ŠTEV. 1-8.
V	CELJU, 15. JULIJA 1928.
LETNIK XXXV.
Izhaja vsakega	______	  Naznanila	obč-
15.vmesecu.Sta-	A	'■T	'V	Mk	nil1 zborov se
ne na leto za čla-	Ir JfMf A	Mft	E3	I	MS	^	zaračunajo po
nice in njih ude	A&	mj	w»	pjj	MSI	g	ŠB	giBa	25 Din, drugi
24 Din, za druge	Mf	g	JW. §§ gaj m	gjg	g	H	W	m	inserati po do-
naročnike36Din.	*	rak «1 Sw hP ^a» B9j H n H	— govoru. —
Uredništvo pri	A	B	^RT	Pj	TO	jB	W	JEg	Upravništvo pri
Zadružni Zvezi Ub/umm JL A Maa&^ ML Ifflk	JL	Bl	Zadružni Zvezi
== v Celju. =	—	v Celju. =
LIST ZA ZADRUŽNIŠTVO IN KMETIJSTVO. LAST IN GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU.
VABILO
REDNI OBČNI ZBOR
ZADRUŽNE ZVEZE V CELJU
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v nedeljo, dne 12. avgusta 1928 ob 9. uri dop. v mali dvorani »Celjskega doma" v Celju.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev občnega zbora. ^
2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1926 in 1927.
4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1926 in 1927.
5. Poročilo in sklepanje o sanacijski akciji.
6. Določitev prispevkov za revizijo in sestave računskih zaključkov.
7. Volitev načelstva in nadzorstva.
8. Sprememba pravil.
9. Razni predlogi in nasveti.
10. Slučajnosti.
Opozarjamo na določbo § 29. zadružnih pravil, ki se glasi: „Vsak zadružnik ima* pravico glasovati pri občnem zboru o vseh v § 28. navedenih točkah; vsak delež ima en glas; vendar ne sme imeti noben posamezni udeleženec občnega zbora več kakor sto gtasov. Za* drugo zastopa pri občnem zboru njen načelnik ali kak drug pooblaščenec, ki mora biti član dotične zadruge. Vsak pooblaščenec, bodisi načelnik, bodisi kak drug, se mora legitimirati s tozadevnim, v seji načelstva sklenjenim pravilnim pooblastilom ali pa z dotično deležno listino."
V Celju, dne 15. julija 1928.
Dr. Ernest Kalan
član načelstva.
Zadružna Zveza v Celju,
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dr. Anton Božič
predsednik.
Novi zakon o neposrednih davkih.
Letošnjo zimo (7. febr. 1928) je bil sprejet v Narodni skupščini novi za-kon o neposrednih davkih, veljaven za oalo državo. Po tem zakonu bodemo imeli od 1. jan. 1929 v naši državi sledeče davke:
1. zemljiški davek;
2. hišni davek;
3. davek na podjetja, trgovino in sa-mostalne poklice (pridobnina);
4. davek na rente;
5. davek na dobiček podjetij, zavezanih na javno polagam je računov (družbeni davek);
6. davek na dohodke od nesamostal-nega delovanja (davek na dohodke uslužbencev).
Poleg tega pa tudi ni ukinjen davek na poslovni promet, katerega bo treba plačevati še naprej. Tudi ostane v veljavi še davek o vojnici po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice. Tako bomo imeli pravzaprav 8 raznih davčnih oblik.
S tem zakonom se odpravijo razun vseh partikularnih davčnih zakonov (avstrijskih, ogrskih, srbskih, črnogorskih in bosansko-hercegovskih) posebej še sledeče vrste:
1. invalidski davek (ki je bil uveden z začasnim finančnim zakonom za leto 1920/21);
2. izredni 30%, oziroma 500% pribitek na direktne državne davke;
3. komorska doklada, uvedena od 1. aprila 1925 dalje na podlagi zakona o proračunskih dvajsetinah za mesec april — julij 1925;
4. osebna dohodnina.
Davki po novem, zakonu se bodo pričeli pobirati od 1. januarja 1929 dalje. Izjemo tvori le davek na dohodke uslužbencev, kajti ta davek se bo pričel pobirati po predpisih novega zakona že od 1. aprila 1928 dalje.
Začasno se bo tudi zemljiški davek po dosedanjih partikularnih predpisih pobiral v onih krajih, kjer še ni uveden zemljiški kataster. V zakonu samem je predvideno, da se mora kataster za take kraje sestaviti v teku prihodnjih 10 lot.
K posameznim vrstam neposrednih davkov imamo z zadružnega stališča pripomniti sledeče:
t. Zemljiški davek.
Zemljiški davek bodo morale zadruge plačevati ravno tako, kakor drugi davčni zavezanci. Toda ako ima kakšna zadruga vzgled n e trtnice ali dre- i
vesnice, napravljene v svrho pouka in brez namena dosezati s tem dobiček, potem je dotično zemljišče oproščeno davka (čl. 10, točka 5). Oprostitev pa ne nastopi sama od sebe, ampak se pravica oprostitve doseže po čl. 14. le na podlagi posebne prošnje, ki se ima izročiti pristojni davčni oblasti do konca onega leta, v katerem so nastopili pogoji za oprostitve. Ako bi se ta rok zamudil, potem bi se tudi za tako zemljišče predpisal davek za ves pretekli čais do konca leta, v katerem je bila prošnja vložena.
2.	Davek na zgradbe.
Davka na zgradbe so po čl. 32, točka
17,	oproščena poslopja zadrug in zadružnih zvez pod pogoji, ki so navedeni v 7. in 8. točki čl. 7<>. v kolikor slu žijo te zgradbe neposredno ciljem zadružništva. Ta oprostitev od davka samega vsebuje tudi oprostitev od vseh doklad, ki se odmerjaj« na podlagi neposrednega hišnega davka.
Oproščen je pa odpade v toliko, v kolikor so take zgradbe bodisi v celoti, bodisi delomičuo dane v najem, ali če se več ne upotrebljavajo v svrho, ki daje pravico do oprostitve..
Zaradi priznanja davčne oprostitve je treba vložiti pri davčni oblasti posebno prijavo.
Ker imamo v Sloveniji mnogo zadrug, ki imajo lastne zgradbe, bo ta oprostitev pomenila za nje znatno razbremenitev.
Davek se bode tudi v bodoče pobiral od dolžnikov ob priliki izplačevanja obresti in rent.
Na rentni davek se ne smejo pobirati doklade samoupravnih teles.
Obresti hranilnih vlog pri poštni hranilnici in pri vseh zadrugah, ki izpolnijo pogoje v 7. točki čl. 9(5 (glej prihodnje poglavje!) se oproščajo rentnega davka,.
3.	Rentnina.
Po dosedanjih predpisih je bilo plačevanje rentnega davka od obresti branih vlog precej omliljeno. Po členu 159 fin. zakona za 1. 1924/25 so bile od 1. aprila 1924 rentnine oproščene take obresti hranilnih vlog, katere so znašale letno manj nego 5000 Din, po čl. 79 fin. zak. za 1. 1927/28 pa so bile obresti hranilnih vlog po vložnih knjižicah in tekočih računih popolnoma oproščene rentnine in vseh doklad (invalidskega davka in koniorske doklade), brez ozira na njihovo višino. V" smislu čl. 05 fin. zak. za 1. 1928/29 bi itn el a ta odredba ostati v veljavi tudi v proračunske mletu 1928/29, torej do
1.	aprila 1929.
Rentnemu davku je podvržen vsak
dohodek iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, kateri ni podvržen že kakemu drugemu davku in se ne smatra kot dohodek iz službenega razmerja. Sem spadajo torej zlasti:
1. obresti in rente od obveznic (obligacij) države, samoupravnih jedinic, fondov, denarnih zavodov itd.;
2. obresti vd vseh drugih posojil in terjatev, naj se nazivajo kakorkoli in naj obstoje v kakršnikoli obliki;
3. obresti hranilnih vlog v kakršnikoli obliki, na vložne knjižice, na tekoči račun itd.;
4. osebne rente in vsakovrstni drugi slični povratni prejemki, v kolikor se ne pojavljajo kot neposredne odškodnine za usluge v službenem razmerju ali kot nadomestilo škode;
5. obr&sti, rente in slični povratni prejemki in dividende iz inozemstva;
6. najemnine in zakupnine, kolikor niso podvržene kakemu drugemu davku.
Davek znaša: 1. pri obrestih od hranilnih vlog pri denarnih zavodih, hranilnicah in zadrugah 8%. 2. pri ostalih obrestih in rentah 15%.
5.	Davek na dobiček podjetij, zavezanih na jamo polaganje računov se nam zdi tako važen, da v naslednjem citiramo vse tozadevno člene zakona:
Cllen 74.
Davku na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, so zavezane:
1. delniške družbe, komand it ne družbe na delnice, družbe z omejenim poroštvom, zadruge, rudniške družbe, zavarovalne družbe in hranilnice, kolikor so vse te osebe zavezane javnemu polaganju računov in imajo svoj sedež na ozemlju kraljevine:
2. pridobitna podjetja države in sa-omtfpraivnih edinic;
3. inozemske pravne osebe glede svojih podjetij, odnosno posestev v kraljevini, če imajo na ozemlju kraljevine 1^0 predpisih registrirano zastopništvo (podružnico, agenturo, založišče itd.) ali če imajo nepremičnine na oženijo kraljevine.
('.len 75.
Za podružnice in druge ločene ne-Bamiostailne obrate (založišča. agenture, prodajal niče, tvornice itd.) se odmerja davek skupno in obenem s centralo. Podjetjem države in samoupravnih edinic se odmerja davek vsakemu P osebe.
Člen 70.
Tega davka se oproščajo:
1.	vsa državna podjetja, ki se opirajo na pravico monopola ali služijo namenom javne uprave in prometa,
kakor tudi vsa ostala, če in kolikor služijo neposredno potrebam države
same;
2. podjetja samoupravnih edinic, kolikor služijo neposredno namenom javne uprave ali neposredno lastnim potrebam1 samoupravnih edinic;
3. podjetja s posebnimi zakonskimi ugodnostmi;
4. inozemska podjetja, po mednarodnih pogodbah;
5. Državna hipotekarna banka in poštna hranilnica!;
6. direkcija za kmetijski kredit s krajevnimi in oblastnimi zadrugami in Zamatska banka kraljevine Srba. Hrvata i Slovenalca, a. d. (Obrtna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, d,- d.);
7. vse zadruge (tudi agrarne združbe) in njih zveze, ustanovljene po zakonu o zadružništvu, in sicer tako zadruge kakor tudi zveza, če je v njej včlanjenih najmanj 20 takih zadrug, če ne razdeljujejo dobička, če ne dajo članom upravnega in nadzorstvenega odbora tantiem in če se njih rezerve nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med zadružnike;
8. nabavljalne zadruge državnih uslužbencev’ in njih zveza, ustanovljena po zakonu z dne 5. decembra 1920;
9. združbe in zadruge, ustanovljene brez namena zaslužka po načelu vzajemnosti, kakor tudi samas talni fondi, ki jih ustanove javna telesa ali podjetniki za svoje nameščence zaradi zavarovanju: bolezenskih stroškov, odškodnin ob nezgodi, zavarovanje invalidnine. pokojnine za starost, pokojnine za vdove in sirote, za pogrebne stroške ali za podpore javnim in privatnim uradnikom in ostalim uslužbencem, najsi prejemajo prispevke in darila tudi od nečlanov;
10. vodne zadruge, ustanovljene po zakonih o vodnem pravu;
11. oblastno samoupravne hranilnice.
Oprostitev pod točkami 1., 2., 5., 6.,
7.,	8., 9., 10. in 11. velja tudi za vse pribitke, ki 9e odmerjajo na podstavi neposrednega davka; za oprostitev pod točkama 3. in 4. pa sta odločilna glede pribitkov obseg in besedilo ugodnosti. odnosno pogodl>e.
Člen 77.
Davčna obveznost se začne z onim dnem, od katerega podjetje pravno obstoji, prestane pa koncem onega meseca, v katerem podjetje dokazano popolnoma ustavi poslovanje.. Začetek in preslan ek davčne obveznosti mora prijaviti davčni zavezanec pristojnemu davčnemu obliastvu v 14 dneh. Davčni zavezanec, ki ne ravna tako, se kaznu-
je po odredbah člena 138. tega zakona.
; če podjetje nadaljuje poslovanje i med likvidacijo ali konkurzom, se iz-j vrši nova odmera datvka na podstavi j uspeha tega poslovanja.
Imovina podjetij v likvidaciji se ne sme razdeliti, dokler se ne odmeri in ! ne pobere ves davek do, prestanka j davčne obveznosti.
Člen 78.
Ce se razširi .poslovan je podjetja tudi na inozemstvo, je temu davku zavezan ves dobiček podjetja.
Če ima podjetje v inozemstvu stal- > no zastopništvo (agenturo, založišče, podružnico, poslovne prostore za kupovanje in prodajanje itd.), mora plačevati davek tudi na ta dobiček, ako ne dokaže, da plačuje nanj v inozemstvu davek iste ali podobne oblike.
Podjetja s sedežem v inozemstvu, ki razširijo svoje poslovanje tudi na ozemlje kraljevine, plačujejo davek na dobiček od tega svojega poslovanja.
člen 79.
Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za finance oprostiti plačevanja tega davka, celoma ali deloma, začasno, podjetja, ustanovljena v javne, kulturne in dobrodelne svrhe občega pomena, če dajo samo neznaten dobiček, ki v razmerju proti drugim sorodnim podjetjem ni v.po-štovan.
Davčna osnova.
Člen 80.
Davčna osnova je dobiček enega leta, izračun jen po odredbah tega zakona, po stanju, ki se izkazuje v bilanci, sestavljeni za poslovno leto, minulo pred davčnim letom.
Za prvo leto poslovanja podjetja je davčna osnova ista kakor davčna osnova drugega leta. Davek se predpiše naknadno, ol>enem za prvo in drugo davčno leto sorazmerno s trajanjem poslovanja.
Dokler se ne določi prva davčna osnova po prvi sestavljeni bilanci podjetja, se odmeri davek podjetju začasno v višini minimalnega davka, določenega v členu 86.
Člen 81.
Dobiček enega poslovnega leta, zavezan davku (davčna asnova), se izračuni po bilanci in računu izgube in dobička; pri te mise vpoštevajo odredbe členov 82. in 83. tega zakona.
člen 82.
Ko se dolbča davčna osnova, se ne smejo odbiti:
1. neposredni davek, plačan po tej obliki;
2. neposredni davek z vsemi pribit-
ki, ki jih je plačalo podjetje namesto svojih nameščencev;
3. poslovna izguba v predhodnem poslovnem letu;
4. odškodnine ali koristi ustanoviteljev ali drugih članov iz dohodka podjetja, posebej^ zaračunjiene v bilanci; obresti ali dividende (prioritetne dividende) od celokupne lastne glavnice;
5. povračilo podpore (subvencije) države ali samoupravnih edinic in garantiranega (zajamčenega) prispevka države in drugih javnih teles;
6. pri inozemskih podjetjih vsaka obremenitev tukajšnjih podružnic po glavnem zavodu kot del režijskih stroškov ;
7. darila in nepogodbene nagrade nameščencem ali drugim osebam in vsakovrstni drugi podobni neobvezni izdatki (razen če so v neposredni zvezi s poslom ter se gibljejo v običajnih mejah);
8. tantieme, dnevnice in druge podobne nagrade članov upravnega in nadzorstvenega odbora kakor tudi nepogodbene tantieme ostalih uslužbencev podjetja;
9. vsakovrstni odpisi ali vnosi (dotacije) v rezervne fonde, razen onih, ki so omenjeni v členu 83. pod točkami
7.,	8. in 9.;
10. dohodek rudniških podjetij od odškodnino za pomožne rove, za uči-njene storitve in iz naslova rudniških služnosti (servitutov); in
11.	vsote, uporabljene iz tekočih dohodkov za povečavo imovine v kakršnikoli obliki.
Če je čisti dobiček po bilanci zmanjšan za zgoraj naštete odbitke in se ugotovi z vpogledom ali pregledom knjig njih vknjižba v breme dobička, se morajo dodati čistemu dobičku po bilanci.
Člen 83.
Ko se določajo davčne osnove, se odbijajo:
1. presežek vplačila preko nominalne vrednosti novih delnic ob priliki emisije;
2. prenos dobička, že obdavčenega v minulem letu;
3. dohodek onih predmetov, ki spadajo pod kakšno drugo davčno obliko ali uživajo začasno olajšavo po členu 37., II., v vsoti, ki služi za podstavo odmeri davka po dotični davčni obliki. Semkaj spadajo tudi prejete dividende domačih delniških družb;
4. dohodek v obrestih, oproščenih davka na rente;
5. podpora (subvencija) države in samoupravnih .edinic kakor tudi garantirani prispevki države;
6. izguba neizterljivih terjatev, če jo je odobril zbor delničarjev (glavna skupščina) s tem, da je sprejel bilanco;
7. vsote, ki so v bilanci odpisane ali pa so vložene v posebne rezervne fonde, iz katerih naj se pokrivajo izdatki ali izgube točno označene vrste, in sicer: kot zmanjšava vrednosti predmetov (razen zgradb, ki so zavezane davku na dohodek od zgradb kakor tudi enih, ki uživajo začasno olajšavo po členu 37.. II.), izgube na substanci in drv.g<- poslovne izgube, kolikor so že nastale v poslovanju ali se morejo za-iiCvsljivo vedeti že naprej kot posledica poslovnih razmer. Glede izgub na substanci rudnikov veljajo odredbe iz člena 54.. točke 5.;
8 vnos (dotacija) v pokojninski fond nameščencev dotičnega podjetja, če obstoje posebna pravila za upravljanje tega fonda, in vsi dragi izdatki za nameščence, izvzemši izdatek iz točke 2. člena 82., če in kolikor je podjetje za to zavezano po zakonu ali pogodbi; pri rudniških podjetjih vnosi v bratovsko skladnico in vsi drugi vno^i, ki jih je rudniško podjetje zavezano dajati po zakonu ali pogodbi;
5). pri zavarovalnih podjetjih ona vsota, ki je postavljena v premijske rezerve po poedinih granah zavarovanja. kakor tudi obresti takih rezervnih fondov, dokler se ne uporabijo te vsote v druge svrhe;
10. pri zavarovalnih podjetjih prijavljene in priznane, toda še neporavnane terjatve od zavarovanja); in
11. vsaka izguba in vsak izdatek, ki obramenja že obdavčen fond.
Razen teh odbitkov se priznavajo kot izdatki plačani posredni davki, takse, carine, davek, na naslovni promet, sajomupravne davščine, dokladi' za dotične zbornice, vse vrste zavarovanja zoper škodo, pasivne obresti, najemnine, zakupnine in vobče vsi režijski stroški, potrebni za dosezanje dobička, kolikor niso izvzeti v členu 82.
Vsoto odpisa po točki 7. sme davčno oblastvo znižati,, ko je zaslišalo tri izvedence, izmed kaiterih imenuje eneiga davčno oblastvo, drugega davčni zavezan«;, tretjega kot predsednika pa izvolita izvedenca ali. če se ne zedinita, pristojna zbornim. Rezervni fondi pod točko 7. ne smejo biti večji od vsote, ugotovljene v bilanci kot vrednost dotičnih predmetov,
84.
Pri naibaivljalnih (konsutnuih), kreditnih, proizvajalnih, prodajalnih, zdravstvenih, samopodparnih in podobnih zadrugah in njih zvezah, ki
razdeljujejo po svojih pravilih del presežka ali ves presežek med člane v razmerju poslovanja z zadrugo, ni za; vezan davku pmsežek, odnosno dlel presežka, ki se raizdeljuje na ta način.
To ugodnost uživajo zadruge, če po svojih pravilih:
1. razdeljujejo blago samo članom, predelujejo ali prodajajo samo svoje izdelke, odnosno pridelke članov ali če omejujejo poslovanje izključno na člane;
2. vobče ne plačujejo obresti na deleže ali plačujejo samo omejene obresti, ki ne presezajo 6%;
3. dajo članom, ki imajo samo en delež, enako pravico do obresti kakor onim, ki imajo več deležev, ter tudi sicer enako postopajo z vsemi zadružniki.
Člen 85.
Vsi daivčni zavezanci po tej davčni obliki morajo dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblasta vpogled v svoje knjige in račune; drugače se kaznujejo v denarju s 1000 do 10.000 dinarjev, davčno oblastvo pa izvrši odmero tudi na podstavi svojih podatkov.
Organi, ki vrše vpogled, morajo ob zakonski odgovornosti varovati varovati tajnost ter ne suVajo razširjati vpogleda na kaj drugega nego na ono, kalr vpliva na pravilni razpored davka dotičnih davčnih zavezancev.
Davčna stopnja. člen 86.
Kot davek na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, se plačuje od dobička, izraeunjenega po členih 81. d.o 84-.:
1. osnovni davek:
ai) za zadruge iz člena 84. tega zakona kakor tudi za re-gulativne hranilnice in mestne hranilnice ...... z 10%;
b za industrijska in rudniška podjetja kakor tudi za zadruge, ki niso omenjene v členu 84.,........................z 11%;
c) za vsa ostala podjetja . z 12%;
2. dopolnilni davek, ki znaša:
2 % že no preseza donosnost 6 % vložene glavnice
3% » *	»	»	8%	»	»
4 °/P » »		M	10%	»	»
5% » »	»	»	12%		»
6°/0 » »	»		14%	»	*
7°/o » »		»	16%	»	
8°/,, » »	»	»	18%	»	»
9% * »	*	»	20%		
10% » »	»		22%		»
1 1 % » »	»	»	24%	»	»
12% » »	»		26%	»	»
13% » *	*	»	28%	»	»
14% » »	»	Vfr	30%	»	»
15% od donosnosti preko			30 %.		
Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom vred manj nego 1.2%o, t. j. en dinar in, dve desetini dinarja na 1000 dinarjev glavnice, vložene v podjetje, ki je zavezano davku; pri zavarovalnih družbah pa ne sme biti manjši nego 1.2%», t. j. en dinar in dve desetini dinarja na 1000 dinairjev od zneska letnih čistih premij (po odbitku pobranih premij — bonus).
Če se stek o davčne stopnje pod točko 1. a), b) in c) istega davčnega zavezanca, se uporabi na vse samo višja davčna stopnja,
Ce se uporablja višja stopnja dotičnega davka1, ne sme biti davek večji od davka po najbližnji nižji stopnji, povečanega za razliko dobička, zaradi katerega se uporablja višja davčna stopnja.
Donosnost se ugotavlja iz razmerja dobička, ki služi za davčno osnovo, proti vloženi glavnici dotičnega podjetja.
Za vloženo glavnico podjetja se smatrajo: osnovna glavnica, vplačana po stanju knjig prvi dan poslovnega leta, obči rezervni fond in vsi ostali pravi rezervni fondi, izkazani v bilanci, s katerimi podjetje svobodno razpolaga, potem dobiček, prenesen iz prejšnjega leta,, in povečava glavnice, kolikor se je vplačala v prvi polovici dotičnega poslovnega leta.
Za osnovno glavnico pri delniških družbah in komajnditnih družbah na delnice se smatrajo vplačana osnovna glavnicai, pri zadrugah vsota vplačanih deležev zadružnikov, pri družbah z omejenim poroštvom kakor tudi pri rudniških družbah pa temeljna vplačila, odnosno vrednost kuksov, v obeh poslednjih primerih skupno z doplačili.
Pri podjetjih, ki nimajo vložene glavnice, se .jemlje donosnost ■/, 10%.
Ko se izračunavata osnovni in dopolnilni davek, se zaokroža davčna osnova na nižjo polno stoitico dinarjev.
Na dopolnilni davek se ne sme nalagati nobena samoupravna doklada.
Člen 87.
Za zadruge za medsebojno podpiranje, jiri katerih se zbirajo poslovni deleži z vplačili, ki ne presezajo na mesec 50 ali na teden 10 Din ter je njih poslovanje omejeno na to, da dajo članom podpor, predjem ali posojilo ob nesreči, potrebi, bolezni ali smrti, se znižuje stopnja osnovnega davka na dobiček (člen 8t>., točka 1. a) za 5%, če računijo članom maksimalno za 3% večje obresti od najvišje obrestne mere, ki jo je računila Narodna banka
v dotičnem letu za eskontiranje menic.
Ge pri industrijskih ali rudniških
5%, zadruga ne izgubi te ugodnosti, ako je računila elanom 8% ne obresti.
Člen 88.
Če pir industrijskih ali rudniških podjetjih uprava (centrala) in podružnice (tvornica, delavnica, agentura, založišče itd.) niso v okolišu ene občine, se porazdeli skupno odmerjeni osnovni davek v kraju, kjer ima upra,-va sedež, kot osnova za samoupravne doklade tako, da se izloči za. občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 20%, ostanek 80% pa se porazdeli med občino, kjer ima uprava sedež, in med občine podružnic v razmerju njih doseženega kosmatega dohodka;.
Ce kje ni kosmatega dohodka ali če ga ni mogoče ugotoviti, se izvrši porazdelitev ostalih 80% osnovnega davka za odmero samoupravnih doklad v dotičnih občinah po razmerju osebji ih izdatkov uslužbencev in delavcev.
Pri podjetjih trgovinskega značaja, denarnih zaivodih, zavarovalnih družbah in zadrugah, ki niso industrijskega značaja, se izloči za občino, kjer ima uprava sedež, prvenstveno 50%,, ostanek pa se porazdeli po odredbi predhodnega odstavka.
Pri prometnih podjetjih služi za odmero samoupravnih doklad ves osnovni davek edino v kraju, kjer ima uprava sedež.
Taksne oprostitve.
Ob priliki revizij in iz korespondence vidimo, da si naše zadruge dostikrat niso na jasnem, v katerih slučajih so oproščene plačevanja taks. Zar to še’enkrat objavljamo tozadevni na-redbi s pripombo, da se smejo zadruge posluževati taksnih oprostitev samo v primerih., ki so v teh dveh nared bab' izrecno omenjeni.
I.
N uredba-o oprostitvi zadrug- od plaeemnm taks.
Po predpisih členov 95. in 98. zar kona o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898, člena 262. finančnega zakotna za leto 1922/23, predpisu točke 15., člena 6. zakona o taksah in po zahtevi ministrstva za 'poljedelstvo in vodo z dno 15. decembra 1923, št. 41.686/VI, odrejam:
Vse poljedelske in obrtne zadruge, njih sreske, okrožne, deželne in glavne zveze, ustanovljene po zakonu o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898., in zveze najmanj 20 zadrug in njih zadruge, če dotična
zveza in njene zadruge po s>vojih statutih ne dele članom na zadružne deleže dividend, niti ne dajo članom svojih upravnih in nadzorstvenih odborov tantiem, in če se njih rezervni fondi nikakor in nikoli ne smejo razdeliti med člane, so oproščene plačevanja tak:
1. za vse svoje prijave za vpis v zadružni register;
2. za vse overitve podpisov upraivne-ga odbora;
3. za overitev prepisa pravil;
4. za objave v »Službenih Novinah«, da se je zadruga vpisala, v register;
5. za overitev podpisov na izjavi o vstopu v zadrugo;
6. za vpis zadružnikov v sodni se-znamek in potrdilo o tem;
7. za potrditev izprememb v pravilih, njih vpis v zadružni register in objavo o tem v »Službenih Novinah«;
8. za potrdilo sodišča, da so osebe, pri njem označene kot člani upravnega odbora, vpisane v zadružni register;
9. za prijavo izpremembe v sestavi upravnega odbora zaradi vpisa v zadružni register;
10. za vpis sodnih odločb o razveljavitvi sklepov občnega zbora v zadružni register in objavo o tem;
11. za prijavo sodišču in vpis v zadružni register, da je član izstopil ali da je umrl ali da je bil izključen;
12. za izjave zadružnikov sodišču, da so izstopili in za vpis tega v zadružni register;
13. za izplačila zadružniku, ki je prestal biti zadružnik, z njega vlogo in .prinosom;*
14. za prenos vplačil** od enega zadružnika na drugega, za prijavo o tern sodišču in vpis zadružnikov v zadružni register;
15. za prijavo sedišču o prestanku zadruge, za razglas o prestanku v »Službenih Novinah in poziv upnikov;
16. za izločitev terjatev neprijavljenega upnika in izročitev te prijave sodišču v shrambo;
17. za razpust zadruge po odločbi, sodišča in za pritožbo zadruge zoper odločbo sodišča o teme,
18. za prijavo upravnega odbora zaradi otvoritve komkurza;
19. za prijavo likvidatorjev sodišču po nadzorstvenem odboru, za njen vpis v zadružni register, overitev podpisov likvidatorjev in razglasitev imen likvidatorjev;
20. za izročitev knjig in spisov sodišču po končani likvidaciji;
* t. j. za izplačilo deleža.
** t. j. za prenos deležev.
; 21. za overitev podpisov po državnih oblastvih na spisih o pravici revizije;
22. za vse prijave državnim oblastveni o izvršitvi revizij zadrug in zvez;
23. za izdajanje faktur, priznanic blagajničnih potrdil zadrug in z rez državnim in samoupravnim obla-stvom;
24. za potrditev oblagacij zadružnikov, če jemljejo denar na posodo od svojih zadrug;
25. za predložitev letnih bilanc in računov oblastvom in njih razglasitev v »Službenih Novinah«;
26. za otvorjene in tekoče račune zadružnih zvez in zadrug., ki jih imajo pri poštni hranilnici in državni hipotekarni banki;
27. za prošnje 'državnim oblastvom zaradi, intervencije v revizijskih poslih;
28. za prošnje zadrug in zadružnih zvez, namenjene državnim in samoupravnim oblastvom, da bi se jim izdal izpisek iz računskih in drugih knjig;
29. za priloge, ki jih dodajajo zadruge in zadružne zveze prošnjam in vlogam, namenjenim državnim in samoupravnim oblastvom;
30. za objave zadrug in zadružnih zvez o letnih računih in bilancah v zadružnih lokalih;
31. za razglase zadrug in zadružnih zvez v zadružnih časopisih o svojih poslih; toda če se tiče razglas privatnega člana, se mora taksa pobraiti:
32. za potrdila zadrug o vplačanih deležih zadružnikov;
33. za obresti na vloge***, če ne presazajo obrestne mere pri Narodni banki in če se te mere ne izpreminja-io v razmerju z izkazanim dobičkom;
34. za vse vloge, prošnje in vse dopisovanje zadrug in zadružnih zvez z državnimi oblastvi, kolikor spadajo glede plačevanja takse pod odredbo tar. postavke 1. taksne tarife;
35. vinogradniške zadruge, ki prodajajo na debelo vino lastnega pridel- > ka, se ne smatrajo za gostilne ali kavarne.
Ta oprostitev se nanaša za sedaj na vse poljedelske in obrtne zadruge v Srbiji in Črni gori, njih sreske in okrožne zveze kakor tudi na njih ze-maljisko in glavno zvezo, ki so ustanovljene no zakonu o poljedelskih in obrtnih zadrugah z dne 3. decembra 1898. na »Središnji savez hrvatskib sel ja čk ih zadruga« v Zagrebu in njegove zadruge, na »Savez srpskih zem-ljoradničkih zadruga« v Sarajevu in njegrvie zadruge, na > Hrvatsko-sla-
*** t. j. za obresti na deleže.
vonsko gospodarsko društvo« (kot osrednjo zadruga) v Osijeku in njegove zadruge, na »Saivez hrvaitskih se-ljačkih zaidruga za Basri u i Hercogovi -nu« v Sarajevu in njegove zadruge, na »Središnji savez jugoslovanskih se-ljačkih zadruga« v Sarajevu in njegove zadruge, na »Zadružni savez« v Splitu in njegove zadruge, na »Zadružno zvezo« v Ljubljani in njene zadruge, na »Zadružno zvezo« v Celju in njene zadruge, na »Zvezo slovenskih zadrug« v Ljubljani in njene zadruge, na »Zadružno zvezo« v Zagrebu in njene zadruge.
0 tej odločbi naj se obvesti j o vse omenjene zveze, vsa ministrstva, vso finančne direkcije in okrožne finančne uprave; tudi jo je razglasiti v »Službenih Novinahi«.
Generalna direkcija posrednjih davkov naj utkrene nadalje, česar je treba.
V	Beogradu, dne 25. decembra 1928, št. 43.322. Minister za finance: dr. M. M. Stojadinovič.
II.
Odločba glede oprostitve iz članov 95 in 98 zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah.
Po točki 15. člena 6. zakona o taksah in glede na člen 257 finančnega zakona za leto 1924/25 je odobril g. minister za finance z odločbo z dne 8. decembra 1925 št. 84.559.
Pri vseh poljedelskih in obrtnih zadrugah, njih sreskih, okrožnih, deželnih in glavnih zvezah, ki izpolnjujejo pogoje predpisane v členu 257. finančnega zakona za leto 1924/25 in pogoje, v odločbi gospoda ministra za finance z dne 25. decembra 1923, št. 43.322, se sme glede na člena 95. in 98. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah razen na primere, že navedene v omenjeni odločbi, še:
na račune, note itd., ki jih izdajajo zadruge in zveze svojim zadružnikom o prodanem blagu;
na knjižice, v katere vpisujejo zadruge in zveze blago, kupljeno svojim zadružnikom;
na priznanice, izdane zadružnikom o plačanem dolgu;
na potrdila, ki jih izdajajo zadružniki zadrugi ali Zvezi o prejemu vrnjenih zadružnih deležev;
na potrdila zadrug ali zvez o prejetih obrestih in delnem odplačilu dolga, ki jih vpisujejo zadružnikom v zadružne knjižice.
Poleg tega se nanaša oprostitev iz člena 95. zakona o poljedelskih in obrtnih zadrugah na potrditev knjig.
Iz Generalne direkcije posrednih davkov v Beogradu,
dne 30. decembra 1925. št. 559/25.
Tiska Zvezna tiskarna v Celju. — Odgovorna
Slovensko zadružništvo koncem I. 1925.
V	beograjskem »Ekonomistu« je leta 1927 priobčil ing. Ivan Varga, revizor Glavne zadružne zveze v Beogradu članek pod naslovom »Nekoliko novejših podatkov o slovenskem kmetijskem zadružništvu«. Podatki se nanašajo na zaključek poslovnega leta 1925 oz. na gibanje zadružništva v letih 1922 do 1925. Tedaj je bilo slovenskih zadrug 1204. Od teh pa 80 zadrug ni včlanjenih pri nobeni zvezi ali pa so kot agrarne zajednice in nabav-ljalne zadruge državnih uradnikov včlanjene pri svojih posebnih zvezah izven Slovenije. Vse ostale slovenske zadruge pa so porazdeljene na sedem zadružnih zvez. Izven državnih mej so tri zveze (dve v Italiji, ena v Nemški Avstriji), ki so imele ob koncu leta 1925 vsega skupaj 295 zadrug (Zadružna zveza v Gorica, Zadružna zveza Trst in Zveza koroških zadrug Celovec). Pri štirih zvezah v Sloveniji je bilo koncem 1. 1925 včlanjenih 828 zardim g in sicer v zvezah: Zadružna zveza v Celju, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani (delavska konzumna društva;).
Število zadružnikov.
1.	Zadružna zveza, v Golju .	36.C07
2.	Zadružna zveza v Ljubljani .......	125.927
3.	Zveza slovenskih zadirug
v Ljubljani.................. 24.845
4. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani . . . 22.804
Seveda je dejansko to število nekoliko manjše, ker je precej slučajev, da je ena in ista oseba član dveh, pa tudi treh zadrug. Ge na račun dvojnega in trojnega članstva znižamo število za 10%, nam še vedno ostane število zar drugairjev v Sloveniji 189.105. Zadružniki v primeri s prebivalstvom.
Ge računamo, da je v Sloveniji 1,250.239 prebivalcev' in potem približno 294,(KX) gospodarstev in če štejemo na vsakega zadružana štiričlansko družino, dobimo:
a) da znaša število v zadružništvu organiziranih oseb 750.600, t. j. nad 60% vsega prebivalstva;
b) da znaša število v zadružništvu zastopanih gospodarstev 189.171 ali 66% vseh gospodarstev.
Še zanimivejši bi bili podatki, ako bi izračunali, kakšen odstotek kmečkih gospodarstev je zastopan v zadružništvu. Gotovo je ta odstotek večji kot pri delavskem in meščanskem stanu. Z ozirom na dejstvo, da so po ogromni večini zadruge v Sloveniji
kmetijske zadruge, brez pretiravanja lahko postavimo trditev, da je zadružništvo v Sloveniji zbralo okoli sebe najmanj 70% ako ne več kmetskih gospodarstev in gospodarjev.
Kako so zadruge porazdeljene na razne vrste.
Po posameznih vrstah so se slovenske zadruge koncem leta 1925 razporedile sledeče:	1
kreditne zadruge . 427 t. j. 53.9% blagovne zadruge (nabavne, prodaj-
ne, konzumne) .	106	»	13.6 »
obrtne zadruge . .	48	»	6.5 »
mlekarske zadruge .	38		4.9 »
živinorejske zadruge	38	»	4.9 »
elektrarnske zadruge	36		4.8 »
razne zadruge . .	27		3.9 »
strojne zadruge . . stanovanjske zadru-	27		3.6 »
ge 		2;1	»	2.6 »
pašniške zadruge vinarske in kletarske	13		1.6»
zadruge . . .	7	»	0.8 »
osrednje zadruge	3	T>	0.3 »
skladiščna zadruga1	1	T>	0.1 »
društvo „ . .i	1	;»	0.1 »
Kot zaključek svojih razmotrivanj o zadrugah članstvu in vrstah zadrug, kakor tudi o gibanju zadrug in članstva v 1. 1922 do 1925 postavlja pisatelj to-le mnenje:
1. V Sloveniji se zadružna oblika, vedno v večji meri uporablja za najrazličnejše gospodarske svrhe in od-nošaje. Vsled tega se zadružna mreža vedno bolj širi in zajema vedno širše socijailne sloje.
2. Slovensko zadružništvo ima že za seboj prvo fazo razvoja, ko se zadružništvo širi linearno, t. j. v eni enotni vbliki ene same vrste zadrug za vse potrebe. Slovensko zadružništvo je sedaj v naprednejši dobi razvoja, ko se ustanavljajo za razne gospodarske svrhe razne vrste zadrug (dimenzionalna doba).
Vabilo na obfinl zboi*
Hranilnice In posojilnice v Artičah
registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v četrtke, dne 16. avgusta 1928 ob
10.	predp. v posojilniskih prostorih. po sledečem vsporedu:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2. Odobritev rač. zaključka za 1. 1927.
3. Citanje revizijskega zapisnika.
4. Volitev enega člana načelstva.
5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
V	Artičah, 10. julija 1928.
sta: za izdajatelja in uredništvo Janko Lešničar, za Zvezno tiskarno M:lan Četina, oba v Celju.