izhaja ob ponedeljkih« Bredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-73, Tajništvo in uprava 21-90 • tekoči račun pri komunalni banki v kranju '07-70-1-135 - letna narocni-. KA 900 din, mesečna 78 din, posamezna stev. 10 din LETO XIV KRANJ, 10. APRILA tm ST. 42 IZHAJA OD OKTOBRA 1W» KOT TEDNIK - OD l. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OĐ 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK Z včerajšnjih volitev v zadružne svele Zadružniki so ponovno dokazali svojo zavest in podporo nadaljnjemu razvoju socialističnih odnosov na vasi Staral polovica volivcev glasovala že v jutranlih urah Zadružniki si od novih zadružnih svetov dosti obetalo Včeraj, 9. aprila, so zadružniki v našem okraju že drugič izvolili svoje zadružne svete; že drugič so izmed svoje »rede izbrali ljudi, preko katerih bodo upravljali in vodili delo ter razvoj zadružništva. Mandatna doba sedanjih zadružnih svetov je namreč potekla, čeprav so bili ti zadružni »veti prvi samoupravni organi na področju kmetijske dejavnosti, so s svojim delom doprinesli levji delež k razvoju kmetijske proizvodnje na Gorenjskem. V tem času so se ustvarili pogoji za sodelovanje kmetijskih zadrug s privatnimi kmetijskimi proizvajalci. Naloge petletnega razvoja kmetijstva bomo mogli uresničiti samo ob tesnem sodelovanju vseh kmetijskih proizvajalcev in ob nenehni podpori zadružnih svetov. Prav s tega vidika imajo včeraj izvoljen« zadružni sveti še pomembnejšo vlogo. Vseh teh nalog, ki jih postavlja splošni gospodarski i:, družbeni razvoj pred novoizvoljene samoupravne organe v kmetijstvu, so se zavedali tudi zadružniki sami. Zato so že rano prihiteli na volišča in glasovali za kandidata, za katerega so smatrali, da bo kos vsem problemom in nalogam na področju pospeševanja kmetijstva. ZE V ZGODNJIH JUTRANJIH URAH Naše gorenjske vasi so včeraj spremenilo podobo. Zadružniki niso okrasili samo volišča, temveč tudi vasi z zastavami in zelenjem. Kjerkoli si se pomešal med ljudi, ^Vsepovsod si čutil praznično 'Zdušje. Zadružniki so se že v zgodnjih jutranjih urah udeležili Volitev. Tako so iz Pševa lahko *e takoj po sedmi uri sporočili, so volili že vsi volivci. Vendar t^di ostala volišča širom Gorenjske niso zaostajala. Ko smo hodi-" Po cerkljanskem kotu, so nam £°vsod povedali, da so ljudje mno-*i^nd navalili na volišča in da se-^j čakajo samo še nekatere zamudnike. Tu smo se pogovarjali 2 nekaterimi volivci. Izjavljali so ^m, da so pred dvema letoma izmjeni zadružni sveti s svojim de-J^i pridobili zaupanje zadružnikov in da je prav zato letos ude-^ba na volitvah tako množična. v Ob pol osmih smo obiskali volile v Šenčurju. Vsepovsod praz- nično razpoloženje. V pisarni kmetijske zadruge smo se razgo-varjali s člani in predsednikom volilne komisije. Povedali so nam, da je do tega časa od 154 volivcev volila že 6.3 zadružnikov. Ti so takoj po sedmi uri v gručah prihajali na volišče. Tu smo izkoristili kratek postanek in povprašali direktorja Kmetijske zadruge tovariša Franca Bohinjca, kakšno je njegovo mnenje o vlogi zadružnih svetov. Na naše vprašanje nam je odgovoril, da smo prav s tem načinom samoupravljanja utrli uspešno pot za napredek kmetijstva. Tega se zavedajo tudi zadružniki sami, zato smatrajo, da bodo prav s polnoštevilno udeležbo na volitvah prispevali znaten delež k pospeševanju kmetijske dejavnosti. Podobno je bilo tudi na voliščih v Hrastju, Vokljah in v Cerkljah, kjer smo bili nekaj po osmi uri priča, ko je zadnji zadružnik položil glasovnico v skrinjico. Ista slika je bila tudi po drugih gorenjskih voliščih. Zadružniki v Cerkljah glasujejo llllllllllll!!lll||i:i!lll!lll!inil!IIIH^ ZADNJI NEURADNI REZULTATI VČERAJŠNJIH VOLITEV V ZADRUŽNE SVETE V času, ko smo zaključili redakcijo našega lista, je bil znan naslednji odstotek udeležbe: Bled 84,40 o/o, Bohinj 99,42 »/o, Cerklje 98,30 %>, Cešnjica 97.39 o/0j Dovje - Mojstrana 98,24 o/0, Gorenja vas 85,30 o/o, Naklo 99,66 »/o, Preddvor 98,82 o/0f Radovljica 96,73 °/o, Stražišče 78,00 »/o, škofja Loka 75.40 »/o, Šenčur 97,81 °/0, Tržič 93,56 «/0, ziri 100,00o/o — skupaj 91,35«/o. KAJ SO RAZPRAVLJALI ZADRUŽNIKI PRED VOLIŠČI? V gručah so postajali zadružniki pred volišči tudi še potem, ko druge razen obveznega zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev organizirajo tudi sistematično1 uničevanje drugih škodljivcev, ki odstotki, njej je sledila Kmetijska zadruga Cešnjica z 69 odstotki, nadalje Kmetijska zadruga Dovje - Mojstrana z 69 odstotki, Gozdarsko - kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju z 62 odstotki, Kmetijska zadruga Cerklje s 60 odstotki, Kmetijska zadruga Preddvor s 53 odstotki, Kmetijska zadruga 2iri s 53 odstotki, Kmetij- so nam povedali, da so fcmetijsfeje zadruge v Bohinju, CerkJjah, Naklem in Zrreh že zaprle vsa voH-šča. Močno pa so se že ob tem času približevale stoodstotni odV-lcžbi tudi ostale zadruge. Z današnjimi volitvami v zadružne svete so naši zadružniki brez dvoma dokazali, da so pripravljeni tudi nadalje sodelovati pri krepitvi in razvoju gospodarstva. S tako visoko udeležbo na volitvah so dali priznanje tudi dosedanjim samoupravnim organom v zadružništvu za njihove napore in dosežene uspehe. Z včeraj izvoljenimi zadružnimi sveti se bo ob upoštevanju dos.?d»njih izkušenj sistem družbenega upravljanja v kmetijstvu še oirrepil m ba zato"lahko porok za nadaljnje delovna zmage na področju kmetijske dejavnosti. Mladi zadružniki v živahnem pomenkn pred voliščem v Vogljah so že oddali glasovnice. Ugotavljali so, da je volitev samoupravnih organov v kmetijstvu ena izmed najnaprednejših oblik, ki so jih dosegli v preteklih letih. Obenem pa so ugotovili vrsto problemov, ki jih bodo morali pričeti no-vozvoljeni zadružni sveti takoj reševati. Zlasti so razpravljali o mehanizaciji in potrošnji umetnih gnojil, o pogodbenem sodelovanju, o odkupu kmetijskih pridelkov, o nabavi kvalitetnih semen in podobno. O mehanizaciji so bili mnenja, da ta še ne more kriti vseh potreb in da je nujno potrebno zagotoviti sredstva za nakup poljedelskih strojev. Dogajajo pa se tudi primeri, da še ta mehanizacija ni povsem racionalno izkoriščena. Zavzemali so se tudi za to, da naj kmetijske za- • so sicer na prvi pogled manj nevarni, vendar kljub temu povzročajo občutno škodo. Na vseh voliščih so bili zadružniki mnenja, da bodo morali takoj stopiti v stik z novoizvoljenimi zadružnimi sveti in se pogovoriti o vseh težavah in problemih. PRVI REZULTATI V prostorih Okrajnega ljudskega odbora Kranj, kjer so zbirali podatke o poteku volitev, so neprestano brneli telefoni. Prvič je zazvonil telefon takoj po sedmi uri, ko so zadružniki iz Pševa sporočili, da so volitve že zaključili. Do osme ure zjutraj je v vsem kranjskem okraju od 9864 volivcev - zadružnikov volilo že 4499 ali 46 odstotkov. Najboljša je bila Kmetijska zadruga Naklo z 82 ska zadruga Šenčur z 51 odstotki, Kmetijska zadruga »Blegaš« Gorenja vas z 39 odstotki, Kmetijska zadruga Tržič s 35 odstotki, Kmetijska zadruga Stražišče s 26 odstotki, Kmetijska zadruga B'od s 23 odstotki in Kmetijska zadruga Skofja Loka s 17 odstotki, medtem ko za Kmetijsko zadrugo Radovljica ni bilo podatkov. Ob deseti uri se je stanje po vseh voliščih bistveno spremenilo. Preko 90 odstotkov so se volitev udeležili v KZ Bohinj, Cerklje, Cešnjica, Naklo in 2iri. Slab§i rezultati pa so bili še vedno v Skof-ji Loki (32 odstotna udeležba), v Stražišču (46 odstotna udeležba) in v Radovljici (41 odstotna udeležba). Ko smo se kmalu popoldan pozanimali, kako potekajo volitve, Pomemben posvet KRANJ, 8. aprila — Danes je vse dopoldne zasedal sekretariat Okrajnega sindikalnega sveta v prostorih Delavskega doma. Člani lega organa so razpravljali o trenutno najpomembnejših problemih: decentralizaciji, ekonomskih enotah, družbenem upravljanju, delitvi dohodkov in o ideoloških problemih z ozirom n;v nov gospodarski sistem. Podrobneje o današnjih konkretnih ugotovitvah in zaključkih bomo poročali v prihodnji številki. Angleški gostje v Kranju Kranj, 8. aprila — Predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj Franc Puhar je danes ob 12. uri sprejel predstavnike mosta Oldham iz Velike Britanije. Štiričlansko delegacijo vodi župan Oldhama G. F. Ilolden in so v njej še tajnik občine E. Haines, vodja oddelka za finance A. Tneedvole in urednik lista »-Oldham Croni-cle« John Stevenson. Spremlja jih tudi angleški konzul v Zagrr-bu F. W. Hali. Predstavniki mesta Oldham, ki leži v bližini Manche-stra v zahodni Angliji, bodo ostali v Kranju nekaj dni. Obiskali bodo nekatera večja podjetja in ustanove, imeli razgovore s predstavniki delavskega in organi družbenega upravljanja. Ogledali se bodo tudi zanimivosti Kranja in obiskali nekatere turistične kraje na Gorenjskem. Z IX. redneg£T5b&^^ trgovinske zbornice za okraj Kranj Za uspešen razvoi blagovnega prometa JE TUDI TRGOVINI POMOČ LJUDSKIH ODBOROV NEOBHODNO POTREBNA KRANJ, 8. aprila - Danes je bil t sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj IX. redni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Kranj, katerega se je razen 74 delegatov udeležilo tudi več gostov, med njimi tudi predsednik republiške trgovinske zbornice. Predsednik Trgovinske zbornice za okraj Kranj, Andrej Babic, je v poročilu upravnega odbora navedel nekatere probleme in naloge ter tudi uspehe trgovske dejavnosti, ki jo je tudi ta dosegla v zadnjih letih. Ko je govoril o razvoju blagovnega prometa, je poudaril, da ne smemo prezreti vloge Gorenjskega sejma. Tu naj bi se v prihodnje razvijal predvsem kot blagovni sejem široke potrošnje. Več besed je tovariš Babic posvetil novemu sistemu izobraževanja kadrov. Zlasti Je pri tem važno, da bo imela sedaj trgovina sama najmočnejši vpliv na izobraževanje. Spričo potreb, je poudaril tovariš Babic, smo se odločili, da^ se ustanovi v Kranju Izobraževalni center za blagovni promet okraja Kranj. To je bilo po eni strani potrebno zato, ker se je strokovno šolstvo v preteklem letu večinoma že preneslo na občinske ljudske odbore. Ker pa vsaka občina ne more imeti lastnega centra, je Trgovinska zbornica za okraj Kranj smatrala, da je edino pravilno, da postane ona ustanoviteljica enotnega centra za blagovni promet okraja Kranj. Kot prvi, se je javil k razpravi predstavnik industrijske trgovske trgovske mreže Peko iz Tržiča. V svojih besedah je poudaril, da se prav preko industrijskih prodajnih mrež krepi sodelovanje med trgovino in industrijo. Zlasti pa se je zavnemal za to, da je treba nadaljevati akcijo prenosa upravljanja poslovnih prostorov na trgovske organizacije same. Direktor Gorenjskega sejma pa je na kratko orisal vlogo in pomen, ki jo ima ta zavod na področju blagovnega prometa. V nadaljevanju razprave so se delegati dotaknili več stvari. Ko je eden izmed delegatov govoril o kreditih za obratna sredstva, je navedel, da trgovina razpolaga že več let z enako višino teh sredstev in pa tudi predvidevanja za letošnje leto ne kažejo bistvenega izboljšanja. Prav tako se je isti delegat dotaknil tudi 0,5 odstotne stopnje prometnega davka in tudi vprašanja združevanja trgovskih podjetij. Slednje je potrebno predvsem zato, ker razdrobljena trgovina ne more ustvariti sredstev za pospeševanje svoje dejavnosti. Delegati in gostje na sobotnem občnem zboru Trgovinske zbornice-za okraj Kranj STRAN NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA PONEDELJEK, 10. aprila ^ »Ki® Emls Kidrič - Peter Te dni bo minilo že 8 let od tistih aprilskih dni, ko smo se v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani množično poslavljali od velikega revolucionarja in misleca Borisa Kidriča. Hkrati pa sc spominjamo tudi njegovega rojstnega dne, saj je bil rojen 10. aprila 1912. leta. Vseskozi nagnjen k naprednim revolucionarnim idejam, je bil že kot sedemnajstletni sedmošolec (član SKOJ) obsojen na leto zapora in takratne oblasti so mu zato ovirale vsak študij. Ze z 20. letom starosti, to je leta 1932. je postal član Pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo, tri leta kasneje pa kandidat za CK KPJ in sekretar SKOJ. Toda takratni režim ga Je nenehno zasledoval in preganjal. Moral se je umakniti. Bil je na Dunaju, v Pragi in v Parizu. Leta 1939 se je vrnil. Zaprli so ga. Toda brž, v kritičnem času 1941. leta, se je pojavil med vodilnimi osebnostmi ilegalnega revolucionarnega dela. Bil je organizator in tvorec Osvobodilne fronte, v okviru katere je videl možnost množičnega upora in ljudske revolucije. Postal Je tudi prvi komisar Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, zatem sekretar Izvršnega odbora OF, komisar Glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Na zgodovinskem zboru slovenskih poslancev v Kočevju 1943. leta Je bil Izvoljen za sekretarja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in bil vodja naše delegacije na II. zasedanje AVNOJ. Kot tak: revolucionar, borec, mislec in graditelj nove ljudske oblasti Je bil 5. maja 1945. leta izvoljen tudi za predsednika naše prve Narodne vlade Slovenije. jih je izpolnjeval z vztrajnim in neutrudljivim delom. Bil je minister za industrijo FLRJ, predsednik Planske komisije in Gospodarskega sveta, član Zveznega izvršnega sveta in član CK ZK Jugoslavije. Zahrbtna bolezen ga je napadla sredi njegovega polnega delovnega zaleta, prav ko je z vse večjim uspehom v konkretnem delu začel uresničevati vse tisto, za kar se je vse življenje bojeval. Umrl je v Beogradu 11. aprila 1953. leta, pokopan pa je v skupni grobnici narodnih herojev v Ljubljani. "H Ljudje m dogodki Tri resolucije Spomladanski del 15. zasedanja Generalne skupščine poteka v senci jesenskega dela. Vse kaže, da je bilo v splošni razpravi na začetku zasedanja storjeno vse, kar se v sedanjih prilikah da storiti. Čeprav smo pričakovali od nadaljevanja zasedanja Generalne skupščine predvsem resne napore za rešitev dveh osnovnih mednarodnih problemov: razorožitve in kolonializ-ma, doslej ni znakov, ki bi potrjevali ta pričakovanja. ZO\ In Sovjetska zveza sta se sicer sporazumeli, da bosta jeseni nadaljevali prekinjena pogajanja o razorožitvi, prav tako sta sklenili umakniti z dnevnega reda zasedanja nekatere propagandne točke. Toda kljub temu potoka sedanje zasedanje v v senci izredno močnih zaostre- vanj v vseh delih sveta, predvsem v Laosu in Kongu. O položaju v Kongu ravnokar ponovno razpravlja Generalna skupščina. O tem problemu je skupščina že dvakrat razpravljala, Varnostni svet pa trikrat. Sprejete so bile ustrezne resolucije, položaj pa je še vedno tak kot je bil. V deželi, ki so jo ob moćni podpori kolonialistov uspeli nekateri njeni »voditelji-« do kraja razkosati, je še vedno belgijsko vojaško in pol vojaško osebje. Parlament se še vedno ne more sestati. Namesto v parlamentu sklepajo o usodi dežela na raznih konferencah za okroglo mizo, brez vednosti kon-geškega ljudstva in proti njegovim interesom. Legalni vladi premiera Gizenge ne pustijo izvajati zakonitih ukrepov. Nekateri znaki sicer kažejo, da so v teku priprave za razgovore med Leopoldvillom in StanIeyvillom, vendar je dvomljivo, če v sedanjem položaju sploh more priti do stvarnega sodelovanja. Prvi pogoj za to sodelovanje je vsekakor, da belgijski agresorji zapustijo deželo, da se parlamentu cmogoči normalno delo in da se ne prizna sklepov o razkosanju države. Trenutno so pred skupščino tri resolucije. Prva, ki jo je predložilo šestnajst držav — med njimi tudi Jugoslavija — zahteva umik belgijskih čet iz Konga v 21 dneh. Druga, sovjetska, zahteva, naj se v 21 dneh sestane kongoški parlament, tretja, ki jo je predložilo osem azijsko-afrišklh držav pa sploh ne omenja belgijske agresije in ne govori o umiku Belgijcev, marveč predlaga, naj komisija za pomi- ritev OZN pomaga kongoškim g voditeljem do sporazuma. Reso- j| lucija je neprecizna in časovno g neodrejena, zato nudi vsem sa- g mozvancem dovolj možnosti, da p jo — tako kot doslej vse resolu- I clje — izigrajo. Težko je reči, katera resoluci ja bo dobila v skupščini večino. \ Toda že razprava sama, ki se i vleče kot jara kača, ne da bi prišlo do ukrepov, ki naj zagotove j zakonite pravice kongoškeg* j ljudstva, dovolj jasno izraža sedanje stanje odnosov v svetu in kaže, da bo treba še marsikatero oviro na sedanji poti iz slepe ulice blokovskih nasprotij. Prav v tem položaju še posebej stopa v ospredje politika blokovsko nepovezanih držav, ki so edine sposobne 'brez lastnih \ interesov prispevati k pomiritvi, j innnmniiM111* Toda njegove sposobnosti in pripravljenosti so ga vodile v Beograd, kjer so ga čakale še težje in odgovornejše naloge, ki RADOVLJICA — Za delavski praznik 1. maj bodo tudi v Radovljici odprli novo zobno ambulanto. Razen zobne ambulante bo v tej stavbi prostor še za dispanzer za otroke in šolska poliklinika. V stari stavbi, ki jo prav sedaj adaptirajo, pa bo splošna ambulanta In uprava. Gradnia stavbe za zobno ambulanto se je precej zavlekla ln traja že Mrl leta. Sedal čakajo samo š« na izdplavo posebne vrste oken. Z otvoritvijo novih prostorov se bo zdravstvena služba v Radovljici precej izboljšala. Obsojanja vreden v • v prelep Turistični dom na Brdu pri Ljubnem je iz leta v leto bolj priljubljena točka. Veliko gostov se zvrsti posebno sedaj v lepih sončnih dneh, predvsem ob nedeljah. Vendar se še vodno najdejo ljudje, ki s svojim objestnim ravnanjem katijo mirni počitek številnih turistov. Tako jc bilo tudi v nedeljo, 2. aprila. Lepo vre- Vedno isti udeleženci me in prijetno razpoloženje obiskovalcev, to dvoje bi lahko napisali, če so ne bi že v zgodnjih popoldanskih urah pripetilo nekaj, kar je vredno največje obsodbe. Okrog tretje nrc .sta prišla v gostišče Rado Cros iz Prapmš 'n Ljubo Jovanovic iz Ljubna. Pričela sta popivati in kaj kmalu tudi razgrajati. Zvečer se jima jc pri- Gozdni požar na Bledu ftTesrcžc Pešec teže poškodovan V petek, 7. aprila ob 11. uri, se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda v Srednjem Bitnju. Voznik P. II. je peljal s tovornim avtomobilom S-862 iz Škofje Loke proti Kranju. V Srednjem Bitnju je prehiteval pešca S. B. Kljub voznikovemu signalu se pešec ni umaknil, tako da je tovornjak zadel v njegovo ramo. Pri padcu jc S. B. dobil težke telesne poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Otrok prišel pod kolesa voza Do prometne nesreče je prišlo tudi na Ljubljanski cesti v Radovljici in sicer prav tako v petek, 7. aprila ob 17. uri. Delavec H. Z. je z dvorišča pripeljal na ces«o poln voz gramoza brez konjske vprege. Sosed B. V. jc sicer gledal, če je cesta prosta, vendar jc prav tedaj priletel na cesto njegov triletni sin. Nekaj časa jc deček hitro tekel pred vozom, ki sc je vedno hitreje pomikal po vzpetini navzdol. Med tekom je padel, prišel pod voz in utrpel težje telesne poškodbe. BLED, 9. aprila — »Koliko časa pa že gori?« smo vprašali otroke, ki so opazovali dokaj obsežen gozdni požar na Zagorici pred Bledom. »Kakšne pol ure; igrali smo šah, pa smo videli, da gori in pritekli pogledat.« V času niso pretiravali, saj je bilo več arov gozda že močno ožganega. Tedaj je bila ura 11.15, pri požaru še ni bilo nikogar, ki bi ga lahko zaustavil... Prav začudilo nas je, da se prebivalci okoliških hiš za velik, gost dim (nas je privabil prav iz Begunj) niti zmenili niso in so mirno nadaljevali s svojimi domačimi opravili. Pozneje smo zvedeli, da so gasilci nekaj po dvanajstih »že« odšli gasit. Vsekakor »zavidanja vredna hltrica«, ki se k »reči tokrat še ni maščevala, zato pa ni Izključeno, da se ne more kdaj drugič toliko bolj Foto F. P. m n '.■ družil še šestnajstletni Janez Habjančič iz OtoČ. Vsi trije so še naprej popivali, izzivali mirne turiste, dokler ni prišlo do pravega pretepa. Gostje, bilo jih je okrog 100, so zaprepaščeni gledali dogodek, ki se je odvijal pred njimi. V pretep so posegli tudi nekateri od njih, dokler ni pretep dosegel svoj vrhunec okrog 10.30. ure. Omenjeni pretepači so lomili mize in stole ter razbijali kozarce. Kaj hitro so bile polomljene 4 mize, 5 stolov, na tleh pa je ležalo 15 razbitih kozarcev, škode torej za približno 20.000 dinarjev. Okrog 11. ure jim je končno le uspelo nemirneže pomiriti. Na Ljubnem je sicer prvič prišlo do takega oretepa, vendar je mnogim znano, da omenjenim fantom objestnost noče in noče popustiti. Prav zaradi njih Je namreč že nekajkrat prišlo do podobnih neredov. Mislimo, da bi bilo treba v takih primerih odločno ukrepati, da bi se kaj takega nikoli več ne primerilo. Predsednik Tito prispel včeraj na uradni obfefc v Tunizijo Predsednik republike Josip Broz-Tito s soprogo J°* vanko in člani jugoslovanske delegacije je včeraj dopoldo^ z ladjo »Galeb« prispel na šestdnevni uradni obisk v T* nizijo. V Tunisu so objavili tudi uradni program obisk* predsednika Tita. Tito obišče ZAR 17. aprila Na povabilo predsednika Gamala Abdela Naserja & predsednik FLRJ Josip Broz-Tito s soprogo Jovanko Broj obiskal Združeno arabsko republiko, kjer se bo mudil <** 17. do 22. aprila letos. 5000-tonski rušilci za Zahodno Nemčijo Zahodnonemška mornarica bo gradila rušilce do 50$ ton. Zahodnoevropska unija je namreč sprejela zahtev° bonnske vlade, naj še bolj ublažijo dosedanje omejil glede njenih pomorskih oboroženih sil. Doslej je zahodi*0-nemška mornarica lahko gradila rušilce samo do 3000 ton* Zdaj pa bo Zaho.dna Nemčija gradila tudi rušilce do 50W ton, ki bodo opremljeni z »najmodernejšim raketnim oro*' jem«. V Bonnu že zdaj izražajo upanje, da bodo poznaj6 imele te vojne ladje tudi atomski pogon. Dogovor o Laosu Macmillan in Kennedy sta se sporazumela, da Je Laosu čimprej potrebno ustanoviti vlado, v kateri bi D1; zastopane vse glavne politične struje v Laosu. O tem J pisal tudi sobotni »New York Times«. List sodi, da sta se britanski premier in ameriški predsednik sporazumela, naj bodo v novi Laoški vladi tudi predstavniki gibanja Pate Lao. Adenauerju gre za »alibi« Danes — dva dni pred svojim odhodom v VVashingt^ — se bo zahodnonemški kancler Adenauer sestal s pose"' nim odposlancem predsednika Kennedyja Deanom Acbe^ nom. V Bonnu se skrivajo, da se bo Adenauer v razgovori s Kennedvjem zavzemal predvsem za svoj načrt, naj Atlantski pakt spremenili v »četrto atomsko silo«. Venda pa ne pričakujejo, da bo s tem pri Kennedvju uspel in d se bo ameriški predsednik vrnil na pot EisenhowerjeV vlade. Potemtakem si bo skušal Adenauer ustvariti sa**10 nekak politični »alibi« in si zagotoviti proste roke za even tualne spremembe v svoji politiki proti Vzhodu. S sodišča Ukradel je kolo Z. T. je 7. januarja letos v popoldanskih urah izpred gostilne »Stari Mayr« v Kranju ukradel moško kolo, vredno približno 30 tisoč dinarjev. Obdolženi je tatvino priznal in se je zagovarjal s tem, da je mislil kolo čimprej prodati in bi s tem prišel do denarja. Upoštevajoč, da gre za mladega človeka, je bil obsojen le na tri mesece zapora. Kazen za samovoljo Naš list je že poročal o Francu Niku, kako je postopal s podna- naš Razgoiior S plačami nekako ne gre Tako nam je povedal Pavlo Omejc, predsednik delavskega sveta Tovarne prešitih odej v Sk. Loki že v začetku pogovora o delu samoupravnih organov v tem kolektivu. V zadnjem času so na delavskem svetu in tudi na drugih sestankih kolektiva največ govorili o nagrajevanju. V tovarni sta dva oddelka: odeja, kier je delo dokaj mehanizirano ter manjši oddeiek tapetništva, kjer pa je Skladno s tem je seveda v tem oddelku tudi delovna storilnost nizka, ni mogla naprej vštric z drugim oddelkom, kjer so montirali nove stroje in industrializirali proizvodnjo. -To pa se sedaj čuti tudi pri osebnih dohodkih. Medtem ko so v oddelku odej povprečni prejemki že prekoračili 21.000 dinarjev, so v oddelku tapetništva za okroglo 4000 nižji, oziroma nekaj nad 17.000 dinarjev mesečno. Delavce v tapetniškem oddelku poleg drugega moti tudi to, da so v njihovem oddelku skoraj sami moški, medtem ko so pri izdelavi odej, torej z višjimi prejemki, skoraj same ženske. Dasi je ta primerjava nepravilna, je tam vendar problem. V obratu tapetništva, kot pravi Omejc, Želijo da se osamosvojijo od ostalega podjetja. Ta težnja je bila že večkrat izražena tudi v delavskem svetu in drugod. Celotno podjetje je namreč upoštevano kot industrija z vse- mi družbenimi obveznostmi. Toda obrat tapetništva je še primitivno obrtniški in bi kot samostojno obrtno podjetje imel nižje obveznosti. Tako so o tem problemu že govorili. No, na zadnji seji delavskega sveta so izvolili posebno komisijo, ki zdaj proučuje te neskladnosti in bo skušala najti najprimernejši način za njihovo rešitev. -L e. delo še povsem ročno, obrtniško. ■MMMMIla^^ jemnikom v svoji hiši. Zaradi samovolje se je zagovarjal pred sodiščem. Ugotovljeno je bilo, da je 7. marca letos v popoldanskih urah i pomočjo dleta in kladiva v stanovanje stranke' Frančiške Rogelj. Tedaj Je s tečajev snel vrata in jih postavil na hodnik, v kuhinji pa s štedilnika pobral obroče, glavna vratca in kotliček za vodo. Nadalje je v marcu dvakrat resno grozil stranki, uporabiti je hotel sekiro ln končno še enkrat vdreti v stanovanje. S tem je zakrivil več kaznivih dejanj, in sicer zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja, zaradi poškodovanja stanovanjskih stavb in prostorov ter zaradi ogrožanja varnosti, ko je hotel uporabiti sekiro. Za vse to je bil obsojen 4 mesece in 15 POŽAR Manjša škoda Med Krizami in Tržičem se jo vnela trava zaradi iskre iz lokomotive. K sreči se požar ni razširil, tako da je ogenj zajel le 35 m2 grmičevja in trave. §e naprej nestalno vreme z vmesnimi plohami. Proti koncu tedna izboljšanje vremena. in dni zapora. Kazen ga bo m" .& le izučila, da bo s stranko postopal in reševal stanovanj problem na zakoniti način. ( Afriški študentje na Jesenicah Jesenic«, 9. aprila — Včeraj si j« ' friS* Ob- dalo jeseniško Železarno 41 študentov, ki so sc odzvali povabil" činskega komiteja LMS na Jcsc*1 Ogledali so si tudi Tehniški muzej. so bili nad njim še posebej navdu ^ Bili so tudi na Bledu in bohinjsk1 lini. Prijetno letovanje tti Jelši Jesenice Jeseniški železarji pa tudi ?a lavci iz drugih podjetij i"13-1 ^b' svoj letni oddih dobro PrC.^3J0 ljeno. Posamezni kolektivi '^i' v najemu celotne ali del }e yy ških zgradb na Jadranu. Klj*f ln liki skrbi pa vsem Jeseni^ $ še ni ugoden prijeten počite morju. Ti si sami poiščejo ^ oddiha in dobijo za svoje le nje regres. Zanimivo je, da s jef seničani kaj radi poslužuj eJ nega oddiha v Jelši na otokU^jjji^ ru. Tja ne hodijo samo P° ^l' oziroma družine, ampak ^ ne skupine, predvsem mat in absolventi drugih šol. H4- PONEDELJEK, 10. april* 1961 ZANIMIVOSTI • MLADA RAST STRAN Mirni Miklavčič: MLIN Lepo nedeljsko popoldne je. Z tj&rno sediva pred domačo hišo in *rni$lila se je in spregovorila: *Takole je bilo: 8. februar v letu **** je bil. Ti si bila takrat se frav majhna. Gotovo se ne spo-"Hnjaš tega.* Zamislila sem se v otroška leta. £<*>nan sem brskala po spominu, o nisem vedela ničesar. Kot bi ma»ia uganila, kaj premišljujem, je Nadaljevala: , »Vej, bilo je prav tako rano Mro, kot jih je bilo do tedaj v n*si.vasi že nešteto. Ker sem imela 2 vami dovolj dela, sem vstala, ko Je bila vas se zavita v jutranji "trak. Med pospravljanjem sem se Mnogokrat začudila. Kam se odpravljajo vsi ti avtomobili, ki nenehno prihajajo v našo vas? Odho-iz nje pa ni bilo slišati. Mar ostajajo v vasi? Kaj namer ava- Pofasi se je začelo svitati. Od-trnila sem okensko zaveso in ostr-***la. Vse okrog so v primerni r*xdalfi stali nemški vojaki. Stopi-** sem k drugemu oknu. Tudi tu s*J*ni je nudil isti prizor. Torej smo °°koljeni? Zakaj? . Med premišljanjem nisem opazila, kdaj se je zdanilo. Kazalec na uri se je pomaknil že na deveto, ko Prtteče v kuhinjo Milica, tvoja sta-Tenroti Karlu Richardu Baeru, zadnjemu aus-viškemu poveljniku, ki so ga nedavno aretirali v Sachsentvaldu. Danes ve vsakdo: Auschtvitz je pomenil koncentracijsko taborišče, zaplinjenje, krematorij. Tedaj nepojmljiv pekel. In vendar jih je danes malo, ki bi res do podrobnosti vedeli, kaj se je v Auschwitzu pravzaprav godilo, razen tistih, ki so ta pekel doživeli sami. V času, ko človeštvo sodi ljudem, ki jih hhko prištevamo med največje zločince vseh dob, priobčujemo ta dokument grozote, ki nosi naslov: »Bil sem zdra^mik za seciranje v Auschtvi&.u*. Avtor je ogrski sodni zdravnik dr. Nikolaj Nyiszli. Za uvod k temu dokumentu je zapisal dr. Nyiszli tole: »Podpisani dr. Nikolaj Nyiszli, KZ kaznjenec z vtetovirano številko A 8450 je napisal pisanje, brez vsakršne misli na maščevanje, samo, da bi služil resnici. Brez olepševanja, brez vsakršnega pretiravanja sem napisal svoje doživljaje, s svojimi pogledi kot neposredni opazovalec in sodelujoči v auŠviških krematorijih, v katerih ognjenih zubljh so izginili milijoni očetov, mater in otrok. Kot prvi zdravnik aušviškega krematorija sem sestavil nešteto protokolov o obdukcijah in sodnozdravniških izjav in jih podpisal s svojo vtetovirano številko. Te dokumente je nato podpisal moj šef dr. Mengele, potem pa sem jih poslal v Institut za rasnobiološke sem doživel Ainscbvitz. In kot zdravnik hočem poročati o njem.* Ne hrepenim po literarni slavi. Ne kot pisatelj, kot zdravnik in antropološke raziskave v Berlin — Dahlem. To sliko groze, ta opis morda najstrašnejše zablode človeštva vseh dob priobčujemo v svarilo, da bi se ne-koli več ne ponovila. I. Silno vročega popoldneva v maju 1944 drdra prek j| Slovaške, tovorni vlak s štiridesetimi vagoni. Ta tovorni vlak ne prevaža blaga, ne živine, tudi municije ne ali materiala, pomembnega za vojne potrebe — naprtan je z ljudmi — ogrskimi Židi. štiri dni že drdra vlak svojemu cilju nasproti, cilju, Ski ga še ne poznamo. Vzdušje v vagonih, katerih line so zastrte z bodečo žico, postaja vedno neznosnejŠe. Nič čudnega, v vsakem 11 vagonu tiči 90 ljudi. Izparevanje neumitih, potečih se f teles, je skoro ravno tako neprijetno kot smrad prenapolnjenih straniščnih posod. Tatra leži že za nami. Vozimo se skozi Lublin, potem skozi Krakov. Pičlo uro nato se vlak spet ustavi. Auschwitz beremo na tabli. Ime nam sprva ne pove ničesar. O tem kraju še nikoli nismo slišali ničesar. Skozi špranjo opazujem, kaj se dogaja. Dosedanjo stražo SS zamenja druga. Tudi železniško osebje, ki nas je doslej spremljalo, zapušča vlak. Po zmcšljavi krikov in klicev sklepam, da smo dospeli na našo poslednjo postajo. Sopihajoč vlak spet potegne. Po dvajsetih minutah se vlak z dolgotrajnim brlizganjem končnoveljavno ustavi. Spet najdem luknjico, skozi katero pogledam ven. Enoličnost pokrajine rumeno ilovnate barve prekinja tu in tam nekaj zelenih grmičev in pa struga reke Visle. Vzhodna zgornja šlezija. V ravnini pred menoj se do obzorja dvigajo v rednih presledkih betonski bloki. Gosta mreža bodeče žice jih povezuje med seboj. Varovalke iz porcelana in številni napisi mi pričajo, da je v žicah tok visoke napetosti... Betonski zidovi tvorijo velike četverokote okrog stotin zeleno pobarvanih in s strešno lepenko kritih barak, ki se v dolgih vrstah nizajo druga za drugo. Za bodečo žico vidim postave v kaznjeniški obleki, ki vlačijo lesene plošče. Druga skupina koraka v strnjenih vrstah. Na ramah nosijo lopate — od daleč se zdi, da nosijo puške. Spet drugi nakladajo bale na kamione. Najzanimivejši in najbolj značilni pa so enonad-stropni stolpi, 30—40 m vsaksebi, vrste se v nedogled a ob bodeči žici. čuvaj ni stolpi. Na vsakem stoji esesovec 11 za strojnico. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI Charles McCormac II Ko smo naslednjo noč sedeli zgrbljeni pođ dre-Vesi in se ne preveč optimistično pogovarjali o Možnosti, da bi preživeli vse to, je neki mlad civilist nenadoma dvignil roko. »Poslušajte, fantje!-« Prisluhnili smo. »»Kristus!« je rekel Don. »Vse Je tiho. Kaj se Je zgodilo?« Nihče se ni zganil. Topovski ogenj Je nenadoma "tihnil. Tišino je motilo le šelestenje listja v grmovja in v presledkih lajež nekaj psov. »Zgodila se je lahko samo ena od dveh stvari,« *e prekinil tišino Scot s svojim mirnim glasom, »aH 80 Japonci uničeni ali pa smo mi v kaši!-« Se nekaj minut ni nihče spregovoril, čeprav Je sleherni izmed nas že imel svojo razlago za to nenadno tišino. Po kratkem razgovoru smo sklenili, °* bomo čez noč ostali kjer smo, naslednje jutro Pa se bomo razdelili v skupine po dva, ki bodo hodile vsaka zase, kakor sc jim bo pač najbolje zdelo. Tako se je zgodilo, da je jutro našlo mene in **°naldsona, kako hodiva počasi skozi goščavo gu-roijevccv in si skokoma iščeva skrivališče, kadar koli sva zagledala kakšne Malajce, ki se jih je na st»tine potikalo brez cilja naokoli. Izogibala sva 8e glavnih cest, ker so bile polne vojaških transportov. -Stoj, Mac!« je zašepetal nenadoma Don. Po stranski cesti se je s strumnimi koraki približevala skupina kakih dvajset japonskih vojakov, sta jih vodila oficir in Evropejec v civilni obleki. Mignila sta puški in zadrževala dih, ko se je skupna približevala. Presenetil naju je civilist. Bil je ,ePo oblečen, oči pa mu je ščitil pred soncem neke **ste panamski ščitnik. Gospodovalno je govoril z oficirjem. Imela sva občutek, da opravlja tu neko nalogo. Za najinim hrbtom je tiho zašumelo. Bliskovito sva se obrnila, a bila sta le dva od naše skupine graditeljev cestnih ovir, ki sta se slučajno znašla tu. »Le kaj za vraga dela ta civilist tu?-« sem zašepetal Donu. »Bom videl.« Stopil sem na cesto. To je bila velika napaka. Toča krogel nas je potisnila nazaj v grmovje. Držal sem prst na petelinu svoje brzostrelke in nehote pritisnil. Trije zvijajoči se Japonci so padli v cestni prah. »Idiot!« je zakričal Don. »To Je bilo nesmiselno!« Odvrgel je svojo puško, dvignil roke nad glavo in stopil na cesto. Imel je seveda prav. Nobene možnosti nismo imeli. Brez ugovarjanja sem tudi jaz vrgel puško v grmovje, se vzravnal, dvignil roke in mu sledil. Za menoj sta prišla še ostala dva. Japonci so se zmedli in nas obkrožili. Eden izmed njih me jc močno sunil v zadnjico, da sem padel, kot sem Ml dolg (n širok, na tla. Poskusil sem vstati, a me je nov sunek spravil spet na obraz v prah. Ker nisem želel dobiti še tretjega udarca, sem ostal, kjer sem bil. Don, ki se je pogovarjal z Evropejcem, se je obrnil zdaj k meni. »Tista baraba pravi, da nima več smisla bojevati se. Naši so se predali.« - Pogledal sem polizanega, lepo oblečenega Evropejca. »Kaj, za vraga, pa vi delate tukaj?« sem ga vprašal. Ni se zmenil zame. V malajščini jc pravil oficirju, da mu bomo samo v nadlego in da naj nas da takoj ustreliti. Mislil je bržkone, da nihče od nas ne razume tega jezika. Jezno sem ga prekinil. »TI baraba! Na kateri strani pa si?« Spet so me pobili na tla in me Še sunili s puškinim kopitom. Zdaj sta se oficir in civilist pogovarjala v Japonščini, nas pa so medtem strailli vojaki. Potem jc oficir zalajal neko povelje, zgnali so nas skupaj in Japonci so se obrnili spet proti Singapuru, ne da bi se dalje zmenili za svojo prvotno nalogo. Dva vojaka 00 pustili, da sta zakopala Japonce, ki sem jih postreUl. »Zal mi Je , Mac.« Je zašepetal Don, ko smo ko-uakaJM po oski, prasni cesti. »Kakšno godljo sem skuhal!« »Vse v redu, Don.« Kar najbolj previdno sem si drgnil spodnji konec hrbtenice. »Bodimo srečni, da smo še živi.« Najino šepetanje je končal sunek s puškinim kopitom. Bili smo vojni ujetniki. To dejstvo še ni pro-niknilo v mojo zavest, ko so Japonci korakali z nami proti zadimljenema mestu. Vse to sc je zgodilo tako naglo — to nenadno srečanje — potem pa smo šli po tej cesti, ko da korakamo v četi in nas priganjajo sitni podoficirjl. Toda Jas sem medtem ubil tri Japonce, ali bolje rečeno, brzostrelka je streljala brez moje vednosti. Prst je stisnil petelin In tri trupla so se zgrudila na cesto. Ozrl sem se okrog sebe po sploščenlh. ovalnih, brezčutnih obrazih s poševnimi očmi. Japonski obrani - sovražnikovi obrazi -prav tako dihajo kot Jaz in potijo se enako v vlažni, dušeči vročini. Bili so brezčutni. Toda kaj mislijo? Ali* so si bili japonski vojaki med seboj kot naši? Ce so, kaj so ml pripravljali? Mučenje? Ali pa so bili prav tako brez čustev, kot je kazal izraz njihovih obrazov? Ta mi ni povedal ničesar. Na poti proti Singapuru smo srečavali vedno več vojakov in kamionov. Mimo nas Je ropotala kolona tankov — zdeli so se nam amatersko Izdelani. Kovina Je bila spojena brez posebne ročnosti, toda njihova množina Je bila dovolj učinkovita, krepka in dobro nrejena ter zmagovita. Ob cesti je zijalo nekaj Malajce v s široko razprtimi očmi na našo procesijo ln na Nevvtonovem trgu so nas opazovale skupine Tamllov in Indijcev ter nekaj Kitajcev. Rafflesov trg ▼ srcu Singapura se mi J« zdel nedotaknjen In prekrasne bele stavbe so se odražale proti soncu. Le tu In tam Jih Je zamračil dim, ki se je vlekel od dokov proti severu. Množica Evropejcev je valovila okrog. Nekateri so stali pod stražo, drogi pa so SU oea Aodsesoae*/ trg tapartl sen, «1» so to bile večinoma ženske z otroki), medtem ko so ostali čakali ravnodušno, otrpell od obupa. Korakali smo k Trgovskemu nabrežju, kjer jc pet ali šest oboroženih Indijcev potiskalo sem in tja mešano skupino Azijcev in Evropejcev, uslužbencev ter civilistov. Imel sem občutek, da so so indijske čete s kožo in lasmi zapisale Japoncem. Večina stražarjev so bili Indijci, ki so uživali v svoji novi moči. Videl sem, kako so štirje močni Indijci s puškinimi kopiti potolkli do smrti nekega kitajskega trgovca. Vsi so še nosili kraljeve uniforme. Nekateri iz naše skupine so Hiteli, drugi p v so postajali živčni od strahu. Nekaj azijskih žensk je trdno stiskalo svoje otroke k sebi, skupina podjetnih civilistov pa je šušljala med seboj, kako bi si priborila pot v sovobodo. Donaldson je stal nekaj korakov od mene, a ker se nihče ni smel premakniti, nisem mogel iti k njemu. Ostanek dolgih, dolgočasnih ur do večera smo prestali tu brez vode in hrane. Bili smo tu le ob mraku in ob polnoči, ko je večina od nas že posedla na tlak ln se stisnila, da bi bilo topleje. Ves otrpel od utrujenosti sem zadremal. Rano zjutraj jc začelo deževati. Zbudil sem se, potem pa se spet pogrcznil v spanje. Srajco sem imel premočeno, z las pa mi je curljala voda. » Sonce je vzšlo, ko me je močan Sikh zbrcal k zavesti. Ze sem ga hotel brcniti nazaj, ko sem sc spomnil, kje sem. To spoznanje je bilo zame kot mora. Odkril sem Donaldsona in medtem ko sem budno opazoval stražarja, ki je hodil med spečimi ln jih z brcami budil, prišel do njega. »Ali morda veš, kaj se kuha?« sem ga vprašal. »Zdi se ml, da nas bodo spraševali, zakaj se nismo predali petnajstega. Takrat so se naši predali in ti, prlsmoda, si še včeraj ubil tri Japonce.« »Kako, za vraga, pa naj bi vedel, da so se predali? Tudi ti nisi vedel.« »Huh.« je zagodrnjal, »poskusi prepričati te barabe!« Resno me je pogledal. »In še to mi povej, Mac, kako pa jim boš pojasnil, kaj si delal?« »Rekel bom, da sem bil pri RAF.« »Miskš, d* ti bodo verjeli? Saj nisi v uniiortaL« HI D L I 0 6 L uši PRODAM Prodam 9 let starega konja z opremo in vozom skupaj. Naslov v oglasnem oddelku 1330 Prodam NSU Lambretlo. Nart-nikova 5. Labore, Kranj 1333 Kmetijske zadruge, kmetovalci — Žaga v Tržiču Vam nudi večje količine žagovine po zelo ugodni ceni 1335 Dobro ohranjen velrobran za motor prodam. Podbrezje 84 1357 Prodam globok otroški športni tapeciran voziček. Cena nizka. Li-kozarjevall, Kranj 1367 Prodajamo naslednja osnovna sredstva: Kozolec vezan s 6 okni, leseno strojno lopo in voz zaprav-Ijivček star* Do 15. aprila se bodo prodajala socialističnemu sektorju, od 15. aprila naprej pa privatnikom. Gozdno kmetijska zadruga za Selško dolino Cešnjica — poslovalnica Selca 1300 Prodam 500 kg sena aH zamenjam, za bukova drva. Pš. Polica 10, Cerklje 1375 Prodam Fiat 600 letnik 1959. Ogled Partizanska cesta 19 A, Kranj 1376 Prodam kuhinjsko opremo, otroško posteljo za 38.000 din. Dolin-šek, Kopališka 14/D za vodovodnim stolpom 1377 izdela Bohorič, Gregorčičeva 1,' Kranj Jjfij Kranjsko gradbeno podjetje v' Kranju išče kvalificirano kuharico J za menzo v delavskem naselju v Struževem. Nastop službe takoj.' Plača po tarifnem pravilniku. Prijave sprejema uprava podjetja v] Kranju, Partizanska 29 I. kongres telesne kulture Slovenije zaključil z delom Osnovno dejavnost v komuno LJUBLJANA, 9. aprila — Včeraj popoldne je v tukajšnji Festivalni dvorani končal z delom I. republiški kongres telesne kulture. Kot prvi dan, je bila tudi včeraj razprava zelo živahna, na njeni podlagi pa so izpopolnili nekatere člene v osnutku statuta, ki so ga nato sprejeli. KUPIM Kupim rabljene deske. Naslov v oglasnem oddelku 1356 Kupim late za vrtno ograjo do 10 cm debeline. Posekam jih tudi sam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 1378 Dopoldne so delegati govorili predvsem o statutu nove republi-jške enote za telesno vzgojo. Udeleženci z Gorenjske so s koristni 1 mi natsveti v razpravi statut v OBJAVA { marsičem izboljšali, sloneli pa so Skladno s členi 17, 18, 19, in 20f na dejstvu, da se mora nova eno-Pravilnika o nagrajevanju po eno-rta tudi vsebinsko popestriti, ti proizvoda Železarne Jesenice F Dušan FeJdin iz Kranja je v je bil v mesecih februarju ln mar-?svojem govoru dejal, da v osnut-cu 1961 izplačan kolektivu ostanek?ku statuta ni nič novega ter da izravnalnega sklada za leto 1960.fse ne sme dati preveč poudarka V zvezi s tem pozivamo vse 9 strokovnim republiškim zvezam, delavce in uslužbence, ki so v letu?ki bodo delale v okviru nove zve-1960 prekinili službeno razmerjc.fze. Podaril je tudi nesmisel »filo-da dvignejo v blagajni Železarne^zofskih razprav« na kongresu, ali Jesenice svoj deponirani deležrnaj bi nova enota imela ime Zve-razlike po enoti proizvoda. Osta-Pza za telesno kulturo, ali vzgojo, nek izravnalnega sklada je obra-^Zavzemal se je tudi za praktično čunan v proceninem odnosu nafrešitev tekmovalnega sistema, ki izplačan osebni dohodek za 1.1960.^je vse bolj pere«?. ŽELEZARNA JESENICE* Janez Hude iz Škofje Ix>ke je ^podal izčrpno analizo slabosti v OBVESTILO i novem predlaganem stntulu. De- Vse bivše internirance, njihovcj.1«1 Je. naj bo nova republiška zve-svojce ter člane organizacije Zve-<> zn to1c<;no kulturo or^nn tovritt- ze borcev obveščamo, naj se v torek, 11. aprila ob 20. uri zberejo v Prešernovem hramu na Titovem trgu v Kranju, zaradi množičnega izleta v taborišče Dachau, ki bo v začetku maja. Organizacija ZB Kranj 0 T A L 0 Sprejmem frizersko vajenko. Informacije dobe v Popravijalni-ci nogavic, Titov trg, Kranj 1337 Oddam opremljeno sobo po možnosti dvema solidnima moškima. Naslov v oglasnem oddelku 1338 Pošteni delavki na 2 ali 3 izmene nudim hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1344 Trgovski pomočnik (pomočnica) dobi takojšnjo zaposlitev v trgovini »Delikatesa«, Kranj 1379 Sklati zasebnih obrtnikov Kranj vabi vse člane, da se kakor na povabilu udeleže v nedeljo, 16. aprila 1961 ob 7.30 uri zjutraj v sejni dvorani OLO Kranj (vhod poleg restavracije »Park«) občnega zbora. - Odbor 1380 H Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev Vam hitro in lepo , f Jesenice »RADIO«: 11. in 12. a-?tam- kJor s0 zato dani P°goji. prila italijansko francoski barvni film VSTAJENJE. Jesenice »PLAV2«: 10. in 11, aprila ameriški barvni cin. film OKLAHOMA. Bled: 10. in ll.oorila češki film NA KONČNI POSTAJI Radovljica: 11. aprila američki barvni cin. film ZGODBE IZ MONTE CARLA ob 20. uri. Skofja Loka »SORA«: 11. in 12 aprila japonski cin. film SKRITAJ TRDNJAVA. Kranj »STORZlC«: 10. aprila itaPjanski film POČITEK IN LJUBEZEN ob 17., 19. in 21. uri, 11. aprila isti film ob 15., 17. in 19. uri ter matineja ob 10. uri. Stražišče »SVOBODA«: 11. aprila nemški barv. film TI SI MOJA PESEM ob 18. in 20. uri. Kamnik: 10. aprila ameriški barvni film ZlZl ob 20. uri, 11. aprila ameriški barvni film KAVBOJ ob 20. uri. nih okrajnih zvez, tako da bi bila poudarjena enotnost organizacije, medtem ko naj bodo strokovne športne zveze sestavni deli nove zveze. Zavzel se je tudi za to, da naj nosi novoustanovljena zveza ime Zveza za telesno vzgojo ter da naj strokovnjaki enkrat za vselej razčistijo tudi te pojme. Janez KaliŠnik iz Tržiča, je še posebej poudaril, da je treba razvijati kvalitetne športe predvsem K 'besedi se je priglasil tudi tovariš Mitja Ribičič. Govoril je o predloženem statutu oziroma organizacijskih vprašanjih nasploh. Po- udaril je, da združujemo politiko, združujemo skupne naloge na področju telesne kulture. 2elimo organizacijo, ki bo vodila enotno politiko glede problemov, finan- siranja družbenih sredstev, nada lje investicijske gradnje, strokovne pomoči, itd. Samo stanje, v katerem je naša organizacija, ne pomeni, da bo statut obvezen za vse večne čase, ker ga bomo morali kakOr je rečeno, prilagajati našemu komunalnemu sistemu. S tem statutom še ni urejena vrsta vprašanj. Proces ureditev pa bo nedvomno odprl ta statut. Tova- riš Ribičič je ob koncu še P°*Jf ril, da je pomembna dolžnost ve organizacije, da razvije a**18 terstvo na raven, ki bo vte^ socialistične družbe. Ob koncl*lj izvolili nov upravni in nadzor^ odbor Zveze za telesno kul^ Slovenije. O resoluciji in n^°j statutu bomo pisali se v srecU» številki. F. »• Slovenska conska nogometna liga vredna dveh Krim: Triglav 0:2 (0:2) točk Ljubljana, 9. aprila — Kot je bila pretekla nedelja za kranjske športnike črna, je bila današnja uspešna, saj so v Ljubljani osvojili štiri točke; dve »rokometni« in dve »nogometni«. Nogometaši so gostovali na Rakovniku, kjer so se v 16. kolu Slovenske conske lige pomerili z domaČim Krimom. Tokrat so se Kranjčani oddolžili Krlmovim igralcem za poraz v jesenskem delu tekmovanja. Z odlično igro in z lepima zadetkoma, ki sta jih v prvem polčasu dosegla Norčič in Potočnik, je Triglav danes zasluženo premagal višjeuvrščenega ljubljanskega ligaša. Kranjčani so danes nastopili v običajni postavi, le da v ekipi še vedno ni nastopil Stane Bezar, ki je bil prejšnjo nedeljo poškodovan v prometni nesreči. »Prvega« Brezarja smo v Ljubljani opazili med gledalci. Triglavani, ki so danes igrali v belih dresih, so takoj na začetku odlično zaigrali. Iz njihovega poleta se je videlo, da igrajo za vse ali nič; in nismo se ušteli — tempo, ki so ga pričeli so vzdržali do zadnjega sodnikovega žvižga. Le-oih in hitrih kombinacij danes kar ni zmanjkalo, tako da so gledalci »ugotavljali«, da Kranjčani prav zares ne zaslužijo izpada iz Republiška rokometna liga Letošnia prta zmaga Olvmpia: Mladost 18:32 (10:11) Ljubljana, 9. aprila — Na igri-1 šli, tako da je bil ob koncu rezul-šču v športnem parku Tivoli sta tat samo 11:10 v njihovo korist. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega moža ANTONA BUCANA avloprevoznik se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se še zahvaljujemo pevskemu društvu »Enakost«. Prav tako lepa zahvala zdravnikom in sestram v splošni bolnici, posebno pa še dr. primariju Rakovcu za požrtvovalnost. ŽALUJOČI: žena, sinovi, mati, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo. — Kranj, Britof, Staniče, Sredna vas, USA, Callfornia, Cleveland, Avstrija Telfs Tirol se danes srečali v prvenstveni tekmi republiške rokometne lige zad-njeplasirana Olvmpia in pomlajeno moštvo Mladosti iz Kranja v naslednjih postavah — Olvmpia: Serafimov, Vrtačnik, lic 1, Dja-kič 4, Petrovič 7, Volf 4, Bernik, Stupnišek 1, fiarlič 2; Mladost: Ce-bulj (Bregar J.), Rebolj 3, Petrič 10, Rus 4, Ankele 1, Sotelšek I 3, Sotelšek II 2, Belehar 2, Juvan 6 in Bregar S. 1. Prvi polčas se gostje niso zna- Domačini so igrali zelo ostro in izkoristili neodločnost sodnika Smrekarja iz Črnomlja. — Drugi polčas so Kranjčani zaigrali mnogo bolje, zlasti ko so igrali pet minut z igralcem manj in dosegli kar pet golov zaporedoma. Od be-daj dalje niso imeli več težkega dela, ker so domačini popolnoma izgubili voljo. S to zmago si je Mladost utrdila položaj v sredini prvenstvene lestvice in ima lepe izglede, da se povzpne k vrhu v prihodnjem kolu, ko se bo srečala s Slovanom iz Ljubljane na domačem igrišču. Mladi igralci so uspešno zamenjali svoje starejše klubske tovariše. Jok republiške lige. Ce bodo tud* prihodnje igrali tako smiselno * krepko, bo še marsikatera prv*** stvena točka ostala v njihovih^ kah. — Na prvi gol ni bilo tret* dolgo čakati; dosegel ga 3°,.*!? (tako imenujejo Norčiča pr^fj lji in navijači) iz prostega Domačini so sicer postavili **?\*! toda spretni strelec je p06*3* ®22j med Slevčevima rokama v n***0 Tudi drugi, zmagoviti gol so d*- Košarka Najboljša kranjska gimnazija TOVARNE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerjih razpisuje delovna mesta za Kranj strojne tehnike gradbene tehnike visokokvalificirane orodjarje kvalificirane strugarje kvalificirane ključavničarje več polkvaiif clranih in nekvalificiranih delavcev (moških) Ponudbe pošljite na naslov: Kadrovska uprava tovarne ISKRA - Kranj, Savska loka 4. Vse potrebne osebne Informacije pa lahko dobite v kadrovski upravi ob ponedeljkih od 8. do 12. ure. Skofja Loka, 8. aprila — Danes dopoldne je bilo na igrišču Partizana končano zimsko košarkarsko prvenstvo Gorenjske. Tekmovanje, organizirala ga Je Gorenjska košarkarska podzveza, je potekalo v treh kolih, ki so bila odigrana v Kranju, na Jesenicah in v Skofji Loki. Nastopilo je šest ekip: Gimnaziji iz Škofje Loke in Jesenic, ter TTS, ESS in dve ekipi kranjske Gimnazije. Najboljšo igro je pokazala prva ekipa kranjske Gimnazije, premagala Je vse nasprotnike in prejela pokal Gorenjske košarkarske podzveze. Vrttni red: 1. Jesenice : Ilirija 55 : 82 Jesenice, 9. aprila — Danes dopoldne je bila na Jesenicah prijateljska košarkarska tekma med Ilirijo iz Ljubljane in Jesenicami. V srečanju dveh moštev, ki sta člana I. republiške lige, je zmagala Ilirija iz Ljubljane z 82:55. Triglav : Proletarec v 73 :40 ženske — TRIGLAV : PROLETAREC 31:38 (14:17) mladinci — TRIGLAV : PROLETAREC 25:43 (13:17) konferenca ZK v Savi Kranj, 9. aprila — V delavskem domu v Kranju je bila danes dopoldne redna letna konferenca članstva tovarniškega komiteja ZK. Med drugim je bilo na konferenci poudarjeno, da je v tovarni 133 komunistov, ki so s svojim neumornim delom v vodstvu tovarne v organih upravljanja in po- litično družbenem življenju dosegli lep napredek. Plod njihovega dela se je pokazal že ob ustanavljanju Delavskih svetov, saj je bil prav kolektiv te tovarne tisti, ki je januarja 1950. leta prvi v Sloveniji izvolil delavski svet. Izredno pestra in plodna razprava je dala vrsto bogatih smernic in J napotkov za nadaljnje delo. Nogometni rezultati: I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Sarajevo : Dinamo 1:1 Split : Reka 1:2 Radnički : Beograd 2:0 Partizan.: Velež 3:0 Vojvodina : Crv. zvezda 0:0 Vardar : Hajduk 1:0 II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Trešnjevka : Karlovac 6:3 Proleter : Borac 1:5 Triglav : Celik 1:2 Šibdnik : Zagreb 4:t Lokomotiva : Železničar 1:2 Varteks : Sloboda 2:0 SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Nova Gorica : Ilirija 1:2 Olimp : Slovan 1:3 Maribor : Rudar 3:1 Krim : Triglav 0:2 Ljubljana : Nafta 6:1 Sobota : Kladivar 2:2 Gimnazija Kranj I; 2. Gimnazija Skofja Loka, 3. Gimnazija Jesenice, 4. TTS Kranj, 5. Gimnazija Kranj II, 6. ESS Kranj. DanainJI rezultati: Gimnazija Jesenice : Gimnazija Kranj II 88:34 Gimnazija Kranj I : Gimnazija Jesenice 44:39 Tekme Gimnazija Kranj II : ESS, Gin1 nazija Skofja Loka : ESS in Gimnazi ja Skofja Loka : Gimnazija Jesenice so se končale z rezultatom 20:0 w. o. v korist prvoirtfenovanih. segli Kranjčani v prvem P0^8^ posredno iz prostega strela. J*\ je Krimovec zrušil Triglav3^ Norčiča ter je sodnik dosodil P**| kršok in prosti strel nedaleč sredine na Krimovi polovici, r Krašovec močno streljal proti tom domačinov. V njihovem P1**" štoru je bil kranjski srednji nej?8* daleč Potočnik, ki je streljano go z glavo podaljšaj v mrežo- T* gol je bil za vratarja Slevca ne* pričakovano presenečenje, sajj"' le nemočno »omahnil-« mimo ter z rokama zakrilil po zrak"- Ker Krimovcem po drugem lu ni uspelo znižati rdzlike aH lo izenačiti, so se v drugem df^J igre zatekali k grobi igri, zla«" obrambi. Prav nešportno se je del njihova leva zveza in kap6** moštva (!), saj je sodnika naC*rVa izrazi, ki ne spadajo na športn* igrišča (in ki bi jih v srbohrv*^ skem slovarju nššli pod črko J), ko je le-ta dosodil pravilni P1^ sti strel v korist Triglava. Kranj' čani so tudi v drugem polčasu n£ daljevali z dobro igro, ki je veC* krat celo presegla kvalitetno povprečje Slovenske conske Mgf» Hitra in zanesljiva je bila kranl* ska obramba, točno so bil« p°*J6' uspeSna tudi igra krilske vrste, ^ igro po levem krilu so nek° ^ :o zanemarili. Tudi vratari3 " Daearin v prvem in Galič v dru- izred- >agarin -^em polčasu, sta bila danes Kran„i.Ai riiii.o:netail so včeraj zabeležili prvo letošnjo zmago no razpoložena in zanesljiva, drugem delu so imeli gostje nekaj možnosti za zvišanje reZl! tata, zlasti Sfladi, Krašovec J» Stular I, vendar se je izkazala v*0 d i domača obramba in novi vratar Triglavani se »spredaj* niso v trudili kdo ve kako, ampak so 9* premišljeno vračali v obrambo. Sodniška trojka se na danaSnJ tekmi ni dobro obnesla. Stranj je v prvem polčasu dosodil več resničnih offsidejev, medtem ^ ie glavni spregledal nekaj P1"6' krškov celo v kazenskem prosto' ru domačinov (»faulirana« sta °r la Stular I in kranjski kapeta" itrašovec). V predtekm' so mladinci +*\ glava odpravili ustrezno Krim^v0 enajstorico z 2:1. J. Z- Gorenjska podzvema nogometna liga Nobenega gola za Kranj, 9. aprila — V četrtem ko-1 lu Gorenjske nogometne podzveze so igralci v štirih tekmah dosegli 13 golov. Zanimivo pri tem je, da so vseh osem razpoložljivih točk osvojila gostujoča moštva — Tržič, Mladost, Skofja Loka in Šenčur. Mladost je z zmago nad Prešernom obdržala prvo mesto, dve točki prod Tržičem, ki je danes premagal kranjsko Planiko. Enajstorica Tržiča ima še vedno tekmo manj in ima torej prav toliko možnosti za osvojitev prvega mesta kot vodeča Mladost. Eno točko je za vodečima zaostal* Partizan iz Škofje Loke, medtem ko so bili Jesoničani danes prosti in so si v Ljubljani ogledali prvenstveno tekmo Slovenske conske lige med Triglavom iz Kranja ln domačim Krimom. Senčurski Svo-bodaši pa so danes spet dokazali, da njihovi uspehi v zadnjih dveh tekmah niso bili slučajni, saj so drugo ekipo kranjskega Triglava odpravili s tremi goli. Planika : Tržič 0:5 Tržičani so danes igrali svojo deseto tekmo v letošnji nogometni prvenstveni sezoni. Čeprav na domačem igrišču, jih slaba ekipa Planike ni mogla ustaviti pri njihovem načrtu za osvojitev prvega mesta v podzvezni ligi. V letošnjem prvenstvu je stanje dvoboia Tržič : Planika 13:0 v korist Tržiča, saj so jih jeseni doma odpravili z 8:0. Triglav B : Šenčur 0:3 To je bil danes edini obračun in revanša iz jesenskega dela tekmovanja, ko so Triglavani dobili s 5:2. Čeprav zmaga Šenčurja ne bo šteta v konkurenčnem tekme-vanju, je uspeh Svobodašev zaslužen. Naklo : Šk. Loka 0:3 Tudi v tej tekmi domači nogometaši niso dosegli nobenega gola, Čeprav velja ugotovitev, da so bili gostom enakovreden nasprotnik. Pri Naklu tokrat ni bilo nobenega igralca, ki bi znal izkoristiti zrele priložnosti za dosego gola. Jeseni so Skofjeločani zmagali s 7:1. Naklo je tako z devetim porazom ostalo na zadnjem mestu prvenstvene tabele. Ostali rezultati — mladinci -Mladost : Skofia Loka 8:3; pionirji - Triglav : Šenčur 1:1, Naklo Skofia Loka 1:1. Jesenice : Kanal 3:1 (15:10, l5:l0> 15:17, 15:12). Prešeren : Mladost 0:2 V jesenskem delu tekmovanj3 so Kranjčani doma zmagali s danes pa so sc jim Radovlji<'an1'. ki so predzadnji na orven:;tve lestvici, bolj uprli. Mladosti \/ sicer bolj potrebni zanesljivi tov" ki, kot pa razlika v golih, čc-Pra^ bo na koncu verjetno tudi ta iSra la pomembno vlogo. Naša športna prognoza PARI ZA PETO KOI O Triglav : Maribor, Šenčur : Jf" senice, Mladost : Triglav B. Loka : Planika, Tr/Ič : PpeS« in Slcvrri : Ilirija ;crcn Odbojkarski polfinalni turnir za pokal FLRJ LJUBLJANA V FINALU Jesenice, 9. aprila — Tu je bil danes polf'nalni odbojkarski turnir za pokal FLRJ, ki so se ga udeležile ekipe LJubljane, Kanala in Jesenic. Ljubljančani so dvakrat zmagali ter so se tako uvrstili v reoublirki finale. Rezuitcti: Ljubljana : Jesenice 3:0 (15:4, 15:11, 15:5), Ljubljana : Kanal 3:1 (15:5, 15:11, 8:15, 15:6) in ATI? « m MOTORIST V KOLESARJA Krr.n.!, 9. aprila - Sinoči ob uri se je na cesti I. reda n:''