Ptmmemn Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
SttV, H5.	v Limiiiaoi, v soliolo, dne 22, moja m
Leto MIH.
»SLOVENEC« velja »• fflitl u vse strni Jvgo-■Uvtle ti v LfnMtaal: * n Vb letoaapraj. K 180*-n »ti leti „ .. „ 90-— te «W tate 0	40*——
M'6i nMW „ 91 ff 15"—
BlUvitmtrt) nMMu K 240% trn Sobotna izdaja: sa
L oelo lato ,. K J0-_ »■•:• m 85*—
Inserati:
iaostolpna patltvrsu (59 mm Stroka ta 3 mm visoka ali aje
prostor) ■a enkrat . . . po K 4'5t vafal razglasi, poslana Itd.....po K fl'—«
Pri večjem naročila popust
Hajmaništ oglas 5 9/9 mm K10,
liha)« vsak dan tsvzemSl ponedeljek In dan po praznika, ob 5. uri sjutraj.
MT Uredništvo je v Kopitarjevi altci itev. 6/m. Bokapial se n« vračajo; neiraaklrana pisma se ne sjrajemajo. Drsdn. telet. itv. 50, uprava. Stv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 8. — RaSan poŠta« »ran. ljubljanske it. 650 sa naročnino la it. 349 sa oglase, avstr. tn češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-her*. 7583.
Vlada 99dela in reda4'.
Ministrski predsednik dr. Milenko iVesnič je snoval koncentracijsko vlado pod geslom »dela in reda«. Novi kabinet naj bi predvsem izvedel volivni red za konstituanto in dosegel v glavnih vprašanjih bodoče ustave sporazum, pobijal naj bi nered v državi in ščitil delo ter odpravil vse do konstituanto neodložljive in nujne posle parlamentarnim potom. Bo novi kabinet tej nalogi kos? Vse osebnosti v sedanjem kabinetu nam -niso porok, da bo novi kabinet res kabinet dela in reda in čc primerjamo novi kabinet z odstopivšim, ne vidimo v njem nobene garancije, da bi bil sposobnejši in boljši; ima pa zase to prednost, da bo mogel delovati s parlamentom in bo — upamo — javnost njegovo delovanje presojala objektivno. To bo vsekako na korist ugledu naše države v zunanjem svetu. Koncentracijska vlada ni najboljša, toda v sedanji dobi je potrebna; samo zato je parlamentarna eksekutiva SLS to idejo z vso silo zastopala; po razbitju prve koncentracijske vlade je v tem oziru ostala za nekaj časa skoro osamljena, dokler njena ideja ni zmagala po dolgi in težki krizi.
Koncentracijska vlada bo držala, ako bodo posamezni ministri lojalni in nc bodo svojih mest zlorabljali v strankarske namene, zapostavljajoči državne koristi.
Protičeva vlada je odstopila, čeravno je uživala zaupanje regenta in večine naroda, da omogoči parlamentarno delo; pri pogajanjih za koncentracijo jc bila zmerna, in jc zato tudi na celi črti prodrla, ker je opozicija opustila svoje agitacijske zahteve. Kakšne sramotilne članke in najgrše osebne napade so objavljali nasprotni listi o odstopivšem kabinetu, ko jc nastopil vlado! Po teh glasovih, ki jih jc vodila samo strankarska strast in zloba, jc bil prejšnji kabinet sestavljen iz najreakcionarnejših mož na svetu in iz zločincev. In vendar smelo trdimo, da je bila v resnici prejšnja vlada od vseli dosedanjih še najboljša in zares delavna. Brez ozira na demagogijo opozicije sc jc lotila važnih in težavnih vprašanj. Sanacija financ v takem položaju ni hvaležno, pa potrebno delo in finančni minister dr. Vclizar Jankovič sc ga je lotil z vso energijo. Davek na vojne dobičke je čakal pol leta na odrešenje, vlada ga je uveljavila; ukinila je izvozno korupcijo in z naredbo od 27. aprila položila temelj za urejen izvoz in za boj proti draginji. Posamezne postojanke so potrebne izpremembe in naredba je potrebna dopolnila, da bo boj zoper draginjo uspešen na vseh poljih. Temu se pa tudi ni čuditi, ker vlada ni imela pred seboj nobene — dose-
danje statistike o izvozu in uvozu. Tako lahkomiselno se jc pred njo vodila trgovinska politika. Zadružna misel je prvič v odstopivši vladi našla razumevanje v zdravi ideji. Središnje zadruge, ki kapitalističnim zastopnikom seveda niso všeč.
Sklenila je nadalje, da proglasi naš denar takoj za zdravo valuto, kakor bo za to podan predpogoj, da bode donatiskan novi denar. Če bo nova vlada šla za tem prav-cem, se bo to moralo v najkrajšem času izvršiti.
Slovenija jc dobila občinski volivni red z žensko volivno pravico. Ta volivni red je najboljši odgovor na vse klevete o reakcionarstvu bivšega kabineta. Naprednost sc nc kaže v besedah, ampak v dejanju!
Zoper državi nevarne elemente in povzročitelje ter pospeševatelje nereda je Protičev kabinet nastopil z vso odločnostjo in doslednostjo. Kljub železničarski stavki so se razmere na želcznicah neprimeroma zboljšale, čeravno je pretila železniška katastrofa, predno jc vzel v roke železnice dr. Korošec.
Protičeva vlada se tudi ni ustrašila prevzeti odgovornosti za končno rešitev jadranskega vprašanja, ki jo nujno zahteva ne samo za Italijo, ampak tudi za Jugoslavijo ureditev gospodarskih razmer. To ni bila lahka naloga, ako se pomisli, da se je prej demokratsko-socialistična vlada odrekla suvercniteti nad Reko, nad Zadrom, otoku Visu in mora kolikortoliko bili v zunanji politiki varovana kontinuiteta.
Resno sc jc lotila tudi ustavnega vprašanja s pozitivnim delom in v kratkem času izvršila tu več kakor se jc prej tekom celega leta zgodilo. Nasplošno moramo priznati, da jc odstopivša vlada nastopila pot, po kateri naj bi ji sledila koncentracijska vlada, ki bo imela prednost, da jo bo mogel regulirati parlament, kar jc za vsako, tudi najboljšo vlado potrebno.
Protičev kabinet je žel tudi priznanje regenta, ki je dal na čast odstopivši vladi diner in sc ji je v toplih besedah zahvalil za zasluge, ki si jih jc stekla v težavnem položaju za narod ter izrazil nado da bo mogel na to vlado tudi v bodočnosti računati.
Za dneve krasnega slovanskega orlovskega slavlja od 29. julija do 1. avgusta t. 1. poživlja Jugoslovanska katoliška dijaška liga obči sestanek jugoslovanskega katoliškega dijaštva v Maribor.
Dr, f. C. Oblak:
(Konec.)
Zveza od Golicc pa do Kepe jc že dolgo znana in od turistov priznana krasna visoko-gorska partija, a v zadnjem času jc »Slovensko planinsko društvo« z markacijo pota opozorilo in otvorilo tudi drugo prelepo zvezo ua nasprotno stran od Golicc: čez Kočno in Belščico na Stol (2239 mj, čigar siva glava sc skriva za zeleno Bolščico. Nam že znana steza drži od Kadilnikove koče nazaj proti Suhi mimo nemške koče ali tudi nacl njo po grebenu na sedlo Kočno, čez katero vodi vozna pot iz Planine ozirema Jesenic v Podgorje (Maria-Elend) v Rožni dolini.
Onstran sedla se vzdiguje deloma po-rasteni vrh istega imena (1946); ob njegovem južnem pobočju pripelje tc položna steza deloma med gozdovi na scnoželi do sedla, ki veže romantični, gozdnati Medji dol s Koroško; najbližji koroški vasi sla Novi in Stari Sv. Mihael.
Pred nami zazeva velika gorska kotanja, katero moramo ali obiti ali pa sc spustiti vanjo, da potem iz nje zopet zlc-zemo na pobočje raztegnjene Bclščicc, ki doseže v vrhu Vajnaš (2103 m) svoj višek. Prišli smo v kraljestvo pečnic (Edehveiss) in to dela partijo 4 Golicc Doscbno vab-
ljivo. Prijetno je potovanje ob južnem pobočju Bclščicc, s katerega sc nam odpre prekrasen pogled zlasti na okolico okoli Bleda, — »podobo raja«; oko pa nam lahko tuclj prosto vzplava daleč na okoli po Kranjski deželi, katere vidimo odtod še več nego z Golice. Čas nam brzo poteka, in šc sami nc vemo, kako smo prišli do one skalovite, meiovite grape med Malini (2187 m) in Velikim Stolom (2239 m). Tod je še najneprijetnejša pot. A skoro so premagane malenkostne težave in pod vrhom smo, — na mestu, ki je osigurano za stavbo slovenske planinske koče. Razgled s Stola na Koroško nam razen bližnje oko-ljCCi — zlasti divjih prepadov njegovih in sosednih gora (Begunjščice 2063 m, Zelenic c 2179 m i. dr.) proti koroški strani ter lept slike romantične doline med Zelcni-co in Bgunjščico, — ne podaja nič novega in posebnega, a razgled na Kranjsko stran presega gotovo onega z Golice. Ne bom popisoval' tega razgleda; prevečkrat se nam je že razgrinjala ta krasna slika slovenske domovine pred našimi strmečinii očmi z drugih vrhov. Neštetokrat smo žc zrli vse lc ncboiične vrhove, te pestre doline in bujne ravnine, ta mična bela sela, raztresena v njih, — to znano čarokrasno sliko rodne zemlje naše, a vendar vedno zanimivo, da sc jc nc moreš nikdar in nikdar narf!edati. Po pcturni hoji sc nam dobro prileze kratek počitek na vrhu Slolo-vem, toda skoro bo misliti na odhod. Pol doli do postaje Žirovnice je šc tri ure dolga, dirjati pa se nanj nc ljubi več,
Skupna s kmetsko in delavsko mladino bo katoliško dijaštvo naglasilo v Mariboru pred vso kulturno Evropo, da je križ podlaga vsega postanka in dela mlade krščanske Jugoslavije.
Kot dostojna nositeljica tradicij in kot vredni potomec onih prednikov, ki jih je nekoč krščanska Evropa zvala: »Antemu-rale christianitatis«, bo celokupna jugoslovanska omladina v Mariboru pokazala, da tudi v času velikih socialnih borb ume povzdigniti visoko zastavo krščanske pravde in ljubezni, pod katero more junaško iti v boj za zmago svojih načel.
Kakor dobro urejena vojska bo jugoslovanska katoliška omladina pokazala v Mariboru moč in disciplino, ki veje v njenih vrstah in na ta način dokazala pred očmi kulturnega svela trdnost svojih načel.
Tovariši in Icvs.rišice! Na to slavlje jugoslovanske katoliške omladine Vas poživlja Jugoslovanska katoliška dijaška liga. Tudi mi hočemo, da posvetimo te velike dneve slogi vseh stanov na temelju katoliškega naziranja! Tc velike mariborske dneve hočemo pa posebno posvetiti svoji organizaciji! V prvi vrsti, da se spoznamo vsi, ki bomo prišli od najrazličnejših strani svobodne domovine in da razgreti z ognjem naših idealov stopimo šc z močnejšimi koraki v svet!
V naših jasnih, svetlih, večnih načelih si hočemo ogledati naloge našega pokreta v neposrednji bodočnosti in da z jasnimi potezami začrtamo smer našega razvoja!
Naša katoliška in nacionalna slovanska ideja se bo v Mariboru stvorila v veliko bratsko zvezo s slovanskim in drugim našim katoliškim dijaštvom širom sveta. S krvavimi črkami pisana zgodovina slovanskih narodov nas je vezala v slovansko bratstvo z vero v zmagi zatirane pravde nad nepravdo, ki smo jo predvsem mi najhuje občutili. Sedaj so pali suženjski okovi in katoliški slovanski narodi bodo v polni meri mogli vršiti svojo zgodovinsko misijo: da rekristijanizirajo javno in privatno življenje naroda in bodo most med Vztokom in Zapadom. Tej veliki misiji katoliškega slovanstva bo v kolu evropskih narodov položilo slovansko katoliško dijaštvo v Mariboru trajne temelje!
In tudi demokratski misli hočemo posvetiti mariborske dneve! Iz naroda smo in v narod se hočemo povrniti, da mu z obrestmi vrnemo posojilo, ki nam jo jc dal v stoletnih borbah. Zato se bomo v Mariboru tem tesneje zvezali z organizacijami kmetske in delavske mladine,
Akademiki, bogoslovci, srednješolci in srednješolke! Na skupnih mariborskih zborovanjih boste osvežili svoje vrste s kato-
liškim radikalizmom, poštenim socialnim mišljenjem in z železno disciplino, katero so nas učili mrtvi vitezi sv, Grala. V posebnih zborovanjih pa bo vsak zase dobil dalekosežne in nove orientacije za svoje organizacije.
Tovariši, tovarišice!
Maribor naznanja novo dobo našega pokreta, v katero bomo stopili kot enakopravni člani v kolu evropskih narodov!
Naš nastop mora biti poln jasnih idej« za katere bomo manifestirali pred zastopniki evropskih narodov!
S snežnih alpskih planin, z zlatobojnih' ravnin Srema in Banata, s kraških bosanskih gora, z obale našega sinjega Jadrana in solnčne — žal — zasedene Goriške poletite na velike dneve mariborskega slavlja!
Vsi v Maribor na manifestacijo našega krščanskega nacionalnega in demokratskega programa!
V Zagrebu, meseca majnika 1920, J. K. D. L. v Zagrebu. Nikola Kolarek, teolog,
predsednik. Ivo Šimetin, cand, iur, akademski sekretar, Jože Marjetic, stud. med. tajnik. Ivan Gašpret, teolog, bogoslovski sekretar. Marija Ljubic, stud. med ženska sekretarka. Gašpert Labaš, iurist, srednješolski sekretar.
Antc Kordin, teol. referent za fer, dij. dr.
Univ, prof. dr. M. Dolenc:
n^iiavs
Sfoj:mo pred novim porotnim zasedanjem. Zadnje dni mi je potisnilo v roko pero, da sem predlagal naravnost ukinje-njc porote. Malo dni po mojem članku jc prišla, še hujša kritika ljubljanskih porot-niških pravorekov ocl najkompetentnejše strani. Izncsla je dokaz, da sc porotniki niso strašili pred gorostasnimi izreki, ki postavljajo matematiko na glavo. Dejali so n. pr., da škoda nc znaša 4000 K, če vkra-dc tat gotovino 5000 K! Menda prav tisti čas pa so naši dnevniki prinesli novico, da jc pokrajinska vlada v Dalmaciji ukinila poroto sploh. (Na podlagi kakšnega zakona istega določila se je to zgodilo, ne vem; najbrže si je dalmatinska pokrajinska vla-
Prišedši na znano lepo Žirovniško planino pod vrhom Stola, kjer se pričenja gozd, napijemo se v planšarski koči svežega mleka in nili na misel nam ne pride, kreniti na desno vstran od našega pota ležečo planinsko kočo, imenovano po slavnem našem Vaivazorju, ki bi pač zaslužil, da se imenuje po njem znamenitejša koča, nego je ta.
Lepa vozna cesta, po kateri so svoj čas vozili rudo iz rudnikov ,nahajajočih se v obližju Žirovniške planine, — nas privede približno v eni uri v Žirovnico, ki leži žc v lepi radovljiški ravnini nekako ob vhodu v gorenjo Savsko dolino.
Ondi počakamo večernega vlaka in z najlepšimi spomini oddrdramo v noč, — proti beli majki Ljubljani.
Tretja zveza z Golico pa je od srede grebena naravnost po strmem severnem pobočju doli v Rožno dolino; tod je v najnovejšem času zaznamenovana steza od »Slovenskega planinskega društva«, in kadar bo stekla nova železnica skozi Karavanke, jo mahnemo z Golice tudi večkrat na Koroško »pogledat, kaj delajo«, da smuknemo potem odtod pod zemljo skozi Karavanski predor zopcl nazaj na Kranjsko,
Središče teh le površno očrtanih gorskih zvez pa jc in bo Kadilnikova koča na Golici, kjer sc boš okrepčal in si nabral novih moči za nadalnje prodiranje. Smelo trdim, da se bo mnogobrojiio šlevi-lo njenih častilcev še podvojilo in potro-jilo„ in ako. tc skromne črticc kaj pripo-
morejo k temu, jc njihov namen dosežen.
Neizbrisni li ostanejo spomini, ako si prišel enkrat na Golico, ako imaš sploh smisla za estelično lepoto one velike pri-rodc, katere najimenitnejši del si sam; nikjer pa se ne pojavlja ona velikanska njena moč, s katero deluje ta večna uganka na vsakega, tako kakor v okrilju skalnatih gora, divjih dolin in zračnih, vedrih višav, ki vladajo daleč okoli nad pokrajino. —< Med temi pa zavzema Golica in njena soseščina prvo mesto med Karavankami. — Zato lc na Golico!
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Rend Bazin. Prevcl F. P. Hrast
(Dalje.)
»Tu imale konec nili, gospodična; vlecite ga in vse se Vam bo odvilo.«
Zdi se mi celo, da samo to samoob* vladanje zasluži ime moč. Včasi slišim svoje prijateljice, kako jih jc kaka knjiga »silno prevzela«. Kupim knjigo in najdem skoro zmerom v slabo sestavljenem, raztresenem delu grde oblike, pisane od slabiča, ki sc ni mogel prerili do luči. Vedno sem bila prepričana, da jc sila neka lastnost skupnosti.
Kadar si morem privoščiti po Iruda-polnem dnevnem delu prost večer, odprem kako knjigo, ki mi jo priporoči vsebina, avtorjevo ime ali kaka pisateljica. Če jc knjiga živa, če govori o sedanjosti, o ljudeh, ki .so mi čisto blizu, o naših upih, težavah in
za za Časa po prevratu osvojila več pravic, kot jih ima vlada v Sloveniji.)
Meni bi bilo silno žal porote in mislil sem, da ie porota prokletstvo splošnega nebrzdanega pohlepa po dobrem zaslužku brez dela smatrala za zadostno opravičbo hudodelcev in se vsled tega dala zapeljati k zablodam pri pravorekih, ki nasprotujejo jasno vsakemu zdravemu razumu. Na svoje presenečenje pa sem čital nekaj dni pozneje v mariborskih časnikih članek iz peresa drž. pravdnika dr. Jančiča, ki je povzel besedo in o mariborskih porotnikih iz lastne skušnje izvajal, da so svojo nalogo kot ljudski sodniki prav dobro vršili. To mi je dalo povod, da sem se ozrl še po poslovanju porotnikov na istem zasedanju v Celju in v Novem mestu in tudi o teh sem čul le laskave besede. Slutim, da je lo vzrok, da se doslej poslovanje porote v Sloveniji ni ukinilo!
Pa morebiti mi bo kdo oponašal, da se postavljam glede porotnikov na nekako vzvišeno stališče in presojam stvar tako, kakor da bi morali ljubljanski porotniki baš Lako »imenitno« soditi, kakor sodijo »učeni« sodniki... O nc! Moj kredo glede porotnikov je, da potrebujemo porotnike baš radi tega, da pride pravno pojmovanje in čustvovanje ljudstva do izraza, ker učeni sodniki, juristi, včasih presojajo vse preveč po izvoženih potih, zastarelih odločbah dunajskega kasacijskcga dvora, ki se morebiti že ne zlagajo več z živim živ. Ijenjcm. Ali to lc porotniško presojanje po »domačem« razumu, ki ga klevetniki juristov radi imenujejo »navadno«, od paragrafov še nepokvarjeno pamet«, pa šc ni privileg, soditi kar na slepo, kakor bi se porotnikom zljubilo . ,, Porotniki polo-že prisego, kt sc glasi: ->Vi prisežete in obljubite pred Bogom, da boste dokaze, ki se prineso zoper obtoženca in zanj, z najvestnejšo paznostjo prevdarjali, da nc boste nič z misli puščali, kar bi obtožencu bilo v korist ali škodo, da sc boste zvesto držali zakona, kateremu ste dolžni dati veljavo. . Ko reče na to porotnik: Prisežem, tako mi Bog pomagaj!' priseže, da bo dokaze prevdarjal in da sc bo zvesto držal zakona, kateremu jc dolžan dati veljavo.
Torej jc razločevati med vprašanjem po dokazih in med vprašanjem, ali je dokazano dejanje po zakonu kaznjivo.
V pogledu prvega vprašanja so porotniki baš kot cvet ljudstva, kot prevdarni, zreli možje, ki poznajo življenje iz lastne -skušnje, prav posebno poklicani, da' oddajo svoj odgovor. Niso navezani na nobena pravila o dokazih, kar prosto jih presojajo po svoji vesti in vednosti; nihče jih ne more, pa tudi ne sme siliti, da bi smatrali nekaj za dokazano, o čemur dvomijo. To vprašanje, ki se nanaša na zgolj zunanje, vidne, slišne, občutne pojave storilčevega dejanja, ne bo delalo porotnikom nobenih težkoč. Težje pa je drugo vprašanje. Vpraša sc jih tudi po tem, ali leži v tem dejanju, ki ga snialrajo za dokazano, krivda v smislu zakonitih določil, ki se v- vprašanje samo vpletena. Gre pri tem delu vprašanja v prvi vrsti za hudobni namen storilca. Ta-le hudobni namen pa porotniki storilcu včasih odpuste, ker radi poški-!č preko zakona — po posledicah krivo-reka. Pd zakon prepušča določitev višine kazni sodnikom juristom. V tem ravno tiči bistvo našega p o r o t n i š k e-ga postopanja, d ase izrečejo porotniki samo, aH je obtoženec kriv, sodniki pa, katero kazen zasluži obtoženec. Ako
tega načelnega stališča porotniki nc spoštujejo, ako mu naravnost nasprotujejo, niso sc držali zakona, niso dali zakonu veljave, dasi so to prisegli; postali so vero-lomni. Škiljenje po kazni, ki utegne storilca zadeti, če se vprašanje tako ali tako
E o trdi, je ncdopuslno, prisegolomno! Ka-or hitro veli zakon: tako in tako dejanje je kaznjivo in porotniki spoznajo po svoji vesti, da je bilo to dejanje storjeno in zakrivljeno, morajo vprašanje potrditi, pa najsi se jim zdi kazen trda. Zakon izpre-minjati ne morejo ne učeni sodniki, ne porotniki, to je stvar parlamenta in kralja.
Vse to velja osobito pri tatovih. Nc gre utesnjevati vrednosti predmeta na nižjo številko, da bo kazen manjša, Pomisliti je, da ve tudi hudodelec-tat, kakšno vrednost ima predmet, saj zato ravno krade, da sc okoristi z vrednostjo predmeta. Vrednost sc pa po zakonu nc sme ceniti po tatovem dobičku, temveč po škodi o k r a d c -nega. Da vlada vsr.cbča draginja, na katero zakonodajalec svoj čas ni mogel misliti, je stvar učenih sodnikov. Ti morejo in morajo po svoji vesti in sodniški prisegi to vpoštevati in temu primerno nižjo kazen izreči. Ali oni morajo na drugi strani tudi vpoštevati, da vseobči nesigurnosti lastnine, splošni nevarnosti, ki jo vstvarja nepoštenost tatov, nc bomo mogli priti drugače v okom, nego s primernimi, strogimi kaznimi! Da, pri delomržnih tatovih, klativitezih, ki kradejo kot srake, samo da na stroške drugih dobro žive, bo treba na vsak način poseči po izreku, da jc tak tič zrel za prisilno delavnico! Tam naj ga po prestani kazni privadijo na delo!
Nočem, da bi sc mr: umelo krivo. Beseda ljubljanskim porotnikom nc prihaja iz juristovskega samoljubja, češ, porotniki naj sodijo tako kakor učeni sodniki, juristi, drugače so za nič, proč ž njimi. Ne tako! Tudi pri pravilni uporabi zakona imajo porotniki krasno, pomenljivo, nad vse važno nalogo: 1 učeni sodniki in porotniki naj pomislijo, zakaj so tu! Država ne more živeti brez reda; čc ni reda, nastane brlog, kjer pojde drug čez drugega. Reda pa ne more biti brez zakonov. Zakoni pa se mo-j rajo spoštovati, če nc, naj zadene kršilca zakona kazen! V najtežjih slučajih, kjer gre za največje kazni, so poklicani za sodnike — porotniki kot zastopniki ljudstva. Torej so porotniki najimenitnejši v zdržcv a te1 j i reda v državi, oni so danes sograditelji države! Če so se zavedali tega vzviše. nega zvanja celjski, mariborski, novomeški porotniki, zakaj bi se ga ne zavedali —• ljubljanski?!
Stvar je važna. Justična uprava v Sloveniji je poskrbela, da sc morajo porotniki za svoje poslovanje oškodovati. Stavila jc primerne predloge glede od-škodbe za potovanje in za bivanje v mestu, kar jc pri tej draginji prav toplo pozdravljati, Centralna vlada bo gotovo upravičenost teh predlogov uvidela in pristala v njih izvedbo. Justična uprava ni še hotela ukiniti porotniškega poslovanja. Ona ima zaupanje v porotnike! Naj se to zaupanje v porotnike že pri prihodnjem zasedanju izkaže za popolnoma upravičeno!
Rusija.
Boji med Poljaki in boljševiki. LDU London, 20. maja. (Brezžično.) Boljševiki javljajo, da so v bližini železni-
ške proge Polock-Molodečno, severno od mesta Lepel prodrli sovražno fronto v daljavi 50 milj. Na svojem prodiranju so boljševiki zasedli Lepel in Polock. V odseku •Kijev je položaj neizpremnjen,
Boljševiki vdrli v Perzijo.
LDU London, 21. maja. (Brezžično.) V včerajšnji seji spodnje zbornice je potrdil Bonar Law, da so boljševiki udrli v perzijsko ozemlje. Za to vkorakanje sc ne ve vzroka. Kar sc tiče Poljske, jc Bonar Law dejal, da jc v začetku letošnjega leta naznanil Lloyd George poljski vladi, da Anglija Poljski ne more priporočati vojne s sovjeti. Poljska naj v tej zadevi odloči sama.
čičerinovi očitki Franciji.
f.DU Varšava, 20. maja, (DunKU — Rcutor.) Ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je izjavil zastopniku »Pctit Parisiena«, da je Francija ona država, ki uuri zarja najhujšo gonjo proti sovjetski Rusiji. Dokler se to ne predrugači, se ne more računati na naklonjenost Rusije glede plačevanja dolgov.
Nova krimska vlada.
LDU Dunaj, 21. maja. (ČTU) Kakor poroča »Neue Feic Pressc« sestavlja naslednik Denjikinov general Wrangel na Krimu novo vlado.
Avstrijska republika.
Češke šole na Dunaju.
LDU Praga, 20. maja. (ČTU) Potom definitivne odločitve kompetentnih oblasti na Dunaju je določenih 15 šolskih poslopij za pouk čeških otrok. S poukom prično že v sredo po binkoštih. S tem je kulturni škandal aa Dunaju končan.
Ponarejevalci denarja.
LDU Dunaj, 21. maja. (ČTU) Dunaj-ska policija jc aretirala celo družbo polj-
skui judov zaradi nonarejevanja kolkov na tisočakih. Ponaredili so kolke za 60 milijonov kron.	i
Maiarska.
Budimpešta brez listov.
LDU Belgrad, 21. maja. Zveza lastnikov budimpeštanskih listov je sklenila, da radi pomanjkanja papirja dne 10, junija odpusti vse delavce in nameščenec v uredništvih.
Nitti Ima malo upanja, LDU Haag, 20. maja. (DunKU) Dopisnik »Timesa« v Rimu javlja, da ima Nitti za sestavo kabineta trenolno malo izgleda. Zdi sc, da je odpor javnega mnenja čimdaljc večji.
Francila.
Zbornična seja
LDU Pariz, £0. maja. (DunKU) Zbornica nadaljuje razpravo o interpelacijah. Poslanec Cachin izjavlja, da se bojujejo železničarji za splošno dobrobit, če zahtevajo socializacijo železnic. Konča z napadom na ministrstvo. Notranji minister Steeg dokazuje, da je gibanje ekstremi-stov naperjeno proti vodstvu splošne delavsko zveze, tako da je postalo to gibanje nasilje proti vladi, ker meri gibanje na to, da oškoduje gospodarsko življenje dežele. Dolžnost države jc, da se upre te-
mu za državo nesročnemu postopanju. Končno izjavi minister: Dejstvo, da se napori voditeljev razblinjajo ob zdravem razumu delavcev, ojačuje našo zaupanje v bodočnost. (Živahno odobravanje.) Ministrski predsednik Millerand čestita govorniku.
Zveza narodov.
LDU Rim, 21. maja. (DunKU) V sklepni seji zveze narodov izjavi Tittoni, ki predseduje seji, da so more zveza narodov šele od sedaj dalje smatrati za konstituirano. S Kapitola se širi delo za mir in za narodno gospodarstvo. Nikdar si narodi še niso tako zaželeli miru in pravičnosti, kakor po grozotah vojne, ki je posamezne narode nad mero obogatila, v državah poostrila socialne razlike in napolnila ves svet z nemirom in uporom. Kar je zveza narodov storila dosedaj, je šele začetek. Proti zvezi narodov vlada nezaupanje in egoizem najbogatejših narodov se uveljavlja. Imperializem in militarizem trajata Se vedno naprej. Vse to bi bilo mogoče odstraniti s pomočjo medi narodnih dejanj zveze narodov.
Dunaj — sedež zveze narodov?
LDU Dunaj, 21. maja. (ČTU) AngleSki
prehranjevalni komisar za osrednjo Evropo sir Butler jc predlagal Dunaj kot sedeži zveze narodov.
Razna poročila.
Ustanovitev mednarodnega sodišča.
LDU Belgrad, 21. maja. V začetku junija se v Haagu ali Parizu prvikrat sestane. komisija, ki jo imenuje svet zveze narodov za. izdelanjc načrta za ustanovitev mednarodnega sodišča. Danes je ministrski predsednik Vesnič brzojavil prvemu tajniku sveta, da mu sedanji položaj države nc dopušča zapustiti svojega mesta,
Poljsko-mažarske zveze ni.
LDU Belgrad, 21. maja. Gotovi v Bu< dimpešti in Pragi izhajajoči listi, kakor »Az Uzsag« in »Narodni Listy« so v zadnjem času objavili vesti, ki so jih jugoslovanski časniki ponatisnili in ki govorijo o nekakšni poljsko-mažarski zvezi. Poljsko poslaništvo je pooblaščeno izjaviti, da so vse vesti popolnoma neosnovane.
Polltline novice.
-f- »Naprej« in ženska volivna pra«
vica. V predzadnji številki »Slovenca« smo napisali miren članek v obrambo politične dostojnosti. Ust smo obrnili proti načelu, da se političnemu nasprotniku, zato ker je političen nasprotnik, načeloma in načrtoma podtika slabe namene, laž in, Čc hočete, »jezuitizem«. Navedli smo iz nei preglednega »zaklada« nasprotne žurnali-stikc v potrdilo svojih izvajanj samo par primerov. »Naprej« imenuje seveda naša mirna izvajanja pamflet. Ta beseda scvei da častno pridružuje k »dostojni« splošni sodbi »Napreja«: »Nedvomno jc, da jih pri tem delu ni vodila poštenost.« Ko ob« čujem v navadnem življenju s sočlovekom, mu bom po »Naprejevi« maniri gotovo takoj, ko izreče prvo besedo ali stori prvo dejanje, zabrusil v obraz priznanje: »Nedvomno je, da te pri tem ni vodila poštenost.« Analogno bom sodil seveda, zopet po »Napreju«, u organizirani skupin
bridkostih, z eno besedo o meni sami, jo izprašujem in si jo glasno tolmačim. Čc jo je spisal umetnik, je ne čitam več, nego vživam, sc naslajam na njej in zgodi se, da pozabim na vse ostalo, da se naslajam na njenih izrazih. To jc zame eden najlepših užitkov, kar jih poznam in silno zanimivo bi bilo, zbrali pri vsakem pisatelju njegove tipične izraze, Vsak avtor ima svoje in vsak v drugačni obliki. Nekdo mi je rekel; ^Poglejte la konstanj: cvct sam jc popolna umetnina., grozd jc druga in vejica, ki ga nosi, jc tretja in celo drevo je arhitektonič-no harmonična celota.« Isto hi se moglo reči o vsaki dobri knjigi in ni ga večjega vžitka, če človek to zapazi, Zgodi sc mi večkrat, da preberem pol strani in da jo potem ogledujem cel večer, kakor kako pokrajino ali dušo, ki stoji pred menoj.
Obširna tvarina jc lo in silno me zanima. Koliko nesrečnih in smešnih predsodkov imajo ljudje pri čitanju in čtivu! Kolikokrat sem sc že dvignila proti njim! Treba bi se mi samo domisliti in vsi moji razgovori, ugovori in zagovori bi mi nehote prišli v pero. Kolikim ženskam sem že povedala to ali ono izmed tega, kar govorim sedaj!
Sestre moje, ki citate, ne mislite, da je ta umetnost čitanja kako merilo za človeško dušo ali kak razlog za one, ki znajo citati, da bi omalovaževali i n zapostavljali one, ki tega ne znajo, Smejemo in delamo se norca iz divjakov, ki verujejo v svoje fetiše. Toda takih fetiiev jc danes Vse colno tudi med nami in tisoči in tisoči
ljudi obožavajo — po krivici! — čitanje, ker nc ločijo čitanja in izobrazbo in mislijo, da je nevednež, kdor ne zna čitati.
Ne, ne, niso zmerom nevednejši oni, za katere ljudje mislijo! In kdor predba-civa komu nevednost in neomikanost, ker ni literarno izobražen, se pregreši dvojno: proti bratovski ljubezni in proti najnavad-ncjšein in najprimitivnejšem izkustvu,
Koliko ljudi bi moralo biti potemtakem nevednežev in ncomikancev!
Opazujte samo in našli bodete, da je največji del kakega naroda izločen iz literarne izobrazbe že s svojim delom in opravkom. Toda temu nc more bili drugače. Pa naj se poslužujejo ljudje vseh mogočih sredstev, nikdar se jim nc bo posrečilo, da bi naredili ves narod literarno izobražen. To bi bil nek način smrti, in siccr prav žalosten način. Vse kaj drugega je seveda, da jc človek naobražeu v svoji stroki! Toda delavec, ki dela težko z rokami, čita malo, kmet čila šc manj — ti ljudje nimajo časa za lo in dostikrat tudi ne veselja, kajti njihove oči in roke morajo biti obrnjene drugam, nc tiskanim knjigam. Njihovo življenje jc zvezano z gibanjem in telesnim delom — eni pri strojih, drugi na polju — in je pclno strahu, veselja, uspehov, neuspehov in čuvslev, ki imajo svoj izvor drugje kot pri pisani misli; naslanja sc na izkustvo, ki je tudi velik učitelj in ki natihoma, toda neprestano govori srci:. Kako grdo dušo bi moral imeti iti kako nespameten bi bil, kdor Ki hotel prezirati človeška bilja, ki vsled teh pre-polrcbnih vzrokov ne morejo imeli tiste izobrazbe kakor mi in ki bi jo itak natflo
pozabili, če bi jo tudi imeli!
Človek, ki malo ali pa sploh ne čita, izpolnjuje neko dobrotvorno vlogo; doma je v svojem obrtu in se v njem lahko dvigne do umetniške višine, on predstavlja razumno silo, odgovorno za svoja dela, vredno spoštovanja, pomoči in ljubezni. Na sposobnosti, ki jih ima kdo v kaki obrti, se človek zanese, ne pa na one, ki si jih pridobi s pomočjo čtiva. Ako sedete v avtomobil, boste veseli, ako boste vedeli, da pozna šofer svoj stroj, malo streslo vas bo pa — pa ne samo začudenja — ako vam bodo ljudje zatrjevali, da premišlja šofer o Dantejevi »La Divina commedia« ali da pripravlja kritično izdajo Anakrc-outovih fragmentov. Poiskali si boste hi-šino, ld se razume na svoje delo in dvomili boste nad točnostjo, izurjenostjo — jn morda šc nad drugimi dobrimi lastnostmi — ako vas bo pri nastopu službe izpraše-vala, kaj mislile o novi izdaji Montaigncje-vih spisov ali o šestnajsterih zvezkih Ho-race Walpolejcvih pisem, ki jih je izdala gospodična Fugct Toyubcc,
Kmelovalcc, ki ima motorne pluge, kosilue stroje, motorne mlatilnicc, umetna gnojila, polne hleve živine, lepo zidane in polne kašče, jc lahko človek velike osebne vrednosti brez vsake literarne izobrazbe. On je veščak v svojem poslu, ki bo zmerom več ali manj izključeval splošno izobrazbo s pomočjo čtiva. Vidite torej, da bi morali, če bi hotcii spoštovali samo one, ki znajo in morejo čitati, obsoditi in prezirati neskončno število ljudi, koristnih za življenje in silno omejiti naše bratstvo, Toda lo bi nc bilo samo grdo prezi-
ranje, ki bi se nanašalo na toliko ljudi «—< bilo bi tudi silno krivično; primerjajte samo človeka, ki čita z drugim, ki ne čita in vprašajte oba: »Kaj veste o svetu, kaj veste o življenju?«
Kajti ni najbogatejši na mislih oni, ki jo mnogo čital, nego oni, ki je največ mislil. Ker jc pa način učenja tako neskončno raznovrsten in ker ima življenje v sebi neskončno vzgojno moč, sledi iz tega, da so ljudje brez vsake izobrazbe, na prvi pogled novedneži, lahko veliki in globoki duhovi. Komu se še ni pripetilo, da ga no bi presenetila kaka globoka beseda človeka, ki jc bil podoben stari, posušeni, gr-čavi in izželi jabolki, čleveka, o katerem bi mislil, da nc zna niti do pet šteti? In taki ljudje so bili po večini vsaj neizobraženi. Toda to so bile duše, to sc pravi sile, ko-ji delokrog jc okril, Zakladi narodnega blaga — ki šc vedno niso dovolj izčrpani — so se nabrali z anonimnimi doprinosi tega. človeštva, ki ni znalo in ne zna citati, Navajeno je na najeksaktnejŠe opazovanje in stoletja preizkušajo njegove izreke, ki jih znanoat od kraja zanika, poznejo pa »odkrije«; včaei jc tudi pesnik; ono je modro, ker je gledalo t> tisoči oči in poslušalo s tisoči ušesi in ker je živelo preprosto in nemo življenje med krivicami, udarci samoljubja, redkimi dobrimi deli sosedov, med dobrinami, ki jih je težko branilo. Razumite ga. Žalostno je žc, če kdo ni vstanu prenašati bednega in revnega življenja, toda ne razumeti onih, ki tako življenje žive, biti nasproti njim krivičen, to jc res preveč,	'Dalje,)
ni ljudi, o celi stranki, ko ustvari veliko politično dejanje, da je ni vodila poštenost, ampak zopet seveda nepoštenost. Če mi ta način političnega boja zavračamo, pobijamo in ga označujemo za nemoralnega, pride »Naprej« in govoriči o pamfletih, jezuitizmu in lažeh. Seveda bo rekel častivredni »Naprej«, da je te lepe priimke naslovil na naša izvajanja glede razmerja SLS do ženske volivne pravice. Mi smo pa ravno svoja izvajanja o politični do-. i podprli z dokazom a cotrario fz »Napreja«, Češ, da je taka kritika — milo povedano — kakor jo je »Naprej« v zadevi ženske volivne pravico naslovil na SLS, politično nedostojna, da jo to zavijanje, podtikanje, v političnem boju nedopustno. Danes »Naprej« o tem poglavju nadaljujo svojo pot v starem tiru. Pov-zasluži zavrnitve. Torej dr. Krek, ki smo ga -nastopal proti volivni pravici delavcev — dobesedno pravi: Smešil delavce, ki so zahtevali volivno pravico. — Če bi bil to storil, jc seveda naravno, da bi bil tem bolj proti ženski volivni pravici. Za nas je ta trditev »Napreja« tako zlobna in premišljeno podtaknjena, da resnično ne zasluži zavrnitve. Torej dr. Krek, ki smo tisočkrat slišali govoriti o političnih pravicah delavstva, o vsesplošni volivni pravici, na shodih, predavanjih, socialnih kurzih, naj bi bil po »Napreju« smešil volivno pravico delavstva?! Take trditve imenujemo politično strast, če hočete, laž, preračunjeno na nevednost nepoučenega ljudstva. Ista sodba velja o »Naprejevi« trditvi glede stranke. Da sc SLS ni že pred sto leti izrekla za splošno volivno pravico, je naravno. Takrat in še dolgo potem o SLS ni bilo ne duha ne sluha. Mi smo trdili, da je bila vsesplošna in enaka vo-livna pravica programatična točka LSL, ki je ni diktirala taktična poteza, ampak je bila le logična posledica njenega demokratično - idejnega programa. Za to pro~ gramatično točko so se že leta in leta izrekali njeni pristaši v številnih resolucijah. Zato jc bil tudi umeven vsesplošen odpor v vrstah kmetslcega ženstva, ko ga je liberalno - socialistična vlada iz taktično - političnih razlogov oropala njegovih pravic. In »Naprej« farizejsko vprašuje: Zakaj pa ni stranka poprej uvedla žensko volivne pravice? Brezmejna hinavščina! Kdaj je imela SLS v kompetentnih po-»tavodajnih zborih tako absolutno odločujočo moč, da bi mogla izsiliti absolutno svojo voljo? Mar v dunajskem parlamentu? Ali ni izsilila volivne pravice takoj, -ko ji je priložnost prvič ponudila tako priliko? Pa sodba »Naprejeva« se kljub tej spoznani resnici glasi: Brezdvomno je, itd. Ko bi hoteli mi zlobni biti, bi še enkrat blagohotno vprašali gg. socialiste: Zakaj pa niste vi, načelni zagovorniki vsesplošne volivne pravice, ko ste imeli absolutno moč v rokah, to je, ko so bili liberalci absolutno navezani na vašo pomoč, izsilili žensko volivne pravice? Zakaj ste sc zadovoljili z omejitvijo na določene kroge ženstva? Ali je bilo to načelno ali tektično? Nato nam zabrusi »Naprej« v obraz: »Zakaj nam niste takrat .pomagali? Nasprotovali ste!« Nasprotovali? A tako?! Ali sc več nc spominjate na stotine shodov, ki jih jc kmetsko ženstvo tedaj priredilo v prilog ženski volivni pravici in kot protest proti vam? Ali vam je dr. Žei-jav naše resolucije vtajil? Ali čelno ali taktično? Nato nam zabrusi »Nasprotovali in pa brezdvomno jc, ti dve rekli govorita cele knjige o manirah, ki jih uporablja »Naprej« in njegov politični štab proti nam. In koncem koncev govori j>Naprej« o jezuitizmu in laži. »Naprejevo« polemiko je rodil edinoie srd, da dobe ženske splošno volivno pravico, s katero 6o socialsti uganjali samo demagogijo, v srcu so pa bili zoper njo! Ako bi to ne bila pravilna sodba, bi bil »Naprej« načelno pozdravil žensko volivno pravico kot velik uspeh, četudi je niso izvojevali — socialisti in komunisti!
+ Imenovanje načelnika invalidskemu oddelku ne da počivati »Slovenskemu Narodu«, Opozarjamo ga, naj se ne razburja, ker se bo že moral sprijazniti z dejstvom, da odslej nc bo več odločevala ne liberalna strankina pripadnost ne metoda dr. Žerjava pri podeljevanju državnih služb. Vsa objektivna javnost je prepričana, da bi bil »Narod« z zadovoljstvom registriral to imenovanje, ako bi bil imenovan kak njegov pripadnik, kakor je to že opetovano storil, zato pa presoja javnost njegovo ogorčenost kot izraz onemogle strankarske jeze in osebne zavisti. Ako bo »Slovenski Narod« to gonjo nadaljeval, osvetlili bomo njegove slučaje, morda tudi druge, kako si je »Narodova« gospoda ustvarjala mesta državnih služb.
Da ugotovimo, kako polemizira »Slov. Narod«, opozorimo, da nam podtika svojo lastno izmišljotino in jo potem proglaša kot našo laž. Piše namreč: »da pa ni našla seveda nobenega sposobnega zdravnika.« To je seveda zlagano. Pribijcmo, da tega nismo mi pisali, marveč nam je »Narod« podtaknil, in vprašamo razsodno občinstvo, čegava je potem ta laž?
H- šestnajstina debata o zavaroval-
nem zakonu, ki je trajala do šestih zjutraj, se je vršila dne 15. t. m, v poslanski zbornici — na Angleškem, ne v Belgradu. Pod vodstvom Asquita so se liberalci borili proti tozadevnemu vladnemu zakonskemu načrtu. Minister Addison je moral končno ob šestih zjutraj prekiniti svoj govor. — So povsod enaki ti liberalci: ali sabotirajo parlament, ali se bore proti mlinom na vetrove, vsi skupaj pa se boje »boljševikov«. Kakor hitro pa jim predložiš pametno in odločno socialno reformo, tedaj so vsi iz sebe,
-f Sistematično oboroževanje Mažarske.
Kako sistematično oborožuje Horthy svojo državo, posnemamo po budimpeštanskem listu »Az Ember«, ki poroča o velikih dobavah orožja iz Avstrije na Ogrsko. So, ki trdijo, da se to godi skrivaj in protizakonito, drugi pa pravijo, da so se dobave sklenile od strani državnih organov. Kot poroča »Az Ember«, so ustanovili v Pesti v svrho dobave orožja posebno akcijsko družbo »Ergon«. Glavni akcionar je polkovnik Ladislav Thaisz, ki pa ni drugega kot pajac budimpeštanskega zunanjega ministrstva, ki ga je postavilo na čeio druž-bine uprave. Akcijska družba »Ergen« je ustanovila na Dunaju podružnico, ki je vpisana v trgovskem registru. Ta je dvignila po naročilu polkovnika Thaisza pri gospodarskem uradu mažarske garde enkrat 5 milijonov, drugič pa 8'5 milijonov kron nc-žigosanih bankovcev. Te vsote so bili vtihotapili iz Mažarske kurirji ogrskega poslaništva na Dunaju. — »Az Ember« poroča še o vsotah 14 in 15 milijonov kron za nabavo orožja. Od teh vsot je dobil pet milijonov kron ing. Balassi-Pongracz, da bi v Gradcu nakupil orožja. Balassi je aktiven artiljerijski stotnik, prideljen vojnemu ministrstvu v Budimpešti. S pomočjo dunajskega trgovca Bruno Luksa in stotnikov Korrola in Humerja je hotel isti izti-hotapiti orožje iz arzenala preko Hartberg-Alko. Pongraczovi pomagači pa so bili za-sačeni in aretirani. — »Az Ember« priob-čuje fotografirano pismo; ki ga je pisal Pongracz akcijski družbi »Ergon«, V tem poroča, da je kupil 8 letal, 4 osemcentime-terske in 45 deset- do petnajstcentimeter-skih topov. »Az Ember« prinaša dalje original pogodbe, po kateri jc kupilo budim-peštansko vojno ministrstvo od »Ergon«-a 100 strojnic in veliko drugega vojnega ma-terijala. — Iz tega je jasno razvidno, da Mažari nekaj nameravajo. Za notranji red in mir ne bi potrebovali tolike množine orožja.
—	Himen. Na binkoštno nedeljo se poroči na Jescnicah gosp. R u p e r t Rostohar z gospico Mici Taučarjc-v o. Bilo srečno!
—	Kat. slov. izobr. društvo v Mekinjah priredi na binkoštni ponedeljek 24. t. m. ob pol 5. uri popoldne slavnostno prireditev v proslavo 70 letnice presvitlega knezoškofa dr. Ant, Bonaventure Jegliča, Na sporedu je govor, deklamacija, petje mešanega in moškega zbora in tambura-nje. Vabimo k mnogobrojni udeležbi. Čisti dobiček je namenjen Jugoslovanski Matici.
—	»Maska satana« v Kranju. Ljudski oder iz Ljubljane gostuje danes ob osmi uri zvečer v Ljudskem domu v Kranju z igrama »Maska satana« in »On, ona, on.« To je letos že drugo gostovanje Ljudskega odra v Kranju.
—	»Medved« v Tržiču na Gorenjskem. »Ljudski oder« iz Ljubljane gostuje na binkoštni ponedeljek ob osmi uri zvečer v Našem domu v Tržiču z igrami »Medved« in »Snubač« od Čehova in »Damoklcjev meč«.
—	Oglase za jutrišnjo nedeljsko številko moremo sprejemati samo danes do 10. ure dopoldne.
—	Zamenjava kolkovanih bankovcev. Finančni minister je odredil, da vsi denarni zavodi v kraljestvu, ki zamenjavajo kolko-vane kronske bankovce, dne 31, maja ter 1,, 2. in 3. junija t, 1. zamenjajo z novimi kronsko-dinarskimi novčanicami vse pravilno kolkovane kronske bankovce, ki se iz kakršnegakoli vzroka niso mogli zamenjati v določenem roku. Minister posebno poudarja, da sc po tem roku pod nobenim pogojem nc bodo več zamenjavali kronski bankovci.
—	Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo ima svoj redni občni zbor dne 27, t. m. ob 20. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Dnevni red: 1. Poročilo odbora, 2. Volitev novega odbora. 3. Določitev članarine. 4. Slučajnosti. — Gg. tovariši naj v smislu društvenih pravil § 14, točke 8, tozadevne predloge vsaj 5 dni pred občnim zborom vpošljejo društvenemu predsedniku. Polnošlevilna udeležba jc nujno potrebna! Odbor.	(k)
—	Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje mesto koncertncgavodjc. — Glasbenike, ki so usposobljeni vodili vokalne in instrumentalne konccrtc na umetniški višini, vabi in prosi odbor Glasbene Matice, da vložc zadevne prošnje z dokazili svojih študij in spričevali o svojem dosedanjem umetniškem delovanja najkas-
neje do 15, junija 1920 na Glasbeno Matico v Ljubljani. Natančneje informacije daje interesentom ustno ali pismeno ravnateljstvo Glasbene Matice v Ljubljani. — Nastop službe 1, septembra 1920.	(k)
—	Umrl je 15. maja v Inomostu Niko-dem Donemiller, bivši gimnazijski profesor v Novem mestu,
—	Zahvala, Primorski begunci, ki so našli v občini Gorje pri Bledu varno zavetje, se pri odhodu iz tega prijaznega kraja iskreno zahvaljujejo v prvi vrsti neprecenljivemu gospodu županu in poverjeniku za kmetijstvo J. Janu, nadalje domačemu gospodu župniku Pibru, kakor tudi ostalemu občinstvu za požrtvovalni trud in naklonjenost, s čimer so olajšali beguncem bridko izgubo domačije in imetja. Torej tisočkrat: Bog povrni!
—	Na vdove in sirote v vojski padlega moštva se jc pri nas popolno pozabilo, in to v tem strašnem času. Mnoge nesreč-nice, ki smo bile primorane žrtvovati domovini na oltar može odnosno očete naših otrok, nimamo ničesar poleg pičle pokojnine, Stanujemo v najslabših kočah z revnimi otročiči, dasi mnoge nismo bile vajene ob strani mož v prejšnjih časih, Za-jutrek, kosilo obenem, zabeljeno seveda s solzami. Otroci, bodočnost mlade države, blodijo okrog umazani, strgahi, bledi, ker niti mila in sukanca ni mogoče kupiti. Prosimo na okr, komisijah za preživljanje, da bi se nam odpomoglo, ali odgovarja se nam, da sc nam postavno ne sme in ne more zvišati naklonitve. Prosimo žc dolgo, da bi se nam odpomoglo s kakim delom, zaslužkom, ker z otroci ne moremo žive v zemljo, — a zaman. Vdove z otroci živimo v nesnosnem čakanju, trpljenju. V mnogih krajih imajo trafike vrlo dobro situirani trgovci, ki bi lahko udobno živeli ob bogastvu, ki so si ga nagromadili v vojni in po vojni, dočim vdove z malimi otročiči brez vsakega premoženja in za delo radi vzgoje otrok nezmožne, prosimo za podelitev lake trafike zaman. Mnogim bi bila s tako podelitvijo olajšana skrb za obstanek osirotelih otrok in bi se ob delu vsaj nekoliko oblažila žalost, v katero smo bile tako kruto pahnjene. Nujno je potreba poskrbeti dela in služb vdovam padlega moštva vsaj toliko kakor vdovam častnikov, ki imajo pokojnine v višji izmeri. Pomisliti je treba, da je med padlim moštvom bilo največ takih, ki so z mesečnim zaslužkom preživljali družine. Fahnjene so sedaj te družine v areno življenja brez usmiljenja in sočutja ter leže v prerano gomilo mnogo žena in mater, pustivši osirotelo deco, le vsled bede, skrbi za obstoj. Prosimo poverjeništvo za socialno skrb, da se za vdove z otroci zavzame, da se bodo pri podelitvah takih služb najprej upoštevale, da bodo zamogle obdržati deco pri sebi v nežnih letih. Apeliramo tudi na »Slovensko društvo zaklada za vojaške vdove in sirote«, naj isto blagovoli posredovati na odločilnih mestih, da se naš mukepolni položaj zboljša. Odpomoči nam je treba nujne, dokler še tli v izsušenih telesih žarek življenja ter, da bodemo zamogle vzgajati svoj rod v ljubezni do svobodne mile domovine. — Ena v imenu vseh.
—	Cene v letoviščih na Vrbskem jezeru, Kako ugodne so cene v letoviščih ob Vrbskem jezeru, naj občinstvo posname iz sledečih podatkov, ki nam jih dopošlje generalni komisariat za tujski promet: Ribnica: »Strandhotel« celodnevna hrana 31 do 50 K, »Hotel Walcher« celodnevna hrana 38 do 80 K, »Gostilna Pavlič« celodnevna hrana 30 do 40 K. Etablisse-ment M a j e r n i k (lastnik zavedni Čeh Musil) hrana za dan in osebo 45 do 60 K. Otok: »Hotel Ebner«, hrana za dan in osebo 31 do 50 K, gostilna pri Lipi 30 do 40 K. — Otroci do 8 let plačajo povsod polovico navedenih cen. Cenp sobam so razmeroma nizke. Tako stanejo sobe v hotelu Walcher v Ribnici, v hotelu Majer-nik in v hotelu Pirker na Otoku 10 do 20 kron, v hotelu Ebner na Otoku celo samo 6 do 8 K za osebo. Našemu občinstvu, ki ne more plačevati cene sobam po 50 do 70 kron, kakor so letos na Bledu, priporočamo najtopleje poset Vrbskega jezera.
—	Imena porotnikov za porotno zasedanje, ki se prične dne 25. maja. A. glavni porotniki: Hočevar Ivan, posestnik, Zagorje 73 (Litija); Hostnik Leopold, posestnik in župan, Brezje 8 (Litija); Lenarčič Jakob, posestnik, Brest 22 (Ljubljana); Lenarčič Fran, posestnik, Log 12 (Ljubljana); Rupar Jakob, posestnik, Bodovlje 10 (Škofja Loka); Burger Franc, posestnik, Zg. Šiška 40 (Ljubljana); Cvenkel Anton, posestnik, Ljubno 76 (Radovljica); Suha-dolnik Franc, posestnik, Borovnica 8 (Vrhnika); Hodnik Ignacij, mesar in posestnik, Vrhnika 116; Drofcnik Ludovik, restavra-ter in posestnik, Toplice 13 (Litija); Robida Anton, posestnik, Zgornji Kašelj 8 (Ljubljana); Brancelj Josip, posestnik, Gor, Brezovica 6 (Vrhnika); Dolcnc Edvard, posestnik in trgovec, Kranj 135; Marinšek Franc, posestnik, Smcrjene 3 (Ljubljana); Leskovec Ivan, posestnik in trgovec, Šmartno 50 (Litija); Bricelj Franc, posestnik in gostilničar, Dobrova 24 (Ljubljana); Peršin Fran, postnik, Brest 12 (Ljubljana); Černe JakoJ}> trgovec in gostilničar, Kranj-
ska gora 30; Modic Anton, posestnik, Vrb-ljene 40 (Ljubljana); Škerlj Ivan, posestnik in trgovec, Vič 66 (Ljubljana); Božnar Pavel, trgovec in posestnik, (Pristava 16 (Vrhnika); Keržič Janez, posestnik in mlinar, Kamnik 44 (Vrhnika); Mejač Franc, posestnik, Zalog 31 (Ljubljana), Drašler Anton, restavrater in posestnik, Borovnica 186 (Vrhnika); Rotar Josip, posestnik in mesar, Rudnik 33 (Ljubljana); Rogelj Ivan, posestnik, Jezero 20 (Ljubljana); Ple-šec Andrej, posestnik in trgovec, Sora 7 (Kranj); Sajovic Fran, posestnik, Vclesovo 30 (Kranj); Križnar Anton, trgovec, Stra-žišče 53 (Kranj); Lap Anton, vrtnar in po^ sestnik, Kamnik); Lončar Josip, posestnik, Ljubljana; Svetic Franc, trgovski poslovodja, Ljubljana; Burgar Josip, Hrašc 20 Kranj); Kunstler Franc, lastnik parne žage, Litija 84; Kašman Anton, trgovec, Škofja Loka 34/35; Opeka Andrej, posestnik, Vrhnika 164, — Namestniki porotnikov; Sever Makso, trgovec; Kos Franc, trgovec; Kovač Franc, trgovec in posestnik; Olup Josip, trgovec gostilničar in posestnik; Ravhekar Anton, trgovec; Krapcž Milko, urar; Petkosig Josip, trgovec in posestnik; Volk Avgust, trgovec; Miklič Fran, trgovcc in posestnik, vsi v Ljubljani,
—	Divji lovec. France Primar iz Zaloga je 11. marca t. 1. lovil race v lovišču gospoda Dimnika. Ker ga je zapriseženi lovec g. Dimnika stavil na odgovor, jo Primar potegnil nož, mu grozil z njim in rekel: »Bejži, tc bom v vodo sunil! Če sva »grlih« prijatelja, vso »glih« to bom v vodo vrgel.« — Sodišče v Ljubljani je obsodilo! Primar j a na 2 meseca strogega zapora.
—	Na Dunaju, VIII., Laudongasse 43, je otvoril pisarno odvetnik dr. N o r b e r t K o r s c h e , sodni tolmač za slovenski, srbohrvatski in italijanski jezik.	(p)
UiaMaifisk® novic«.
lj Poročil sc jc dne 20, t. m. na BrczjaK gosp. Ivan C o t i č , oficiant pri socialnem skrbstvu, z gospodično Frančiško Centa iz Želimelj. Bilo srečno!
lj Poročil se je gospod Ernst Koder, zobotehnik v Ljubljani, z gospodično Elko Zupančevo, hčerko veleposestnika gospoda Urbana Zupanca. Poročil ju jc g. P. Vale-rijan Učak, prošt metliški.
lj Krekova prosveta. Seja glavnega odbora bo v nedeljo, dne 23. maja ob 8. uri zvečer. Predsednica.	(k)
lj Seja veseličnega odseka se vrši v soboto dne 22. maja 1920 ob 5. uri popoldne v magistratni dvorani. Vse one dame, ki so bile naprošene in ki želijo sodelovati, se prosijo, da sc udeležijo seje. — Splošna organizacija vojnih invalidov,	(k)
lj Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom, da smejo biti trgovine na binkoštno nedeljo in ponedeljek odprr to od 7. do 12. ure dopoldne ter od 3. do 6. lire popoldne. — Načelstvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Polak", žena usnjarja in posestnika iz Kamnika, 41 let. — Marija Japelj, posestnikova hči,
13 meseccv, — Josip Čerčck, bivši delavec, hiralcc, 40 let. — Marija Čuden, go-stačeva žena, 53 let.
lj Tovorni avtomobili nestvori že zo-pet dirjajo po ljubljanskih ulicah in zavijajo ccste v oblake prahu. Poleg tega se vsled velike teže ter hitre vožnje tako tresejo tla pod njimi, da so se v zidovju, zlasti stropih marsikatere hiše že pokazale razpoke. Ti nestvori uničujejo pa tudi ccste. Lani obnovljeni asfaltni tlak na jubilejnem mestu bo kmalu zopet kazal jame, nevarne ljudem in živini. Čudno je, da merodajni faktorji ne uvidijo škode, ki jo napravljajo ti nestvori hišam in vožnje ž njimi po mestu ne prepovedo. Zakaj se nc zgane mestna občina, kateri vendar ne more biti vseeno v kakšnem stanju so ceste. Pa tudi drve-nje osebnih avtomobilov bi se moralo prepovedati. Ob lepem vremenu uničujejo ti ljudem obleko z oblaki prahu, v deževnem pa s cestnim blatom, ki ga mečejo daleč na okoli. Kaj pomagajo vsi predpisi proti jetiki, ko avtomobili tako dobro skrbe, da se vsak še tako skrit bacil raznese. Kaj pravijo k temu zdravniki? Ker ni mogoče vožnje z osebnimi avtomobili prepovedati, naj bi se za škropljenje in čiščenje cest bolje skrbelo. Ker pa stane to ogromne vsote, naj bi se naložil za vožnje z avtomobili tak davek, da sc bodo ž njim vsaj na polovico krili stroški čiščenja cest. Vožnja z avtomobili po mestu je luksus in šport, kdor si ga hoče privoščili, naj tudi plača.
lj Najden mrtvec. Dne 20. t. m. ob 18.45 popoldne je bilo naznanjeno policijskemu ravnateljstvu, da leži moško truplo v gozdu blizu Kosez. Ko je prišla tja komisija, sc jc našel z vejami pokriti mrtvec v črni obleki, s kratkim površnikom rjave barve in s sivim klobukom. Truplo je ležalo na trebuhu. Mrtvec jc imel obraz zarit globoko v blato. Ležali jc moral mrlič v gozdu žc več tednov. Truplo razpada, zato sc šc ni mogel koiisiultra li 'uvua smrti. Domneva sc, da sc jc gospod tam po gozdu izprehajal in da je bil ubit in oropan. Najbrže so izvedli umor cigani ali pa tihotapci, katerih pot vodi skozi Ko-
seze in ki delajo skupno s cigani kupčije. Mrliča je zapazil pes nekega strojevodje, ki jc na to najdbo naznanil policiji. Mrliča so prenesli v Dravlje. Našli so ga v potoku Mostec. Ker se ni pri mrtvecu nič našlo, je upravičena domneva, da se je izvršil roparski umor.
lj Zahvala. Vsem, ki so sc na nas o priliki petnajstletnice društvenega obstoja spomnili s prisrčnimi čestitkami in obiskom koncerta ter na ta ali oni časten način izrazili svoje simpatije našemu pevskemu zboru, se tem potom iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo zavednemu našemu narodnemu ženstvu, na čelu mu gospa Franja dr. Tavčarjeva, za prekrasno in dragoceno darilo, zatrjujoč, da hočemo na začrtanem potu vztrajati in delovati naprej za narod in prosveto. — Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon«.	(K)
lj Kopališče v hotelu »Slon« naznanja, da bode kopelj v soboto dne 22. maja do 19, (7. ure zvečer) odprta. — Na binkoštno nedeljo in ponedeljek ostane oba dneva zaprto, kar naj blagovoli p, n, občinstvo uvaževati. — Uprava,
]j »Te bom že spravil s sveta,« jo pso-Val Saje Henrik državnega varnostnega stražnika in pristavil: »Tvoja ali pa moja smet.; rajši imam psa, kakor stražnika.« Deželno sodišče je obsodilo zato Sajeta na •1 teden strogega zapora.
lj Huda žena je Neža šantelj. Nekega Sne jc opsovala policijskega stražmojstra, kateremu sc jo napačno legitimirala. »Kako staro babo že šc vidite, tistih pa ne, kateri kradejo.« Sodišče je obsodilo zato Šentljovo na 24 ur zapora.
lj Nepošten mesarski pomočnik. Tone Nežmah je služil pri mesarju Ivanu Cuza-ku, kateremu jc ukradel dvakrat skupaj do 18 kg slanine. Nežmah je prodal slanino gostilničarju Antonu Centa, dobil je za njo 760 kron, katere je vložil v mestno hrariinico. Vložno knjižico je pri zaslišanju na policiji izročil poslujočemu gosp. adjunktu Modicu. Fanta jc aretiral drž. varnostni stražnik Ilumar. Nežmah pravi, da mu je Centa rekel, uaj mu prinese bolj poceni Špeli; ta poziv jc tolmačil tako, da naj ukrade špeh. Sodišče je prisodilo Nežmahu deset tednov težke ječe, Centi pa 10 tednov navadne ječe.
Narodno gledišče.
Opera.
22.	maja, sobota: »Poljska kri«, ab. E.
23.	maja, nedelja: »II Trovatore«; izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek"; »Pagliaci«; balet; »Kraljica lutk«, izven abonementa,
25.	maja, torek: zaprto.
Drama.
22.	maja, sobota: »Vsiljenka«, ^Šaloma«, abonement B.
23.	maja, nedelja: »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski«, izven abonementa.
24.	maja, ponedeljek: »Vrag«, delavska predstava, izven abonementa.
25.	maja, torek: »Vsiljenka«, »Šaloma«, abonement .C.
26.	maja, sreda: zaprto,	i
Prosveta.
pr XVII. Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu. Prodana so bila iz razstave do zdaj sledeča dela: Cargo I.: »Kamnolom«. Jakac 13.: »Gozd«, »Jutro« in »Akvarelna skica«. Kralj A.: »Zločin«, »Ciril in Metod«, »Sv. Anton« in »Bahus«. Napotnik I.: »Plesalka«. Vavpotič I.: »V zgodnji pomladi« in »Padajoče listje«.
pr Pevsko društvo »Smetana«, ki je nastopilo v Unionu, proslavlja češko pesem in češko ime v tujini. Na Češkem je več društev, ki so si storila hvalevredno nalogo in plzcnski »Smetana« med njimi bržkone ni niti najboljše, vendar jc za naše razmere kljub temu lahko v vsakem oziru vzor, kajti pri nas takih zborov zploh ni. Imeli bi jih sicer lahko, ali ljudi, ki bi našo glasbo cenili tako visoko, da bi ji hoteli priboriti ugled, jc pri nas bore malo, ljudem nedostajc vere. Zato sc zgodi, da imamo vsako leto po eno produkcijo matičnega zbora in še tedaj bi si želeli dru-
Ee izbire skladb. Slovenska glasba jc v onccrtni dvorani tako redko proizvajana da se o negovanju iste sploh ne more govoriti resno. Preveč malenkostnega je v nas, »Smetana« je zapel celo vr; \o zboro-vih skladb, izključno iz češke lerature. Pevci zbora so nekoliko različ zunanji glasovi so bili celotno boljši. N. n proizvajanja je bil star individualiziran, vendar ni umetniško dosegel onega, kar bi po reklami opozorjeni pričakovali. To pa zlasti zategadelj, ker se zbor preveč prizadeva peti virtuozno in se bavi z materijelnimi stvarmi, medtem ko bi na preciznost pred-našanja kdo rajše gledal iz duha kompozicij in bi tako biia materijeina plat boij temperirana. Občinstvo jc društvo sprejelo prav po bratsko in ni štediilo z izkazovanjem svoic simpatije do konca.
Marii Ko&>v
pr K zadevi slovenskega mestnega gledališča v Mariboru smo prejeli od poučene strani naslednjo vest: Poročila o prenehanju slovenskega gledališča v Mariboru so bila nekoliko prenagljena, dasi v bistvu nc popolnoma ncosnovana. Glavna napaka jc bila v tem, da sc jc bilo naložilo vse težko breme na rame ravnateljstva, ne da bi imelo to na razpolago zadostnih sredstev za vzdržavanjc gledališča. Pa tudi slovenska javnost z večino časopisja na čelu ni pokazala nikdar dovolj pozornosti najvažnejši kulturni postojanki na severu Jugoslavije, ko bi pač morali paziti na njo, da se ji kje kaj nc pripeti. Trud posameznikov nc zmore vsega, treba jc skupnega in razumnega dela. Vsaj v tem oziru ne smemo poznati cepitve delavnih sil, posebno pa še v Mariboru nc, ki stoji še vedno na ognjenih tleh. — Gledališki ravnatelj g. Hinko Nučič je storil vse, da bo slovenskemu gledališču v Mariboru zajamčen neodvisen obstoj, če ga bodo hoteli poklicani činitelji razumeli in podpirati. Dobra in obenem odločna volja se jc pokazala, njen izvršitelj pa naj bi bil g. general R, Maister, ki jc odpotoval te dni z vso zadevo v Belgrad, da posreduje in poroča na pristojnih mestih. Potek vse zadeve bo kmalu pojasnjen ter razvozljan in po bin-koštnih praznikih bomo javnosti o vsem poročali. Začasno pa želimo predvsem to, da naj se take stvari nikar ne omalovažujejo in naj najdejo v nas vseh vedno dovolj sopomoči in podpore,
pr Stanislav Tomič: Apsolutizam kao religija života. Ta filozofska knjiga jc izšla v Zagrebu v okusni opremi na % straneh; naslovno -stran je naslikal Jerohin Miše. Cena 20 K.
G. slovanski orlovski tabor.
Ameriški Slovenci pridejo na I. slov. orlovski tabor s posebnim parnikom. Vodil jih bo znani politični in kulturni delavec p. Zakrajšek, urednik čikaške »Edinosti«.
Angleška društva katoliške mladine (skauti) odpošljejo na I. slovanski orlovski tabor v Mariboru svoje odposlanstvo. To vest jc sporočil Orlovski zvezi salfortski škof, ki stoji na čelu katoliškega gibanja v Angliji.
Pri orlovskem taboru bodo sodelovale sledeče godbe: Orlovska godba iz D, M. v Polju, Višnja gora, Selce nad Škofjo Loko, delavska godba na Jesenicah, salezijanska godba z Rakovnika, godba drušva sv. Srca Jez. iz Zagreba, orlovska godba iz Čeho-slovaške in dve vojaški godbi. Skupaj 10 godb, V Mariboru se na predvečer glavnega nastopa vrši velik koncert »Ljubljane«.
Orlovski vestnik.
Orlovskih peres za čepice potrebuje Gospodarski odsek oriovske zveze. Dobrodošla vsaka množina. Ponudbe naj se pošljejo na Gospodarski odsek čimprej! Eventuclno se kupijo tudi peresa vseh vrst ptic roparic slične orlovskim.	(K)
Turistika in šport.
Prvenstvene nogometne tekme. Na
binkoštno nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. maja, sc vršijo na prostoru S, K, Ilirija sledeče prvenstvene tekme: Nedelja ob 17. uri: Slovan — Celjski atletiki, ob 18. uri 30 min.; Ilirija — Rapid. Ponedeljek ob 17. uri; Ilirija — Celjski atletiki, ob 18. uri 30 minut: Slovan — Rapid, — Blagajna se odpre ob 16. uri. Vstopnina običajna. Ob vsakem vremenu.	(k)
Aljažev dom. 1000 m, tik pod Triglavom (2864 m) bo o Binkoštih žc olvorjen. Dobro oskrbovano to postajanko SPD priporočamo ne le samo turistom, temveč tudi kot veleugledno letovišče in klima-tično zdravišče za daljše bivanje in to prav posebno za čas od Binkošti do 15. julija, dokler ne prične glavna sezona. — Okolica Aljaževega doma je žc brez snega. Zanimivo je ravno ta čas — in seveda brez nevarnosti — opazovati iz daljave plazove, ki drčo sedaj, ko se taja sneg navzdol iz triglavskih sosedovi
Slov. planinsko društvo naznanja, da so otvorjenc že sledeče planinske postojanke: Jeseniška koča pod Golico, Valvasorjeva koča pod Stolom, hotel »Zlatorog« ob Bohinjskem jezeru, koča v Kamniški Bistrici, koča na Kamniškem sedlu.
HajnouejSa paročila.
DEMOKRATSKE MAHINACIJE V VLADI.
Belgrad, 21. maja. Jutri ob 11. dopoldne se sestane pod predsedstvom regenta Aleksandra ministrski svet. Na seji sc bo razpravljal zunanji položaj naše države, predvsem pa jadransko vprašanje. Medtem pa je glavna naloga tega posvetovanja, da se izravnajo neke zapreke, ki so nastale med ministri ene in druge skupine. Kakor se doznava, jc tc dni došlo v ministrskem svetu do izredno ostrih sporov, ki jih jc povzročil minister za notranje zadeve Ljuba Davidovič s svojim namenom, da izvede izpremembo in premestitev raznih
uradnikov. Davidovič jc, komaj jc nastopil svojo službo, pripravil mnogo ukazov, s katerimi bi sc naj premestilo uradništvo z ozirom na flemokralskc interese. Vse bi sc naj vzpostavilo tako, kakor jc svoječasno uredil Svetozar Pribičevič, na kar pa parlamentarna zajcdnica nc more pristali, ker smatra to za pripravo na volitve. Koncentracijski kabinet jc tako žc v početku svojega delovanja zadel na resne težkoče. Doznava se, da se hočejo vsi uradniki, ki se jih namerava premestiti, odpovedati državni službi. Regent Aleksander jc tudi topot vzel iniciativo v svoje roke, da izravna spor, V to svrho jc bil tudi sklican kronski svet,
PESIMISTIČNO PRESOJANJE POLOŽAJA.
Belgrad, 21. maja. Demokratski tisk presoja politični položaj z velikim pesimizmom. Tako piše »Epoha«, da gledajo politični krogi z velikim pesimizmom na delo in obstoj nove koncentracijske vlade, ki nc more dolgo časa trajati, ker bo kmalu nastal razdvoj v vseh aktuelnih vprašanjih. Kakor se zdi, bodo demokrati zopet pričeli z nekakimi triki. To pa nc bo uspelo, ker so slabi na vseh straneh.
PROTIČ V ZAGREBU.
LDU Zagreb, 21. maja. Davi je prišel v Zagreb minister za konstituanto g. Protič. Z njim so prišli tudi minister za pošto in brzojav dr. Drinkovič, minister za šume in rude Kovačevič in poverjenik deželne vlade za notranje stvari dr. Potočnjak, V ministrovem spremstvu se nahajajo vseučiliški profesorji dr. Slobodan Jovanovič, dr. Laza Markovič, dr. Vošnjak in dr, Omanudi. Ministra Protiča je pričakoval na kolodvoru ban dr. Laginja. G. Protič sc je odpeljal z njim v banske dvore, kjer ostane banov gost. Z ministrom Protičem je obenem prišla tudi njegova hčerka,
PROTIČ OBIŠČE TUDI DR. TAVČARJA.
Belgrad, 21, maja. Minister za konstituanto Stojan Protič bo posetil v Ljubljani tudi dr. Tavčarja ter konferiral z njim o ustavi ter raznih drugih političnih vprašanjih. Radikalni krogi pripisujejo veliko važnost temu sestanku radi notranje konstelacijc naše države.
VPRAŠANJE POKRAJINSKIH VLAD.
Belgrad, 21. maja. Ministrski svet še ni vzel v pretres vprašanje pokrajinskih vlad, ker čaka na Stojana Protiča, ki sc bo vrnil 1. junija v Belgrad,
VOLITVE V OKTOBRU.
Belgrad, 21, maja. V Srbiji so razpisane občinske volitve za 22. avgusta. Volilpi red je izpopolnjen z ministrsko naredbo. Z ozirom na te volitve se volitve za konstituanto bržkone nc bodo vršile pred oktobrom, zlasti še zaradi tega, ker se bodo tudi v Bosni preorganizirale občine.
POSLANSKE DIJETE.
Belgrad, 21. maja. Danes se je sprejela v upravnem odboru zahteva vseh parlamentarnih skupin, da se poslancem povišajo s 1. junijem doklade s pridržkom, da se v vsakem posameznem slučaju ne izplačajo doklade, ako poslanec nc pride k seji parlamenta.
PRITOŽBE ŽELEZNIČARJEV PROTI CARINSKIM URADOM.
Belgrad, 21. maja. Danes je sprejel prometni minister dr. Korošec delegate železničarjev iz Maribora, ki so poročali, da povzročajo v prometu na železnicah največ zmešnjave carinski uradi radi počasnega poslovanja. Carinsko delo traja cele tedne, vsled česar se kopičijo vagoni, ki sc jih nabere dostikrat do 600 na posameznih carinskih postajah.
POVIŠANJE URADNIŠKIH PLAČ.
Belgrad, 21. maja. Finančni minister Kosta Stojanovič je predlagal ministrskemu svetu, da sc državnim uradnikom to-stran Donave in Save povišajo celokupni dohodki za 25 odstotkov, uradnikom v Srbiji pa samo dnevnice za 25 odstotkov,
FRANCOSKA AGENCIJA V JUGO-SLAVIJI.
Belgrad, 21. maja. Znano jc, da jc pod vladnim protektoratom in z državnim denarjem osnoval francoski žid Vouset novo novinarsko agencijo pod imenom »Avala«, ki naj bi pošiljala iz Jugoslavije vesti v zunanji svet, predvsem francoski javnosti. Ta agencija pa kljub uradni podpori za nas ni ničesar storila. Šc francoski listi ne prinašajo njenih vesti. Sedaj pa se jc dognalo, da jc pošiljala šifrirane brzojavke v Pariz in dasi so jo pri tem zalotili, se ji ni ničesar zgodilo. Tc dni pa je zahtevala v imenu francoskega bratstva, da sc ji da monopol za vse vesti iz cele države, kar je zbudilo v vseh jugoslovanskih časnikarskih krogih veliko ogorčenje. Sodijo, da dr, Vesnič ne bo ugodil tej zahtevi,
SMRT POLJSKEGA KONZULA.
Zagreb, 21. maja. Tukaj je nenadoma umrl vsled kapi konzul poljske republike Unger, ki bi moral nastopiti svoie mesto lc dni v Ljubljani.
SETON WATSON.
Zagreb, 21. maja. Seton Watson je brzojavil, da sc je moral vsled bolezni svojega prijatelja vrniti iz Pariza v London, vsled česar je odpotoval šele včeraj v Jugoslavijo. Z ozirom na to bo prišel šele v nedeljo ali ponedeljek.
AMERIKA ZA NEMČIJO.
Pariz, 21. maja. Na pariški borzi so je razširila vest, da so ameriške Zodinjenc državo pripravljene, diskontirati 120 milijard zlatih murk, ki jih mora Nemčija plačati kot vojno odškodnino.
SPOR MED POLJAKI IN ČEHOSLOVAKI.
Praga, 21. maja. »Češkemu Slovu« poroča njegov dopisnik iz Varšave, da je bil stavljen 20. t. m. v poljskem parlamentu nujen predlog, naj se uvede preiskava zaradi čehoslovaških nasilnosti proti poljskemu prebivalstvu na tešin« skem ozemlju. Poslanec Glabinski je zahteval, naj se prekinejo med Poljsko in Čehoslovaško diplomatični odnošaji. Poljski parlament je nato sprejel sklep, da so zahteva po ukinjonju diplomatskih odno-šajev s Čehoslovaško odkaže posebni komisiji.
NEMIRI V ŠPANSKI.
LDU Madrid, 21. maja. (DKU — Havas.) Po poročilih iz uradnega vira so bili v Bcjaru nemiri. Množica je napadla trgovine in nekatere privatne hiše, plenila pa ni. V mestu jc razglašeno obsedno stanje.
VZROKI ITALIJANSKE KRIZE
LDU Reka, 20. maja. Italijanske no-vine hočejo z vsemi silami izrabiti padec Nittijevega kabineta v imperialistične svrhe in pišejo sedaj naknadno, da je bil padcc italijanskega kabineta uprizorjen vsled čezmernih zahtev jugoslovanske delegacije. Vest o odhodu jugoslovanske delegacije jc italijanska nacionalistična javnost sprejela z veseljem.
BOLJŠEVIŠKI USPEHI NA SEVERNI FRONTI.
LDU Moskva, 21, maja, (DKU — Brezžično.) Dne 14. maja so rdeče čete na fronti 75 vrst južno oti Polocke prebile poljske črte. Ko so uničile dve poljski diviziji, so zasedle 17. maja žc 4000 kvadratnih vrst ozemlja z več kot 190.000 prebivalci in z mestoma Disno in Leplom in zajele ogromno množino vojnega mate-rijala, med tem mnogo francoskega izvora. Morala poljskih čet jc zelo padla. Poljska poveljništva so menda izgubila glavo. Provinca Minsk je pobunjena. Vstaši so zakrivili, da jc sedem vlakov s četami skočilo s tira.
BORZA.
LDU Zagreb, 21. maja. Devize. Berlin 294—297, Italija 640—650, Ncwyork 12.500—13.200, Pariz 0—915, Praga 240—247, Švica 2200—2395, Dunaj 59—60, Dunaj ček 57—58. Valute. Ameriški dolarji 11.000—11.550, avstrijske krono 59—0, levi 0—190, carski rublji 0—180, angleški -funti 0—310, francoski franki 0—880, napoleondor 415—430, nemške marke 275—280, leji 238—241, italijanske lire 675—680.
a Sladkor, Člani, ki so svoječasno oa-dali kontrolne kupone ubožne akcije Gospodarski zvezi, naj nemudoma prineso sladkorne izkaznice, da sc jim bo sladkor nakazal.
a Prodaja sladkorja. Na modre sladkorne izkaznice s številkami dobe stranke sladkor na Poljanski cesti št. 15 in sicer: v soboto, dne 22. maja: na št. 19 od 8. do %9. ure; na št. 20 od %9. ure do >=10. ure; na št. 21 od y210. do V4 11. ure; na št. 22 od V411. do 11. ure; na št. 23 od 11. do %1Z ure; na št. 24. od 3. do %4. ure; na št, 25 od %4. do Y25. ure; na št. 26 od ys5. do Vi6. ure; na št, 27 od ]']6. do 6. ure, — Na-daljni spored se objavi.
a Sladkor na izkaznice št. 24 za II.
okraj prodaja g. Schiffer, Mestni trg (ne Fabjan).
a Telečje meso. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani je razdelila sledečim mesarjem svoja teleta: Smoljan, Žabjek, Ahlin, Kastelic, Južna železnica, Leben, Ham Matija, Ham Marija, Javoc-nik, Selan, Janež, Petrič, Rihtar star., Prezelj, Dolničar Franc, Žganjar Josip, Žganjar Anton, Makovec, Jesih, Kočar, Prime, Češek, Černivec, Dolničar Josip, Anžič Ana, Cuzak, Šme, Skranjcr, po dva teleta; Zagmeister, Brcceljnik, Prepeluh, Bizilj, Zaje Ivan, Ocvirk, Kocjan, Rihtar ml., Zupančič, Novljan po eno tele, lc Ja-nežič dobi štiri teleta. To meso se bo prodajalo v soboto in nedeljo t. j. 22. 23. t, m. Kg sprednjega velja 19 K, zadnjega 20 K. Vsaka stranka dobi največ en kilogram mesa.
Izgubil se je avtoplašč, majhen, usnjat z železnimi žeblji, velikost 710X90 na potu skozi Ljubljano v Mengeš. 1000 kron nagrade pri izgubitelju inž. A. T ivrenčič. Ljubljana. Zriniskcga ccsta 6/11
Muči V« ti!avoW? Zobobol? Trtfame v udih? Malo f ellerieveitu pravega Elza-fluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatili ali 2 veliki Speciialni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad i krone.
Želodec Vam nI v redu? Nekaj pravih Fellerjevih F.lza-krogljicl Te ".dobre! 6 Sjtatliic 18 K. — Pravi
Pozor Dimne!! a^fe."0^
»Holios. V. BiSter, Aleksandrova cesta št. 5, Ljubljana.	l'J13
ŠVi_____
ca 12 K sebe j. a
. 12 steklenic 36 K. — Prava :a tinktura 1 velika stekleni-
HlflnPr na srednie veliko posestvo v BiSUJlCli Belikrajini se sprejme takoj. Zahteva se pošter >st. Plača 200 kron mesečno. Ponudbe z opisi dosedanjih služb na upravništvo lista pod šiiio •Balokrajina«.
a najcei Stubica donja, vataka.
. — Omot in poštnina po-najceneje. Eugen V. Feller, donja, Elza trii št 134. Hr-
Kof hišnik, sluoo tLit^Tzz
tudi na deželo, —Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 1993.
Kupi se majhno nnCOCtlffl Ponudbe (kmetijsko) PJCMVU, na upravo tega lista pod »kmetija«. 1947
TuSnlmin potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem ln znancem žalostno vest, 4» je naša nepozabna in iskrenoljubijena draga hči, sestra, teta in svakinja, gospa
FranCiSKa Piller roi. Sellno
danes dne 2L maja ob 4. url zjutraj po dolgomučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti v 33. letu starosti mirno in vdana v voljo božjo v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage in nepozabne rajnke se vrši v nedeljo zjutraj dne 23. t. m. ob ib.nri dopoludne po slovesni sv. maši iz hiše žalosti Gun-clje št. 19 na farno pokopališče v Št Vidu nad Ljubljano.
Sv. maše se bodo darovale v več cerkvah.
Predrago rajnico priporočamo v molitev in blag spomin.
Gunclje, 31. maja 1920.
Franc, Marija Šetlna, starši. Frane, Alojzi), V ktor, bratje, Marija omož. Konjar, Marjan, ca, Ana, Fepca, Kristina in Angela šetina, sestre.
PnCDCfVn srednle veliko na Kranjskem rUjbjliU ali Štajorskem blizu mesta ali trga se kupi. Naslov pove uprav-ništvo tega lista pod št. 1957.
Kupi se večjo fnctnfinu če tudi pre-množino starib IbdlUUUV perelib. _ Ponudbe pod »Testono" na uprav-ništvo „Slovenca".	1973
sVnekajVBIHSOllOV. ^eVna
upravništvo .Slovenca".	1974
rioznih ter en tritonski tovorni avto.
Ponudbe pod »Avto« na upravništvo „Slovenca".	1975
ProPdrias^hI neostro vina.
Poizve se Slomškova nlica 17. 1927
Ifnhariftl katera zna samostojno kuhati nUllUlltU, ter opravljati vsa hišna dela in ima veselje do otrok, se išče proti dobri plači. Kje pove uprava ..Slovenca" pod št. 1945, ako znamka za odgovor.
Diearničl/a mnf samostojna in dobro FIJUIIIIjUD lUUt izvežbana se sprejme. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe naj sc pošljejo Kendovi graščinski upravi na Bledu.
Cnlirifalnrifl dobro izvežbanega iščem UUIIMIUIUIJU za odvetniško pisarno ter sobe za pisarne. Ponudbe na upravo lista pod „soIicitator 1946".
Rajiia li^jn za privezovanje trt in IlUllJu " lil/JO sadnega drevja, dalje tudi razna semena prodaja Josip Urbanlo, Ljubljana, Miklošičeva c. 8.
NOVl ŽSl(8! Dunai8ko-del-°' oc^a sc v
trg.
trgovini Barborlč, Mestni
Cnroimotii CD dvc sl«*Wnj»« ena ki je
a|llujlllblll Jb izurjena v kmetskih delih, druga za domača dela in izurjena v šivanju — se sprejmeta v gostilni pri »Raci« Sp. ŠiSka.
|Mn[|j treznega in zanesljivega hlapca Idlblll za konje proti dobri plači in hrani. Isti mora biti vajen vožnje iz gozda. Franc Ravnikar, mestni tesarski mojster, Linhartova ulica 25.
Krompir po l K prodaja dokler traja
zaloga Koroška gospodarska družba v skladišču »Balkan« Ljubljana Dunajska cesta. Prodaja od 8-12 ter od 2-5 ure vsak dan.
Sprejmejo se 4 dobro izvežbani
čevljarski pomočniki.
Plača od para, hrana in stanovanje lahko v hiši. Nastop takoj. Makso Pednik čevljarstvo Sr. Gameljne nad Ljubljano.
Kupijo f|k 1/iPli (romfcki) za strešno se Un VII JI rezano in stare vrste strešno opeko. Ponudbe na opekarno
I. Oražem, Selo 30, Moste pri LiubljanL
Prostovoljna javna dražba
KOŠNJE
v nedeljo dopoludne ob 10. uri v Zgornji Šiški. Kje, izve se iz prijazn. v gostilni Križ v Sp. Šiški.
v Sloveniji se kupi, Pismene ponudbe na Iran Šepet, Čatež pri Vel. Loki, Dolenj.
Singerjev šivalni stroj K;
upravništvo „Slovenca" pod štev. 1985
N iPma°maj 20 M ZO M KS®
piva in shranjevanje mrzlih jedi. Nadalje imam 42 okroglih miz, trikrat pleskanih porabnih za gostilničarje. Simon Praprotnlk, mizarski mojster, Jenkova ulica štev. 7.	1997
V ponedeljek 24. maja ob 3. uri popoldne se proda
na psiovolioi javni dražbi
v Spodnji Zadobrovi
i mlini! I.
1	kompletne stope.
2	Kompletna mlinska tečaja s kamni in
F. Oražem & Jančar
pleskarja Ljubljana, Breg št. 6
se priporočata slavnemu občinstvu za vsa pleskarska dela.
ratav v
se bo vršil dne 28. maja t. L ob pol 3. uri popoludne v stekleni dvorani hotela »Lloyd«
t dnevnim redom po poslanem vabilu za 19. aprila t. L ker se zaradi Odsotnosti zunanjih Članov (železničarske stavke) ni vršil.	Načelstvo,
Letovišče na Bledu. £VSMSS
2 oseb letovišče v opremljeni sobi, ako mu ista preskrbi stanovanje v Ljubljani, obstoječe Iz 4 sob, kuhinie, kopeli, olektr. lyči s pritiklinuml. Natančnejo se poizve v trgovini Kolhuaun. 1919
Proda se manjša
registrirna blagajna
(National Cash Register Komp. In
pisalni stroj »danski
K. Jurman, optik, Šelenburgova ulica št. i v Lj ibijanl.
Klavirje, planine, harmonije" vijoline, citre, harmonike, strune i. t. d.
ima v velikanski zalogi
= ALFONZ BREZNIK =
bivši učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (naspr. nunske cerk)!
Kina-železnato vino tekarja PICCOLT.Ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju.
Kupi se
vodna turbina
za padec 1'50 m, močna za 12 do 16 konjskih sil. Ponudbe na Makso Pednik, čevljarstvo Sr. Gameljne nad LJubljano.
Grauenr
Lin&3šana
DDorni trg šteu. 1.
Vsakovrstne
IIIIMI. IIIHII.
različne torbice, predpasnike, slamnate šolne in druge pletarske izdelke, priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FRANJO CERAR. tovarna slamnikov, Stobn pošta Domžale pri Ljubljani.
Obl. l^onccs. Informačnl zavod
Drago ISeseljal^
Cjubljana Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abonement« ter posamezno cene zmerne.	6135
l^onopnin^
izdelana, 150 met. stotov, naprodaj, »Kakovost prvovrstna. Lastni pridelek iz leta 1918. V svrho dogovora sc treba obrniti na tvrdko
P.Majera i Hran. Pefrovec, Bačka.
SajufS vir lalspa!
Pšen čno moko, rženo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, ječmenovo moko, ječmenovo kašo, otrobi, koruzo v zrnju, staro in novo dobavlja takoj
Paromlin, Zagreb.
prazne, */,„ lit. kupuje v vsaki množini tvrdka Brata Novakovtč Ljubljana (Kolizej)
Stavbeno podjetje
Tavčar & Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. i844
V g ko množino cepljenih
hrastovih drv
kupi Anton Tiran, Vransko pri Geliu. 1966
Prodaja lesa.
Pri podpisanem gozdarskem uradu se bode ponudbenim potom prodalo 20 vagonov rezanega i m dolgega smrekovega in jelkovega lesa, in sicer:
10 vagonov iz gozdnega okrožja ,,Rakovec" skladišče v Vita-njah pri Celju (Štajersko) in
10 vagonov iz gozdnega okrožja „Crna" na postaji Prevalje (Koroško).
Nadalje se proda ponudbenim potom iz gozdarskega okrožja «Legen" pri Slovenjgradcu 1300 m3 stoječega smrekovega, jelkovega in bukovega lesa.
Bližja pojasnila so na vpogled pri podpisanem uradu, kakor tudi pri grofovskem gozdarstvu v Vltanjah oziroma gro-fovskem nadgozdarstvu v črni pri Preval j ah.
Ponudbe je predložiti da 31. mafa 1D20 do iz asrs opoldan pri »Glavnem poverjeništvu ministrstvu za agrarno reformo v Sloveniji v Ljubljani«.
Ponudbenik mora v ponudbi izrečno povdnriti, da so mir pogoji znani in da se tem podvrže, da pozna kakovost in mero lesa.
Gozdna uprava grofa Vinceraca Thurn,
fc«tezna Kajjla. (Koroško.)
150 m
3
na poseku —lahko spravljivo vsak čaa — pol ure od postaje GrabStajn — na mestu kakor leži se proda in 300 m3
d@sk
franko vagon postaja Podrožica. — Za vsako posebej je vložiti ponudfte do incl. 25. maja 1.1. pri upravi posestva Llechtenstein v Rožekn-rioroško, 1845
Krema za fevSle;
Salvator št. 2 ducat K 24--Salvator št. 4 ducat K 3b-_ Erdal S 1. ducat K 73-— Erdal S H. ducat K 56-— v zalogi zelo velike množine. -
JOSIP IUNC, EksporMraport, Zagreb,
Demetrova ulica 14/1,
Večjo ninožfno dobrih
m
se jiroda: Vpraša sc v ANONČNI LKSPEDICIJI, AL. MATELIČ Ljubljana.
Dobro znani večletni gostilničar v Ljubljani
I^P__n
za gostilniško obrt event. vzame tudi go-tilno v najoin. Ima svojo konccsijo. — Pismena ponudbe na upravo »Slovenca« ood »Gostilničar«.	lti'J3
novih raznovrstnih ^ - ---dvokoles z najboljšo pnevmatiko, posebej pla« S«e, zračna £reva in vsakovrstni deli za dvokolesa in razne stroje, vzamojo se tudi stara dvokolesa v račun
F. B. trgovina i raznimi stroji.'
ignbžgana, Stari žrg St. 28.
Za ze'eno krmo pripo^s°a•Iedce,l
grahoro čisto ali pomcSano z ovsem
po K 4-20 kg
lečo za krmo	„ „ 4^0 „
grah za krmo	„ „ 3'20 „
Sever Se, Komp. Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Najboljši tednik je glasilo „Kmečke Zveze" »Domoljub".
Slamnike in klobuke
vseh vrat sprejema v popravilo FRANJO CERAR, tovurna .slamnikov v Stol) pošta Domžale pri Liubljani. — V Ljubljani se sprejemajo isti pri tvrdki Kovačevič i Tersanv Prešernovi ulici st. 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
PrvovritU
pfašie m mm
priporoča
Sodna nlica šfeu. ?. '
NovodošBo pravo
se dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečanu J. KOPAČU v Ljubljan GOSPOSVETSKA CESTA številka 90,
m
□ □□up
ll@I][S[Sl[S[i@(l[ll][l(ll](l[g[i]@ri]
MEDICA & Comp. I
---------- * ■
VELETRGOVINA MANUFAKTURA 1
SODNA UL. T 1
1!
i LJUBLJANA
i
1IHHB1IIIH
^	J.'aL„ A ^ do vrh planuma se oddajo pri
mSIuSIISIIS (1613 gradbi 30 km dolge, ozkotirne
»	gozdne železnice skupno na
celi progi ali pa v posameznih gradbenih odsekih. Ponudbe sprejema
Gozdni iirad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija.
30 km železniškega tira,
po možnosti iz trač«
____. niče 12*2 kg
ali tudi več teže na 1 m dolžine z vsem pritrdilnim in spojil-nim materijalom ali tudi brez njega, dalje 2 prazni lokomotivi po okoli 50 konjskih sil in večjo mnoSino železniških vozičev za 760 mm tir, vse četudi rabljeno vendar v porabnem stanju kupi: Gozdni urad v Soteski, pošta Straža, Kranjsko, Slovenija
MaA fiololsHo iiilpiiši Mmli lili
Snsiab-Reba, Zooniiniraua ulica mi Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pensioo „SPERaNZA<<
„IMPERIAL"
Opatija.
Sanatorij In veliko morsko kopališče ..TMERAPSA"
Grlkvemca.
Palace-Hotel
Crikvenica Telefon interurb. ti.
Hotel -t ension In morsKO kopališče „JAORAN<( Sušak-ReKa Telefon interur. £-14
Hotel-Penslon in morsko kopališče „JADRAN" Baker.
Vsi hoteli ia saoatnriji so najmoder. neje in t vsem komfortom urejeni. — Oskrba izvrstna. — Otvorjeni skozi celo leto. — Vse narofhe prejema in daje pojasnila za Crikvcnieo uprava hotela „M1RAMARE" v Crikvcnicl; za Novi: uprava hotela .SAN-MAKINO' v Novora: za SnJak: SREDISNJ1 URED DRUŠTVA, SUSAK-REKA.
Naslov za brzojave:
Jedrancsntrala SuSak-Reka.
InUrurban telefon šicv. 9-8-9.
Hotel-Penslon „SANMAR!NOu
Nov> Vlnodolskl Telefon interur. 5.
Hotel-Penslon in veliko morsko kopallŠCe
Novi Vinodolski,
Oddaja na debelo vino in sicer: izvrstni cviček (Gadova peč), ljutomersko, haloško in še druge vrste.
Kadilo termalno kopaliiie i
Oivoriiev sezone l. mirni
Zaliievojie prospelde!
1 - — — — - — - --——	^ CUU* m1	tuff. ^Jg
tcpSka Dobrna pri Celju (peprej Heutiaus bai šili)
Akratoterma 37» C izredno bogata na radiju in ogljikovi kislini. — Nadomestuje v polnem obsegu Franzensbad. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, Liolcz ii srca ledvic, slabokrvnosti, iev-matizmu, protinu in vseh pojavili oslabelosti. — Termalne naravne ogljikove kopeli, termalna pitna vodu, žeiuznaii vruiuc, liulsužu, električne, solnčne in zračne kopeli ter kopeli v vročem zraku. — , Krasen park. Smrekovi gozdovi. Divni izleti. Nikdar meglonoI Vo-. jaške, zdraviliška godba. Sezi a; maj-oktober. Prospokti zustoni i>ri 1	upravi kopališča.
13219086
najelegantnejših oblik in najboljše kakovosti
# Dobivajo se v ljubljanskem skladišču tovarne čevljev Peter Kozina & Co., Ljubljana, Breg štev. 20.
„M!KNI DOM"
prvi jugoslovanski sanatorij za notranje živčne bolezni in za rekonvalescen-te. Pojasnila daje vodja Dr. Čeh. Pošta Gornja Kungota pri Mariboru.
ii i S.
Zagreb, Boškovičeva ulica 7. Telefon:	Brzojavi:
1-06 iradl
Spiritindustrija
po primernih sedanjih cenah. Briljante in staro zlato se kupuje po najvišjih cenah.
F. Čuden, Lili, Prešernova uliti št. l.
Za vsa najtežja popravila v lastni delavnici se jamfil.
Bombaževa predilnica ln ctkalnia v Tržiču išče sposobnega, bilančno-zmožnega
špirit
si« na letele, napi 50 hi.
		
		
V svrho nabave
zelezneia
in
l?klene§<i blaga
iz Nemške Avstrije izvolite se obrniti na
„»o",fij.y.,i
III., ReisnerstraBe 3,
Zastopstvo: .Sidro' d. d. za trgovino z železom H v Zagrebu, Vlaška ulica 40.
ki je v besedi in pisavi zmožen slovenskega in srbohrvaškega in nemškega jezika. Ravuotako inteligentno gospodično v pisarno; tudi začetnico, z enakim znanjem jezikov ter spretno v nemški stenografiji in strojepisju.
Oferte direktno na zgorajšnji naslov.	1978
Graščina Gornji grad odda od
v gozd. oddelkih: Grohat v Solčavi okoli 5000 plm., Rogač pri Lučah 2000 do 3000 plm. smrekovega in jelovega lesa, Kolarica pri Ljubnem okoli 4000 plm. in Mali vrh okoli 1700 plm. bukovega lesa ponudbenim potom. — Ponudbe je poslati po pošti priporočeno do 28. t. m. kn. šk. gozdarski upravi v Gornjem gradu, kjer se tudi izvedo podrobni pogoji.	1962
ogašba Slatina
naibBljia mineraina a od a Tempel preSec, namizna poda SJyria orelec, medicinalna anda Oonatskl oreiec, medicinaSna poda natmoCnejSe prste.
Zasfopstoo o oseh oeCJIh mestih In krajih. — Dobioa se oseh prodajalnah. — Pojasnila daje
Ravnateljstvo Zdravilišča [logaška Slatina.
Fotografske potrebščine
so dospele za
modeme slike
ter se priporoča
ATELJE JLir Uslišan tat.
LJubljana, Aleksandrova cesta št. 5.

m aeim:
Balkansped."
Maribor - Trst - Ekspozitura Wien.
Brzojavni naslov:
Špcdicije vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja. — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi "vozovi na vse strani. — Skladišče, spojeno s tirom južne železnice. — I. ljubljansko javno skladiSCe.
Špedicija. — Import. — Eksport. — Komisija.
šUš
i ..'■ BBigigBSBgggEal
Gospodarska banka v Ljubljani.
™ „ - «♦«
Z1V
Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom z dne 4. marca 1920, VI. št. 299 dovolilo podpisanim ustanovitev delniške družbe , .Gospodarska banka v Ljubljani".
V zmislu §§ 7 in 8 pravil znaša delniška glavnica 4,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 400 K, ki se glase na prinositelja. Ta delniška glavnica se sme na predlog upravnega sveta po sklepu občnega zbora zvišati 'do 8,000.000 K, z izdajo nadaljnih delnic po 400 K, ki se morajo v gotovini polno vplačati.
' Osnovno glavnico 4 milijonov kron oddamo v javno subskripcijo in sicer

delnic po K	nominale.
Nominalna cena se mora pri subskripciji takoj v gotovini polno vplačati odbivši 4 0/o kot obresti od dneva vplačila do 30. junija 1920. Vrh tega je vplačati za stroške izdaje delnic po K 20- za vsako delnico. Subskripcija se vrši od 10. maja do 31. maja 1.1. Prijave sprejema: Zadružna zveza v Ljubljani.
Delnice so deležne čistega dobička od 1. julija 1920 ter so opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31, decembra 1920.
Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna zveza potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem
vplačanem znesku.
Subskribentom se bo o dodelitvi delnic poročalo.
Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dodeliti delnice ali pa ne v znesku pri subskripciji vplačane svote, se vrne obenem odgovarjajoči znesek oziroma prebitek. Delnice se izroče pozneje proti izročitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. V smislu § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic po en glas.
V Ljubljani, 3. maja 1920.
Josip Burgar, posestnik, HraSe pri Smledniku. Ivan Finžgar, posestnik, Breznica.	Fr. M. Krambergar, tovarnar, Domžale.
Franc Ccrar, tovarnar, Stob pri Domžalah.	Vladimir Kobi, veleposestnik, Breg pri Borovnici.	Evg. Legat, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani.
Karol Ceč, ravnatelj Jugoslov. tiskarne v Ljubljani. Jernej Kopač, tovarnar, Spodnja Šiška.	Dr. Ivan Mazek, odvetnik, Litija.