizacij, ki ga vršijo sicer z redkim idealizmom, a kljub požrtvovalnosti nacionalne javnosti z nezadostnimi ma-terielnimi sredstvi. Neredko je že opozorila nacionalna mladina tudi one či-nitelje, ki jih imamo tu v mislih, na zanemarjene dolžnosti.
V	sklepih, sprejetih na svoji zadnji jubilejni skupščini, je »Družba sv. Cirila in Metoda« upravičeno podčrtala, da je na tem področju »potrebno poleg zasebne pobude in požrtvovalnosti tudi razumevati je in peni pora državne uprave«. Mi vemo, da se iz načelnih razlogov nobena država ne more službeno neposredno vmešavati v »notranje zadeve« druge države — sem spada po duhu današnjega mednarodnega prava tudi usoda pogodbeno nezaščitenih manjšin —, poznamo pa tudi dovolj posrednih diplomatskih in političnih poti zlasti tam, kjer se lahko vodi »recipročna politika«. Posredna skrb in delo matične države za narod izven meja pa je tudi v njenem podpiranju onih narodnoobrambnih institucij, ki se z dopustnimi sredstvi bore za njegovo kulturno in gosptxlarsko eksistenco ter v narodnoobrambni vzgoji mladine od osnovne nurodne šole do vseučilišča. 1 o so sredstva, s katerimi vse nacional-
DRUŠTVO NARODA
SLOM DRUŠTVA NARODA: GREŠKA U KONCEPCIJI. — DRUŠTVO NARODA I STVARNOST. — GLAD I »O DRŽAV ANJE CENE«. — DRUŠTVO NARODA KAO TRGOVAČKO PREDUZEČE. — SVETSKA PLANSKA PRI-\ REDA KAO IZLAZ IZ DANAŠNJE SITUACIJE. — »RACIONALIZA-TOR« LJUDSKE PROIZVODNJE
Nije istina da se iz sadanjeg sloma Društva naroda sme zaključiti na nje-govu potpunu neefikasnost u odlučnim trenucima. To je lažno prikazivanje stvarnosti. Istina je to da niko nikada nije ozbiljno ni računao da če neki ima-ginaran golub mira, naoružan naliv-pe-rora, moči da rešava medunarodna pitanja ili, čak, sukobe.
Osnovna greška leži u samoj koncepciji ženevskog Društva naroda. Osnovano od pobednika u svetskom ratu, ono je iinalo da očuva status quo i to na najprirodniji način, taj, naime, da se vojni savezi, u drogom obliku, održe i nadalje. Ovo nije nikakvo umanjivanje vrednosti ženevskoj ustanovi — napro-tiv. Jer, najzad, šta je pobednicima sprečavalo da celu Evropu podvrgnu svojoj vojnoj diktaturi (što bi Nemač-ka, verovatno, bila učinila)? Ništa. Tim pre treba odati poštovanje što se nadzor ustanovio u obliku miroljubivog i, bar naoko, nezavisnog i objektivnog Društva naroda. Greška je bila u torne što se nije bacio ni najmanji pogled na istoriju bilo kojeg naroda nego se, opet jednom, -pretpostavilo da je trenutno stanje večito. Medu ostalim, nije se pretpostavilo da če se ikada ukazati potreba primenjivanja društvenih sankcija protiv jednog od članova osnivača; smatralo se da sankcija ima da se boje samo pobedeni narodi jer se mislilo da bi'samo oni, eventualno mogli biti nezadovoljni sa statusom quo. Drugim re-činia, nije se mislilo dalje od nosa.
Govori se o reorganizaciji Društva naroda. Ne inožemo znati hoče li sve
ostati samo na ovim razgovorima ili če se, zaista, pitanje »uzeti u rasmatranje« i (dalje, verovatno, neče se iči, ili, pak, toliko daleko da če se samo o torne i govoriti dok če, inače, život teči svojim tokom — da se tako izrazimo) — ali mi mislimo da čak i prosta reorganizacija na sadanjim osno\ama ne bi pomogla. Ne zato što sama zamisao Društva naroda ne bi bila dobra nego, naprotiv, zato što je isuviše dobra. Možemo to oplaki-vati ili ne, činjenica je da je čovečan-stvo još vrlo, vrlo daleko od psihološkog stanja koje uslovljuje ovakvu idealnu istanovu. Neshvatljivo je i neprihvat-ljivo, naprimer, za jednog Bolivianca da njegova zemlja, ako hoče da se po-tuži na Paragvaj, ceo spor iznosi pred sud koji je sastavljen, recimo, od Jugo-slovena, Švedanina i Kineza. Mi i sami čitamo Lielsa ali smo, kaogod i on, sves-ni utopije njegovih vizija. Po našem skromnom mišljenju, treba celu stvar položiti na stvarnije i aktuelnije temelje. Tim pre što čak i ta spoljašnja objektivnost današnjeg Društva naroda postoji samo na papiru, i u našem slučaju neče spor rešiti Jugosloven, Šve-danin i Kinez nego neko drugi, kao što svi znamo.
Treba poči sa onih činjenica: »Kine-ski listovi, ,Čajna tajms‘ i ,Sin bao‘ jav-Ijaju d a je glad u mnogim provincialna zemlje uzela razmere svetske katastrofe. Gladuju mnogi milijuni seljaka, a stotine tisuča ih uniiru od gladi jer pomoči niotkuda ne dobijaju. Seljaci beže iz svojih sela ali u gomilama ginu na putu. U gradove ih ne puštaju jer i ta-
ne države vrše svojo dolžnost do tuji asimilaciji izpostavljenih delov naroda. S tem dajejo one svojim manjšinam strokovno usposobljene čuvarje in vzdržujejo v svobodnem narodu ono razpoloženje, ki je sposobno, da vsaka njim storjena kriv>ica mobilizira njegovo moralno in materialno obrambno silo.
Pregled našega postopanja nas v tem ne zadiwoljuje. Če izvzamemo splošno nacionalno vzgojo naše mladine, je bila izrazito narodnoobrambna, prepuščena pretežno kulturnim in obrambnim organizacijam, ki so zasilno izpolnjevale vrzel s poedinmi predavanji bodisi s splošnimi, bodisi s posebnimi mladinskimi idejnimi tečaji, dostopnimi le omejenemu številu. Narodnoobrambni muzej, ki mu je bil lani položen temelj, bo sčasoma izpopolnjeno gotovo važno vzgojno sredstvo, če bodo na mestu oni, ki jim je zaupana rast mladih. Pomanjkanje posebnega obrambnega lista, ki smo ga nekoč že imeli, je velik nedo-
statek. Naš manjšinski institut po svojem današnjem obsegu, delotmiju in organizaciji nima niti značaja niti namena biti splošna vzgojna ustanova. On je dragocena narodnoobrambna knjižnica in arhiv.
Resnost našega narodnoobrambnega vprašanja in delikatnost našega geopolitičnega položaja nas silita, da postavimo njuno proučavanje in reševanje na nove širše temi je: mladini dajte narodnoobrambno v z g o-i°i ki mora dobiti svojo najpomembnejšo izpopolnitev v osnovanju posebnega instituta na našem vseučilišču.
To je želja in zahteva jugoslovenske nacionalne omladine, ki hoče, da posveti naš najvišji kulturni zavod več pozornosti našim življenjskim interesom in težkim nacionalnim dolžnostim, ki nas čakajo.
mo nemaju hrane. Stanje seljaštva je, prema pisanja ovili dvaju listova, očaj-no« (novinska beleška broj jedan); i: »Prema statistici Medunarodnog instituta za ublažavanje bede, za poslednjih pet godina u svetu je uništeno, radi održavanja cene, 568.000 vagona žita, 144.000 vagona riže, 2,500.000 kvintala šečera, 500.000 kvintala mesnatih konzervi i 1,500.000 kvintala sirovog mesa« (novinska beleška broj dva).
A u Ženevi sede pretstavnici pedese-loro naroda na svetu i dva meseca ostroumno diskutuju o dubokom problemu: A zarije B nož u leda; koji je napadnu-ti a koji je napadač? Posle dvaju meseca se to utvrdi i zatim — zatim, ništa. Sasvirn ništa. To je Društvo naroda.
Dakle, Društvo naroda treba da postane trgovačko preduzeče. Ono treba da postane trgovački konlor gde če države medu sobom sklapati trgovinske ugovore. To je sve što imamo da predložimo ali to je dosta. Sukno ko j im se obiačiino je englesko, lokomotive koje vuku naše vlakove iz Nemačke su, naše cipele su češke, igle kojima sijemo do-laze iz Amerike — tako je kod nas, tako je na celom svetu. Vrši se ramena dobara iako nema nikakvog plana u torne, možda bismo igle (ili lokomotive, ili cipele, ili sukno ili ma šta drugo) mogli dobiti jeftinije na drugom mestu, možda bi se snabdevanje moglo vršiti racionalni je. O dvema groznim činjeni-cania koje smo gore utvrdili i ne govorimo. Zato što nam nedostaju reči, na-nne. Nedostaju nam reči kojima bismo mogli opisati svoje neizmerno čudenje »Društvu naroda« koje mesečima »traži formulu« dok narodi »u gomilama ginu na putu« a drugi narodi pale i uništavaju životne namirnice.
Treba misliti realno. Jedan trenutak takvog razmišljanja nam kazuje da svetom vlada trgovina i trgovački duh. Dok se u Ženevi politički vodi uzajam-no sumnjiče i preteravaju kao mala de-ca, dotle trgovački vodi sklapaju mečtu-narodne kartele. Možemo proklinjati takvo stanje stvari, možemo sanjati o visokim idealima — time stvar nečemo izmeniti. Nego treba poraditi na tome da se u tu trgovinu unesu poštenje, načrt, red, smernice. Društvo naroda koje bi taj i takav posao preuzelo na sebe bilo bi potpomognuto od svili treznih ljudi na celom svetu, od svili onih koji su svoj život izgradili na činjenicama a ne na maglenim teoriama.
Zaključujemo: ženevsko Društvo naroda, koje i dosada ništa nije značilo u intimnom, svakodnevnom životu naroda, pretrpelo je slom jer je osnovano na pogrešnim temeljima; danas bi moglo da postoji samo takvo udruženje svili naroda koje bi preuzelo na sebe ulogu racionalizatora ljudske proizvodnje i izmene dobara.
ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO?
NOVI NACIONALIZEM
»ČUVSTVENI« NACIONALIZEM — ZGREŠENA IDENTIFIKACIJA MLADINE IN »NACIONALNIH VODITELJEV« — POTREBA REALNEGA NACIONALIZMA - SOCIALNOST IN NACIONALIZEM — »NOTRANJE ZE-
DINJENJE« JUGOSLAVIJE
SAD ZNAMO!
G. Živojin Balugdžic več godinama širi državničku nvudrost medu zaosta-lom jugoslovenskom javnošču. Dok je bio naš poslanik u Berlinu, on je svoje neizmerno znanje točio, preko »Politike«, svake nedelje; sada, kao penzioner, i četvrtkom i nedeljom.
Jure, 14 maja, »Politika« nas je iz-nenadila velikim naslovom preko cele prve stranice: »I Španija postaje demokratska država«. Potražili smo potpis pisca: naravno (bio je četvrtak!), gosp. Živojin Balugdžic.
Dosada smo mislili, u naivnosti svo-joj, da nerede u Španiji, sve one pokolje, paljevine, rušenja, da sav taj neču-veni vandalizam izazivaju komunisti i njihovi dobri prijatelji. Zabluda, gospodo, kakva zabluda! Svi ti »izgredi, pljačke pa i ubistva« (kako se izvoleo izraziti g. Azanja, novi pretsednik republike i bivši jezuitski učenik) — sve to je samo demokratizacija zemlje. »Težak položaj seoskog staleža morao je naci oduška u nekolikim izgredima, naročito protivu crkava koje su veko-vima bile oslonac svih vlada.« Dabome, dabome. Španski narod je odavno poznat kao eminentno ateističan, tamo su, kao sto je poznato, seljaci prosto gonjeni da idu u crkvu. A što su crkve i ma-nastiri bili toliko bogati, to je otuda što je svako koji nije liteo (la posečuje službu, plačao dinar od glave. A sad, braeo, navalila sloboda pa, božemoj, narod napravio »nekolike izgrede«, u torne je cela stvar. Ali, »nije isključe-no, medutim, da su ti izgredi, kako se tvrtli, cesto i u jakoj meri izazivani od Strane pretstavnika staroga režima. U težnji da i u zemlji i na strani pret-stave novo stanje kao opasno po mir i red, oni su uz pomoč raznih sumnjivih ličnosti izvodili izgrede i pljačke svake vrste.« Do zemlje skidamo kapu pred ovakvom veštinom. Nismo ni mi pali na glavu ali, opet, sumnjamo da bismo se setili ovako grandioznog vica. A propo vic: da nije ceo članak . . . ali, gde! Gde če se g. Balugdžic šaliti sa demokratiom! Kako i mi ne želimo to da činimo, donosimo, kao prilog demokratizaciji Španije, ozbiljnu vest. Enrique Matorras, tajnik »Centralnog komitea omladin-skog otseka Komun ističke stranke Španije«, izdao je nedavno knjigu »Komu-nizam u Španiji«. Dobra knjiga, lepa knjiga, demokratska knjiga. Na jedilom mestu gospodin veli da je dne 20. VIII. g. 1935. iz Moskve poslalo u Španiju, za izgradnju izbornih koalicija, 2 mili-juna pezeta (1 pezeta = oko 7 dinara); zatiin, za isti demokratski posao u Francuskoj, 5,000.000 pezeta. Podelu novca medu »zainteresovane« izvršila je »Crvena pomoč«. Osim toga, španska Komunistička stranka je mesečno redovno primala 45.000 pezeta; dalje za razne »specialne« poslove takode je bilo waiirednih kredita«. Tako, za raz-radivanje novina »Evropa-Amerika« vo-tirala je Moskva 200.000 pezeta, a za špansko izdanje »Internacionalne kore-spondencije« (to je list koji propagiše demokratiju, naravno) 50.000 pezeta.
Pikantno je da niti jedan od ovili po-dataka nije demantovan od nadležnih ustanova. Pikantno naročito za gosp. Balugdžiča. Ovom konstataciom zasada zaključujemo ovaj interesantan razgovor o demokratizaciji Španije.
★
»O, POTEM VSE V REDU!«
Oh priliki volitev Akcije za izpopolnitev ljubljanske univerze se je ime neke tovarišice dvakrat klicalo. Dotična je izrabila priliko in dvakrat volila. »Zmagujoči« so v svoji goreči borbi za pravičnost to opazili in tovarišico nahrulili: »Na kakšen način pridete do tega, to je svi .... Mar so to akademske, ali morda Jevtičeve volitve?« Na naše največje začudenje je glasil odgovor: »Kolega, le pomirte se, en glas več za našo listo.« »O, potem vse v redu ... oprostite.«
Še mnogo časa po tem dogodku smo za svojim hrbtom slišali komentarje: »Kaj? Ali si jo videl! Dobra učenka naših črnih »Zmagovalcev«.
\ zadnjih letih smo nacionalistični akademiki stalno slišali opazke: »Vi vedno gonite le svoj nacionalizem, zavzemate se le za nacionalne probleme, govorite le o veliki in močni jugosloven-ski državi, toda nikdar in nikoli ne po-vdarjate tudi svoj socialni čut, ne po-kazujete svojo voljo in pripravljenost delovati v smeri reševanja perečih socialnih, ekonomskih in gospodarskih vprašanj.« Bodimo si odkriti. Veliko teh opazk, če so bile iskreno mišljene, je bilo upravičenih. Vendar pa so bile naslovljene na napačen naslov. Smešno je delati odgovorno nacionalno omladi-no za napake, ki so jih zagrešili »nacionalni voditelji«. Mi sploh do danes nismo imeli prilike, da povemo svoje mišljenje. Da pa se ne moremo strinjati z delovanjem bilokaterih voditeljev, izhaja že iz dejstva, da srno vzrastli v popolnoma drugih prilikah, kakor oni, pa radi tega drugače reagiramo na prilike, ki nas obdajajo. Priznamo sicer, da smo vendar malo preveč čuvstveno gledali na naš nacionalizem, da smo vso svojo miselnost in delavnost usmerjevali le v čim popolnejšo nacionalno izgraditev naše države, ker nam je bil najvišji ideal, da svoje jugoslovensko nacionalno čuvstvovanje uveljavimo povsod in na vsakem mestu, ali z eno besedo: ker smo bili preveč čuvstveni nacionalisti.
V	prvih časih je bilo to popolnoma opravičeno in potrebno. Danes pa, ko nevarni nasprotniki napadajo našo državo i od zunaj i na znotraj, ne more biti več govora o nekem »samo«-nacio-nalizmu.
Čas, v katerem se danes nahajamo, ko je gospodarstvo radi splošne gospodarske krize na robu propasti, ko se iz istega razloga brezposelnost dnevno veča, ko je finančni položaj naše države težak, in ko, kar je še najbolj važno, pa obenem tudi najbolj tragično, ko
vsemu navedenemu ni kriva samo svetovna gospodarska kriza, kakor smo prej omenili, temveč leži precejšni, morda celo glavni vzrok krivde na naših, za blaginjo naroda odgovarjajočih fak-torjili; v takih razmerah in pod takimi okoliščinami se je tudi pojmovanje našega nacionalizma izpremenilo. V čemu? Nismo se več zadovoljili s tistim, kar je bil najvišji ideal naših očetov. Ni nam bilo zadosti da je Jugoslavija ustvarjena. Nismo se hoteli pridružiti svojim starejšim in z njimi skupno vzklikati: »Jugoslavija je ustvarjena, za njo smo se žrtvovali, in svoj cilj smo dosegli.« Ne, mi nismo še dosegli svoj cilj z ustvaritvijo svoje narodne države. Mi se ne moremo tukaj zaustaviti in z resignacijo zamrmrati: »Ja, saj vendar Jugoslavijo imamo, kaj nas pa briga za drugo.«
Ne, temu ne more biti tako. Današnja nacionalna omladina zahteva več. Hočemo, da bo ta naša skupna država res taka, kakor si jo mi v njeni popolnosti zamišljamo, da bo nudila garancijo za primerno in dostojno življenje vseh njenih članov, da bo čvrsto notranje konsolidirana zaupala le sama sebi in le svojemu gospodarstvu in denarju in da bo na zunaj samostojno orientirana, predstavljala močan steber v evropskem kompleksu. Zamišljamo si gospodarsko in socijalno ureditev Jugoslavije na način, da bo vsak državljan mogel s svojim delom zaslužiti vse kar je potrebno za človeka dostojno življenje. V tem leži socijalna stran našega nacionalizma. Kajti, kakor smo že omenili mi pojmujemo danes nacionalizem popolnoma drugače, kakor se je pojmoval doslej. Že v samem izrazu nacionalizem vidimo mi tudi njegovo socialno primes. Ker nacionalizem je delo za narod, za široke narodne plasti, za srečnejšo in socialno pravičnejšo bodočnost
naroda, za njegov kulturni procvit in etični napredek in v zvezi s tem, za politično uveljavljenje celega naroda v vodstvu države. Tako pojmovanje nacionalizma ni več čuvstvo, to je realnost. Mi nismo več čuvstveni, marveč realni, toda obenem tudi brezkompromisni^ jugoslovenski nacionalisti. Danes je nase geslo: »Naši očetje so s svojo borbo dosegli zunanje zedinjenje Jugoslavije, mi hočemo še njeno notranje duhovno in gospodarsko zedinjenje. Hočemo delovati na notranjem zedinjenju pozitivnih vrednot vseh krajev našega naroda, vseh delov naše kulture in vseh stopenj našega gospodarstva. Obratno bo naše delo razedinilo vse kar je negativnega in destruktivnega.«
V	tem delu leži za naš nacionalizem še velika preizkušnja. Upamo, da jo bomo premagali in s tem pomagali ustvarjati močno, konsolidirano in v socijal-nem in gospodarskem ustroju iz temelja reorganizirano Jugoslavijo. To je naš novi nacionalizem.
»ITALIJANSKA ETIOPIJA« — IN KAJ SEDAJ?
Abesinije ni več. Italijanska tehnika je strla hrabrost abesinskih borcev. Le ozek pas pred nekaj meseci ogromne države je še ostal prost. To je ozemlje po katerem teče železniška proga Dži-buti — Addis Abeba. To je bila pot, po kateri je prodirala civilizacija v deželo in po isti poti izrinila iz nje s cesarjem vred tudi svobodo. Kmalu nato so italijanski Askari »prodrli« do pre-stolice in — morali pred mestom počakati, da je maršal Badoglio s spremstvom po silnih naporih (vso noč se je revež moral v dežju voziti z avtomobilom po razdrapani cesti) kot prvi zmagoslavno vkorakal v A -1 1:' Abebo. Ta dogodek bo z zlatimi črkami zapisan v italijanski zgodovini kot novo junaštvo. (Kako čudovito nas spominja slavnega fašističnega pohoda na Rim, le da ta ni končal tako tragično; takrat je namreč nekega fašista od veselja zadela kap in je. tako položil svoje življenje na oltar
domovine.)
Neguševo carstvo nam je nov vzgled, kako necivilizirane države propadajo ta-korekoč brez vsakega vzroka. Angleži so namreč po dolgem premišljanju končno vendarle ugotovili, da Abesiniji vojna sploh ni .bila naoovedana. S tem je verodostojno dokazano, da je kar na lepem razpadla sama od sebe, Italija pa po svoji stari, preizkušeni metodi, le vzdržuje red v pokrajinah, kjer je prenehala neguševa oblast.
Kaj pa v Ženevi? Zgodilo se je da ne-guš, bodisi da mu je opešal spomin, bodisi iz kakega drugega vzroka ni javil izstoua Abesinije iz Društva narodov. Gospode diplomate tarejo težke skrbi. Baron Aloisi trdi: »Abesinije ni več«. Volde Mariam pa zopet zagotavlja: »Še smo tu«. In to zadnje drži, kajti težko je iz Društva narodov, ki je tako disciplinirano, kot je bila nokoina Abesini-ja. V statutih D. N. pa ni omenjeno, da članstvo s smrtjo člana preneha. Mogoče pa bo ženevskim modrecom padlo v glavo, da bi se jo dalo črtati iz seznama članic zato, ker ne bo več zmogla ne posebno majhnih denarnih prispevkov k vzdrževanju D. N. Kdo ve? Zastonj se danes še mačke ne ravsajo.
Pa pustimo za zdaj Abesinijo. G. Mussolini namreč na tihem že grozi, da bo zdaj segel še po drugih pokrajinah, ki bi morale pripadati italijanskemu imperiju. Trde tudi, da mu uhajajo slabe misli na Balkan. Vendar dvomimo, da bi tu prišel na svoj račun. Za-stopniki balkanskih držav so namreč na konferenci v Beogradu sklenili, da se bodo za Balkan že sami pobrigali. Pa tudi države Male Antante so se izkazale tako složne, da v službenem komunikeju te sloge niso moitli izraziti z menj kot 845 besedami in 24 številkami. Taka soglasnost je še novinarjem zaprla sapo, da sploh niso prišli niti do besede, kaj šele do kakega vprašanja.
Na drugi strani slišimo tudi o taki slogi Baltskih držav, pa tudi velesile so se med seboj spravile. Izgleda, da bodo evropske države složne vsaj pri pogrebu Društva narodov, če »e jim to že orej ni moglo nikdar nosrečiti.
OBLETNICA
KONGRESA JUGOSLOVENSKIH NACIONALNIH AKADEMIKOV V LJUBLJANI OD 11—13. V. 1935.
>5 v»-y H* *ri ,y l «'‘2. ■	v?	•-V''#,*
»•“- ■* .c ■■■ JS /r ■ l+tt* ! v • It 4	<	V	i	*■
ih
Omladinski zbor pred mestno hišo v Ljubljani dne 12. maja 1935.
1 lltlimill>l*l'M>i»»||»l|'”l'W',^»i^|l|HHiuii«itir^iiiiinriimtiiwlikWHiiimwimiwwiiMiwiwwiilliMii«„,‘|wn
Enajstega, dvanajstega in trinajstega majnika je poteklo leto dni, odkar je bilo zbranih v Ljubljani tri tisoč jugo-slovenskih nacionalnih visokošolcev. Mi tega pomembnega dogodka v našem omladinskem življenju niti ne precenjujemo, niti podcenjujemo. Na eni strani je bil edinstvena, mogočna in homogena idejna manifestacija, na drugi pa tudi ni bil brez praktičnih tehničnih zaprek, ki redno spremljajo vsak večji podvig. Za jugoslovensko misel ima ljubljanski omladinski kongres največjo pomembnost v ustvaritvi enotne nacionalne visokošolske organizirane povezanosti, ki edina nudi poroštvo za ozdravljenje mnogih težkih prilik v naši državi. Doseči živo in resnično skupno rast jugoslovenskega inteligenčnega naraščaja, pripravljati ga s skupno vzgojo za enotno, iskreno in
uspešnejše bodoče delovanje v jugoslo-venskem narodu, vse v duhu smernic Velikega Kralja in v znaku ljubezni do Mladega kralja — je bila vodilna misel ljubljanskega zborovanja.
Ocenjevati uspešnost in pomen takrat osnovanega »Saveza jugoslovenskih nacionalnih akademskih organizacij«, po dosedanjem delovanju, o katerem smo že obširno poročali, bi bilo spričo razmer, v katerih je bil poklican v življenje, pogrešilo. Po možnosti in z idealizmom je izpolnjeval svojo nalogo.
Prva redna skupščina »Saveza«, ki se bo baje vršila koncem junija v Skopi ju, bo gotovo pomenila važen korak naprej v izpopolnitvi programa ljubljanskega kongresa. — Jugoslovenska nacionalna mladina je dolžna, da vztraja na poti, ki smo jo takrat začrtali.
\
FRANCUSKI IZBORI
DA LI JE FRANCUSKA DEMOKRATSKA ZEMLJA? — »LIBERTfi, EGA-LITfi, FRATERNITfi«. — »POSLEDNJA KARTA« FRANCUSKOG GLA-SAČA. - »CRVENA OPASNOST«? — ZAŠTO KOMUNISTI NEČE U VLADU? — ZNAČAJNA IZJAVA G. BLUMA. — EKSPERIMENT U NE-
POGODNO VREME.
navalom fašizma«, uticala na naivne duhove koji su, glasajuči za levicu, smatrali da ispunjavaju dužnost »gradani-na velike demokrati j e«. Ali, isto je toliko sigurno i da je ogromna večina »levičarskih« glasova predato iz izvesnog »maniačkog« raspoloženja: nemačka o-pasnost, slom Društva naroda, ogromni škandali u samoj Francuskoj, uopšte sav jad današnjice — sve to je moralo uticati na glasačke mase u tom smislu da su se izjasnile za »poslednju kartu«. Prema tome, ceo taj »zaprepaščujuči korak u levo« nije ništa drugo nego da-vanje mogučnosti i krajnjim levičarima da i oni jednom pokažu šta umeju. Taj zaključak nije nimalo nestvaran: treba pomisliti kako bi izgledali izbori kod nas kada bi se sada sproveli, pa ma i pod nekim »petomajskim« režimom.
Neka opasnost po Evropu od levičarskih eksperimenata u Francuskoj nastala bi tek onda kada bi nova francuska vlada pokazala neke izvanredne rezultate (i na medunarodnom polju i u samoj Francuskoj). Medutim, to ne rno-žemo očekivati več i sa prostog razloga što je »Narodni front« lsuviše heterogena formacija (neče biti na odmet da se opet setimo naših prilika: kolikogod je homogeno izgledala Udružena opozicija na izborima, danas se več davno uvidelo da je to bila isključivo trenutna formacija skoro bez ikakvih programskih sličnosti a još manje saglasnosti). Otu-da je i razumljivo zašto komunisti neče da učestvuju u novoj vladi: oni ne žele da snose nikakve odgovornosti za neuspehe buduče vlade, oni unapred peru ruke.
Naravno, pravo stanje stvari je poznalo i samom »Narodnom frontu«: posle paroksizma prvog oduševljenja, sada njegove novine več daju na znanje da se od buduče vlade ne smeju očekivati neke naročite reforme. Tako je naročito zanunljiva izjava g. Bluma od 9 maja gde kaže da ga čudi uznemire-nost na berzi jer — »ču svakako imati prilike da ponovo izložim pravce naše finansiske politike ... Oni če pokazati besmislenost glasova koji se pronose ... ako bismo mi primenili nasilje i izazva-li smutnju, išli bismo protiv svog vlasti-tog cilja«.
Francuski izbori su jasan dokaz da je demokratizam u opadanju. Večinu su, uglavnom, dobile stranke koje, u načelu, propovedaju diktaturu i, čak, teror (dok su bile u opoziciji, one su, naravno, bile za potpune gradanske slo-bode koja je taktika istovetna kod svih opozicija, bile one udružene ili razdru-žene). Doduše, kod nas je, iz nekih ne-objašnjivih razloga, rasprostranjeno mišljenje da je Francuska klasična zemlja demokratizma i demokratije. To je pobožna pripovetka koja se ne može po-dupreti istorijskim činjenicima. Sam francuski izborni zakon je principielno antidemokratski. On uopšte ne poznaje načelo proporcije več jedinog poslanika svakog izbornog sreza daje onoj Stranci koja dobije ma i jedan glas više nego sve ostale stranke koje takode iz-laze na biralište. Primer: uzmimo da u nekom srezu ima pet kandidata, raznih stranaka; ako četvorica od njih dobi ju po tisuču glasova a peti ima i samo ti-sučjedan glas, jedini on ide u skupšti-nu a ostali mogu da se vrate kučama. Pri takvom stanju stvari je jasno da ne može biti govora o nekoj demokratskoj pravičnosti jer, najzad, može baš taj jedini poslanik biti levičar a svi ostali ne, pa da, ipak, razpoloženje četiriju petina glasača uopšte ne dode do izražaja u rezultatu izbora. Ako je to demokra-tija, onda ne znamo po čemu da fašis-tieka Italija takode nije demokratska.
Francuska istorija pogotovo nam nig-de ne pokazuje demokratski! sliku. Govoriti o večnoj lepoti devize: »Liberte, Egalite, Fraternite« a pri tom zaborav-ljati na desetine tisuča glava koje su padale kao zrele kruške u njezmu »sla-vu«, ili je naivnost ili glupost, ili oboje.
Francuska je centralistička zemlja par evellcncc. Toliko eentralistička da njezina istorija, u stvari, nije ništa drugo nego istorija glavnog grada, istorija Pariza. Ako hočemo da razumemo ! rancusku u celini, moramo imati na umu da je Francuz čovek krajnosti. On je, po rečima Egona Fridela, ili pedant ili maniak. Kod ovili izbora se pokazao maniak.
Svakako da je levičarska izborna kampanja, koja je sva bila vodena u znaku »spasavanja demokratije pred
Ne treba se obmanjivati »pobedom levice u Francuskoj«. Ta »pobeda« ne pretstavlja nikakvu »crvenu opasnost«. Druga je stvar opasna: to da su francuski glasači napravili svoj eksperiment baš u trenutku kada Nemačka svoje po-stupke opravdava »crvenom opasno-šču«. Taj slučajan sticaj okolnosti za-služuje mnogo više pažnje nego sam rezultat izbora; i to zato što je opravda-na bojazan da če Francuzi prekasno uvideti svoju načelnu grešku. Ali, to je več druga istorija.
Z NAŠIH UNIVERZ
AKADEMIKI VITEŠKEMU KRALJU Komemorativna svečanost v avli univerze
V nedeljo, 3. maja se je okoli 400 akademikov poklonilo spominu Viteškega kralja Aleksandra in se tako oddolžilo njegovim velikim idealom in nesebičnemu delu za močno Jugoslavijo. Pieteta, ki je privedla to mladino skupaj, je dokaz, kako globoko je v njej zasidran spomin na Blagopokojne-ga Kralja.
Da se je svečanost (pravzaprav odkritje) izvršila šele po presledku treh mesecev, odkar je bil spomenik v avlo univerze postavljen, so temu krive izredne prilike, ki so v tem času na njej vladale. Krivo pa je temu tudi čudno zadržanje rektorata, ki ni ob postavitvi spomenika pokrenil nikake akcije, da se izvrši dostojna proslava. To zadržanje je v javnosti vzbudilo precejšnjo nejevoljo, posebno še, ko se je izvedelo, da se ničesar ne pokrene kljub zahtevam nacionalnih akademikov na raznih zborovanjih.
JjNAD »Jadran« je zato sklenil, da bo sam pokrenil akcijo za proslavo. V soglasju z ostalima nacionalnima društvoma je pred tremi tedni sklical sestanek vseh kulturnih in strokovnih akademskih društev. Skoro vsi delegati so pristali na sodelovanje, le levičarski klubi »Mladi Triglav«, »Njiva« in Zveza slušateljev tehnične fakultete, so sodelovanje odklonili. Njihovi puhli izgovori, s katerimi so opravičevali nesodelovanje, so značilni in jih bomo ohranili v spominu.
V nedeljo okro» 11. ure je izpred Arene Narodnega doma proti univerzi krenil sprevod nacionalnih društev, čez 300 po številu. Na čelu je stopal med predsednikoma »Jadrana« in Edinstva« zagrebški univerzitetni profesor gosp. dr. Ilešič, ki se je z večjo skupino za-
grebških nacionalnih akademikov udeležil komemorativne proslave.
Na univerzi so bili zbrani še ostali zastopniki društev, ki so se svečanosti udeležila: Kluba jugoslovanskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre, Akademske zveze, Društva slušateljev juri-dične fakultete, Društva slušateljev filozofske fakultete, Društva medicincev, Društva slušateljev teološke fakultete.
Med maloštevilnimi gg. profesorji, ki so se proslave udeležili, je manjkal g. rektor, ki se je po svojem zastopniku opravičil, da radi nujnega zadržanja ne more osebno prisostvovati.
Predsednik JNAD »Jadrana«, g. Zupan je s svojim ognjevitim govorom otvoril svečanost. V svojem govoru je orisal veliko in nesebično delo Blago-pokojnega Kralja. Očrtal je lik tega velikega državnika in mirotvorca, čigar ideal je bila nacionalno utrjena in v ugodnih razmerah živeča Jugoslavija. Povdaril je, da se nacionalna omladina dobro zaveda svoiega poslanstva ter da bo z vstani silami skušala od njega začeto veliko delo po svojih skromnih močeh nadaljevati. Trdil je, da nacionalizem mora biti svetovni nazor, ki si ga bomo vedno popolneje izgrajevali.
Zastopniki društev so nato na spomenik (delo kiparja g. Pirnata) pritrdili svileno jugoslovensko trobojnico s srebrno oljčno vejico na črni podlagi ter se v kratkih *'okIonilnih besedah spomnili zaslug Blagopokoinega Kralja.
V	imenu »Jadrana« in »Edinstva« je govoril g. Kutin, ki je med drugim dejal, da je bila in ostane not ju^osloven-ske nacionalne omladine vedno ista, vedno zvesta idealom Blagopokojnega vladarja. G. Pukšič, ki je govoril v imenu AZ, je povdaril mirotvorno delo Viteškega Kralja. G. Bordon ;e v imenu Kluba juffoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice in Istre obsodil postopanje plačanih morilcev Blagopokojnega Kralia, ki so videli edino rešitev svojega ooložaja v tean, da so odstranili s sveta našega kralja. Opozoril je na tri važne datume: 10. oktober 1920, 12. november 1920 in 9. oktober 1934, ki 6e jih mora mladina vedno radi pomembnosti, ki jo ti datumi za nas predstavljajo, zavedati.
Nadaljnji govornik, delegat Saveza jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij k. Ranotec se je v resnih besedah poklonil manom Blagopokojneira Kralja, zastopnik delegacije nacionalnih akademikov iz Zagreba, f Jakšic je pa v vznesenih besedah pokazal pot, ki jo mora hoditi nova generacija, da
KULTURA
RAZVOJ IN GIBANJE KMETSKE PROSVETE
Do sedaj je šel razvoj kulture skoraj vedno iz mesta na deželo. Na kmetih ljudje nimajo časa, zanimati se za vse neštevilne kulturne pridobitve, ki so se iznašle bogve kje na svetu — in jih proučavati — preveč je težkega dela in preveč vsakdanjih skrbi.
[ako smo bili vajeni reči do sedaj. Razvoj časa pa je šel tudi preko teh misli in preko takih mnenj. Na deželi, med kmetskim ljudstvom, se je v zadnjih letih dvignil kulturni nivo sam iz sebe. Stari konservatizem, ki je temeljil globoko samo v naučenem krščanstvu, je začel počasi izgubljati svojo osnovo, ko sta, predvsem z razvojem tehnike, začela tudi preprosti delavec in kmet misliti s svojimi lastnimi možgani. Osnovna šola daje v sedanji dobi temeljito podlago za možnost samostojnega razvoja in zaznavanja ter opazovanja intelektualnih vrednot in bistvenosti človeškega življenja. Na tej solidni podlagi iz šolskih klopi pa so začela graditi in dograjevati kmetskega in delavskega človeka v intelektuabieni, nekatere organizacije pa poleg tega še v telesnem razvoju. Po vojni so se razvile posebno po deželi številne knjižnice, pevske, godbene, splošno izobraževalne, dramske in telovadne organizacije. Ljudje, prvotno nezaupni, so, ko so videli, da delujejo te organizacije v njihovo korist, začeli sami z iniciativnim
delom, ki je ležalo prvotno z večine na ramenih podeželske inteligence, predvsem učiteljstva. Delo je raslo iz dneva v dan; seme je bilo vsejano na rodna tla. Kmalu so se pokazali tudi prvi sledovi v literaturi. Pojavili so se celo kmetski pisatelji, ki z nedvomnim uspehom bogatijo naše leposlovje, predvsem pa je ta pojav važen še zato, ker znači, da je naš kmet in naš delavec že na tako visoki stopnji razvoja inte-iekta, da se lahko prunerja z vsemi še toliko slavljenimi sosedi. To je za nas največji ponos in največje zadovoljstvo. Ce tudi so nam gospodarske razmere skrajno nenaklonjene in če tudi nas je zgodovina spremljala z največjimi nasprotji, smo vendar ostali in pri tem poleg borbe razvijali še notranje, intelektualno življenje, iz kmetske duše same je danes zavrela pesem, iz njega je zrasla pristna beseda humorja, ki ga nam je predstavil v obliki igrokazov (n. pr. Cirkovčanje z »Micki je treba moža«) ali drugačne vezane in nevezane besede.
Veliko zaslugo za zanimanje in širjenje prosvete, so si pridobila predvsem društva kmetskh fantov in deklet, ki imajo že po svojem nazoru nalogo, združevati in organizirati kmetsko mladino, jo vzgajati v kmetski prosveti in širiti njeno obzorje. Ta mladina ima poleg specialno kmetsko - znanstvenih (strokovnih) del tudi še svoje časopisje in revije, ki ji pomagajo do samostojnega delovanja in preizkušanja svojih prirojenih in privzgojenih zmožnosti. Nič manj važne niso Narodne čitalnice in
knjižnice, ki so organizirane skoraj že v vsaki vasi, zelo važno funkcijo pa vršijo tudi takozvane »potovalne knjižnice«, ki imajo predvsem namen izmenjavanja čtiva, ki je bilo že v kakem kraju prečitano in ga nadomestiti z novim, ki vzbudi novo zanimanje in veselje.
Zanimivo je ugotoviti tudi to, da se istočasno, ko je takozvana »oficielna« literatura začela pešati, ko skoraj ne moremo več govoriti o izvirnih leposlovnih delih, pojavlja nov vzgon leposlovja med kmetskim ljudstvom in brez dvoma bo pristnost kmetskega gledanja problemov, dala smer tudi novi pisateljski generaciji našega naroda.
»ŠTUDENTSKE NOVINE«
izhajajo v Beogradu že drugo leto kot tednik.
Kaos, ki vlada na beograjski univerzi* je vzbudil upravičeno pozornost vse jugoslovenske javnosti, kajti mesto da prestolnična omladina daje vodilni vzgled akademskemu naraščaju vse naše države, je posnela iz našega javnega in političnega življenja najbolj odvrat-nf„8tran*’ tako, da o nekem njenem resničnem akademskem delovanju ne more biti govora. Težko je tu govoriti o kakih »frontah« (čeprav je ravno ta izraz v Beogradu zelo priljubljen); na vseh straneh opažamo mržnjo, divjaštvo, pomanjkanje najosnovnejših znakov vzgoje, spletkarstvo, brezobzirno blatenje nasprotnika — tako, da se začudeni vprašujemo, kakšne razlike označujejo nasprotne tabore, ko se vsi
poslužujejo istih sredstev in skoro istega slovarja.
Mi namenoma prikazujemo neolep-šani položaj, ker gotovo ne moremo biti ravnodušni do opasnosti, da se naše glavno vseučilišče izpremeni v verno sliko korupcionističnih in zločinskih metod gotovega dela naše javnosti. Iz neštetih razlogov to ni v interesu nikogar, zato tembolj pozdravljamo stališče »Študentskih novin«, ki se trudijo, da z objektivnostjo in resnostjo vplivajo na ozdravljenje razmer potom neoporečnih in neorganiziranih nacionalno čutečih visokošolcev, ki so v veliki večini, toda razočarani in nezadovoljni stoje ob strani.
»Študentske novine« vidijo v komunistih glavnega in edinega krivca neredov na beograjski univerzi in se radi tega bore proti njun z vso silo svojega znanstveno močnega sotrudniškega kroga. Poleg te načelne borbe prinašajo »Študentske novine« sliko stanja na univerzi, tako, da so danes gotovo naj-točnejši in najobjektivnejši poročevalec o tamošnjih prilikah.
Dodali bi samo eno pripombo: čeprav je razširjeno mišljenje (ki ga mi ne odobravamo), da je treba marksizem izpodbijati s strogo znanstvenega vidika, vendar mislimo, da mora biti tednik pisan v bolj popularnem stilu, kakor so pisane »Študentske novine«.
List toplo priporočamo vsem, ki se žele seznaniti z resničnimi stremljenji beograjskih nacionalistov, kakor tudi onim, ki si žele ustvariti jasno sliko o razmerah na tamkajšnji univerzi.
bo res dosegla 0110, kar je hotel doseči Blagopokojni Kralj.
Predsednik Zupan je na kraju pre-čital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kfa-liu Petini II., ki so jo vsi prisotni z odobravanjem sprejeli.
Po 12.uri je bila svečanost v najlep-šeni redu zaključena, omladina se je, zavedajoč se svojih važnih nalog, mirno razšla.
AKADEMSKA AKCIJA JE ZBOROVALA
V petek, dne 8. maja t. 1. se je vršilo nadaljevanje jesenskega občnega zbora Akademske akcije za izpopolnitev univerze. Na univerzitetnem dvorišču se je zbralo približno 750 akademikov. Zbor je vodil jurist g. Evgenij Ravnihar, ki je v svojem predsedstvenem poročilu podal pregled dela za ostvaritev univer-zitene knjižnice, za preimenovanje Licejske knjižnice v državno univerzitetno knjižnico, za izpopolnitev tehnike, za izpopolnitev anatomskega instituta, za ustanovitev akademske menze, za ureditev ustanov, ki se jih ne da izrabljati in za zgradbo nove državne bolnice. O zadnjem predmetu je predlagal tudi resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Po izglasovani razrešnici odboru so se vršile volitve. Vložene so bile tri liste. Prva (klerikalna) je dobila 344 glasov in 4 mandate, druga (levičarska) 234 glasov in 3 mandate- tretja (nacionalna) pa 118 glasov in 2 mandata.
Tak poraz nacionalisti niso pretrpeli odkar obstoji univerza v Ljubljani. Vendar ne vidimo nikakega razloga, da bi vsled žalosti klonili. Izgleda, da je končno prišel čas razčiščenja v naših vrstah. To, kar je mlačno in nezanesljivo prehaja na drugo stran, ostajajo samo oni, na katere se lahko zanesemo. Ta selekcijski proces se zlasti izraža v dejstvu, da je sam predsedniški kandidat druge liste bil — nedavno tega — član (in odbornik!) »Jadrana«. Taki primeri so simptomatični in dokazujejo, da se danes v nacionalnih vrstah zbirajo samo oni, ki iz svojega prepričanja ne delajo nobenih kupčij.
V ostalem bi lahko pokazali tudi na dejstvo, da pri nacionalistih ni obstojalo preveliko zanimanje za ta občni zbor in to iz razloga, ker bo bodoča reprezentanca itak vse te posle prevzela v svoj delokrog; dalje, da so se baš na dan zborovanja vršile naj intenzivnejše priprave za Aškerčevo proslavo v Rimskih Toplicah itd. Vendar pa mi raje priznavamo lojalno svoj poraz in iz tega izvajajmo koristen zaključek:	da moramo nastopati na univerzi tudi v bodoče sami, brez krompromisa, ker nam režimovci, plačanci in koristolovci niso potrebni.
Sicer niti ne želimo govoriti o tem, kdo vse je glasoval za poedine liste, a še manj o samem načinu glasovanja. Dasi ni ničesar novega, da na naši univerzi obstojajo razni brezznačajni tipi, vendar nismo pričakovali, da se bodo baš na tako viden in ordinaren način vršile razne nepravilnosti pri klicanju in glasovanju samem. Priznavamo, da smo bili naivni, ampak raje ostanemo naivni, kot pa, da bomo postali brezznačajni.
REKTOR KV REPREZENTANCA!
Poročali smo že, da je posebna komisija medstrokovnega odbora sestavila osnutek pravil za akademsko reprezentanco. Ta osnutek so sprejela vsa strokovna društva na naši univerzi. Molče so pristala tudi vsa kulturna društva. Strokovna društva so pravila predočila rektoratu. G. rektor je z zadovoljstvom ugotovil, da delo komisij medstrokovnega odbora uspešno napreduje in da ima ravno v teh reprezentančnih pravilih za to najlepši dokaz. Ponovno je poudaril njegovo stremljenje za tem, da dobimo čim prej legalno akademsko zastopstvo, s katerim bi univerzitetne oblasti sodelovale. Dosedanje anarhije
v tem oziru mora biti konec. G. rektor je obljubil, da bo takoj, čim bo referent viniv. senata za pravne zadeve svoje delo končal, sklical sejo univ. senata. Ta bi dokončno sklepal o usodi naše reprezentance.
Popolnoma nepričakovano pa se je na tihem zglasila pri g. rektorju neka delegacija Akademske zveze. Protestirala je proti temu, kako so se reprezentančna pravila sestavljala in izjavila v imenu 400 organiziranih katoliških akademikov, da ne more pristati na ta pravila zato, ker so jih odobrila samo vsa strokovna društva.
Dejstvo, da g. rektor radi protesta (ali je upravičen ali ne, o tem bomo še govorili) ene kulturne ali boljše politične grupacije na naši univerzi, ni hotel sklicati seje univ. senata. Vsa strokovna društva so se radi takšnega postopanja g. rektorja morala ukloniti A. Z. Jasno je sedaj vsem, kje leži krivda, da akad. reprez. danes še nimamo. Akademiki se čudijo postopanju g. rektorja, ki na ljubo ene politične skupine ignorira delo vseh naših strokovnih društev.
Katoliški akademiki so se znašli v veliki zadregi. Na občnem zboru društva slušateljev juridične fakultete so se zvijali, kot se samo oni znajo. Niso mogli svojega koraka opravičiti. Nasprotno je celo nekaj poštenih katoliških akademikov obsojalo pot one nesrečne delegacije A. Z. Vedno so katoliški akademiki zatrjevali, da si ravno oni najbolj žele akademske reprezentance in sedaj vidimo, kako to izgleda takrat, ko je treba k delu pristopiti. Cela štiri leta niso katoliški akademiki imeli toliko soli v glavi, da bi vsaj poskušali sestaviti kakšen osnutek za reprezentanco. In sedaj, ko osnutek imamo in na katerega so pristali tudi katoliški akademiki, nam oni na zgoraj opisani način ovirajo nadaljnje delo.
Protest ogromne večine akademikov proti postopanju g. rektorja pa naj bo memento onim, ki bolj cenijo politiko, kot pa strokovno delo.
Dodajamo: Ko smo prejeli gornje poročilo, smo sprva dvomili v njegovo verodostojnost. Toda sum je izključen. G. rektor ljubljanske univerze se je uklonil diktatu nekega kulturnega akademskega društva! Ne izvajamo iz tega nikakih negativnih zaključkov; nasprotno, z iskrenim veseljem prinašamo to vest, ker pomeni začetek idealnega sožitja med univerzitetnimi oblastmi in slušatelji. Popolnoma prirodno je, da se bosta i »Jadran« i »Edinstvo« po-služili teh metod in seveda s prav istim uspehom. Nova era univerzitetnega življenja je započela! — Op. ur.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLUŠATELJEV JURIDIČNE FAKULTETE
V	soboto so na naši univerzi zborovali juristi. Dobro obiskani zbor je vodil predsednik društva g. Orožen Milan. Občni zbor je bil informativnega • značaja, ker so tvorila dnevni red v glavnem poročila odbornikov in debata o njih. Posebne omembe vredna bi bila ustanovitev »Podpornega fonda«, ki ima namen čim večim revneišim tovarišem brezplačno "osojati skripta in učbenike. Živahna debata je razčistila marsikatero vprašanje, osobito odgodi-tev ustanovitve renrezentančne organizacije. Važen del ohčnenra zbora je tvorila razprava o ustanovitvi Saveza jugoslovanskih pravniških društev. Navzoči so bili delegat Jugoslovenskega pravniškega kluba iz Zagreba g. Jeraj in delegata Kluba slušača prava iz Zagreba gg. Majic in Majeenič.
Poslednja dva nista imela pooblastila, da sklepata samostojno in dajeta izjave, zato sta ostala v rezervi in samo opazovala. Zastopnik J ugoslovenskega pravniškega kluba pa je brez pridržka pristal na ustanovitev te prepotrebne stanovske organizacije in zagotovil svoje sodelovanje. Zastopnikov iz Beograda in Suboti«e ni bilo.
Pri slučajnostih je predsednik izjavil, da on in celokupni odbor podajata o-stavko, članstvo pa je demieijo soglasno odklonilo, izreklo odboru zaupnico in zahvalo ter naprosilo dosedanje delavce, da delujejo tudi v naprej v prospeh društva.
AŠKERČEVA PROSLAVA
V RIMSKIH TOPLICAH
V nedeljo, 10. maja se je v Rimskih Toplicah vršila že napovedana Aškerčeva proslava. JNAD Jadran, ki je proslavo organiziral, je v polni meri zadostil pričakovanju in dostojno proslavil spomin našega velikega pesnika.
V nedeljo dopoldne je delegacija omenjenega društva odšla v Senožeče pri Rimskih Toplicah in na hišo Aškerčeve tete, kjer je pesnik bival od svojega tretjega leta, pritrdila ood spominsko ploščo, ki jo je pred leti v znak spoštovanja vzidalo Zgodovinsko društvo iz Maribora, lovorov venec. Tej skromni svečanosti sta prisostvovala tudi Aškerčev brat ter njegov nečak. Naj omenimo ob tej priliki tudi žalostno dejstvo, da predstavlja pesnikovo rojstno hišo v Globokem danes le še kup kamenja in da se v kratkem času mimoidočemu niti sanjalo ne bo, da hodi mimo rojstnega doma enega naših največjih pesnikov.
Popoldne istega dne se je v zdraviliškem parku vršila skromna svečanost v spomin Antona Aškerca. Od vseh strani so prihiteli njegovi častilci, da s tem dokažejo razumevanje za pomen njegovega dela. Poleg okoličanov so se udeležili proslave v lepem številu tudi člani Jugoslovenske akademske čitaoni-ce in Kluba medicincev iz Zagreba.
Zastopnik JNAD Jadrana, ki je otvo-ril svečanost, je pozdravil vse Drihitele goste. Dejal je, da je JNAD Jadran smatral za svojo dolžnost, da se vsaj na skromen način oddolži velikemu pesniku balad in romanc ter ob 80 letnici znova obudi spomin nanj.
Glavni govornik g. prof. Kolar je nato v daljšem in izčrpnem govoru orisal plodno delo Antona Aškerca. Podal je zanimivo sliko njegovih del, radi katerih je bil pokojnik toliko preganjan, zlasti seveda od takratne duhovščine. Za svoja izvajanja je žel g. profesor med poslušalci zaslužen aplavz. Sledile so recitacije par najpomembnejših Aškerčevih del, ki so jih lepo predna-šali člani Jadrana.
Konzervatorist g. Prevoršek Uroš je po tem prvem delu programa zaigral na violino »Ciganske viže« in žel vsesplošno priznanje za svojo umetnost; akademski oktet pa je odlično zapel štiri pesmi, za kar je bil prav tako od hvaležnega občinstva obilno nagrajen.
S tem je bil ofieijelni del programa zaključen. Razvila se je neprisiljena zabava s plesom in srečolovom, kjer so prišli na svo j račun vsi, ki so ta dan prihiteli v Rimske Toplice.
JNAD Jadran je s svojini zgledom pokazal pot, po kateri bi morali hoditi, da med narodom ne zamre spomin na razne velike može. Trdno smo uverjeni, da bo omenjene društvo še kdaj izvedlo podobno proslavo, ki je v vsej javnosti vzbudila upravičeno zanimanje.
„TRIGLAV“ x IN NJEGOVE STAREŠINE
»Mariborski Večernik Jutra« prinaša v svoji številki z dne 4. t. ni. pod zgornjim naslovom naslednje poročilo:
»Starešinsko društvo »Triglav« je imelo včeraj dopoldne v lovski sobi pri »Orlu« svoj redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Udeležili so se ga med drugimi predstavniki aktivne edinice »Triglava« iz Zagreba in predstavnik »Mladega Triglava« iz Ljubljane. Otvoril in vodil je občni zbor predsednik starešinskega društva upokojeni dvorni svetnik g. dr. Toplak. Tajniško poročilo je podal g. dr. Stanko Koštomuj, blagajniško poročilo pa g. dr. Skaza. Pri volitvah se je izvolil dosedanji starešinski odbor s predsednikom g. dr. Toplakom na čelu. Po volitvah se je pri
raznoterostih razvila daljša in stvarna debata, ki se je je udeležilo več govornikov.«
To mršavo poročilo, ki je po vsej verjetnosti službeni komunike starešinskega društva »Triglav«, nas začudi tem bolj, ker smo čitali pozive na ta zbor. Zahtevali so polno udeležbo z motivacijo izredne važnosti dnevnega reda. V poročilu vsebuje to izredno važnost očividko,,zadnji stavek o .»daljši in, stvarni .debati«. Gospodje iz starešinskega društva »Triglav« nam že ne smejo zameriti, da smo vpričo njihove redkobesednosti pričeli iskati za katerim grmom tiči zajec In mislim, da nismo preveč pogrešili, če smo si rekli: grm je aktivna edi-nica v Zagrebu, zajec pa novi kurz v tej edi-liiei.
Iver nam je kot Jugoslovanom mnogo ležeče na razčiščenju tega vprašanja, naslavljamo na staresinsko društvo »Triglav« naslednja vprašanja:
/. Ali vam je znajio, da je »Jugoslovansko akademsko društvo 1 riglav« v Zagrebu spremenilo svoje ime v »Slovensko akademsko društvo Triglav«?
2. Ali vam je znano, da so spremenili svoj program, izločili nacionalnost in jo nadomestili z demokracijo?
3. Ako vam je to znano, kaj ste ukrenili v prestiž organizacije, ki je bila vedno nacionul-na?
4. Ali lahko zopet smatramo »Neodvisni akademski klub Mladi Triglav« v Ljubljani za sestaven del vaše organizacije?
Ako dobimo na ta vprašanja odgovore, pa naj bodo kakršnikoli, Vam bomo zelo hvaležni, ker boste s tem pomagali čistiti vodo, ki jo nekateri negativni elementi namenoma kalijo.
MIMOGREDE
KAKOR V BARU
Na Dolenjskem nekje bodo v kratkem začeli graditi novo cerkev. Pri tem bodo pa pozvali iz Ljubljane priznanega cerkvenega govornika, ki bo v treh pridigah »navdušil« vso sosesko za nameravano stvar. Da se zbere zadosti denarja, bodo ljudje po vsaki pridigi poromali okrog oltarja in darovali svetle novce. Ko takole premislimo vso stvar, bi dejali, da sedimo v baru, kjer po vsaki pesmi hodi od mize do mize pevačlca, ki pobira prav tako svetle novce.
DIMITRIJE LJOTIČ NA OBČNEM ZBORU DSJF
Zadnjega precej veselega občnega zbora DSJF se je udeležil tudi g. Dimitrije Ljotič. Sicer nihče izmed prisotnih omenjenega gospoda ni spoznal (bil je najbrže maskiran), vendar je odbor omenjenega društva naknadno pri pregledovanju prezenčne liste ugotovil, da je občnemu zboru res prisostvoval. Sicer se vsa stvar malo čudno sliši, vendar mislimo, da le ni bil kdo izmed članstva DSJF, ki bi si dovolil neokusno šalo.
INTERNACIJONALNA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA
Pred dobrini tednom je bila v Ljubljani otvorjena internacionalna fotografska razstava. Jakopičev paviljon, v katerem so bile razstavljene slike, je bil okrašen z zastavami vseh sodelujočih držav. Na častnem mestu je visela hrvatska zastava. Gospodom, ki ne poznajo jugoslovenske zastave, bi svetovali, da se o tem pouče in ob podobnih prilikah ne delajo tako gorostasnih napak, katerim se smeji vsa Ljub-ljana.
VZGOJA IN ZAVEST
V Rimskih toplicah živi človek z dvema otrokoma in ogromnim bogastvom. Kopičijo mu ga večinoma naši ljudje. Njegov starejši otrok, nadebudni sedem- ali osemletni sinko, je na vprašanje, zakaj govori samo nemško’ odločno odgovoril: »Ieh werde nie slovenisch sprechen.«
SAMO RADI HEIDELBERGA?
Letos se vrši v Heidelbergu ob priliki jubileja tamkajšnje univerze sestanek zastopnikov univerz iz vsega sveta. Tudi Jugoslavija bo zastopana. Pravijo, da se nekateri povabljenci s svojimi kolegi prav pridno urijo v nemški konverzaciji.
KROŠNJARENJE PO NEMČIJI
Kočevski »Kulturbund« organizira zopet potovanje »krošnjarjev« v Nemčijo. Pogoji: obvladanje nemščine, kavcija in ogromna telesna prostornina za sprejemanje Hitlerjevih naukov (najmanj 1 m3).
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Naše mislit. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Groharjeva cesta 2lL; ček. račun štev. 17.120. — Za konzorcij in uredništvo odgovarja.: Orožen Milan, cand. iur.
Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z., Kamnik (Vodnik in Knez).