Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription ratcs: J3 per year, 25c per copy Advertising
1 column x 1"
$2.80
sLo\>ensk<\
FOR A.F R E E SLOVE NI A
VAŽNO SPOROČILO!
Vsled pomanjkanja prostora je moral danes odpasti članek: "Za 100. letnico Kanade", Prav tako je morala kolona: "Slovenske zgode in nezgode iziti v skrčeni obliki. Vse pride prihodnjič na vrsto! Pisce prosimo oproščenja in z;« potrpljenje!	Urednik.
LETNIK XVII. — VOLUME XVII.
Toronto 1. September 1966
ŠTEVILKA 9 — NUMBER 9
POZDRAV SLOVENSKEMU NADŠKOFU
Ta mesec je na obisku v Združenih državah in Kanadi nadškof ljubljanski, dr. Jože Pogačnik.
Nadškof dr. Pogačnik je duhovni nadpastir katoliških Slovencev v prestolici Slovenije in na ozemlju njene petstoletne škofije. Ko bodo urejena gotova tehnična vprašanja razmejitve cerkvenih provinc na ozemlju Jugoslavije, bo ljubljanski nadškof metropolit slovenske cerkvene pokrajine. Tedaj bo Slovenija poleg svoje republike imela tudi svojo cerkveno samostojnost. Tako bo slovenska narodna samobitnost imela svoj državni in cerkveni izraz.
Slovenskemu nadškofu želimo, da bi se med severnoameriškimi Slovenci dobro počutil. Tolmačil jim bo probleme verskega in cerkvenega življenja v Sloveniji, obenem pa videl obliko in učinke cerkvene neodvisnosti od državnih oblasti in političnih strank ter obratno ,v Ameriki in Kanadi.
Ta izmenjava spoznanj naj bi koristila bodočnosti verskega življenja in cerkvenega delovanja v Sloveniji v okviru začete cerkvene neodvisnosti v smislu protokola med Sveto stolico in Jugoslavijo z dne 26. junija. Želimo in upamo, da bo Cerkev v Sloveniji te začetne svoboščine modro in zavestno privajala za duhovni blagor slovenskega naroda.
Nadškof ljubljanski, dobrodošli in pozdravljeni
SREČANJE MED VODITELJEMA KANADE IN ZDA
Na otočku Campobedla na kanadski strani blizu ameriške meje sita se 21. avgusta sestala predsednik Združenih držav Lyn-don Johnson in ministrski predsednik Kanade Lcster iPearson. Njune misli in besede so bile posvečene miru. Na otočku Cam-pobello, kraju poletnega domovanja bvišega predsednika Franklina Roosevelta, sta oba" državnika sodelovala pri odprtju tu-ristinega centra v Mednarodnem parku, v katerem je tudi Roose-veltov poletni dom. Pri tej priliki sta oba omenila Rooseveltovo predanost za mir.
Predsednik Johnson 'je nato govoril o omejitvah iin obveznostih sile in dejal, da so včasih alternative določene bolj po
či za ustvaritev iniru. Prišel bo dan, ko bo človek spoznal, da se agresija ne izplača in ko bo uresničeno največje upanje 'Franklina Roosevelta za prvičen in papolen mir". — Tudi kanadski ministrski predsednik Pear-son j a omenjal Rooseveltovo predanosta za mir svobodnih ljudi vsepovsod. JŽcikn in upam —' je dejal — da bodo topovi Vietnama in topovi vsepovsod nekega clne utihnili, in da bodo razgovori in pogajanja — prinesli konec bojevanju in pobijanju. "Prijatelji Združenih držav", — in Amerika nima boljšega prijatelja kot Kanado — " se morda vedno ne strinjajo z vsemi izrazi ameriške politike in sile. Toda vsi prijatelji Združenih držav — je izjavil Pearsan —
željah drugih kot nas samih. Mi priznajo, da ameriška politika ni
_ je naglasil — ne izbiramo j naperjena proti svobodi ali bla-
uporabe sile. Mi bi vedno izbrali ginji nobenega ljudstva. Za moč-
mir, toda kadar si drugi zamislijo mir na škodo svobode koga drugega, je alternativa nesprejemljiva. — Izvajanje moči — je dejal predsednik Johnson— zahteva zadržanja, kajti mi skrbimo za dolgo bodočnost. "Mi imamo sredstva neomejenega
jo Amerike — pa naj jo izvaja v Vietnamu ali kjerkoli drugod— ni nobenega agresivnega ali imperialističnega namerna". Pri tem je kanadski premier dejal, da visoko ceni dejstvo, da Združene države prevzemajo tako težko breme mednarodne odgo-
Smernice za pisanje Slovenske Države
Poleg svoje pokrajinske vloge v okviru kanadskega etničnega tiska želi Slovenska Država ostati zvesta svojemu ustanovnemu namenu biti glasnik tv Torontskih sklepih 1955. izraženih teženj za demokratični razvoj republike Slovenije v svobodno slovensko državo z enako mero suverenosti kot jo bodo uživali drugi evropski narodi v sklopu razvijajočih, se med-državnih skupnosti. Enakopravna slovenska država, ki jo naš list — SLOVENSKA DRŽAVA — vztrajno zastopa vse od svoje ustanovitve, je danes preiskušeno prepričanje velike večine Slovencev doma in po svetu.
Vkljub dvajsetletnemu stalinizmu in srbijanizmu Rankovičevega kova v povojni Jugoslaviji je republika Slovenija vendarle dosegla mero suverenosti, ki se izraža tudi v naraščajočih stikih in sodelovanju slovenske republike z deželnimi vladami in ustanovami sosedne Koroške, Štajerske in Furlanije. Podpis dogovora med Sveto stolico in Jugoslavijo ter sledeči padec Aleksandra Rankoviča sta odprla nadaljnje možnosti za postopno oblikovanje svobodnejših idej in oblik.
Po izločitvi Rankovičevega centralističnega nasilja in manipuliranja so se odprle nove možnosti, da začne samoupravljanje podjetij in ustanov resnično živeti in tako postajati koristno dopolnilo osebnega podjetništva, kjer slednje ni ekonomično. Toda zaradi svoje funkcionalne omejitve., na neposredna združenja to samoupravljanje ne more postati tudi nadomestilo za manjkajočo politično demokracijo. Zato v nasprotju z marksističnim zatrjevanjem o bodoči brezdržavni družbi neposrednih samoupravljalcev enopartijski politični monopol, ki še vedno označuje režim v Jugoslaviji in Sloveniji tudi po padcu Rankoviča, ne more izpuhteti v politični nič. Z razmahom podjetniškega samoupravljanja je zato pričakovati stopnjevani pritisk tudi za prehod k politični demokraciji, ki predpostavlja vsaj dve medsebojno neodvisni politični organizaciji svobodnih dravljanov. Samo svobodni ljudje morejo graditi trajne temelje dobre družbe. To bo najtežje in zato ključno torišče prihodnjega razvoja v Sloveniji.
Evolucija, tudi politična, je edina praktična pot k slovenski svobodi in napredku. Da pa se nadaljevanje že započetega razvoja olajša, je potrebno, da se vsem vojnim in povojnim žrtvam v Sloveniji vrnejo njihovi grobovi in čast njihovega spomina, saj so vsi padli za svoja svobodna prepričanja. Šele to bo omogočilo in utrdilo resnično spravo med slovenskimi ljudmi. Brez take narodne sprave bi ves dosedanji in prihodnji slovenski napredek * ;t1 p^loiHcen	—~ -	- -—
Ker Slovenska Država, zvesta svojemu ustanovnemu namenu, priznava zgodovinsko dejstvo tekoče slovenske evolucije ter njene možnosti za bodočnost Slovenije, bo zato skrbno zaznavala in analizirala konkretne pojave in silnice tega razvoja, podpirala njene pozitivne nastavke ter opozarjala na stare in nove ovire za dosego slovenskih ciljev. V ta namen smo julija začeli z novo tretjo stranjo SD, ki naj polagoma označuje ves list. Smoter tega prizadevanja je, da Slovenska Država postane upoštevani svetovalec vseh, ki želijo podpreti reševanje slovenskega vprašanja.
Poznavalce in preučevalce različnih panog slovenskega razvoja vabimo, da sodelujejo pri izvajanju očrtanega programa Slovenske Države. Uredništvo bo presojalo prispevke v skladu s tu objavljenimi smernicami. Po posvetu in sklepu uredniškega odbora Slovenske Države: 28. avgusta 1966.	Rudolf Cuješ
glavni urednik
17 000 košar (120 tons) popolnoma zrelih ontarij ikih češenj, vrste Morello in Montmorency, trenutno predelujejo v McGuimiess žganjarni v Toron u. Podjetje je poznano, da uporablja sveže sadj«! za izdelavo likerjev, v tem primeru "češnjev Whiiky" in "češnjev Brandy".
Zrelo, brez pecljev, sadje operejo, nato pa ga prešajo s hidravličnimi stiskalnicami v posebnih nylon stistaklnih thaninah s pritiskom od 40 lbs.do 3500 lbs.
Metodo o uporabljanju svečih sokov za svoje produkte so sprejeli pred 35 leti, ko je Ontario imel veliko hiperprodukcijo sadja. S produkcujo so pričeli 1933 leta. Poleg že zgoraj omenjenih likerjev izdelujejo v McGuinness žganjarni, ki zalaga velik del kanadskega trga, tudi še naslednje likerje: breskov, mareličin, črnih malin ter kavin , nisette, kakavni, oranžni in meta liker.
uničenja, toda nimamo sami mo- vornosti.
SLOVENIJA V ZNAMENJU
POLETNIH FESTIVALOV
— pa tudi znamenju upov in I spreminjajo, in kjer namesto razočaranj....	| prejšnjih nasprotij nastajajo iz
Velikemu baletnemu festivalu realističnih izhodišč danes na-
NOVICE IZ EVROPE
Jugoslovanska naivna umetnost v Muenchenu
V začetku letošnjega juilija je odprl muenehenski Mestni muzej razstavo jugoslovanskih maiv-
ljudsko umetnost'."
Največ del so razstavili Ivan
•Rabuzin, Ivan Generalič, Mirko
Viris Skurjeni in Vangel Nau-
movsiki. 'Razstava je bila proto-
' tipično jugoslovanska, kar pomc-
• u . .,1 d	'u:V., ni, da med razstavi j alci ni bilo
nih umetnikov. Razstava je bila
, ,	,	niti enega Slovenca. Mogoče so
odprta do polovice avgusta, ter	B	e
. . , . . . .., , -,m hoteli s tem poudariti, da se zc je izzvala dokaj različno kritiko.	, - ,
i, . , ,	, , . . 1 danes ce o uradni krogi pečajo z
Ker ie celotna razstava hotela,	.	..
, .... ...	, mislijo, da Slovenija res ne spa-
■ vzbuditi vtis, da so naivni uimet- J . .	. ' , t ,
., . . T , •• . , , . , ,1 da na jug in da pride enkrat dan, nrki iz Jugoslavije takorekoč del	1 *= .. '	„
,. , ,	,	„ f, „ 'ko S ovenije ne bo vec v Jugo-
,,1'judske umetnosti , zato so raz-	J
lagali to razstavo kot nekakšen
slaviji.
dokaz, kako veliko je v komuni- Poštenost jugoslovanskih Ljubljani, dolenjskemu festiva- sprotno dobra sosedstva, je tali-	Jugoslaviji navdušenje Ka'policajev
.v iKostamievici se ie nridružil ko bolj razveseljivo."	j______.____.	I Kot wo
Festival se je zaključil v malo | drugačnem tonu. Nastopili
lu v Kostanjevici se je pridružil še festival folklore v Kopru. Fe stival jugoslovanske folklore na
umetnost.
Kot poroča nemški dnevnik
Tej uradni jugoslovanski in-' ..Brki" (4. 8. 1966) je jugoslavan-tcrpretaciji so napravili nagel »ka vlada pri Čistki prišla na sled
koprskem trgu se je sicer začel | folklorni ansambli: »Tanec" ^ iz kon0C lba(Varski umetnostni kriti- strahotnim poneverbam, v kate-
ki, ki so ugotovili, da ti »naivni re so zapletene tudi razne obla-umetni/ki, niso nikakšni 'prilož- »ti in pa ministrstva. Kot pou-
nje z avtomobili, živino in z zemljišči. Dodati je še treba, da v Muenchenu ni težko najti emigrante novejšega datuma, katerim je tajna policija za visoke vsote omogočila pobeg iz »juga paradiža", in sicer z egalno izstavljenim potnim listom. Mihajlov ponovno aretiran
Profesor Mihajlov, kateri je že lani dvignil veliko prahu, tudi letos ne miruje. V svoji znani zahtevi, da je v današnji Jugoslaviji miino miirohna tnale? . komunistične partije itudi še vsaj ona opozicionalna stranka, ki bi re-prezentirala »množice nezadovoljnih Jugoslovanov", je zahteval tudi ustanovitev nekomunističnega glasila. Ta zahteva je vzbudila v Vladajočih krogih strah in trepet, pa so zato obtožili Mihajlova, da „širi neresnične vesti o Jugoslaviji, cepi socialistične sile in širi razdor med jugoslovanskimi narodi'. (Isto kampanjo širijo tudi jugoslovenarji prati SDG v Argentini). Mihajlova so aretirali v tistem trenutku, ko je hotel priti na sestanek nezadovoljnih izobražencev v Za-dru.
(Po dnevniku »Bild", 4. 8. 1966,
in dnevniku
9. 8. 1966) Bavarci protestirajo proti balkanizaciji bavarskih mest
Muenehenski dnevnik »Abend-zeitung" prinaša v svoji številki z dne 12.8. 1966 (št. 192) tudi tole prezanimivo novico.
Kulturne organizacije večjih bavarskih mest so naslovile na bavarsko vlado oster protest proti balkanizaciji bavarskih mest in trgov, predvsem pa kolodvorov v večjih mestih.
Protest utemeljujejo z ugotovitvijo, da narašča med bavarskim prebivalstvom vedno večje sovraštvo do južnjakov is sicer razadi naslednjih nevšenastd:
V številnih slučajih pa so sej Pred petnajstimi leti se je posamezniki že sami zavarovali smrtmo ponesrečil na cesti med
prati divjaškemu obnašanju juz-rtjakov. Posebno mnogi gostilničarji so vpeljali nekakšen „nu-merus clausus" za južnjake. Ti so enostavno izobesili na vrata svoje gostilne daleč viden napis „Fuer Italianer und Jugoslavven eintrit verbaten!", torej za Italijane in Jugoslovane je vstop prepovedan. Ce pomislimo, da živi v samem Muenchenu tudi 1300 Albancev, ki pa nikoli ne razgrajajo po mestu* potem je obnašanje »jugoslovanske brače" zares vse obsodbe vredno, saj so dokazali, da stojijo nižje kot neolikani Albanci. Lahko si mislimo, kako razgrajajo šele v okupirani Sloveniji, kjer se počutijo kot absolutni gospodarji zasedene pokrajine.	( '
Hamiltonom in Torantom preč. dr. Janko PAJK, nazadnjo duhovnik torontske nadškofije. Nenadna smrt je končala njegovo življenjsko pat, predno se je mogel zapet posvetiti znanstvenemu delu v toruntskem bogoslovju. 'Njegovi zemslki ostanki počivajo na pokopališču za duhovnike pri bogoslovju v Scar-borough, njegov duh pa uživa šir-_&« obzarja. za katera si je vedno prizadeval med nami, pri Vsemogočnemu.
v pristnem domačem tonu, saj so j Skopja, „Kalo" iz Beograda, „La-v začetku nastopili: reprezen-
tančni slovenski ansambel »France Marolt" iz Ljubljane, in domača istrska ter italijanska etnična folklorna skupina. Ob tem festivalu je »Delo" priobčilo uvodnik, ki pozdravlja to prireditev in pou darja njen širši pomen, »saj ko-
do" iz Zagreba ter Slovenski ak
tet iz Ljubljane. Zadnji dan fe-1 noštnfslkarjT, temneč "čisto na-1 darja nemški dnevnik, spada de-stivala je imel še posebni medna- vadnl ;pokHoni ,sljkanji, ,ki deiajo jansko polovica visokih uradni-rodni ipamen, saj sta ga snemali inaroči,lih raznih muzejcv in kov v notranjem ministrstvu ma 'Nuernbergu m Rosenheimu.
Resnično sliko o življenju v Jugoslaviji
je prinesla dne 17. 8. 1966 tudi nemška televizija pod naslovom „Staat im Umbruch — Jugosla-wien im Sommer 1966". V zelo zanimi vi reportaži je prinesla najnovejše posnetke iz Jugoslavije, predvsem iz Dalmacije z zadram ,Suedd. Zeitung" ikjer so nedavno zaprli prof. Mihajlova, dalje iz Sarajeva in pa Seveda iz Beograda.
Ta poučna reportaža je pokazala zastrašujoče kontraste, tako na eni strani monumentalne 'gradbe in nebotičnike v Beogradu (reporter naziva 'te zgradbe »protzig — bahave"), na drugi strani pa nepopisno siromaštvo v notranjosti dežele, predvsem v Bosni; pripadnike 'novega razreda, ki se vozijo v avtomobilih uvoženih iz kapitalističnega zahoda, ter siromaštvo delavcev, ki si niti po 21-lctnem delu ine morejo privoščiti skromnega vozila; arivirane sopotnike komunizma in jugoslovanstva ter inozadovolj
Evrovizija in Intervizija, s ko-
pa
raznih 'družbenih ustanov', zatožno iklap.
mentorji domačih in italijanskih kaitere }izvažaj0 te umetnine po-1 Največjo drznost pa si je brez -kov napram ženskam sploh.
televizijcev ter prenašal nemški1 ^ na	,k(jt .jugoslovansko dvoma dovolil tovariš Bulatovič,. 3. Cvetoče čmoborzijanstvo na	pa"odkrito, da*je nad ju
1. Kričavo južnjaško obnašanje študirajočo mladino, ki z za-na kolodvorih bavarskih mest,1 vjstj0 gjeda ,na tuje turiste in se predvsem v Muenchenu, Ausbur-1 v;praSujC) odkod to blagostanje, gu, Regensburgu, Stuttgartu, J če je kapitalizem" ros tako slab.
Diskusije z študirajočo mladino pa so pokazale, da se ta sicer izmika direktnim vprašanjem
2. Prostaško obnašanje južnja-
radio. Toda zgodilo se je, kot že j
iprski festival folklore is svojo 'tolikokrat: na glavni dan prire-Ijudsko osnovo.... spet in spet po- ditve, ki je imela širši mednaro itrjuje našo neizpodbitno prisot- dni značaj, so bili Slovenci na most na tem ozemlju ... manifesti- slovenskih tleh zapostavljeni in
prikazali ansambli na
ra naše bivanje na tej obali, to potisnjeni v kot. V poročilu o za- juga, od Alp do Mediterana in še pravo
da prav zaradi svoje pristne ljudske osti odpira in podpira vse mostove sožitja z drugimi narodi, še posebej s samo italijansko etnično skupin v Istri.... pa tudi s celotno sosednjo Italija". U-vodnik nato ugotavlja: »Prav na tem obmejnem trikotu med današnjo Jugoslavijo, Italijo in Av strijo je bilo v preteklosti nič koliko napetosti, nerešenih vprašanj in nelahkih spominov. A vendar s tekam zgodovine se relacije
ključku koprskega festivala beremo o »čudoviti folklori, o visokih umetniških kvalitetah" fol-
vsemogočni šef črnogorskega 'kolodvorih, isobotni SUPa (opomba: SUP — Sakreta-| 3. Arogantno in izzivajoče za-prireditvi, toliko pestrosti in raz- rigat za Unutrašnje poslove, — j.držanje južnjakov napram orga-noliikosti, da so bile v tom zajete torej naslednik proslule UDBE). nom javne varnosti, značilnosti Evrope od severa do j Ta je organiziral na lastno roko1 5. naraščajoče število pobojev
ernobor/.ijansiko flatiljo, in pretepov med jumjaki in do-
dlje: tja do Afrike in Orienta ... Poročilo se konča s sledečo ugo tovitvijo: »Slovenski oktet je s
ki je razpolagala z 10 trgovskimi »načini.
ladjami. Ta njegova flotilja je; 6 Skrivanje in vzdrževanje ile-križarila pa Sredozemskem mor- galna prispelih južnjakov.
POPRAVI! V članku Pomlad v
klornih ansamblov, pa tudi o hu | svojimi pesmimi prav tako zno- ju ter tihotapila v Jugoslavijo | 6. V divjaškem obnašan ju pr-dih gmotnih težavah, s katerimi j Va potrdil svojo kvaliteta in prav j amerikanske cigarete in še dru-, vačijo Italijani in Jugoslovani.
se koprski festival bori in zaradi | je bilo, da so prireditelji v ta I go koristno drobnarijo, katero | Spričo tega nerazveseljivega ...	. v	y
esar je letos prireditev 'Skoraj od- j reprezentančni * splet jugoslovan-J so potem »čuvarji Jugoslavije" razvoja zahteva bavarsko iprebi-, Ejubljam agustovi sIlvi i . . padla, „da bi bila v marsičem; sike folklore končno vključili tu-' prodajali z dobičkom na črni valstvo postrožene ukrepe proti D.) je treba vstaviti mavedbo vira dolžnost širšega jugoslavanskega di nekaj slovenskega.... Toda pri borzi.	| tej balkanizaciji, ter takojšen iz-1 (Tedenska tribuna, 13. junija)
goslovanSkim režimom razočarana in da niti me veruje v izboljšanje socialnih razmer v Jugoslaviji. Reportaža ni zajela Slavonije, pač pa je reporter omenil, da je Slovenija tako visoko razvita in civilizirana, da pomeni nijen obstoj v Jugoslaviji za 'njo resnično ponižanje.
kroga, da bi to začeto koprsko VSej umetniški enakovrednosti zamisel v splošnem jugoslovan-1 Slovenskega okteta bi bila kanč-sikem interesu podpri", ter da „je j na festivalska počastitev na odru bilo v plesih in pesmih, ki so jih | lahko bolj enakovredna."
Dobri trgovci so bili tudi člani gon vseh tistih južnjakov, ki so pred začetkom zadnjih dveh od-tajne policije v Zrenjaninu pri se na kakršenkoli način pregre- stavkov. Zadnja dva odstavka sta
Beogradu. Ti so ustanovili celo šili proti običajem trgovsko podjetje za ,tihotapijo-! države.
'gostiteljske
namreč pripomba našega mištva.
ured-
ONTARIO
PROVINCE OF OPPORIUNIIV
(»overiiiueiii IiiiLoriiiiilioii
Z oddelka za izobrazbo
IZOBRAZBA — UČENJE SKOZI VSO ŽIVLJENSKO DOBO.
Proces sodobne izobrazbe, ki zadeva vsako osebo, otroka in odraslega, traja vso življenslko dobo. Zato 'je sedaj najvažnejša nujnost naučiti se angleščine, ki je občevalni jezik v večini občestev v Ontario. IZOBRAZBENE MOŽNOSTI:
V Ontario obstoja šolska obveznost za otroke v starosti od 6 do 16 leta. Iimamo 3 različne vrste osnovnih in višjih šol (ele-mentary and secandary levels). Ljudske osnovne in oddeljene (separate) osnovne šole so vzdrževane s taksami, prav tako tudi višje (secondary). Oddeljene (separtae) šole imajo versko opredeljenost.
IZOBRAZBA PO VIŠJI ŠOLI:
Med višjo šalo in univerzo imamo tako imenovane: Pravincial Instiitutes of Technalogy, provin-cial Institute of Trades in Ontario Vocational Centres. Te šolske ustanove nudijo poklicno usmerjene izobrazbo na tehnološkem in tehničnem polju. IZOBRAZBA ZA ODRASLE: Večina višjih šol in tehnične ustanove nudijo večerne tečaje z različnimi stopnjami poučevanja. Na razpolago so tečaji na akademski, trgovski in poklicni višini. Na razpolaga so tudi posebni tečaji za pre-usmerttev pOklicov za nezaposlene. Pozanimajte se v katerikoli šoli blizu vas.
the Hon. John Robarts
Prime Minister of Ontario
tf&A/tojLOlSEA/C/ jft Toronto
SLOVENSKE ZGODE IN NEZGODE
•	S Slovenskega dneva. Letošnjega Slovenskega dneva na letovišču pri Bol-tonu se je udeležil tudi zastopnik ontarijsikih oblasti, g. W. B. -Lewis. V svojem govoru je hvalil slovenske naseljence v -Kanadi in zlasti -poviševal misijonarja, škofa Friderika Barago. Dejal je, da je Baraga polagal v Ameriki temelje kulturi in proslavili -ime Slovencev.
•	Slovenska mladina pred kanadsko javnostjo. Mladinski pevski zbor Slovenske šole Marije Pomagaj ije 11. avgusta ob 8 zvečer nastopil pod vodstvom č. g. Toneta Znneca, C.M., na koncertu pred mestno hišo v Torontu. Izvajal je triglasno štiri slovenske pesmi. Na istem koncertu je -tudi rajala slovenska folklorna skupina pod -vodstvom g. -Ciri-la Sor-šaka. Veseli smo, da se je naša -mladina znova predstavila-kanad--skemu občinstvu s slovensko pesmijo in folklornimi -plesi.
Cieveland
•	Poroka. V soboto dopoldan 6. avgusta sta se v cerkvi sv. Vida poročila dr. Edi Gobec in gdčna. Milena Osen ar. Č.-g. Jošt Marte-lanc je daroval poročno sv. mašo in opravili poročni obred. Mnogo božjega -blagoslova iin sreče!
•	Prireditve na prostem. V nedeljo 7. a-vgusta -je bil na Slovenski pristavi piknik v korist otrok -taboriščnikov obeh slovenskih šol v Clevelandu, ki so tiste dni -tamkaj -taborili pod -nadzorstvom posebnega odbora staršev. -Duhovni vodja tabor en j a č.g. Jošt Martelanc je isti dan pri spominski kapelici daroval tudi sv. mašo. V soboto zvečer 13. avgusta so člani Slovenskega športnega kluba pri-redili na Slovenski pristavi kresni večer.
V nedl-jo 14. avgusta je bil na Slovenski pristavi piknik Društva Najsvetejšega Imena Jezusovega od fare sv. Vida.
v inettel-jo 2il. avgusta je o M na Slovenski pristavi piknik Slovenskega športnega kluba. Ob tej prilika sta se pomerila klub in Slovenska telovadna zveza iz Toronita v odbojki. Zmageli so Torontčani. V nedeljo 28. avgusta pa so Belokranjci pripravil-i piknik na Slovenski pris-tarvi in tamkaj (nastopili s semišlko kmečko ohcetjo v narodnih nošah. Fara Marije V-nebovzete pa je imela isti dan svoj piknik na farmi sv. Jožefa.
•	Konvencija KSKJ. V dneh od 20. do 25. avgusta je bila v Clevelandu 26. redna konvencija -Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. Poleg konvencije same je bilo na programu tudi več javnih prireditev. Skupna sv. maša je bila v nedeljo 21. avgusta pri sv. Vidu. -Daroval jo je duhovni vodja preč. g. msgr. Baznik, govorili pa je prevzvišeni škofkoadjuitor C. Issenman. Po poldan je bil velik piknik in a farmi sv. Jožefa. Konvencija je ponovno ivzvolila za presednika clevelandskega rojaka g. Jožeta Nemanieha.
•	Poroka slovenskega para.
V soboto 10. sept. sta se v cerkvi sv. Štefana poročila gdč. Frida Lagonder in g. Jože Arko. Oba sta bila doslej zelo agilna v slovenskem .kulturnem udejstvojan-ju. Oba -s-ta sodelovala pri Mladinskem zboru Lige in cerkvenem pevskem zboru. Frida je letos graduirala kot bolniška strežnica v -bolnišnici Sv. A-ne v Chicagu, Jože pa je po končani višji šoli nadaljeval študije ina Col-legu in (je sedaj zaposljen na North VVes-tern University v teh. laboratoriju. Oba izhajata iz zavednih slovenskih družin in upamo, da bosta ostala delavna tudi v bodoče na vseh slovenskih področjih javnega dela. Iskrene čestitke in mnogo -božjega blagoslova -na skupni življenjski poti.
•	Podirati so začeli na 11 parcelah od Hoyne Avenue vzdolž Cermaik Rd. Tu bo dobil svoje pros-tore Na-tional Tea Co. — Dva bloka od tukaj ina -Wolcot-t Ave. i-n -vzdolž Cermad Road ibo prihodnje leto gradila svoje trgovske prostore Jewel Company. "The Comm-unity Reporter" od 20. julija poroča: "Eden največjih čikaSkih projektorjev, Lan-dau Heyman Inc. s sodelovanjem Les-kovarjeve -rea-litetne pisarne sta bila vodila organa pri izbiri za Jevvel -veleblagovnico. "Com-munity Reporter" pravi: "Krajevni trgovski in civilni voditelji pozdravljajo -to novico in vidijo v tem koraku preroje-n-je tega dela -mesta in zaupanje v krajevno skupnost"....
Turneja hlapca Jerneja
Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je s svojim petnajstletnim koncert ovanjem od Islandije do Kitajske storil za seznanjanje tujine s slovensko kulturo in Slovenci več ko vse podobne uradne in neuradne ustanove doma skupaj, je bil aprila in maja po treh -letih na drugem obisku v Zdruenih državah. Kakor prvič so itudi tokrat žal nastopali skoraj izključno pred slovenskim občinstvom. Čeprav je pokroviteljica -njihove poti bila režimska Izseljenska Matica, so jih rojaki v U.S.A. navzlic različnim stališčem do -vladavine v Sloveniji povsod lepo i-n bratovs-ko sprejeli, posebno v San Fra-nciscu, Clevelandu in VVashingtonu, kamor pa so prišli ne -na nastop, temveč samo na bežen ogled ameriške prestolnice in bili med drugim za kosilo gostje zveznega poslanca Blatnika iz Mi-nnesote. Niso pa -niti zdaleč mogli izpolniti svojega poglavitnega namena : da bi slovensko pesem, njeno lepoto in svojo Izvajalsko dognanost dali dvestomilijonski neslovenski Ameriki ter slovenstvo in sebe po tej plati uveljavili itam.
Kriva tega je bila več ko po-j manj ki j iva organizacija, -kakor -to poudarja itudi Oktetov potni vodja in poročevalce, publicist Bogdan Pogačnik, v "Delu", rekoč : "Zlasti pa -nas niti naša ameriška -ma-nagerka, slovenska rojakinja Violet Ruparchich.... pač zaradi -premajhne avtoritete v a-meriške-m merilu ninti naše ame riške izseljenske organizacije.
NA MARIBORSKEM ŽIVILSKEM TRGU
so bile v prvi polovici avgusta cene sledeze (v starih rinardjih):
Paprika 400 din, -paradižnik (iz Srbije in Makedonije) po 300 din, kumarice za vlaganje po 300 do 400 din, velike kumare po -100 din, solata endi-vija 250, fižol 200 do 250, -korenje 300, zelje 100 din kg. Sadje: jabolka 100 -do 150, hruške 250 do 300, slive ri-nglo 150
Chicago
• Abrahama je srečal 12. avgusta naš -Ludvik Jelene, ki živi z družino na 2023 W. Coul-ter Str. Pred 17 leti je prišel v Ameriko in od takrat se poznava. Doma je iz krajev, kjer je tekla zibelka -tudi Jan. Ev. Kreku, iz Selških hribov. Ko smo v -Chicagu začeli orati ledino slovenskemu državnemu pokretu, ko smo ustanovili mesečnik "Slovenska Država", ko smo zbirali podpise za Slovensko Izjavo, smo našli oporo v Ludviku Jelencu. Ni bil po-ilovičar, ni skrival svojega prepričanja, povedal je vsakemu kaj
300 din -za kg. Gobe: lisičke po
500 do 600 in jurč-ki od 1000 do 1500 din. Živi pišča-nci po 900 do 1000 din kilogram, maslo 1800, skuta 500, smetana 600, med 900 din ter jajca po 50 dinarjev. — Mariborski živilski -trg je izredno dobro založen, ponudba je veliko večja kot povpraševanje, toda kljub temu cene letos iniso nižje -kot so bile lani. Ob -sobotah prihaja na mariborski -trg vedno več Avstrijcev, ki kupujejo predvsem sadje in gobe.
ni, ki pride iz Jugoslavije v USA. po katerem koli namenu ali programu iter ima poleg redne plače doma še zagotovl-j-nene obilne dolarske dnevnice.
Skratka, itur-neja Slovenskega Okteta je bila -turneja hlapca Jerneja, kateremu je iv svobodni domovini novega jugoslovanskega bratstva i-n edinstva celo tlako za slovensko kulturo delati težko, če ne celo prepovedano.... Kratko a bridko
•	V Sloveniji je zdaj po uradnih -podatkih 18.000 sirot brez staršev, nezakonskih najdencev ali zapuščencev iz razbitih zakonov. Komunistična oblast daje za preživljanje vsakega po 5.000 dinarjev ($4.00) na mesec, Za vzdrževanje zamorskega študenta iz Afrike: 50.000 do 70.000 dinarjev....
•	Za september je v U.S.A. napovedan obisk ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika. Birmal bo slovenske otroke v Torontu, San Franciscu in menda v Clevala-ndu.
•	Stavbna dejavnnost je v Sloveniji letos aprila zaradi reforme nazadovala za 11%, v Srbiji na-
' predovala za -19%, v Bosni in Hercegovini -napredovala za 10%, na Hrvatskem napredovala za 8%...
•	Kljukasti križi so se začeli pojavljati na -stenah iv -Celju. Listi pripisujejo krivdo za to škodljivim vplivom, katere prinašajo domov -tisti, iki zaradi gospodarske stiske vse številneje odhajajo s trebuhom za kruhom
Office mail ?
hitro odpošlji pošto naprej -
oddaj jo večkrat v poslovnem dnevu odslej
Za poštne informacije pogletje na ruimene strani -vaše telefonske knjige
nikakor niso mogle plasira-ti na iv Nemčijo... višjo stopnjo a-meriškega kulturnega dogajanja. Čeprav bi Oktet -to zaslužili. To so trdili, seveda \ komunistične oblasti v Sloveniji vselej prepozno, tudi predstavni- vse večji beg za zaslužkom v
Za korak naprej,
za inekaj inara-vnega,
ne samo presojajo
ki raani-h ameriških usta-nov, ko so nas slišali".
Zlasti žalostne i-n sramotne pa so bile domače razmere, ki so po pisanju ilju-bl-janskega ti-ska turnejo spremljale. Prihod Okteta se je zakasnil za štirinajst dni, ker direktor ljubljanske Opere,
tujino, ker stvar pač pri-n-aša devize, se pritožuje iB Pogačnik v "Naših razgledih...."
• Zapečatiti zaradi "reforme" so morali v Sloveniji do ju-nija letos 42.295 radijskih ter 3.285 itelevisiij sikih spirejmnikov. Vrsto .mesecev je število televizorjev,
ljubosumni -partijec Demetrij katere so bi-riči zapečatili, ker Žebre, vse do zadnjega ni hotel! ljudje nimajo denarja za plačilo dati dopusta novemu Oktetovemu 1 oderuške državne -takse, presega-
do 200 borovnice 500. bresfaaL prvem^Lienoristu Ru4MH Fran- Ijojtevito na novo priglašenih....
-■hmmmmMH ciu. Vrh tega je Opera za -to, slo-1 • "Govorimo slovensko: ' la venstvu itako koristno i-n potreb- pripisek se po poročilu B. Po-
no "posojilo", zahtevala milijon dinarjev odškodnine. Ola-ni Okteta so za -to službo slovenski pesmi, Sloveniji in navsezadnje Jugoslaviji morali vzeti brezplačen dopust in so -njihove družine bile dva meseca brez dohodka, kar -se ne zgodi nobenemu neslovenskemu posamezniku ali Skupi-
REŠITEV JE V ZBIRANJU DENARJA OZIROMA V PRISILNIH PRISPEVKIH
Kako seda-nja socialistična o-blast skrbi za napredek delovnega človeka -se Milko vidi itudi na primeru šols-t-va na Jesenicah. Pri vsem ,,napredku" socialističnega gospodarstva, oblast enostavno ni več kos potrebam. Zato so se na Jesenicah - kjer so potrebe po novih šolskih prostorih zelo nujne in velike — ,,-odločili za -skupno zbiranje sreds-tev za investicije v šolstvo". Najprej so nameravali uvesti „samoprisipevek občanov", še posebej, ker je dobil ta predlog ,,-preeej podpore na nekaterih zborih volilcev". Vendar so kasneje ugotovili, da v „sedanji situaciji taka akcija ni najprimernejša, zato so se odločili za zbiranje denarja po delovnih organizacijah. Prispevek naj -bi dali iz „sklada skupne porabe". Kjer imajo sredstva tega sklada letos že vnaprej razdeljena, jih bodo prihodnje leto namensko povečali za določeno vsoto, ki bo šla seveda na „račun osebnih dohodkov". Vendar pa je -to le začetek akcije za zbiranje sredstev za nove šole. Treba -bo namreč najti še druge oblike zbiranja, da bi ije i-n kaj -ni. Mož značaj. Sloven-' lahko v celoti realizirali program ska Narodna Zveza je imela v investicij v šolstvo". Tako je za-injem vedno zaslombo. Bil je! pisalo DELO 22. julija. Toda to predsednik, tajnik, blagajnik, j ni sa-mo ena vrsta prisilnih pri-Mož na mestu! Takih bi morali' spevkov, s katerimi gradi socia-i-meti več v vsaki slovenski našel- lizem boljše življenje delovnega bini. Ludvik Jelene je kljub te-1 človeka (in mu s item tudi manj-mu, da je delavec v -tovarni, ze- ša osebne dohodke i-n slabša živ-lo -načitan, razgledan in sposo- j Ijenjske razmere), „prostavolj-ben. Ko mu k 50 letnici "Življenja ne", oziroma Jkrajev-ne samopri-česti-ta tudi "Slovenska Drava",! spevke" uvajajo tudi na drugih mu iskreno želimo, da bi obhajal področjih, za katera bi morala še več desetletnic pra-v itja gori skrbeti družbena oblast (Iki za to v visoko starost! Bog Te živi pridno pobira davke). Tako so v Ludvik, Tvoje podpore bomo krajevnih skupnostih v Rogozni-vedno veseli in potrebni!—it č. ci, Kicarju, Podvi-ncih, Zabjaku
in Novi vasi pri Ptuju — za ureditev nekaterih odsekov cest ,,uvedli krajevni samoprispevek, ki je lahko v denarju, delu ali prevozih gramoza". Ta prispevek znaša od 20 do 100 novih dinarjev. En dan dela računajo po 20 -novih di-narjev. Sklenjeno je tudi, da so „prispevka oprošeni stari ljudje, invalidi ter -tisti z minimalnimi pokojninami ali podporami".
Tudi bolniško zavarovanje (ki je zabredlo v velike -finančne težave) bodo ..reformirali" tako, da bodo zvišali plačevanje v bolniško blagajno i-n -zraven tega uvedli ,,-nov prispevek za zdravila". Doslej so -zavarovanci prispevali po 100 din k predpisanemu zdravilu, po -novih predpisih pa bodo med 150 do 200 starih dinarjev. (Novo pri financiranju zdravil s -strani socialnega zavarovanja pa je še to, da bo „v okviru zveze predpisana lista tistih zdravil, ki jih lahko dobi zavarovanec na račun socialnega zavarovanja in seveda s svojim prispevkom za recept. Zdravila, ki jih -ta lista ne -bo vsebovala, pa bo moral plačati zavarovanec sam v celoti".
gačniika vse pogosteje pojavlja v oglasih, ki jih avstrijska in italijanska podjetja dajejo v slovenske liste. "Toda.... na škatli makedonskega (jugoslovanskega) riža berem -napise samo v srbohrvaščini...."
•	2400 dinarjev (2 dolarja)
sta-ne ocvrt ali pečen piščanec v gostilni -Pri iKunstlju v Radovljici. Ni čuda, da so redni gostje tam lahko le najvišji "služabniki ljudstva", kakor Tito...."
•	Le slaba tretjina stanovanj v 221 večjih slovenskih krajih ima vsaj zasilno kopalnico. Javnih .kopalni-c je v v-sej Sloveniji 27 z 99 kadimi in 291 pilhami....
•	Robinsonove prigode je na
novo izdala Mladinska založba v Ljubljani, pa ne v prevodu De-foejevega an-gleškega izvirnika, kakor bi zdrava pamet i-n poštenost pričakovali, -temveč po — ruski priredbi, -katero je na zapoved -sovjetske Partije "pereska-zal" Kornej Culkovski....
•	Vrsto pisem, ki jih brezposelni Slovenci pošiljajo podjetjem v Zahodni Nemčiji i-n Avstriji s prošnjami za službo, je -priobčil ljubljan-ski tednik "TT". Z objavo je hotel dokazati in obsoditi pomanjkanje sociali--tirViet™ matiriotizma pri slovenskem delovnem človeku. Dokazal je nekaj drugeda: da je v Sloveniji še -vedno v veljavi -najstrožja cenzura nad vso pošto s tujino. Kdo drugi ko cenzure bi sicer ta pisma lahko pre skrbel ?
Peter Klepec
V vseh pravnih zadevah se lahko z zaupanjem obrnete na novega slovenskega odvetnika In notarja.
Naslov:
ANTONY AMBROŽIČ
Barrister, Notarv Public
861 College St., Toronto, Ont. Telefon: LE. 1-0713
RIM
ITALIJA
HOTEL BLED'
Vla S. Crece in Gerusalemme 40 ROMA — (Tel. 777-102)
Rojaki ali potujete v Rim? Sprejem na letališču ali železnici, ogled Rima, prenočišče, domača hrana itd., Vse te skrbi bodo odveč če se boste obrnili na:
Vinko A. LEVSTIK - lastnik
CARL VIPAVEC
obrnite 8e z zaupanjem v vseh nepremičninskih.
družinskih	SLOVENSKI ODVETNIK
in pravnih zadevah na:	in NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4. Toronto. Ont. — EMpire 4-4004
$ S $ KUPUJ IN PRIHRANI ? $ $ —Odlične rabljene obleke, gospodinjski predmeti in pohištvo—
Trgovine Sv. Vincencia Pavelskega
(The St. Vincent De Paul Stores) OPLEKE m MAMJŠI GOSPODINJSKI PREDMETI 348 Broadvievvk Avenue, Toronto
(južno od Gerrard ulice) POHIŠTVO, OBLEKE IN GOSPODODINJSKE POTREBŠČINE 240 Church St., Toronto (južno od Dundas ulice) VSE STVARI — NAŠA NAJNOVEJŠA TRGOVINA 24 Noble St., Toronto (prva ulica tekoča proti severu od Oueena, za padno od Dufferin ulice) VSE TRGOVINE SO ODPRTE Ponedeljek, torek, sreda, sobota 9—5 Cetrek in petek 9—8 Nainižie cene od nizkih cen—primerne za vaso denarnico
V BLAG SPOMIN
Ob prvi obletnici odkar je v Gospodu preminul naš preljubi oče in stari oče
VLADIMIR REMEC
Diplomirani inžener in Slovenski Industrijalec
V nedeljo je pri Slovenski maši prejel sveto obhajilo, v ponedeljek 23. avgusta 1965. pa je nepričakovano umrl na potu domov v Chicaški podzemski železnici....
Nov planinski dom na Vršiču
31. julija so na 1650 metrov visokem a-plskem prelazu Vržič odprli nov Tičarjev dom, ki ga je z-gradi-lo planinsko društvo z Jesenic. Nov planinski dom stoji blizu ceste, tik pod starim Tičar-jevim domom, ki so ga zgradili pred 54 leti. Ko bodo uredili tudi najvišje nads-tropje v domu, bo v in-jem 100 ležišč. Nov planinski dom s prenočišči je bil že nujno potreben, saj postaja Vršič ena najbolj priljubljenih izletniških točk v Sloveniji, zlasti zadnja leta, ko je vse več avtomobilov in je iz dneva v dan Večji promet na lepi alpski cesti preko Vršiča.
Z velikim znanjem in pridnim delom je ustvaril v Sloveniji veliko industrijo, ki daje kruh mnogim delavcem. V Združenih Državah je ustanovil podružnico za Inženirstvo Export in Import. Vse svoje življenje je iskreno ljubil Slovenski narod in svojo družino, in pomagal vsakemu, ki je želel njegove podpore.
Žalujoči: soproga Helena
sinovi Vladimir, Peter, Andrej, Matija snahi Majda, Marija
vnuki Peter, Marko, Tomaž, Andrej, Gregorij vnukinje Helena, Barbara, Magda in ostalo sorodstvo
CHICAGO
NEVV YORK
LJUBLJANA
BUENOS AIRES
J
S to Številko nadaljujemo novo "tretjo stran" SLOVENSKE DRŽAVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji in Jugoslaviji pod rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo " razvila v vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o
tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja analiza na tej strani dopolnila važno vrzel v dosedanjem prikazovanju sprememb, katerih pomembnost presega politične meje Slovenije in Jugoslavije
Uredništvo
Slovenske države"
ŠELE PO PADCU RANKOVIČA...
V tej rubriki bomo poročali o začetih spremembah v Sloveniji in Jugoslaviji, ki bi se že bile morale izvršiti, nekatere že davno, pa sta njih uvedbo blokirala Ramkovičev j stalinizem in srbiijanizem.
Uredništvo
FEDERACIJA	prenost je treba uveljavljati tudi
Tito je 6. julija sprejel na Brio- z dosledno rabo jezika v poslo-niih lorda Thompsona in zunanje- vanju organov in organizacij na političnega urednika londonske- območju SR Slovenije." ga časopisa „Sunday Times", Da-	„Delo", uvodnik, 31. julija
vida Holdna in z njima imel dalj-	— — —
ši ragovor.	(Naš komentar: Zakaj ustavna
David Holden je med razgovo- izjema za vojsko? Ali v vpraša-rom poudaril, kako vsi pravi jo,'nju obrambe svoje zemlje sloven-da je eden izmed velikih uspehov sko .ljudstvo ni ne suvereno in Tita ta, da je iz Jugoslavije na-! ne enakopravno? Aili je vojska pravil nacijo. — Tito: „Tu ni mo- še vedno šola srbijanizma? Kako goče ustvarjati ene nacije. Zdaj dolgo še?)
ustvarjamo socialistično državo, v kateri imajo vse nacionalnosti popolno enakopravnost. Potem imamo sistem samoupravljanja,
KAKO SO NASTAVLJALI
„Ko je Vesellinov govoril o kadrovski politiki, je poudaril, da so se tu ohranile stare metode
ki ga še razvijamo. Ta sistem se-	Stevitoih elementov biro-
ga od podjetij do republik m le- kratiKma> (ker ni bilo omogočeno
deracije Poleg tega smo decen-, ijsk-m organizacljam, da bi itralizrrah tudi nase ekonomsko
upravljanje. Federacija je ohranila zelo malo pristojnosti.... Zagotovili smo enakopravnost vseh
bile pri tem najobčutljivejšem vprašanju samostojne in da bi izbirale ljudi po svojem svobodnem prepričanju. Še zmeraj so
nacionalnosti in ta je zajamčena . . ,	»	» . . ,,
3 J	kadrovska vprašanja rešujejo v
z ustavo. Ustava prepoveduje
podpihovanje nacionalnega sovi nizma in na iločb ima vsak narod suvereno pravico, da se sam upravlja. Vsi skupaj sestavljajo socialistično
ožjem ikrogu," in itam se določa,
ZATON JOSIPA VIDMARJA?
Ciril E. Žebot
V uvodnem nagovoru na spominskem posvetovanju Ob 25-let-nici Osvobodilne fronite dne 28.
vsem z vidilka te zadnje etape". Iz poročila o posvetovanju ni razvidno, da bi Josip Vidmar
aprila t.l. v Ljubljani je njen bil ponovil svojo vodno trditev bivši predsednik in sedanji pred- ob zaključku posvetovanja. Ka-sednik Slovenske akademije zna-1 iko tudi?
nosti in umetnosti Josip Vidmar O vsem tem smo pisali na novi avtoritarno pribil, da je OF bila "tretji strani" julijske številke "enota vseh poštenih, patriotič-1 SD. Ko je ta kritični prikaz OF niih in progresivnih Slovencev", bil v tisku daleč od Slovenije Ni bilo treba čakati kritične i (čeprav je kopi ja rokopisa bila analize ljubljanskega posveto- poslana itudi Našim Razgledom),
varnja, da to napihnjeno neresnico razpoči. Referati in razprava tega uradno pripravljenega posvetovanja samega so razkrili vsebinsko praznino tega retoričnega privida. Posvetovanje je potrdilo, da je OF začela kot
se je na Brionih zbral četrti ple-num Sentralnega komiteja KPJ, ki je obtožil predestiniranega Titovega naslednika Aleksandra Ranikoviča, da je njegova partijska tajna policija "vpostavila nadzorstvo nad družbo, od poe-
dinih podjetij do najvišjih mest., {in ustanovila), široko omrežje sodelavcev v delovnih organizacijah in celo v sami zvezi jugoslovanskih komunisto.... povsod".
navidezna zveza štirih skupin, 'bore majhnih in brez kakršnegakoli predstavniškega mandata, in da je v kratkem postala neposredno orodje ljubljanske partije (iki je sama štela le 180 ^ Se tem je partija javno priznala, članov) za medvojno pripravo j da je njen režim nad Jugoslavijo
iiatiuiMiuc a JU(,	stalinistične diktature nad po-'dejansko ostal stalinističen tudi ______
podlagi''ustavnih 'do- lkdo bo 'kaj/. Ustaljena Je Praiksa< vojno Slovenijo. Posvetovanje je še po letu '1952, ko so začeli z dajstvo"!
da ise v širši debati predlaga, kdo poi]eg tega tudi potrdilo, da je že vrsto "samoupravnih" reform, lalhlko pride v poštev za izvolitev, (yd samega začetika OF "ikomu-j Šele Rankovičev padec je končno >	potem ipa se vsi ti predlogi zbe-' inj,stj£na partija Slovenije vse odpnl možnost za resnično libe-
sik iFrvnr v o i sik o' I r6J° na enem meStU in OŽji krog svoje akcije uravnavala pred- ralizacijo. p J"' '! odloča ikoea ie 'DravzaDrav treba
Urhu ter med prejšnjimi in poznejšimi dogajanji drugod po zasedeni Sloveniji.
In ta namišljeni in posplošeni "Sveti Urh" je po padcu Ranikoviča Josip Vidmar vzel za povod svojega ponovnega izpada na "katoliški tabor" in na "slovensko cerkev". Priznati moram, da od Josipa Vidmarja ikaj takega v tem času ne bi pričakoval {čeprav mi je eden vidnejših ljubljanskih poznavalcev še pred krat-
slehernega dokazovanja in meče robate očitke brez želje ali vsaj upanja na spravo. V talkem slogu, globoko izpod ravini znanosti ali umetnosti, Josip Vidmar, nekdanji arbiter slovenske ikulture in zfkaj predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, krivi današnjo slovensko Cerlkev, ki je komaj preživela petindvajsetletno zatiranje, za izmišljene grehe medvojne Cerkve, ki je že .takrat morala pretrpeti toliko
kim izrecno potrdil, da je za1 nacističnega in stalinističnega breme predsedstva OF Josip Vid- nasilja. Nekdanja mahničevska
mar bil kasneje "nagrajen" s članstvom v partiji).
V svojem zapoznelem izpadu Josip Vidmar ponavlja medvojno komunistično izmišljotino o "narodnem izdajstvu katoliškega tabora" in še dodaja "izdajstvo, ki ga je zagrešila slovenska cerkev.... (nad) moralno mislijo, ki cerkvi daje smisel in pomen". Namišljeni "Sveti Urh" tudi Vidmarju simbolizira to dvojno "iz-
federacijo, iki ima
zunanje zadeve, nekatere regula- i ,T". J.".**T"1*' " ~„ ' , . . , fe izvoliti.... Zdaj je treba to prepu-itivne posle m to je v glavnem
vse."
„Delo", 24. julija
V SLOVENIJI SLOVENŠČINA
Ustavno sodišče 'SR Slovenije je nedavno obravnavalo rabo slovenščine v uradnem .poslovanju. Pri Item je ugotovilo, da v mnogih primerih ni upoštevana ustava SR Slovenije, ki določa, da se poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo družbeno službo na območju SR Slovenije, vodi v slovenskem jeziku. Zlasti obrazci, ki jih uporabljajo republiški in občinski upravni organi, carinarnice, služba družbenega knjigovodstva, narodna banka, železniška podjetja in nekateri drugi, so če-stokrat v srbskem oziroma hrvaškem jeziku. Podobno velja za številne okronice in celo odločbe.
Ustavno sodišče iSR Slovenije je zaradi take, z ustavo neskladne prakse, sklenilo, da svoje ugotovitve in predloge pošlje pristojnim organom v republiki.
„Delo", 22. julija
„To ni nekakšna nestrpnost, pretirani nacionalizem ali kaj podobnega. Raba slovenskega jezika v poslovanju državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij na območju SR Slovenije je element, ki poleg drugih izraža narodnostno suverenost. V ustavi SR Slovenije je jasno rečeno: Poslovanje vseh državnih organov ter delov: nih in drugih samoupravnih organizacij, ki upravljajo družbeno službo, se vodi v slovenskem jeziku. Na to ustavno določilo je te dni opozorilo tudi ustavno sodišče Slovenije, nanj pa dalj časa opominjajo tudi številni občani.
To, da je carinska služba, žal, centralizirana, ne spreminja stvari. V ustavi je namreč jasno rečeno, da mora biti poslovanje vseh državnih organov na območju SR Slovenije v slovenščini — potemtakem tudi poslovanje carinske službe; izjema velja le za Jugoslovansko ljudsko armado. To ni nič v nasprotju s federativno ureditvijo Jugoslavije. Narobe: čim bolj toomo spoštovali suverenost naroda in republike, tem bolj bo federacija živela kot socialistična skupnost .samouprav-ljalcev. Socialistična republika Slovenije je demokratična drža-
sititi delovnim organizacijam, da volilna telesa opravijo to sama." Jovan Veselinov, sekretar ZK Sr. bije, ,;Delo", 14. julija
PO NJIHOVIH DEJANJIH....
„Pri marsikom se je čustvena
Vidmar in Rankovič
V sikiladu z Vidmarjevo načel- prvo kolono v DELU (Iz dnevni-no borbo proti
srbijanizmii leta 1965 bi ob padcu Rankoviča pač bilo naravno, da
bi se ob tej odločilni spremembi reakcija prvih dni po IV. plenu-:J	,Vidmar zasluženo ,in wu-
mu že spremenila v trdno, z ra- s[rafeno avjJ na čelo tako
zumom razčlenjeno prepričanje/ ^ pričakovanega in potreb-da je IV. plenum obračun med | neg& osv(>hodi(lncga gi:ban ja v
koncepti. Samoupravljanje je Wslovenilji. lki je dvajset let bila
.... >r ■ 1	I - i rt Hm rra it i i:n i 1
razilo ,jtrdo roko" in druge, tudi manj opazne oblike odločanja v imenu ljudi in vladanja nad njimi........Nikoli pa ne bo prevečkrat poudarjeno, da tu nobena politična organizacija ne more Stati ob strani. To toliko bolj, ker ne živimo v idealnih razmerah, Iko bi bilo samoupravljanju napoti samo vnekaj subjektivnih ovir". Nasprotno. Veliko je objektivnih ovir, ki motijo in za-
prav posebna tarča Rankovičeve-
ga stalinizma.
To pa se ni zgodilo. Nasprotno. Josip Vidmar je izbrati svojo
Rankovičevemu ka), v celoti napisano po padcu Rankoviča (23. julija), da ponovi in še poostri svoje nevzdržno stališče, ki ga je bil izrazil v uvodnem nagovoru na aprilskem posvetovanju Ob 25-letnici OF. Kar je Vidmar napisal v Svoji prvi post-jRanlkovičevi koloni, zveni ikot da bi ta nekdanji prvoborilec za svobodno Slovenstvo (1932, 1965) sedaj, po padcu Rankoviča, skušal posredno opravičiti njegovo dvajset letno stalinistično nasilje nad Slovenijo.
Sveti Urh namesto Brionov
Povod te Vidmanjave zgrešene f Josip Vidmar prizna, da knjige aktualnosti je dala neka knjiga' ni prebral, temveč jo je le v na-Štefanije Podbevškove "Sveti glici "pregledal" — po Rankovi-
Unh", katere izid je bil (ikot na-
virajo samoupravne organe. In te jašč?) zavlačevan več ko deset ovire je treba razčleniti, se po- j jet ,(da bi knjiga izšla ob kakem meniti, kako jih lahiko odpravi- izbranem trenutku, ko bi bilo
mo — in taiko tudi ukrepati.
Nič manj pomemben pa ni konkreten pogovor o vseh tistih ravnanjih, ko so postavljeni na laž ljudje, iki so zmeraj pripravljeni izjaviti, kako všeč jim je samoupravljanje. V besedah so zanj, v dejanjih pa ne. Danes pa je vsepovsod slišati, da si moramo priti na čisto o takšnih ljudeh. Velika večina hoče, da se javno
posebej koristno znova naprtiti slovenski Certkvi odgovornost za žrtve in grehe medvojne slovenske tragedije?). Ranikovičava organizacija, iki je bila "vpostavila nadzorstvo nad družbo, od poedi-nih podjetij do najvišjih mest", je očividno smatrala predstoječi dogovor med cerkvijo in državo kot posebno primeren trenutek v Sloveniji za izid iPodbevšikove in jasno ločimo na tiste, ki iso v [ knjige. Zgodilo pa se je, da sta dejanjih za samoupravljanje, in ina itiste, iki so proti njemu. Besede da tu ne veljajo. Za tak politični spopad ipa ni mogoče čakati na jesen in potem morda spat čakati."
,,Delo", uvodnik, 23. julija ZAČETEK REFORME, KONČNO „Jasno, bolje enkrat kot nikoli. Ta julijski parlamentarni finale, v katerem je prišlo skozi cilj skupno s planom še kakih petdeset zakonov in odlokov, dokazuje, da je logika reforme uspešno vzdržala itudi najhujše valove di-
podpis Dogovora in izid "Svetega Urha" skoraj sovpadla z Ranko-vieevim padcem.
čevem padcu. Izgleda Ikaikor da se mu je mudilo, da objavi svoj komentar ik "Svetemu Urhu". predno ikaj napiše o porrfenu Ramkovičevega padca.
Zakrknjenim komunistom Ran-fcovičevega kova je "Sveti Urh" postal simbol vsega najbolj zlobnega, 'kar so že od začetka OF bili sklenili naprtiti slovenskim vernikom in njihovi Cerkvi, da bi ustvarili apriorno opravičilo za preventivni poboj potencialnih nekomunističnih aktivistov in za poznejše nasilje nad vsem nekomunističnim slovenskim ljudstvom. Ti zakrknjenci namenoma ne razlikujejo med dejanskimi dogodki na dejanskem Sv.
Članek je pisan v jeziku, ki da sta oba, Slovenski narod in izžareva sitrastno sovražnost na- slovenska Cerkev, že plačala mesto žeje po resnici in pravici, j strašno "kazen" za svoje zgodo-izreika pavšalne obtožbe brez ( vinske hibe in človeške slabosti.
Resnično zapovrstje
izključnost in netolerantnost
slovenskega (predvsem laičnega) "iklerikaliama" sta brez dvoma zaostrili in s tam podaljšali li-beralnoJklarikalno razdvojenost in sovražnost med Slovenci pota-borSke dobe in s tem doprinesli k slovenski medvojni tragediji, nista pa je povzročili. To ista storili sovražna zasedba in stalinistično "obvobojevanje" v smeri partijske "zandje stape". Vidmar mladinsko, žensko in razne druge ve in vsi preživeli Slovenci vedo, I organizacije. To je dovolj široka
podlaga, na kateri lahiko delu-
telija Narte Velikonjo.... in še toliko, toliko drugih, iki se niso mogli braniti? Zakaj se talko prisiljeno zgražam nad namišljenim "Svetim Urhom", ne najdem pa moči, da bi priznali resničnejšo in neprimerno večjo krivdo partijskih umorov toliko tisočev Slovencev? Parti j sike in partizanske vojne žrtve imajo svoje znane in priznane grobove in spomenike, kosti pomorjeeih ne-ikomunistov pa so še vedno raztresene zunaj njihovih oskrunjenih grobov.... Kje je moj humanizem?
Dva pojma evolucije
Tito je 6. julija dal posebno izjavo o pomenu in posledicah Rartkovičevega padca za ilondon-ski SUN'DAY TIMES. V 'tej dokaj jasni izjavi je Tito močno povda-ril dve točki, iki sta si v živem nasprotju. Tito je priznal, da v Jugoslaviji "ni mogoče ustvariti ene nacije". Toda, na vprašanje "ali je mogoče, da bi bilo v Jugoslaviji več strank", je Tito odgovoril s kratkim "ne" in dodal: "Imamo Socialistično zvezo, znotraj Ikatere deluje Zveza komunistov. Imamo sindikalno,
Odveč bi bilo Vidmarja poučevati o njegovi dvojni zmoti. Kot bivši predsednik OF Vidmar ve:
Prvič, da so prve žrtve nacistične zasedbe Slovenije bili domala vsi štajerski in gorenjski duihovnilki večina nekomunističnih izobražencev in mnogi /kmetje, ki so bili množično izseljeni ali prepeljani v Dachau (eden prvih med temi je bil moj pokojni oče, bivši narodni poslanec SLS in takratni izvršilni župan Maribora).
Drugič, da je OF služila kot orodje za izvedbo partijskega načrta nasilne stalinizaeije Slovenije.
Tretjič, da je ta načrt predvideval sistematično likvidacijo nekomunističnih aktivistov, ikar je opravljala partijska VOS v imenu Vidmarjeve OF.
Četrtič, da so obenem z umorom profesorja Ehrlicha, 26. maja 1942, morilci VOS-a ubili tudi nipegovega spremljevalca-iministranta, Viktorja Rojica, misleč. da so ubili mene, in so šele v drugi izdaji "Slovenskega Poročevalca" "popravili" zmoto s tem, da so si v naglici izmislili "narodno izdajstvo" prej jim nepoznanega Rojica.
Petič, da so prve "vaške straže" nastale šele dva meseca po Ehrli-chovem umoru, sredi poletja 1942, kot samoobrambne edinice potem, ko so stalinisti v smislu svojega načrta že bili likvidirali
celo vrsto vodiilnejših nekomu-nistov v Ljubljani in na deželi ter spravili na stotine nekomu-nistov (med njimi tudi večji dal članstva Akadamsikeg kluba Straža) v italijanska taborišča.
Šestič, da so primeri likvidacij poedinih komunističnih teroristov v drugem razdobju vojne po laški kapitulaciji izven samoobrambnih vojaških spopadov biLi razumljiva (čeprav s tem ze še ne moralno upravičena) posledica načrtnega komunističnega ubijanja nekomunističnih Slovencev.
Sedmič, da je resnični Sv. Urh (ki pa ni bil delo ne "katoliškega tabora" in še manj "slovenske cerkve") predstavljal le kapljo krvi v primeru z množičnimi pokolji ujetih in zvezanih nekomunistov po lašiki kapitulacij
vojne maja in junija 1945.
Osmič, da se je stalinistično nasilje nad Slovenijo nadaljevalo skozi povojna leta in v bolj sub-tilniih oblikah vse do Rankovi-
jejo vsi naši ljudje, ki so za socializem".
S to Titovo izjavo je uradno pojasnjeno, da novi Titov režim sicer priznava in dopušča družbeno in gospodarsiko evolucijo, toda še vnaprej brezkompromisno pridržuje partiji, da monolitno tolmači in usmerja ito evolucijo. Politična evolucija ni dovoljena. Svoboda ljudi v Titovem režimu torej ostaja predmet partijske samovolje. To ni demokracija, socialistična ali drugačna. To je politična diktatura manj-šinjske partije.
Vsi resni poznavalci razvoja v Jugoslaviji uvidevajo, da more samo stvarna evolucija izboljšati usodo narodov Jugoslavije. Toda evolucija pomeni razvoj naprej, ne umikanje nazaj; tudi ise ne sme nasilno ustavljati. Zato ni mogoče ovakovečiti političnega monopola partije. Največ, kar je moč upravičiti je, da se evolucija omeji v okvir ustavnega "socializma", da se jiji Septembra 1943 in po koncu tako zajamči čim mirnejši raz-
mere opušča nadzor nad poslovanjem bank preko toliko prekli-njanih okrožnic."
Ekonomska politika, 16 julija
„Zvezna skupščina je približno po enem iletu od začetka reforme spet sklepala o ukrepih, ki bodo bistvenega pomena za nadaljnji potek reforme. Ob tem je oceni-sikusij, v katerih je plavala od zi- j la tudi dosedanje dosežke.... Kot me do danes.... To velja tudi za največja slabost pa je bila ome-
drugi korak reforme, iki je izvajan v območju kreditne politike tiho, brez reklame, v senci prepirov okoli deviz, pa čeprav je ' najožje povezan prav s ito problematiko. Zdaj lahiko vprašamo, zakaj ni bilo objavljeno zmrznjenje kreditov, talkrat ko so zamrznile cene? Zopet nam ostaja relativna tolažba, da je bolje sploh ikdaj napraviti dobri ukrep ikot va in družbena skupnost delov- ™'koli. Narodna banka Jugoslavi-nega ljudstva Slovenije — je za- j«, kot je že znano, toda ne dovolj pisano v ustavi. Delovno ljudstvo | jasno, prihaja z odlokom, 'ki do je edini nosilec upravljanja druž- j oktobra zamrzuje kreditni poten-ibenih zadev in edini nosilec obla- al bank na današnji ravni. Za siti v SR Sloveniji. Njegovo suve- 'to pa emisijska banka do gotove
njena še vedno neracionalna poraba družbenih sredstev, iki odseva predvsem v kopičenju zalog v industriji.... Imamo jasno materialno podlago za nadaljnjo stabilizacijo, ki jo opredeljuje vrsta bistvenih sistemskih rešitev, med ikatere sodijo ukrepi kreditne politike, predpisi o revalorizaciji osnovnih sredstev in o sistemu amortizacije, Iki so bili pravkar sprejeti. Jeseni pa bo skupščina
"SV. URH" « UMAKNJEN?
Potniki iz Slovenije poročajo, da knjige Štefanije Podbevškove "Sv. Urh" v slovenskih knjigarnah ni mogoče več dobiti. Baje so jo umaknili iz prodaje in knjigarne so morale neprodane izvode vrniti.
V knjigi je nakopičenih toliko laži, potvorb in krivičnih obdol-žitev, da to lahko takoj ugotovi tudi priložnostni čitatelj. Zato je knjiga izgubila tudi svojo zgolj progadandno koristnost.
Upati je, da bodo odslej ugotavljanje resnične zgodovine medvojne in povojne dobe prepustili poklicnim in vestnim zgodovinarjem.
voj. Toda tudi .taka, socialistič-no-Okvirna evolucija predpostavlja potrebo vzporedne, od Zveze komunistov neodvisne politične organizacije, da se pre-čevega padca oz. do dne, ko bo | preči samovolja partije. Bilo bi napravljen dejanski Ikonec samovolje UDB-e in njenih agentov v partiji, državni upravi, podjetjih in drugih ustanovah ter v jugoslovanskih ambasadah po svetu.
Vidmar sam s seboj
Po lastnem pisanju je Josip Vidmar človek brez vere, a priznava etična načela krščanstva Ce je temu tako, se on pač mora znova in znova spraševati: Kaika je bila moja vloga ikot titularni predsednik OF in poznejši predsednik slovenskega parlamenta, iko sta partijska VOS in OZNA morili Ehrlicha, Rojica, Mauser-jevo družino, turjaške ujetnike, vrnjene domobrance in končno težko bolnega slovenskega pisa-
forme, korak k splošnemu intenziviranju gospodarjenja. Le-to pa maj bi seveda omogočilo tudi boljše funkcioniranje našega tržnega mehanizma in tudi enakopravno vključevanje našega gospodarstva v svetovni trg.
Novi devizni režim pa naj bi v slkiopu pravkar omenjenih ukrepov odigral še pomembno vlogo.
bo prišlo do izraza tudi v tem, da bodo gospodarske organizacije lalhiko v skladu s stopnjo liberalizacije za dinarska sredstva kupovale devizna sredstva za potrebe svoje enostavne razširjene 1 procesov pri intenziviranju in pri reprodukcije. Prav postopna lihe- J racionalizaciji gospodarjenja ter ralizacija predpostavlja enega bi- j boljšem funkcioniranju tržnega stvenih pogojev, da bo naš no-1 mehanizma.... Priče smo namreč
tudi neracionalno trošijo družbe-silil v intenziviranje in modernizacijo. Ta proces pa seveda ne bo laheik in bo omenjeni drugi korak za gospodarstvo nedvomno veliko težji od prvega."
„Delo", 18. julija
,,Predvsem gre za zaostajanje
itranji gospodarski razvoj krenil v
sprejela še druge. Uresničenje I Njegovo bistveno težišče je na li- kvalitetno smer, ki jo je začrta-vseh iteh sistemskih rešitev siku- beralizaciji uvoza ob načelu, da .la gospodarska reforma.... Začel
tj v tesni medsebojni povezano- mora biti dinarski dohodek ob
stabilni domači valuti osnovni motiv gospodarjenja. To načelo
paj
siti naj bi predstavljalo drugi korak v izvajanju gospodarske re-
naj bi se potemtakem močnejši vpliv tujega trga na naše gospodarstvo, ki ga bo bolj kot doslej
pojavom, ko industrija nadaljuje proizvodnjo določenih vrst blaga, ne glede na zahteve domačega in tujega trga in možnosti prodaje. Zato se kopičijo zaloge in (dalje na strani 4.)
v interesu režima samega, da z umikom Zveze ikomunistov Iz okvira Socialistične zveze omogoči poslednji, da prevzame vlo' go vzporedne politične organizacije. Daljnovidnejši komunisti bi morali sami uvideti modrost takega razvoja. Vsaka druga rešitev bi bila zalnje slabša. Zato bi bilo pričakovati, da bo pred-stojea reforma partije storila prav to.
Vidmarjeve možnosti
Ako Josip Vidmar ni pri moči, da bi pomagal taikemu razvoju Socialistične zveze (naslednice Vidmarjeve OF), mu preostanejo dve nadaljni možnosti, da pomn-ga lepši slovenski bodočnosti. Ovenjevanje "Svetega Unha" naj prepusti poklicnim in svobodnim zgodovinarjem v okviru Zgodovinskega društva in Akademije znanosti. Sam pa bi mogel posvetiti večer svojega, življenja za pripravo človečanskih in kulturnih pogojev označene evolucije — slovenske .ljudske sprave. Prvi med temi pogoji pa je, da se vsem mrtvim žrtvam vojne 'tragedije in povojnega nasilja vrnejo njihovi grobovi in pravica, da počivajo v nemotenem miru in svobodnem spominu svojih sorodnikov in prijateljev. Aiko z vso avtoriteto, ki jo še uživa, Josip Vidmar ne bi zmogel initi te najbolj človečan-ske naloge, ipotem bi bil to gotovo znak, da je njegova življenjska vloga v zatonu.
ŠELE PO PADCU RANKOVIČA . . .
(nadaljevanje s 3. strani)
na sredstva, ki so v teh zalogah vezana.... Na drugi strani pa primanjkuje nekaterih vrst blaga za osebno porabo, kjer je izbira pogosto še posebno skromna. To dejstvo očitno kaže, da se industrija slabo prilagaja strukturi povpraševanja in porabe, ki jo je začrtala reforma.... Počasno prilagajanje proizvodnje trgu se kaže tudi v razporeditvi zalog med industrijo in trgovino. Zalo ge so namreč narasle predvsem v industriji, med tem ko v trgovini na drobno stagnirajo."
„Delo", 28. julija
„Le počasi dobiva pri nas trgovina pravo vlogo.... V vsakda nji kritiki neorganiziranosti trgo vine pozabljamo, da smo se v preteklosti navadili na takšno družbeno zajemanje sredstev od trgovine in na najrazličnejše oblike preprečevanja njene poslovnosti, da se trgovina predvsem zaradi tega ni mogla hitreje razvijati in da je zato bistveno zao stala za rastjo ostalega gospodarstva. Posledica tega je bila in je nerazvita trgovinska mreža s premajhnim prodajnim prostorom in -nesodobno organizacijo pošlo vanja... Vloga trgovine se šele zdaj kaže v pravi luči.... Med tekočimi nalogami pa je trenutno najvažnejše, da se trgovini omo goči elastičnejše formiranje marž in rabata. Administrativne marže ... vse bolj povzročajo resne deformacije na trgu. Trgovina se namreč izogiba vsega tistega blaga, za katero so -pri prodaji določene nižje marže 'in navija cone pri izdelkih, kjer so marže proste. To povzroča, da 'kakega blaga v trgovinah po nepotrebnem primanjkuje in da so malo prodajne cene nekaterih izdelkov pretirano visoke."
„Oelo", 24. julija
VEČ SVOBODE — ZA IZBRANE
„že bežen pogled v našo politično preteklost in sedanjost namreč takoj pokaže, da se ni treba nikomur, ki želi predstavljati ali braniti interese kateregakoli okolja, katerekoli -nacije ali kateregakoli področja, zatekati v pol-ilegalo ali celo v ilegalo in u-po rabljati ukrppe in metode, ki so tuji ne samo našim temeljnim načelom družbene ureditve, ampak tudi najbolj elementarnim načelom človeškega sožitja in odnosov med sodelavci...."
„Splošna družbena zavest in dasti samoupravljanje je namreč že doseglo tako stopnjo, da ni mogoče osebne kombinacije kogarkoli istovetiti z resničnimi interesi ljudskih množic. V tem pogledu ljudske množice ne poznajo nobenih avtoritet in nobena zasluga v preteklosti ni bianco menica, na katero bi bilo možno izdajati nepotrebne ali celo škodljive račune v sedanjosti...."
..Konservativna jjolitična prizadevanja.... se skušajo ogrinjati s plaščem varuhov politične mo rale, partijnosti in stoodstotne socialistične zanesljivosti, in predanosti.... Na Brionih se je razgalila dvojna morala in dvojna par-tijnost take politilke. Ta dvojnost je bila v tem, da je za druge, lahko bi dejali za neposvečene in nepreizkušene imela drugačna načela in drugačne moralne norme kot pa za samo sebe.... Po načelih te politike je bila največja modrost in dokaz zrelosti tista politična kombinatorika, ki je znala nastavljati zanke, govoriti polresnice in vedno in na vsakem mestu gledati na svojega sogovornika in sodelavca '(razen svo jih) kot na človeka, ki ga je treba nadzorovati in dvomiti o njegovi odkritosrčnosti in socialistični predanosti. Postalo je -torej nevarno, da bi se politične vrednote in kvalitete gradile na takih dovjnih načelih.... Težko si je zamisliti, kakšna razočaranja in kakšne preizkušnje in nemara tudi krvavi obračuni bi nas še čakali v prihodnosti, če bi dopustili, da bi se politične, človeške in -komunistične vrednote gradile na 'teh načelih...."
..Stalinizem smo premagali v ekonomskih in političnih odno sih; s IV. plenumom so ustvarjene možnosti, da ga premagamo popolnoma tudi v politični morali Sredstva političnega dela in boja, ki so značilna za rezredino družbo in razredne boje, so sicer objektivna nujnost v prvem obdobju graditve socializma, ko je 'treba obračunati z njegovimi
KULTURNA KRONIKA
•	študij slovenščine na ameriški univerzi
Z novim šolskim letom, letos septemrba, bodo na Indiana Uni-versitiy v Bloomingtonu, Indiana, odprli lektorat za slovenščino — prvi v Ameriki. To bo edina univerza v Združenih državah Amerike, kjer bo mogoče študirati slovenski jezik s književnostjo. V teku prihodnjega leta pa nameravajo študijski program še razširiti na več tečajev. Iindiana University ima več ikot 30 tisoč rednih -študentov -in največji oddelek za študij slovanskih jezikov in književnosti v ZDA. Stoli-jo za slovenski jezik na tej univerzi bo vodil profesor Borut De-•kleva, iki je slovanske jezike študiral na univerzi Stanford v Kaliforniji. Številnim slovanskim jezikom, ki se že poučujejo na mnogih univerzah po Ameriki, se je zdaj pridružila še slovenščina. S tem se odpirajo vrata nadaljnjemu afirmiranju slovenstva v svetu, zlasti boljšemu poznavanju Slovenije v svetu ter tesnejšemu strokovnemu sodelovanju med ljubljansko univerzo, institutom za slovenski jezik ter univerzami v Združenih državah, 'tipaj mo, da se bodo s item -tudi začela pogosta gostovanja in izmenjave med strokovnjaki ljubljanske in ibloomingtonske univerze in kasneje še drugih visokih šol po Ameriki.
•	Razstavljanje slovenskih umetniških del v ZDA
Pri preteklih razstavah jugo slovanskih likovnih del v Združenih državah Slovenci niso bili pravično zastopani in predstavljeni. Upajmo, da se bo to spremenilo, zlasti zdaj, ko je bila v Ljubljani predstavnica znanega Smithsonia-n Institut ion iz VVa-shingtona, Dorothy T. an Arsda-tle. Sestala se je z ravnateljem Moderne galerije v (Ljubljani in drugimi zastopniki slovenske likovne umetnosti. Proučili so možnosti za posredovanje in razstavljanje slovenskih umetniških del v okviru jugoslovanskih umetniških razstav v Združenih državah.
•	Slovenske radijske oddaje
iz Pariza znova uvedene, toda....
Slovenske kratkovalovne radij sike oddaje iz Pariza, ki so bile leta 1963 ukinjene, so bile znova uvedene, in sicer po deset minut vsak dan. Znano je, da je bila ta oddaja pred ukinitvijo po Okviru iin značaju bolj jugoslovanska kot slovenska. Toda zdaj pa bo — po pisanju ttitovskega časopisja — pod vplivom jugoslo va-nskega režima -Komunistični režim iv Jugoslaviji je prva povojna leta poslušanje tujih postaj preganjal, kasneje pa s težkim srcem toleriral, iker mu pač ni, da bi ljudje izvedeli resnico o do gajanjih v svetu in položaju do ma. Kaj šele, da bi našel prijazno besedo o slovenskih oddajah iz zahodnih držav, kot npr. iz Londona, Washingtona, Kocina in Vatikana. Zato na prvi pogled preseneča pozornost, iki jo je časopisje v Jugoslaviji posvetilo novo uvedeni slovenski oddaji iz Pariza. Toda če preberemo poro čilo v ljubljanskem Delu (3. avgusta), je istvar precej jasna. Tam je namreč —med ostalim — zapisano tudi tole: „V smislu teženj obnovljenega 'Slovenskega uradništva in baje v povezavi z jugoslovanskim veleposlaništvom v Parizu, bo poskušala ta oddaja čimbolj objektivno in čim hitreje obveščati poslušalce o dogajanjih v Franciji in po svetu, hkrati pa tudi prevzemati obvestila in pobude iz Jugoslavjie...."
•	Nove knjige: Mole, ..Umetnost južnih Slovanov"
sovražniki.... Četrti plenum je zato gotovo spodbuda za polet svobodnega, lojalnega, demokratičnega duha. Toda ta liberalizacija ni namenjena vsem in vsakomur, kot bi to želeli prikazati in še bolj dočakati nekateri Ikrogi v tujini in -tudi pri nas doma. Seveda potrebu jemo več sproščeno sti, več demokratičnosti.... Potrebujemo vse za to, da ibi laže in hitreje im uresničevali naše načrte.... ne potrebujemo pa nobene liberalizacije za tiste, 'ki vsemu temu nasprotujejo, ne glede na to, kateri so razlogi, da to počenjajo -in ih kateri strani neba so obrnjeni/ Stane Kavčič, sekretar central-mega komiteja Zveze (komunistov Slovenije v uvodniku 8. in 9. številke revije „Teorija im pralksa".
Pri Slovenski Matici je izšla | knjiga našega rojaka in -profesorja umetnostne zgodovine v Kra-ikovvu dr. Vojeslava Moleta: U-metnost južnih Slovanov. Slo venska izdaja je prevod poljske ga izvirnika, ki je izšel leta 1962. Slovenski prevod je oskrbel France Vodnik, besedilo in novejšo bibliografijo pa je delno dopolnil dr. France Štele. Obsežna umetnostnozgodovinska publikacija vsebuje poleg teksta na 505 straneh, tudi bibliografijo, seznam krajev in spomenikov ter povzetek v francoščini. (Knjiga je opremljena z 412 črno-belimi re produkcijami in 4 barvnimi prilogami.
• Kuret: Praznično leto Slovencev
Pri Mohorjevi družbi v Celju je izšal prvi del knjige Praznično leto Slovencev, s podnaslovom: Starosvetne šege in navade od pomladi do zime. Prvi del obrav nava pomlad. Avtor knjige dr. Ni ko Kuret se je lotil velikega in potrebnega dela,, da bi „Sloveii-cem dal znanstveno natančen in hkrati poljuden prikaz našega ..prazničnega leta", bogastva sta-rosvetnih šeg in navad, ki so nekoč spremljale im tu in tam še današnje dni spremljajo zlasti življenje na kmetih". Avtor pravi v uvodu: „Kmečko ljudstvo je tisto, ki je stoletja in stoletja skoraj edino varovalo dediščino našega -izročila. Da je s tem bi stveno pomagalo ohranjati našo narodno samobitnost, je vsako mur jasno. Zato pa vzbuja skrb, da se naš kmečki živel j razkraja, še preden je delavstvo utegnilo v narodni skupnosti (kulturno tvorno polnovredno zavzeti njego-ovo mesta". V iknjig-i je odmerjenih skoro 200 strani za opis in razlago običajev postnega in ve lilkonočnega časa. -Kdorkoli bo imel opravka s slovenskimi narodnimi običaji, ne bo mogel mimo tega Kuretovega dela. Napo vedame so še tri -knjige, v katerih bo obdelano poletje, jesen in zima.
Ljudske šege in navade -so bile tesno povezane z življenjem ljudstva z naravo, z raznimi -pojavi in spremembami v naravi — ter z življenjem ljudstva po -veri. Samo poglejmo koliko običajev je spremljalo življenje našega človeka v -postnem in velikonočnem času. Ti Običaji, te ljudske šege in navade izpričujejo glo boko vero in življenje po veri. Komunistični režim je uničil slo venskega kmeta in z ostrimi ukrepi hotel odpraviti tudi vse, kar je ustvarjalo naše pravo ljudsko izročilo in zakladnico narodnega bogastva. Uvedel je svoje praznike — Dan borcev, Dan vstaje, Titov rojstni dan, Dan žena, Dan mladosti itd. — iki naj dajo "novo vsebino praznovanju delovnega človeka". Ob tej knjigi se je s "strokovno" oceno hotel postaviti dr. Angelos Baš (Naši Razgledi 11. in 25. junij) iin v zvezi z "novimi prazniki" in dopusti zapisal: "Cevsebina tega prostega časa morda v nekaterih pogledih še ni dovolj izoblikovana, pa smo prepričani, da ima maš človek od tega prostega časa ali od teh praznikov že danes vse več koristi kakor od praznikov v starih časih".
K temu lahko pripomnimo samo tole: Dedka Mraza in Novoletni jelko bo čas tako odpihnil, da se -tega režimskega maliiko-vamja čez desetletja ljudje sploh niti spomnili ne bodo — ali pa z velikim posmehovanjem —, do čim bodo še pozni slovenski ro dovi obhajali božične praznike tako, Ikot so jih stoletja naši predniki. Dr. -Niko Kuret je v uvodni besedi pravilno zapisal: "V -primeri z razgibanim in vsebinskim bogastvom praznovanj v prejšnjih časih je naš čas neprimerno sirumašnejši.'..."
• Kulturna atmosfera v Ljubljani
Ob pregledu pretekle glasbene sezone v Ljubljani, beremo v naših Razgledih.... (13. .. avgusta) tudi naslendje zaključne misli: "Osnovna kulturna atmosfera v Ljubljani še vedno ni talka, da bi dajala vsemu mestu nadih po mambnejšega kulturnega centra. Zavest o (kulturnih vrednotah, ki jih že imamo in iki bi jih lahko še imeli, visoko razvito kulturno življenje, iki bi ga živali ne samo ustvarjalci, marveč bi postalo neločljiv del vsakdanjega življenja vsakega prebivalca vsaj
"V TUJINI SPET DVIGAJO GLAVE. .."
V uradu za prošnje in pritožbe pri skupščini občine (Ljubljana-Cemter so pred kratkim obravnavali „zanimiv zahtevek, ki je prišel iz Brazilije". Marija Vogel, žena Franca Vogla, lastnika tovarne zaves in -več nepremičnin pri Ljubljani, ter hčerka Helena, sta poslali sedanjim oblastem zahtevo po odškodnini 80.000 dolarjev za neupravičeno zaplenjeno premoženje. Imetje je zaplenila „ljudska oblast" leta 1945. Kako se je zadeva končala, beremo v ljubljanskem Delu (4. avgusta);
„Občina je -skrbno preverila ves postopek zaplembe, ki ga hrani v zajetni mapi Mestni arhiv. Ugotovili so, da je bilo Voglovim odvzeto premoženje po povsem veljavnih predpisih in postopkih in da nimajo nobenih -pravic na kakršnokoli -odškodnino. Tega, da so bili med vojno sodelavci okupatorjev, pa mati in hči v pritožbi za vsak primer rajši nista omenili.
Vse kaže, da ob procesu intenzivne demokratizacije naše druž be nekateri v tujini spet dvigajt glave in začenjajo upati, da s, bodo iz novih razmer pri mas kovali kapital. Sami so na svoje delovanje pred 25 leti kajpada že pozabili. Niso ipa pozabili nanje naši ljudje, zato so seveda taki računi povsem zaman."
B. Raikovec v „Delu", 4. 8. 1966 GRADILI BOMO CESTE — NE DOMA, AMPAK V AFRIKI
Razvoj motorizacije v Sloveniji je tako hiter in tako velik, da ceste že dolgo niso več Ikos temu razvoju. Pomanjkanje dobrih cestnih zvez ovira ne samo turizem, ampak celotni gospodarski razvoj. Zlasti so kritične zveze z Avstrijo in Italijo, zaradi česar močno trpi tovorni, tranzitni in turistični promet. Skozli mejne prehote v Sloveniji prihaja letno v Jugoslavijo 95 odstotkov vsah vozil. Poleg tega pa je v Sloveniji registriranih okoli 100 tisoč vozil ter 3000 prikolic, kar je skoraj 30 odstotkov vseh mo torniih vozil v Jugoslaviji. Število posameznih vrst vozil je po vojni naraslo za 100 do 300 krat. Da je nujno treba nakaj narediti doma, se komunistični režim do bro zaveda, in (kar naprej planira in pojasnjuje družbene pro bleme ljudskim množicam, med tem ko bo slovensko podjetje gradilo ceste v Afriki — v Libiji! Pred nedavnim je namreč •beograjsko podjetje „Jugo-invest", ki zastopa tudi več slovenskih gradbenih podjetij podpisalo pogodbo z libijskim pro metni-m ministrstvom za gradnjo 364 kilometrov dolge avtomobilske ceste med Bengazijam in Marble Archom. Pri gradnji bo med štirimi jugoslovanskimi podjetji sodelovalo slovensko gradbeno podjetje „SLOVENiIJ-A CESTE".
Po poročilu slovenskih listov, so bila "nača združena podjetja -na tem odseku najcenejši in nasploh najugodnejši ponudnik, saj so se med drugim obvezala tudi za najkrajši rok". Obvezala so se, da jo bodo zgradila -v 24 mesecih. Prvi slovenski tehniki so že odšli v Libijo in septembra bodo poslali prve transporte, zlasti stroje. Ker bo treba -graditi zelo hitro, bo moralo podjetje kupiti polovico sodobne mehanizacije v tujini! V Afriko bodo odšli kvalificirani in visoko kvalificirani strokovnjaki, predvsem strojniki, ■ker bo delo po večini mehanizirano. Zaradi sodobne mehanizacije in visoke produktivnosti dela, bodo plače ameriške (ca. 450 dol. na mesec), delovni pogoji pa afri-kanski! Delavci bodo stanovali v lastnih barakah in imeli premično kuhinjo. Za hrano in stano vanje bodo plačevali okoli 100 dolarjev na mesec, delati pa bo do morali od jutra do večera — od 10 do 12 ur dan — obvezno za dobo dveh let. Baje se je prijavilo Okoli 300 slovenskih strokovnjakov, izbrali pa so le „sto najboljših". Preprosti človek v Sloveniji se sprašuje: ,,'Gledecest smo od zapad-noevropskih držav -najbolj zaostali; med tem ko so cialistična oblast delovnega ljudstva samo planira in odkriva svo
TIHO SLOVO NAKŠKOFA SREBRNIČA
21. junija 1966 se je s smrtjo dr. Srebrniča na Kriku število slovanskih škofov skrčilo od štirih na tri. Skoraj 43 lat je dr. Srebrnič upravljal majhno ško fijo na otoku Knku, a s tako nesebično in zvesto ljubeznijo, da mu je papež dal v znak odlikovanja naslov nadšlkofa. Splošno ■spoštovani cerkveni dostojanstvenik je učakal 91. leto življenja in je ugasnil mirno in tiho, kakor je primerno za njegovo stalmo notranjo zbranost, iki jo je snal ohraniti tudi v majburnejših ineh. Več kot polovico svojih let—47 — je preživel v Sloveniji. Tu je zlasti pred prvo svetovno vojno in v odločilnih ilotih po njej stal v prvih vrstah verskega apostol ata Takrat smo Slovenci gledali nanj kaikor na svetilnik ki vodi in vabi v srečen pristan. 3dlkar [je prevzel škofovsko ■ilužbo na Kriku, je svoje s-rce jdprl primorskim Hrvatom, a se je rad, čeravno redko, vračal v slovensko domovino. Sedanji rod ga ni več osebno poznal, če prav se v obilni meri hrani z njegovo duhovno dediščino. Zato je prav, če ob njegovi smrti obnovimo hvaležen spornim na lota, ki jih je preživel med nami.
Rajni škof Srebrnič je bil sin sončne Goriške. Rodil se je ?. februarja 1876 v Solkanu pod Sveto goro. Oče Jožef je imel majhno (kmetijo, mati Terezija roj. Šuligoj je z umnim vrtnarstvom pomagala vzdrževati številno družino. Rod po starem izročilu ni bil od itod, ampak iz Turki. Zdelo se je, kakor da otroci te družine s svojo podjetnostjo in razgledanostjo, posebno še z zrelo samostojno presojo
fefiota v Centralnem semenišču, kjer je ob urejanju knjižnice poglabljal tudi lastno znanje. 1908—12 je že vam vodil dijaško semenišče, 1912—-14 je bil rektor ddkllišlkega liceja sester notre daimlk, od 1909 je poučeval v bo-goslovniici, mnogo pisal in sodeloval pri verSkih organizacijah. Kljub silni zaposlenosti jc povsod nastopal s popolno zbranostjo.
A Gorico je moral zapustiti, ko se je 1915 začela vojna z Italijo. Semenišče je našlo begunsko zavetišče v Stin-i in tja se je zatekal tudi dr. Srebrnič s 'svojimi starši. Tu mu je umrla mati, on pa se je -razgleda! po novem obzorju 'sredi Slovenije. Našel je več časa za študij in se zamišljal v versko preteklost in bodočnost svojega naroda. 19-18 je hiteli na Goriško, da pomaga pri ohnovi, a že 1919 so ga pozvali v Ljubljano, da sodeluje pri pripravah za novo univerzo. Od 1920 je bil profesor na teološki fakulteti, urednik revije čas in predsednik Leonove družbe, se zanimal za dijaštvo, sodeloval pri vodstvu Marijinih družb in pripravljal evharistione shode. Razen tega je trezno in dafljovidno, oprt na ve lilko znanje, obravnavali) v spis;h znansitvena vrpašanja in tu mno go obetal.
1923 so ga pozvali na škofovsko dolžnost na Kliku. Z vedrim čelom je prepustil vse svoje lepo zastavljeno delo, 'ki mu je bilo doslej pri srcu, drugim in se posvetili novi ž-ivljenjisiki dol žnošt-i. časti ni nikdar iskal, veselil pa se vsake možnosti za dalo in žrtve, 8. decembra 1923
potrjujejo taiko pokoljenje. Ve- je dobil v Ljubljani škofovsko
ra jim je bila Ikalkor zilat zaklad, ki daje pravo ceno življenju. L vero je tudi mladi Jožef zlatil svoj značaj in želel, da z njo obogati vse ljudi Okrog sebe. To -so čutili že njegovi sošolci na gorišlki gimnaziji in se ga oklepali kaikor vodnika. Kot gojemec dijaškega semenišča ga je vzgajal poznejši Ikršlk-i škof dr. Mahnič, a nekam preveč po svoje. Srebrnič pa je spoštoval in občudoval, do kraja pa se ni dal ugnasti v Malhničev kalup. Razšla sta se, a spet našla, ko je Mahnič spoznal Srembničevo žlahtno a samoniklo Osebnost. Mahnič, ki je 1896 po sital škof na Kriku, je pred smrtjo (20. decembra 1920) predlagal, naj mu bo Srebnič nasled-| nilk....
Preden se je to res zgodilo, je I Srebrnič prehodil strmo življenjsko pot, polno nenadnih i sprememb. Po odlično opravljeni .maturi je 1896 odšel študirat na Dunaj zemljepis in zgodovino. Uspeval ije izvrstno, a njegova j srčna želja je bila, da predrami I svoje študentske prijatelje k ved-j remu in 'skladnemu verskemu ' nazoru. Vsako polovičarstvo ga | je bOlalo, a najbolj ipri tam, ikar 1 dajemo Bogu. Da bi dvignil pogum drugim, je prišel po diplo mo na u-ivarzo s svetinjo Marij-i-. ne družbe na prsih. Ker je hotel i biti povsod ceil mož, je tudi pri enoletni vojaški službi dosegel čin poročnika. Februarja 1902 je nastopil .profesorsko službo v Gorici, ia Ikmalu -spoznal, da bo ' dosebal več, če postane duhovnik. še isto leto so ga sprejeli v semenišče iin poslali v Rim. Tu so njegovi talenti znova zablestc-lli, a v mirno ubrani svetlobi. 1907 se je vrnil v Gorico z dvojnim doktoratom i-n polno osebno zrelostjo. Vos blag in postrežljiv je opravljal službo študijskega pre-
Ljubljane, to bi moral biti cilj vseih naših kulturnih -prizadevanj. Brez publike ni umetnosti, brez podpore in denarja tudi ne. Najvažnejši pa so vendarle zanos in pričakovanje ter odprto srce za sprejemanje umetnosti, Skar je treba zibuditi in vzgojiti predvsem pri mladini".
MIHAJLOV PRISTAŠ — PREBEŽAL V ITALIJO
Zagrebški profesor Nilkola Co lak, ki je pripadal -skupini Mi hajla Mihajlova je pribežal v Ita-liijo in Padovi zaprosil za politično zaščito. 52-letni prof. čolak se je nedavno udeležil v Zaclru razgovora Mihajlove Skupine, ki je napovedala izdajanje neodvisne opozicionalne revije "Svobodni glas" v Jugoslaviji. Čolak je povedal italijanskemu tisku da je bi! zaradi svojega političnega prepričanja odpuščan iz profesorske službe v Zagrebu in da revija najimibže ne zo izšla ker "nobena številka revije ne bo zagledala luči pod Titom". iPo -njegovem mnenju predstavlja velik uspeh že dejstvo, da je prišlo do sestanka v Zadru.
je prejšnje napake, bodo slovanski žulji gradili ,v bistvu isto cesto, po kateri so med zadnjo sve-
pos-večenje, 23. decembra je prevzeti nove pastirske posle. Ob umeščanju je odklonil slavnostno kosilo; namesto tega je sam pogostil reveže in bolnike. V tem dejanju je bil ves Srebrnič — človek, duhovnik in škof. Talk je ostal še več ko 42 let svojega škofovanja. Zadnji čas je deslno opešal in obležal. Pri tem se jc s srečnim smehljajem oziral na prehojeno pot, ki je njega in njemu zaupane duše vodila v miru k Bogu.
ZGODBA O RIGOLNIH PLUGIH
„Uvožani plugi gredo nazaj v Italijo" — pod tem naslovom -beremo v Delu, z dne 23. julija sledeče:
Zgodba o štirih plugih za rigo laoje, ki počivajo že poldrugo leto pred odkupno postajo mariborske „Surovine" v Šempetru pri Gorici, se bliža h koncu. Potem, tko jih ni hotelo kupiti no beno domače podjetje, se je neki poslovni človek iz okolice Vidma v Italiji začel dogovarjati za njihov odkup. Ko bodo urejene formalnosti okrog carine, jih bodo naložili na tovornjake in jih odpeljali v Italijo, od koder so jih pred nekaj leti pripeljali za obnavljanje vinogradov in sadovnjakov v Brdiih na Vipavskem.
Med tem ko so plugi počivali, pa so imeli kmetje težave z mehanizacijo pri obnovi vinogradov, ki jo v zadnjem času spodbujajo dobre cene vina. Na Vipavskem so bili spomladi pripravljeni plačati kakršnokoli ceno za rigolanje.... Z omenjenimi plugi bi pri nas lahko še dolgo obnavljali vinograde. Prihodnja leta se bo kmetijstvo gotovo še hitreje razvijalo. Za to pa bo potrebna mehanizacija. Tudi brez močnih rigolnih plugov me bo šlo. Vse torej ikaže, da se bo uresničila bojazen, da bomo mo rali čez čas tisto, kar se nam je ponujalo doma — spet uvoziti.
BOJ ZA SLOVENŠČINO V CARINSKI SLUŽBI
Ustavno sodišče republike Slovenije je nedavno obravnavalo raibo slovenščine v uradnem po slovanju. Ugotovilo je, da v mno gih primerih me upoštevajo ustave SR Slovenije, iki določa, da se poslovanje vseh državnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo družbeno službo na območju republike Slovenije, vodi v slovenskem jeziku. V zvezi s tem odlokom Ustavnega sodišča so se takoj pojavile številne pritožbe, da carinski uslužbenci poslujejo ,na slovenskih mejah v srbohrvaščini namesto v slovenščini. Oblast je Skušala
tovno vojno korakale Rommelo 'Pomiriti razburjanje — ki 'se je ■ve armade....'*	j večalo alasti zdaj, iko je turistič-
21 LET STARI!
Ko postanete stari 19 let niste več bolniško zavarovani s polico vaših staršev. Da ostanete zavarovan morate v teku 30 dni sprejeti osebno članstvo v zavarovanju. Vašo prijavnico dobite v banki, bolnici ali od Zavarovalnega odbora (Commission).
NOVO POROČENI!
Sedaj morate vplačevati "družinsko" bolniško zavarovanje, ki krije moža in ženo. Obvestite vašo "grupo" takoj ALI, če plačujete premije direktno, obvestite Zavarovalni odbor ("commission").
NOVO DELO!
Da ostanete zavarovani, se držite navodil, ki so tiskane na polici bolniškega zavarovanja za vplačevanje, ki ga poznate pod imenom "Form 104". Tega vam mora sedanj izstaviti delodajalec, kadar zapustite mesto dela.
Vaše ONTARIJSKO BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
Ontario Hospital Services Commission Toronto 7, Ontario
na sezona na višku — s tem, da je izjavila, da enostavno ni Slo vencev v carinski službi, ker je -preslabo plačana, vendar pa da bo tudi to urejeno, ker se za zadevo že zanima sama Zveza komunistov. To „uradno" pojasnilo je dvignilo še več prahu in oglašati so se začeli tisti, 'ki so zapro sili za službo pri carini, a so bili v isrbohrvatskem jeziku odklo njeni, češ da ne rabijo novih uslužbencev, in to kljub visoki kvalifikaciji prosilcev in znanju več jezikov.
V rubriki »Pogovor z bralci" v Delu, 22. julija beremo tudi tele ugotovitve bralcev: ..Zboljšanje razmer, spoštovanje slovenščine v carinski službi na slovenskih tleh, se da doseči tako, da se neslovenske carinske uslužbence na ozemlju Slovenije bolje pouči o tem, da so absolutno dolžni v službenem pogovoru s strankami prvenstveno rabiti slovenski jezik. Zdi se namreč, da oni zmotno smatrajo, da nimajo te dolžnosti, češ — enakopravnost jugo siova-nSkilh jezikov!
Problem torej ni v tem, da na slovenskem ozemlju službujejo neslovenski carinski uslužbenci, temveč v tem, da -morajo tudi ti izpolnjevati pogoje službe, prav tako, kakor jih izpolnjujejo Slo venci v slovenski ali drugih republikah.
Carinska uprava more in mo ra to enakopravnost uveljaviti tudi brez intervencije Zveze (ko munistov!"
Na pripombo, češ da nekateri ta problem preveč napihujejo, beremo sledeči odgovor: „To ni 'napihovanje. Spoštujemo druge -jugoslovanske jezike, a spoštovati je treba tudi slovenskega. Na ozemlju naše republike je uradni jezik, razen v JLA (to je v vojski), slovenščina. iNe gre pa samo za formalnost. Vsak dan -prečkajo mejo zamejski Slovenci, ki ne razumejo srbohrvaščine. Prihajajo slovenski izseljenci, Iki komaj čakajo, da prestopijo prag rodne domovine in želijo, da bi bil prvi pozdrav na meji slovenski, ker je za njih srbohrvaščina, razumljivo, tuj jezik."