dar r t n i š k 111 Izhajajo vsako sredo po pol Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr poailjane po posti pa celo 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr za leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 1. februarja 1865. Gospodarske stvari. Svilarstvo. Nora pomoč zoper bolezen svilnih črvičev. Francozki časnik „Moniteur des soies al pa 9 če se v hlevu Zdela se mi je po znamenjih svojih ta bolezen po- dobna b 1 e d i c i (Bleichsucht), in ker je železo poglavno zdravilo tej bolezni, sem vih dreves z železnim ali zelenim vitrijolom (to ve^čkrat v iTevarnosti. druga k drugi prestavi, se dostikrat pripeti, da domaće bodejo ptuje, ali pa ptuje domaće, da močnejša slabejšo dal spomladi nekoliko murbo- ne z piti. žveplokislim železom), v vodi raztopljenim poškro- Zeleni vitrijol je dober kup v vsaki štacuni. Ta drevesa so posebno krepko rastla, iu črviči, ki so njih zeleno listji oberali, so ves čas zdravi ostali. 760 gramov svilnih jajčic enakega plemena se razdelilo med 10 svilorejcev; 36 gramov črvičev se je s tako poškropljenim perjem krmilo do Četrtega levenja, gramov pa celó do zapredenja. Ti poslednji so ostali odganja. To je včasih prav sitno za gospodarja; lepo ne z grdo se ne dajo vkrotiti, in dekla sama je Tej napaki se pa lahko v okom pride, da se taka živina, posebno slabeja in boječa, po glavi in vratu, tako deleč, kakor se povohati in lizati morejo, s žganjem pomočí ali umije. Je prenarebi davkov. (Dalje.) Kdor se nekoliko ozre po davkovskih postavah ) se 9 popolnoma zdravi in so dali 8600 gramov prav lepih bode tudi brez statističnih izgledov kmali preprical, da mešičkov ali kokonov. Unim črvičem pa, ki so se, na današnji podlagi nikakor ne more biti pravična kakor je bilo ravno rečeno s takim perjem, se je, ko so slaběji prihajali, začelo perje od tistih murbovih dreves pokladati, ki so bila z raztopljenim železnim vitrijolom poškropljena, po kterim so se kmali okrevali in brez zadržka zapredli ; bilo je na Ceskem, Marskem, vojvodini Avstrii veljá davkovska do četrte dobe gleštali razmera davkov. Po šesterih kopitih se v različnih deželah našega cesarstva edini zemljiščini davek pobira ; tù tako, tam tako, in skor vse te postave so le začasne postave. V naših deželah in še nekterih druzih, kakor 34 kilogramov in 450 gramov popolnoma, 2 pa in^ 400 gramov nepopolnoma dognanih kokonov. Crvići ostalih 724 gramov, med druge svilorejce razdeljenih jajčic, ki niso dobivali poškropljenega perja so med kilograma postava od leta 1817 s tako imenovanim stanovitnim > m levenjem vsi šli pod koš. katastrom, v Galicii je začasna postava od leta 1819, v Bukovini od leta 1835, v Tirolih od leta 1774, v Vor- arlbergu veljá še parska postava od leta 1808, na Oger-skem, Hrvaškem in Erdeljskem od leta 1850. Po takem Vsled tako očitne koristi je minister kmetijstva so skor povsod zemljiščini davki drugač osnovani in razglasi svoje so nekteri deželam sila težavni. Zavoljo tega ni skor mogoče sèm ter tjè znižati davka, ker bi se podrlo s naj brž omenjenega lekarja naprosil, skušnje, da jih zvedó svilorejci povsod. Lij V ^ Vi vf I Ji il Ai f V Vi V/ KJ V 11 v/ JL VJ V1 V f MV Vi 9 A-ti V ^ VN^ V M V UA V V i IJ V/ U il 1U t« Vl M t% f im M y Uk V/ 1 Mi U V k/ V Vi i AV/ M Pri tej priliki naj povem še, kaj časnik za svilar- tem celo davkovsko poslopje) ktero je po davkovskem stvo govori o koristi sviloreje. patentu obljubilo, da se tedaj bo mogoča prememba ) Malo ljudi, in še celó nekteri svilorejci ne vedó, kadar se po vseh cesarskih deželah vpelje stanovitni koliko dohodka prav za prav donaša svilarstvo. kataster, kajti po tem še le se bo našla nova pravična Dogotovljeno je, da oral (joh) zemljišča le srednje podlaga za razmero zemljiščinega davka. Al ta stano- pri nas vpeljan, do danes še v dobrote, zasajenega z murbami, more 200 do 500 gold, donesti. vitni kataster, kakor je polovici našega cesarstva To delo opravljaj o po navadi le slabotni stari ljudje še v 20 ali 30 letih ne bode. ni dognan, in podoba je , da in otroci Že zavoljo tega je želeti, da se dobi nova pod Po štatÍ8tičnih naznanilih se na leto in dan za 20 laga zemljiščinemu davku po vsem cesarstvu 9 da ena milijonov tolarjev sirove svile čez mejo colne zveze v nemske in avstrijske kraje pripelje. 9 dežela, ktera preveč plačuje loži drugi, ktera premalo davka odrajtuje. od svojega bremena od- 34 Še očitnejse se pa kaže, kako treba da je nove pod- ) lage damo v posamesne okraje (kantone) iste dežele. leta 1824, ko je bil stanovitni kataster vpeljan, veliko premenilo v zemljiščih, kakor so obdelana, katasterski komisarji, ki so cenili zemljišča takrat, so nove razmere zemljiščinemu davku, ako pogle- Od seje Pri mnogih paganskih narodih nahajamo vero da zločinec, nakopavši . L J. U U. 11* ** I. VS 1 U U l* U l*J t« LU VS TUIV, si v življenji na vest težko breme ne najde tudi po smrti mirú; ne v temnem grobu. na vsej zemlji ni pokoja za-nj. Sovražnik je tedaj člo- veškega rodu, in gorje onemu, kterega preganja! Iz te delali po svojih mislih dobro za-se koledovati vraže so se menda pravlice prve vrste razvile. Veči j y v ce je ? zega znal govoriti; če je imela dežela možá potegnil, je opravila bolje memo take, ki ni imela za- je kak posestnik znal prav del slovanskih narodov namreč pripoveduje tako-le : Volkodlak je člověk, ki se mora zavolj svojih pregreh , ampak bil nizje cenjen memo dru- ki tega ni vedil ali ki še s ptujimi cenivci ni pokoriti tudi v grobu; njegovo telo ne trohni y ki se je za-njo napihne se, obraća in giblje se, včasih tudi ječi in govornika. Po vsem ni vinograd, ki je takrat čuda, da, na V se hosta bil, plačuje priliko, marsikak pa se mu od orala v tem, ko se blizo tam od nograda po 40 kr. y ki takrat nograd bil, plačuje po 40 do 60 gld. od orala je ze zdihuje; rastejo mu tudi nohtovi in lasje, lica vidi, ko da bi zdravo bilo; iz ust in nosa mu teče rdeča krv, ponoći hodi iz groba, in stiska spijoče kakor mora; včasih jim izpije krv ali iztrga jetra in srce. In > njive so nektere še po 17 krajc. cenjene, druge plaču- j jejo po 12 gold, od orala. In tako bi mogli to pesem dalje tako peti; pa dosti je od tega; saj se izgledov V se kogar volkodlak stiska ali davi, in komur iztrga osrčie postane po smrti tudi volkodlak. Pravijo, da take ljudi neki ,,demon" obsede. Drugi narodi, zlasti v srednji Rusii, pripovedujejo o živih vampirih. Mislijo namreč, da je marsikter člo- tacih nikjer ne manjka. Ravno takaje s hišnim in obrtniškim davkom. vek že od svojega rojstva za vampira odločen (praede-Poglej v različna mesta, pa boš vidil velike razločke. stinatus); spremeni se včasih v volka, in raztrga vsa- enem mestu gospodar za hišo , ktera na leto donaša kega, ki se mu bliža. 2000 gold, dohodkov, plačuje z dohodnino in klado 453 gold., v drugem mestu pa s prav tolikšnim vojno pri- kosti, in so vecidel tudi vampiri Otroci takega člověka nimajo dohodkom 224 gold. Revni člověk y kteri en del svoje hiše v najem daje, plačuje veliko več memo bo- gatega hišnega gospodarja, kteri vso hišo rabi sam ta-le: Mora se podnevi iz groba nekterih rodbinah neki prehaja vampirizem od očeta na sina, kakor prekletje pri starih Izraeljcih. Zoper volkodlaka, pravijo, ni druge brambe, kakor izkopati. v srce se mu za-se. obrtniškim davkom je ravno taka. Po- mora leseni kol zabiti, ali osrčje iztrgati in v ogenj bira se davek zdaj , ko imamo slobodna obrtništva in vreći, ali pa celo telo sežgati. Drugi rokodelstva, na isti podlagi, kakor takrat, ko se je davek snoval po obrtniških pravicah in drugačnih na-pravah. trdijo, da ,,eksor- cizem ii pomaga; potem se sme telo spet zakopati. Največ takih spomina vrednih pravlic nahaja se še dandanes na Srbskem, Bolgarskem, na spodnjem Da po vsem tem staro davkovsko kopito danaŠ- skem in v Ukrajni. Spominjam se y da sem tudi Oger- na njemu času ni več primerno, vidi vsakdo lahko. (Dalje prihodnjič.) Slovenskem pred nekterimi leti slišal o volkodlaku pri- Národne stvari. volkodlaku. Spisal J. Gomilšak. *) Med mnogovrstnimi vražami starih Slovanov so odlične in posebno znamenite pravlice o vampiru, ki mu Slovenci pravijo ,,volkodlak" ali „striga." Ni menda slovanskega rodu, pri kterem bi se ne nahajalo pripo-vedek ali vsaj sledů takih pravlic. Se v sosedne narode, na pr. v nemškega, grškega itd. so se vrinile. In te pripovedke so bile za podlago že mnogim romanom služile so celó slavnému pesniku Byronu ! Se vé povedovati. Na misii vendar imam le dve pravlici. Neki voznik se je peljal ponoći memo pokopališča, kar zagleda belega člověka, kteri je zemljo razkopaval. Strahu třepetaje se voznik prekriža in z bičem konje požene. Al ogledavši tira hitreje in hitreje ; za petami križa se, vidi, da člověk za njim leti nagloma mu je bela pošast e skoči na voz, ki je ravno letel memo Zdaj pa mahoma se sopet na zemljo zgrudi. je voznik mislil, da je ta pošast bila striga, ki zgubí pred cerkvijo in križem svojo moč. Bogu se zahvali y da ga je čudovito otel. Drugi dan so našli pred križem cesto krvavo. Na pokopališči je bila na ome-njenem mestu zemlja zruvana. Pokopan je bil tam ne- 7 spokorjen morivec. Izkopali so njegovo truplo, m čuda ! i da zdaj v veku visokoleteče prosvete grejo z drugimi vred tudi te pravlice sčasoma v pozabo gah jih bomo ob kratkem iskali. y po knji kakor Movje — največi sovražnik ; Pripovedke o volkodlaku so silno stare ; njihova prvotna domovina so izhodnje evropejske dežele. dobne so jim pravlice Rimljanov o pticah ,,strigae pravljice Grkov o pticah Po- a m bilo je neokvarjeno! Volkodlak je ognja. Neki pastirček si je kuril blizo mirodvora kterem so nedavno popred hudodelnika pokopali, noči vstane hudodelnik, ki je vampir postal, iz groba. na Po- Ogenj razkopavši iztrga fantiču srce m jetra y in (tonvicii y o kterih so mislili da človeško kri pijejo. Pri poznejsih Bizantincih, Skan-dinavcih itd. so se bližale te pravlice že bolje slovanskim: pozre Našli so fantiča drugo jutro tam mrtvega. (Konee prihodnjič.) vrsti. spozná se upljiv slovanskih na une. Pravlice o posebnostih volkodlakovih ločim v dve Ozir po domovini Spomin na (*orijance. Zastran „Dodatka o mogilah" iz Cmureka r lanskih vicah" naj omenim . i» No- god sv. Dominika, 4. dan avgusta minulega leta se podali na G o ri- da Radgone , od Cmureka sov popisi vseh gomil od Lipnice do do Stradna in nemSke sv. Ane najti v 3., 4. in 10. zvezku „Mittheilungen des historischen Yereines fur Steiermark" ; zlasti dr. Kraiitgasserjev popis v 10. zvezku je mičen; navedeno je mnogo vesi, kterih imena pisatelj sam se vzdignemo zgodaj zjutraj j a n ce. da Zbralo se nas je iz Metlike in njenega obližja in Šentjerneja in njegove okolice v vsem skupaj nad trideset oseb. Vreme je bilo sicer nekako čmerno in _______ ___ ___ oblačno, k sreči pa vendar le ne deževno. Po dolgem iz sloveoSčine izpeljuje, in°o kterih so tudi že „Novice" pi- potovanju dospemo vrh gore, kjer razvaline dveh cerk- sale. Naj dodam, da se nahaja tudi na severno-izhodni stráni Negove v nekem gozdu precej ohranjenih gomil. Pis. Glej: Vuk-Karadžičev besednik : wukodlak, staro«lov. wurkulak. Pis. 35 vic kviško strié. Ondi zakurimo, da bi si osušili čevlje rose napojene in si skuhali kosilo. Ko si nekoliko od-dahnemo in odpočijemo, bi si bili radi iz visoke gore ogledali nižave bližnje in daljne ; toda nevoščljiva megla je doline pokrivala, in nam ni privoščila tega veselja. Se le popoldne so se megle razkadile toliko, da smo imeli moten sicer, pri vsem tem pa le vendar prijazen razgled proti Gorenski strani, kjer nehotični snežniki v nebo kipé. Odprl se nam je pogled na vesele vinske gorice ob trški gori in njenem obližji. V znožji se je dremotna Krka zvijala po dolini, in je dolino opasovala, kakor nekdaj drag srebern pas Kranjsko nevesto. Oj, koliko dragih spominov mi je v srcu zbudila! Iz Žužemberga prišedša se med hribe stisnjena po globoki strugi splazi proti meji topliške fare memo Soteske, kjer mi je bi val drag prijatel njega dni, ko me je moj poklic na Toplice navezaval. Na Toplicah sem se bil seznanil z mnogimi ljudmí, ki so ondi ali zdravja iskali ali po drugih opravilih tjekaj zahajali. Marsiktera vžaljena duša mi je zaupala ondi svoje te-žave, in so jej bile polajšane njene britkosti, ko je vi-dila, da jej odgovarja sočutno , rodoljubno srce; in s tem in unim znancem sva kramljala tamkaj kako prijazno, domoljubno besedo. Marsikterega zmed njih že pokriva zdaj zelena gomila, in britko se mi je vselej vža-lilo srce, ko sem zvedil da je umrl! — Na meji topliške fare otožno Krko spet stisneta dva brega precej visoka, dokler jej dostojnega prostora ne prepusti prijazna pla-njava pri bavtovški fari, v kteri „verus Israelita, in quo non est dolus", pase svoje ovčice, kterim je pre-skrbel za duhovno pašo lepo stanišče, ter ondotno cerkev vso obnovil in olepšal. — Naprej se Krka vije memo prečenske in šmihelske fare proti Novomestu, v kterem memo mnogo drugih prebiva tudi mnogo blagih src.. Ni jih težko najti. Naznanjata jih dva lepa zvonika. Stara kapitelska cerkev je pred nekterimi leti dobila lepo lepo streho na svoj turn. Pravijo , da so sedanji prečastiti gospod prošt do kakih treh tisuč stotinjakov (goldinarjev) lastnegapremoženja darovali za to lepo streho. Slišal sem, da so mislili po svoji smrti zapustiti dol^Čeno število denarja za popravljanje zvoniku; po tem pa se premislijo ter pravijo í „Kaj, ko bi jaz turn pokril, dokler še živim, ter vidil dogotovlje-nega še v svojem sedanjem življenji, ako je Božja volja ?" In res se delà lotijo, in ga mojstersko zvršijo. Niže pod kapitelskim se niži zvonik steguje proti nebu. Tudi ta turn je popravljen ter na novo krit s kositarjem; popravljena pa je tudi cerkev, ter znotraj vsa obnovljena in olepšana. In obnovljevanja in lep-šanja le ni še konec. Marsikterikrat sem misiil sam pri seboý. „Od kod nek ubogi frančiškani dobivajo toliko denarja, da jim je mogoče cerkev tako lepo popravljati? Mestjani po večem niso bogati, da bi jim zamogli tolikanj darovati, in da bi jim od kod drugod dohajala kaka pomoč, tudi ni bilo slišati in znati!" Na zadnje pa le vendar tej skrivnosti pridem na sled. Poslušaj, svet! in čudi se ti, ki dandanes tako srdito ob-jedaš uboge menihe, ter jim brezvestno očitaš, da jim ni drugega pri srcu, nego slastni obedi. Ko so no-vomeški frančiškani dobili sedanjega vrednega gvardijana, moža bistrega uma in blagega srca, vsega unetega za Božjo čast in milo našo domovino, so se dogovorili med seboj, da si bodo pri svojem zmernem obědu vsak dan pritrgali eno ali drugo jed, ter s tem, kar si po takem potu privarujejo, popravljali svojo zapuščeno cerkvico. O blage duše ! ko bi imel jaz Kalistrovo premoženje, ali če tudi nekoliko manjše memo njegovega, postavil bi vam vašo cerkev v tak stan, da bi se vam srce smejalo nad njeno lepoto. Pa ne le v ozir cerkve, ampak tudi v ozir šole vsa čast in hvala gré vrlim frančiškanom , kajti izvrstni učitelji so in prav iskreni domorodci. Kdo ne pozná memo drugih pridnih učenikov domoljubnega vodja in ucenega naravoslovca gvardijana Bernarda Vovka, izvrstnega zgodovinarja Rafaela Klemenčiča, bistroumnega jezikoslovca Ladislava Hrovata , ki nam je že toliko lepih spisov spisal v mileni maternem jeziku? Toda kakor vsem domorodcem , je tudi novomeškim učenikom pot le premno-gokrat s trnjem nastlana! — Niže pod Novomestom je bil pogled v nižavo močno zaprt, deloma so ga pre-rastla visoka drevesa, deloma ga je megla zakrivala. — Nekama tužnim srcem sim se ločil od tega razgleda. In dasiravno je bila vsa naša družba vrh Gorijancev prav nedolžno vesela, kakor da bi bili vsi enega srca in enega duha izpod ene strehe domá, mi neka posebna miloba vendar le ni hotla iz srca, marveč se ga je držala z železno silo, in to tem bolj , ker smo se znašli na meji med kranjsko in militarsko zemljo. Na kranjski strani namreč stojé groblje rimsko-katoliške cerkve svete Jederti, na militarski zemlji pa se znajdejo ostanki grškokatoliške cerkve sv. Elija, ki pa razpadajo leto za letom bolj in bolj. Ljudje si pripovedujejo, da se je nekdaj v tej in uni cerkvici na eno nedeljo in ob enem času obhajala služba Božja, tu v slovenskem, tam v latinském jeziku , pa razne nerodnosti, pretepi in celó poboji so konec storili temu in unemu. Opustila se je služba Božja, opustilo se je popravljanje cerkev, strehe so izkapale iznad zidovja, in razgaljene zidine razpadajo in se razsipajo. Lepo misel naših dedov, da bi v bratovski slogi in vzajemni ljubezni grški in rimski ka-toličani na najviši visini dolenske straní v nebeškem obližji obhajali spomin svojega zedinjenja, je skalila in ugonobila grda nesloga in ostudná needinost njihovih unukov. 0, Slovani, Slovapi! koliko krvavih ran vam je že vsekala naša nemila nesloga in naša zavidljiva needinost! Izpod Gorijancev sv. Pavla dan. —f-—. « ■ ■ ■ • Zemljo- in národopisné stvari. Bolgarska in Bolgari. *) Bolgari, izbra vši si C r n e g a J u r j a (Karadžiča) so dolgo spali pod hudirn jarmom, dokler ni grški punt leta 1821 izbudil njihovih hajdukov, ki so, ko je počila prva puška, brž hiteli v Grško in pomagali boju za slobodo. Eden najglasovitnejih glavarov je bil, Marko Bočar, rojen v bolgarski Vodnici, iz ktere je pred Pazvanom bežal med Suliote; takrat se je tudi slav-nega izkazal Zavena. — Boj med Turcijo in Rusije leta 1829 podpálil je Bolgare za toliko, da se je želja za slobodo čedalje bolj širila. Središče dotično bilo je v Trnovu in v raznih samostanih balkanskih, posebno je Juri Sofe li se mnogo trudil, dokler ni dobil do-voljenja, da 10.000 delavcev zbere ter v Varni popravi zidine, ki so jih Rusi razdrli leta 1829. In tako na skrivnem zbere do 40.000 duš, da, kakor Miloš Srbom, izvojuje neodvisnost. Ni prav jasno, kako da so to Turki zasledili; večidel se misli, da je Hilarion, metropolit trnovski, prvi Turkom odkril to zakletbo. Mnogo jih je strašno smrt storilo; vendar Turki niso vsej zakletbi prišli do dna in kraja, ker leta 1838 zopet vidimo, kako so, obkolivši trdnjavico, žarko od Srbov zahtevali pomoci, al Miloš jim je ne dá, in ravno tako leta 1841, ko se je v vlaški zemlji na tak boj pripravljal bolgarski pisavec Rakovski. Začel se je boj, ko je pašin bratranec v Nišu izmed veselega plesa (kola boigar- *) S tem dovršimo sestavek, ki se vjerna s 209. stranjó Isnskii» „Novic." ' ' u i • : ' Vred. skega) siloma zgrabil mlado lepotico Agapijo ter jo zaprl v svoj dvor. Ker od kneza Mihajla ni bilo pomočí, na duhu padejo po hudi bitki na Moravi ter hajduci zopet v šumo. Leta 1849 je bil punt pri Vidinu; isto leto so pisarnice vredili po bolgarski. Brez na- sledkov in pameti je bilo , kar je leta 1857 v Trnovém počel starec Nikola (Dědo Nikola). Bolgarom je sedaj očitno, da jim ni duševnega razvitka, dokler so jim Grci na cêlu v cerkvenih zadevah. Zato že od leta 1830 razpošiljajo mlade ljudi po raznih zemljah, da se izobrazujejo za duhovne, učitelje, zdravnike; in če tudi hat-humayum ni kaj velike spre-membe prinesel, vendar so iz stališca ravnopravnosti brž začeli izdavati časnik „Bolgarija" ; ta pa je Fana-riotom vsekal smrtno rano. Ko je leta 1860 na veliko noč škof Hilarion v molitvi napomnil patrijarha grškega, strašen je bil hrup po cerkvi, v Carigradu in zunaj je velika množica národna na glas rekla, da se hoče rajše združiti s katoliško cerkvo, kot ostati pod grškim patrijarhom, ako se jim le to zagotovi, da se nikdo ne bo mešal v njih cerkveni stari bolgarski jezik. To je kratka crtica o razvitku tega naroda. Dodamo tukaj še pregled narodov, s kterimi je pomešan današnji dan bolgarski. To nam tolmači prečudno narav tako velikega naroda, ki vendar robuje tako malo omi- kanemu Turku. Kolikor znamo iz povestnice, Bolgari od časov Krumovih niso premenili svoje zemlje. Vsa bolgarska zemlja, kakor smo jo naznamovali na početku teh se-stavkov, tedaj od ohridskega jezera in kosovega polja do črnega morja, in od Donave do egejskega morja ob- sega po besedah ,,Wanderer-ja" do 4200 □ milj in 7 milijonov in 255.000 duš. 1600 milj, ki štejejo 3 milijone m 500.000 duš , gré na Bolgarijo v úpravném po-menu tega imena, tedaj med Balkanom in Donavo; 1400 milj z 2 milijonoma in 155.000 dušami na Tra- cijo, in 1200 milj z 1 milijonom in 600.000 dušami na Macedonijo in une straní Albanije in Tesalije, do kterih se nahajajo tudi Bolgari. Razun teh Bolgarov domačih štejemo še jih po drugih zemljah poprek 800.000 duš in to v Banatu 35.000, v Srbii 240.000, v južni Rusii 65.000; v Besarabii 115.000 in v Romanii 350.000 duš. Al Bolgari tudi po domaći zemlji niso povsod sami za se , ampak razni narodi so jim primešani. Narodi med Bolgari razkropljeni in raztepeni so sledeči: a) Osmanov ali Tur ko v je do 350.000, posebno po mestih živeći so večidel rokodelci, panduri, vojniki, uradniki; sèm ter tjè tudi kavanari; le med Silistrijo in Sumlo, za tem v Krždaiu na zapadu od Drenopolja živi jih več skupaj ter obdelujejo polje; b) Tartarov je sedaj do 145.000 duš, kterih najveći del je sčasoma se preselii iz Rusije, ter še priha-jajo posebno od kavkaske strani; turska vlada rada jih naseljuje na srbski meji.' - i i .<• r - c) Divji Arnavti ali S kipe turi; radi so pekari ali pa živé od živinoreje; uni Arnavti pa, kteri so přijeli Izlam, največ živé kot vojniki. d) Ci ga nov do 160.000 živi od kovacije. e) Cincari, ki govoré južno narečje romanskega jezika ter se imenujejo po besedi „cinci", to je, cinque (pet). Veči del jih živí od trgovanja, vendar jih v južno-zapadni Macedonii živí nekaj od živinoreje in pastirstva. Kot trgovci govoré turski, grški, večidel tudi bolgarski; al po tujih zemljah prištevajo se sami Grkom in njihovim idejam. f) Grkov do 180.000 duš živi največi del na pa-nogi, ki od Soluna kraj egejskega morja sega do Carigrada; živé pa večidel od trgovine. Razun teh se 60.000 Jermencev, 170.000 Židov, 25.000 Rumunov in 50.000 Ko z a ko v kraj črnega morja. 36 ---- Od vseh teh narodov Bolgare, kakor je že poprej bilo rečeno, največ zaverajo Grki, in naravno tudi Turki. Turška država vsega skupaj ima blizo 16 milijonov stanovnikov; odbivši 4 milijone stanovnikov vlaških, 1 milijon in 100.000 srbskih in 130.000 v Črnigori, ostane še 10 milijonov in 770.000 dus, tedaj 4 milijone in 740.000 nebolgarskih stanovnikov, od kterih je le i milijon in 800.000 Grkov. Bolgari so največi del pravoslavni, ali kakor tudi pravimo, staroverci; vendar je izmed njih do 300.000 Mahomedancev, ki se jim pravi Pomakom; in 60.000 zedinjenih ali katoličanov, ki se zovejo Pa v li kj ani. Pomaci so bolgarski odpadniki iz časa, ko so Turki prihruli, kteri, nadjaje se, da bodo stare svoje boljarske privilegije podržali (kakor so po Bosni ti odpadniki zares jih podržali) so zapustili kristjanstvo ; al ker so preblizo glavnemu mestu, ter jih je preveč, izgubili so svoje prednosti, ter današnjim naslednikom ni ostalo kaj do edinih starih pergamentov , na kterih so napisane nekdanje njihove pravice. Kar se pa tiče jezika in imen in šeg njihovih, vse je še narodno bolgarsko: znano je, da po Bosni taki odpadniki govoré najlepše štokavski jezik. Na dan vernih duš ti Pomaci s kristjani vred obiskujejo pokopalisča preddedov, ter se tako ločevajo od Turkov po krvi. — Živé neki kot panduri itd. po mestih, v večem broji pa pomešani 8 Turki na dveh mestih, namreč v Rodopi Planini na tračkomacedonski meji kraj Strume, in pri mestu Lovac ali Lovic sredi poti med Nikopoljem in Balkanom. Pavli kj an i vživajo politiško pomoč od katoliških držav, posebno pa od francoske zemlje; zato njihove cerkve niso pod zemljo ali pa skrite, kakor druge bol-garske na mnogih mestih, ampak so po evropejski segi okinčane s stolpovi in zvonovi. Iz vsega tega, kar se je do sedaj govorilo o Bolga-rih, mogel bi čiovek misliti, da je čudno, kako da ta narod še do danes živi pod težkim turskim jarmom. Ai že začetek in daljni razvitek njihove povestnice kaže nam, kako je neka nesrečna sestava v tem narodu zlomila vso silo, ki bi delovala počasi ali stalno. Kakor je sploh največi del Slovanov bolj mehkega, mirnega značaja, se nam tako kažejo tudi Bulgari. Poljedeistvo jim je glavni kruh; kjer koli je na Turškem vrtnar-stvo razvito, skoro povsod nahajaá v znoji svojega obraza marljivega Bolgara. Manj se peča s trgovino na s voj račun , tem več jih nahajaš kot voznike noter do Kavkaza in Sirije; med južnimi Bolgari nahajajo se tudi mnogi živinarji in pastirji: Pomaci pa šlové kot junaci. Sami tujci, posebno Cyprien Robert, hvalijo Bolgare kot poštene, miroljubne, marljive ljudi; mozki največi del so lepi in biátroumnega obraza, žene pa po mestih sèm ter tjè tako lepe, da bi mogle Rafaeiovemu kistu služiti za izvire. To je, kar sem povedati hotel o tem zanimivem narodu slovanském. *) *) Naj popravim neke veže pomote, ki so se v pisanje vlezle al i pa v tisk. — Str. 38. na ievi polovici v i. vrsti zdol pred besedo pot dodaj: in. Na desni polovici v 30. zdolej beri Neredimke. — Nominativ imena gore bolgarske po „Wan-dererji4' ni Rilo, ampak Rila. Str. 39. v. 6. pred: Kazanlik stavi: „Tu lov o polje ali." — Str. 52. na desni polovici v. 23. namesti do edino ž i večih. beri: razun edino ž.; v. 34, Saborom premeni v taborom. —- Str. 67. v. 5. jo mora biti jej. — Str. 82. vrst. 14. namesti: kakor zida stolp od un ih beri: za spomin unim; v. 18. namesti tik kapelice beri: tik ceste, vrst. 3Í-34. izbriii besede: „ki ga.... rog." — Str. 104. v. 4. beri: „raztoguje zmiraj, na koliko se marljivi Bolgari" v. 23. zgorej beri: „tudi v Slo-veuii se.."; v. 13. zd. kjer premeni v ker; v. 11. do 10. zd. beri: „severni strani T to je crte.." — Str. 179. v. 6. 37 Nezvesto listje. Zložila Luiza Pesjakova moza y ki Na strmi gori stalo Prežlahno je drevó, Ponosno in visoko, Mogocno in lepó. In veje so obrastle Obilno žlahni les, Stojé njegove veje, In trden je tud1 list. Nezvestih in nevernih nem i politienem polji, da mu je v resnici mar za bla gor in napredek naroda , pote hodil, je značajen je zmiraj ravne moza y od kterega vsakdo mora reci y da Je malo pereš > Prečvrsto listje krilo Je veje čez in čez. In drévo je napadel Prestrašen, hud vihár Je srce stare lipe Zahteval si za dar. Presilno je pritisnil Pokazal svojo moč, Da lepo, blago drévo y Da hrumu so sledili In izdajáli les. Nevihta je minula, Pokoj je kraljeval In zaslužéni blagor Je drévo spet obdal. čudil Iz Celovca. Čitavnica je 24. dne u. m. obhajala prvo svojo obletnico. ,,Slovenec" piše, da dvorana je bila krasno okinčana, gospodov in gospá v kaj lepi obleki s slovanskimi znamenji in venci se je snidlo toliko, da je bila res velika gnječa. Grospod tajnik Jenčič je pričel obletnico z govorom, ^potem pa so se pevci izkazovali in je huzar , roj en Ceh na u9tno . kteri se mu ) Ogrinjala je noč. Al vendar se upira, Ker panj *) je še krepák Neprémagljiv odbiva Nevihto ko junák. In trdno in mogočno Drevesu na korist Cislaje Vsakteri je pogled, In solnce izhajalo Mu lepše je ko pred. Al listje že odpadlo Se je kesa\o zdaj, harmoniko izvrstno godel, slednjič pa je bil bal je razveseljeval mladi^svet do jutra. Vse je bilo židane volje in želeli smo „Čitavnici' i in njenemu prvosedniku mnogo let, in da bi se širil iz nje blagi slovenski duh zmirej dalje in dalje! Iz Koroškega. — 18. dne u. m. je umri častiti gosp. Juri ligo, fajmošter v Kneži. Pastiroval je 30 let na Je tej fari t ktera na jugu od Svinje stoji. Veliki do- ) Želelo prirojene sreće brotnik je bil vsej okolici. Bodi vrlemu gospodu zem- si nazaj Doseči je ni moglo revno se susi ljica lahka! ; Iz doljnega Stajarskega 29. jan. In Kot listje vsako vsahne Ki drevje zapusti. R u p n i k. Dnešnji list da *) panj deblo. Dopisi. stajarskega „Telegrafa"je prinesel precudno novico namreč c. kr. ministerstvo hoče zabraniti na gimnazii berilo Gundulića, Palmotića in Gj or gica. Ne-verjetna nam je ta novica, naj jo prernetamo, kakor koli, na vsako stran. Ako se na nemških avstrijskih gimnazijah ne branijo berila klasikov nemških, ki niso Avstrijanci, se vendar tudi na gimnazijah sioven- Iz Zagreba 28. jan. Nr. 11 pred sklicem banske konferencije j Že nekoliko časa da v život stopi akademij počil skih dežel ne bojo branili naši klasiki slovanski. Prazna pravlica pa mora temveč biti ta novica pri nas, pogledamo v „Organisations-Entwurf" za gimnazije ako od nica naredi Reke v Zemun Ne M ■■■ I I I II llin še drugega več. kako čudno se nam to zdi, da ravno v tem času doha jajo taki ljubki gl vseučilišče, da se želez- leta 1849, in vidimo, da se berilo teh klasikov gimna- zijam priporoča. Vendar ne bomo šli takošne rakove poti, da to, kar je visoka vlada leta 1849 sama hvalila ali bode beseda kmali topila v delo, kazala bode příhodnost. Ne daj Bog bil papirja in priporočala da y da w uviv/, aatioia uuuc ^nuuuuuou .Li c- vacij iJU^, ka i* U XX O XV. VJ XXX I U.OVUX1V y ViM/ X±J. yy A. IV XV I^vyj T ^^^ ravno tako izvrstno teče, kakor v nemškem, je dode- ljanje v čitavnico sposobneg gosta y lala převod glediščine igre, ktera bo pod naslovom rajta vstopnino. Zacetek ob 7. uri zvečer. Svitoslav Zajček" že te dni prišla na svitlo. kteri pa tudi od yy Tudi lger } že tiska. Za predpust moramo prav gorko smešnico po-Miroslav Vilharj evih glediščinih vedati svojim bravcem. Včeraj dopoldne je přišel nekdo ki bode obsegal poslovenjeno igro „Filozof", se v kovačnico živinozdravilske šole. Učenik podkovstva zvezek gosp Gosp. Anton Zup zamišlj kuj na naklu podkev za gosp. M. konj ? m oskrbnik pri c. kr. ko pogleda kviško in vidi neznanega člověka, ga pri v vujj» xx i/ u u đ-U u j/ a li u i u ? \Jo tví *yxxxxv i V/* XVX • xvv^ xv v xoivv xu. ▼ aui jnu/iuwiiu^tv vw ▼ vix^f j o f nadcolnii ljubljanski, je po dolgi pij učni bolezni 28. u. m. jazno vpraša: „Kaj pa vi hoćete ?" Po teh besedah pa umrl njim umrl domovini iskren rodoljub malo tacih. Bodi hvaležen mu spomin y da se zagrozi neznani člověk, da je cesarsk davkarsk slu Zdaj še čez tedno da je přešel sedmošolec S t ♦ je žabnik zvedilo 7 nihče Ljublj ni vedil y kam na brod Ljublj ki je ga J6 ginil Poli kam , da pod y kteremu se „Sie" reče, ne pa „ Ihr" ! Učenik ga bistro pogleda, in ga resno vpraša: ali razume jezik slovenski? „Ich versteh tajtsch und kranerisch, slo-benisch kann ich nicht." Se vé da učenik ni razlagal Po kteri nesreči ga je požrla slovenskega jezika služabniku, kteri s svojo kulturo ni voda, nihče ne vé. V torek je bil lep pogreb pri Marii naletel na pravo mesto 40 Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Ker imajo za denarstveni proračun izvolieni odbori resnico povedal. Vidi se pa iz tega, da tudi a 11 g 1 e ž k a V se še zmiraj mnogo opravil, o^ ix*«,^ ^yum o^j y zbornici poslancev. Sklenila je, da davek za žganje se nima znižati, in volila je odbor Je v se malo javnih sej v vlada bo so v M e h i k tepeni. besedo vmes govorila Pra vij o da bili Francozi pri Etli od republikancev ? zeló pomenljive besede ministra denarstvenega, ki jih je govoril v seji 19. dne u. m., da „sklepi državnega zbora niso postava vladi", vzame v prevdarek in potem o njih poroča zboru. Ker se odbor denarstveni ni udal ki naj Denarni zapisnik Matičini. (Dalje.) Prenesek iz 4. lista „Novic" Po gosp. dekanu J. Grabrijanu v Vipavi so poslali za letni donesek: dvojnému p o g o j u, ki so ga ministri zahtevali, da zbrišejo nekoliko stroškov iz proračuna letošnjega, Gospod Barle Jož., učenik glavne sole T Vipavi se je vsa razprava med tem odborom in ministerstvom zdaj raz dri a. Ta dvojni pogoj je bil: naj državni zbor dá ministrom oblast, da to, kar si prihranijo v izdati na drugi strani, in da že enem zakladu V11V111 , morejo — — ——, v^v usianovniK aopiaca ...... V tem državnem zboru rešijo tudi proračun za leto 1866. Po gosp. Francetu Anžlovarju, dekanu v Cerk- Vertovee Filip, posestnik in kupec v Sembidu.......... Gospod Močnik Mat., učitelj pri mestni glavni soli v Ljubljani pri sv. Jakobu kot ustanovnik doplača V to pa se odbor ni udal, in tako bo velika obravnava nici so poslali kot ustanovniki: državnih dohodkov in stroškov v občnem zboru. Državni GosPod Bonner Jožef, dekan na Vrhniki minister pa je odboru pri tej priči rekel, da vlada ne bo sprejela finančně postave, ako ne bo po njeni volji. n postave, ako Po takem se vidi, da so strune zeló napete med mini- sterstvom in državnim zborom. Njih Veličanstvo je podělilo dr. A 1 o j i z j u U r b a n č i č u Franc - Jožefov red za večletne zasluge v bolnišnici. — „Domobran" razglasa imena vseh 42 gospodov, ki so poklicani v , veliki bansko konferencijo v Zagreb, in mali župani, veliki posestniki Skofje in uradniki, načelniki mest, nekteri odvétniki itd. přidej o v konferencijo. Ali bo mogel priti preuzvišeni Škof Strossmajer, ker bolehen, ni še gotovo. >> n » » ?» jt n » Meško Jakob, dekan v Marenberzi za letni donesek: Kmetič Miha, kaplan y Cerknici Peterlin Prim., n 11 Potočnik Anton, fajmošter v Planini . Stare Alojzi, kaplan v Planini . . . Brence Janez, fajmošter na Unci . . Žerovnik Tom., fajmošter v Grahovem Ahčin Anton, kaplan v Begnjah . . Anžlovar France, dekan v Cerknici . Gospod Trampuš Janez, župnik v Soboti , Je zboru gospodarkega hrva- Po gosp. Janezu Kovacicu, dekanu v Idrii, so poslali kot ustanovniki: Gospod Kovačič Janez, dekan v Idrii . . . da se škega društva je bila živahna razprava o tem vnovič prosi Njih Veličanstvo, da blago voli potrditi volitev barona Rauch-a in prevzv. škofa Strossmajer-a za n n Maj nik Janez, fajmošter v Žireh Močnik France, SvetliČiČ France, li li v spodnji Idrii v Godoviču Ko se Ie e predsednika in podpredsednika družtvenega. odbij al ta predlog s tem, da to bi ne bilo dostojno, s svojo lepo besedo vrli g. Žužel rekel: „Ja bi raao znao li li li li li V » v Zireh ; gdje čovjek na svietu, kaj bi se uvriedjenim knjemu s prošnjo sbratio. Obveljai čutio, kada bi se je predlog, da se poterjenja še enkrat prosi Nj. Velio. Res je srca širila velika slovesnost, s ktero je bil 22. Na- za letni dones ek: Gregorič Ignáci, duh. pomočnik v Idrii Jakič Anton, duhovni Rome Janez, „ BerČic Jan., duh. pomoč, v spod. Idrii Alež Luka, vikar v Crnem vrhu . • Aichholzer Albert, lokalist na Gorah Mejač Anton, lokalist na Vojskem . . Pivk Jan., lokalni oskrbnik v Zavracu Gospod Lakner Janez, župnik ▼ Koprivni na li i> n li li doljnem KoroŠkem u. m. prvi rektor pražke politehnike vmesten. govor deželnega načelnika v českem in nemškem je- Pojjosp. D. Šavniku so poslali za letni donesek: ziku je odgovoril rektor Kořistka tudi česki in nemški, potem je prof. Schmidt v imenu nemških profesor-jev govoril v nemškem, in prof. Krejci v imenu čeških slavaklici govor je bil tehten, in v českem jeziku. Vsak tedaj živahni. — Kdaj se prične ogerski deželni zbor, gotovo, da nobenih oktrojk Gospod Kuralt Janez, posestnik iz Zabnice „ Kanduč Nace, „ iz Stiske vaší Gospod dr. Munda France, advokatni koncipient v Ljubljani, kot ustanovnik . . . . Čebašek Andrej, profesor bogoslovja dr. v Ljubljani, kot ustanovnik se še nič ne vé. To pa je ne bode več; kajti Njih Veličanstvo Je ukazalo, da vse deželne prenaredbe, ki jih nasvetuje dvorná ogerska kancelarija, se morajo kot kraljeva sporočila izročiti Po gosp. Jurju Varlnu, fajmoštru v Krašnji, so poslali za letni donesek: Gospod Toman Janez, dekan Moravski deželnemu zboru, in potem še le, ko jih zbor sprejme il il 11 Pehare Alojzi, fajmošter Zlatopoljski Zorn Juri, kaplan Moravski . . Budnar Janez, kaplan Moravski . in kralj potrdi, bodo veljavne. — Dve leti že se pošilja iz Ogerskega, Galicije, Štajarskega, Koroškega pa tudi Kranjskega mnogo volov v Egipt, kjer je goveja kuga Na Pruskem je (Dalje prihodnjic.) 2 2 3 10 10 2 2 2 2 2 2 2 2 2 10 10 10 10 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 10 10 2 2 2 2 8599 gold. 84 kr li if li li li li li j» li li li li li li li li » li li li 99 li li li li » li li » li li li večidel vso živino pokončala. V Ljubljani 29. januarja 1865. n rt i* ir 99 » 19 It 19 19 19 19 19 19 9t 9t 99 9r 99 1* 19 99 » IT ir i> 19 19 99 91 99 99 11 *,9 Skupaj 8734 gold. 84 kr. Dr. Jer. Županec. 15. dan državni zbor z vlado zopet zeló navskriž. u. m. se začne državni zbor v Parizu. Ves svet je Kursi na Dunaji 31. januarja zopet radoveden, kaj bo cesar Napoleon govoril ko bo 5 7 0 metaliki 72 fl. 15 kr. Ažijo srebra 13 fl. 75 kr odprl veliki zbor. * rovori se od decentralizacije, pa tudi vpeljanja novih razmer med cerkvijo in državo. Skofje si ne želé vládne svobodě za cerkev, ker ji konkordat veliko Narodno posojilo 79 fl. 95 kr. Cekini 5 fl. 3 7 kr. V več svobodě pušča kot Napoleonova ustava. A n g 1 e ž k a vlada je potipala francozko : kaj da misli o homatijah šlezvik-holstajnskih, o kterih ste v —----y— ~ * ~ " * * — " v A ~ v ~ j " ~ * " 9 v ~ — pruska in avstrijska vlada celó ob tla djale „londonsko ( C ToTTáll vi a l \ a i^i^rn n vi \Tn r\ a! a av\ r/ nr/1 ni Xirif a Žitna cena v Ljubljani 30. decembra 1865. Vagá (Metzen) pogodbo." Java!ne ji bo cesar Napoleon že zdaj čisto banaske 3 fl. 75 rez 2 fl. 60. novem denarji: pšenice domače 3 fl. 75. 3 fl. 7. tursice 3 fl. 2. soršice jecmena 2 fl. 54. prosa 3 fl. 2. ajde 2 Ů « 90 oves 1 fl. 85 Odgovorni vrednik: Dr. Jauez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlamM v Ljubljani.