§®oit»fea plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din DELAVSKA POLITIKA iihaja dvakrat te^easko, tet -sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, R®ška cesta 5, poštni predal 22, teteion 2326. Podružnice: Ljubljeaa, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dois — Jeseniac, Delavski dom. — Rokopisi sc ae vračajo. Hefrankirana pisma se v obče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiraio. Malih ogiassv, ki sfežijo t posredovanje in socijalne namene delavstva tei nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane feeseda Dfci 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din I«.—, z« inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. fiev. 94 Sreda, 27. novembra 1935 Leto X Nevednim" je treba osvežiti spomin Iz notranje politike Beograd, 23. 11. 1^35. Senat je ustanova novejšega datuma. Mimo skupščine morajo vse zakonske predloge tudi v senatu predelati in zato mora biti seveda senat važna korporacija, ker morda še ne •vedo vsi, je treba povedati, da se senatorji volijo, deloma pa imenujejo. Izvoljeni slovenski senatorji so dr. Kr amer, Pucelj in dr. Marušič, imenovan pa dr. Gustav Gregorin. Senat v sedanji sestavi smatra, da je prva dolžnost današnje generacije, da obrani narodno in državno edinstvo kot dedščino bodočim poko-lenjem. To je osnovna misel avtoritativnega režima, ki mu je bila po jasnih besedab v senatu tuja vsakršna diktatorska ali reakcijonarna namera. Ustava od 3. 9. 1931 hoče že, da se vrnejo narodu politične pravice in da se omogoči resnična jugoslo-venska politika. Na tej osnovi se je predstavila Narodni skupščini tudi sedanja vlada, v kateri sta dr. Korošec in dr. Krek. Za vlado je izjavil dr. Stojadi-novič: Osnovni pravec notranji politiki daje ustava iz leta 1931. Kaj čuda, da je tudi senat izrekel sedanji vladi zaupnico in glasoval za zakonska pooblastila, ki jih je zahtevala vlada od njega. V pohorski akciji pa nastopajo sedaj tudi nekateri senatorji, ki imajo dodeljene v senatu vidnejše vloge. — Jovo Banjamin, dr. Peter Zec, Jeremija Živanovič itd. — Morda zato, ker uvaja Stojadinovičeva vlada prepočasi tudi tiste politične svoboščine, ki jih ustava iz leta 1931 določa? V tej zvezi pa ne bo odveč, če opozorim na govor sedanjega poštnega ministra, ki ga je govoril v Vi-šegradu. Minister je tam začel takole: Vaš odziv na moj shod dokazuje, da narod uvideva, da je sporazum med plemeni absolutna potreba. Tako je poročal vsaj »Jutarnji list« iz Zagreba. Dobro je, če zasledujemo grupacije v Narodni skupščini. Zato moram poročati, da je nastal nov klub in se imenuje: Poseben jugoslovenski klub. Šteje 17 glav, ta klub se je zle-gel iz Jevtičevega kluba, vodita pa ga Vasilij Trbič in Dragiša Stoja-dinovič, ki ima tudi nekaj politično-pisateljske žilce. Nova bolgarska vlada Pred likvidacijo avtoritarnega režima? Vlada Toševa je nenadoma odstopila, kar v Bolgariji sicer ni nič čudnega. Nova vlada ni vlada politikov ter je tudi napram vojski neodvisna. Iz merodajnih krogov poročajo, da ima nova vlada nalogo, uvesti politično življenje v normalne razmere ter v ta namen izdelati volilni red, izvesti volitve, izdelati ustavo in potem prepustiti vladne posle parlamentarni vladi. To je tudi edini izhod iz večnih kriz in notranjih bojev v Bolgariji. Predsednik nove vlade je Jurij Kjoseivanov, notr. min., bivši general Sapov, vojni min. general Lukov, fin. min. Gunev, prosvet. min. general Jovov, javne gradbe ing. Ganev, železnice ing. Stojanov, pravosodje Pe-šev, kmetijstvo Atanasov in trgovina valev. Aktivni član vojske je samo vojni minister. Kje ste bili ste delali Z začudenjem čitamo v listih vseh I bivših in sedanjih režimov obsodbo našičke afere, borske bakrene indu- i strije itd., ki početje obsojajo. V »Na- . šički« so plačali v petih letih 37 milijonov Din podkupnin. Borska bakrena industrija je za lansko leto izplačala tristoodstotno dividendo, napravila 60 milijonov dinarjev dobička, plačala pa davka 1933 le 808.543 frankov. Enake ugodnosti ima nova družba za produkcijo aluminija, o katerih smo poročali. Sedaj pa. prihajajo razni »bivši« in »sedanji« politiki ter pravijo, ali W. Schevenels, tajnik mednarodne strokovne zveze, povdarja v daljšem članku pomen ženevskih sklepov, ki so se uveljavili 18. novembra 1935 proti napadalki v italijansko-abesinski vojni. Dne 11. novembra 1918 je bil uvod v veliki obračun. Ta dan ob podpisu mirovne pogodbe so padale goreče besede za mir in prokletstvo vojne, ki je prekrižala vso Evropo na vseh frontah z bojnimi okopi. Vojno je bilo treba onemogočiti, za vedno odpraviti in sicer na ta način, da noben napadalec ne ostane nekaznovan, ki bi se drznil zavihteti meč proti svobodi drugega naroda. Prav je, da se v ta namen sklepajo pogodbe in po tej morali, ki edina more dvigniti življenje posameznikov in narodov k človeškemu dostojanstvu, Ta morala, ki je močnejša kakor volja medsebojnega uničevanja in | iztrebljavanja, edina more biti pod- j laga skupnosti narodov. Pogodba o j miru pravi lepo, da bi bilo treba pre- ! vzeti v ta namen obveze. Obveze bi ! morale skleniti in se ravnati po njih vse države, vsi narodi. Nahajamo se pred možnostjo nove svetovne vojne. To pa zato, ker so se ves čas po novembru 1918 kršili sklenjeni dogovori s tajno politiko za oblast, igazilo se je madnarod-no pravo, pravico in čast. Mesec november 1918 je zadnja prilika, da se zanemarjeno popravi. Spričo grozeče vojne nevarnosti so se države komaj odločile, da prevza, mejo »sklenjene obveze«. Do podrobnosti so v Ženevi sklenili, kako je ravnati proti državi- ki je kršila ob- Italijanski škofje so izdali na svoje vernike okrožnice, v katerih jih pozivajo, da v teh težkih časih zvesto stoje na strani domovine in naj za njeno zmago doprinesejo na njen Po poročilu Zveze angleških delavskih strokovnih organizacij na kongresu meseca septembra tega leta, je članstvo angleških strokovnih organizacij naraslo za 100.000 članov, Na kongresu je bilo zastopanih 3,888.810 članov organizacij. Po izkazih ministrstva dela pa je Iprej in kaj ? a ne bi bilo prav in dobro, če bi država, domače gospodarstvo, izkoriščalo te dobrine? Po vsej pravici obsojajo tako gospodarsko politiko. Vprašamo pa, če gospodje niso vedeli, kako se gospodari, ali niso poznali raznih pogodb, ki vendar niso tajne? Vedeli so vse to! Nedvomno so vedeli! Toda brigali se niso. Ni se jim zljubilo vzeti svinčnik v roke ter izračunati, kam to vodi naše narodno gospodarstvo, če jim zdrava pamet tega ni razodela. Zato rajši molčite, ker opravičbe I ni za to, kar se je godilo! veze, izhajajoče iz mirovne pogodbe z dne 18. novembra 1918 ter odredili, da stopijo sklepi v veljavo. Tu je prilika, da se preizkusijo v ognju napravljeni sklepi. Delavski razred ni nikdar odklanjal del odgovornosti, ki jo je prevzel. Delavski razred je z vsemi svojimi silami podpiral Društvo narodov. V tem trenutku, v boju za mednarodni mir, je bilo delavstvo najagilne-je. Delavstvo je ukrenilo stroge ukrepe. Organizirano delavstvo ne mara, da bi se ga z gotovih strani proglašalo za »vojnega hujskača«. Z ozirom na stališče Društva narodov se sicer organizirano delavstvo ne vdaja iluzijam, čeprav ga napadajo oni, ki sicer narod vsak dan zapeljujejo in smatrajo vojno za nekaj moralnega. Delavstvo presoja prav daleko-sežnost sankcij in njih posledice, zato poziva organizirane delavce v vseh deželnih centralah vsega sveta, da podpro akcijo za mir. Organizirano delavstvo naj ne opusti nobene prilike, da ne bi pomagalo v tem boju proti vojni. Striktna izvedba sankcij pomeni konec vojne. Društvo narodov v tem primeru rešuje svojo čast, moralo in mir. Vsp je odvisno od tega, kako bodo države spoštovale madnarodne ukrepe. Vlade, ki so prevzele odgovornost za izvedbo sankcij, so prevzele to odgovornost pred vsem svetom. Če bi morala te odgovornosti odrekla, bi bil svet izročen nevarni tolpi najneod-govornejših in najbolj brezvestnih pu-| stolovcev. žrtvenik blago in kri. Ostro tudi obsojajo države, ki so se priključile sankcijam, in ki na ta način otežujejo Italiji, da bi prinesla Abesincem krščansko kultuio. M v > , razvidno, da je število članstva naraslo od lanskega leta za 180.000 (4 odstotke), tako, da štejejo strokovne ^organizacije v Angliji 4,567.000 članov. Zveza transportnih delavcev ima 750.000 članov, kovinarji nad 500.000, tekstilci, državni in občinski nameščenci ter železničarji po ca. 400.000. Dr. Živko Topalovič: Pred obnovo političnega gibanja Važno je danes razpravljati edino c tem, kaj se danes more in kaj je storiti treba. Važno je doseči soglasnost v precenjevanju današnje situacije po svetu in pri nas v državi s stališča interesov in potreb delavskega razreda. Nadejamo se, da o tem ne more biti spora, da se je v današnjih časih po možnosti treba boriti za mir med narodi, za notranjo svobodo vsakega naroda in za organizacijo svetovnega miru na podlagi enakosti in spoštovanja notranje svobode in neodvisnosti vsakega naroda. Borba torej za mir in za demokracijo je borba, ki je tudi naša naloga. Ce smo v tem složni, potem je to jako važen korak naprej, ki omogoča jako široko politično skupnost. Jako važno sporno vprašanje med nami je pomen politične demokracije. Veliko število sodrugov je bilo nekdaj mnenja, da je politična demokracija buržujska utopija, da državljanska enakost ne pomeni nič, da je zavzemanje za ideje svobode in enakosti, pravica tiska in organiziranja itd. samo iluzija, ki se v meščanski družbi ne da uresničiti. Demokracija pomeni sodelovanje naroda v državni upravi. Narod, v grščini demos, se smatra kot skupnost popolnoma enakopravnih državljanov, ki skupaj rešavajo, ali volijo svoje zastopnike za rešavanje vseh javnih poslov. Taka družbena uprava, ki izhaja iz narodovega zaupanja, se imenuje demokracija, vladavina naroda. Naravno, če državljani gospodarsko med seboj niso enaki, če so eni gospodarsko odvisni od drugih, če so nekateri bolj izobraženi, drugi manj izobraženi, potem ima ta demokratski sistem težkoče v svojem poslovanju. V razredni družbi, ki ima več razredov, monopol bogastva, organiziranja in znanja, se demokracija često kvari v škodo nižjih družabnih plasti. Toda kljub tem tež-kočam se delavstvo more organizirati samo v demokratskem sistemu in s svojimi organizacijami odvračati škode, ki se mu gode zaradi monopola bogastva in znanja. Delavstvo s svojimi organizacijami zmanjšuje gospodarsko odvisnost nižjih slojev, ustvarja svoj nauk, pobija duhovni monopol višjih razredov. Torej: borba za demokracijo, za enakopravnost je borba za edino pot, po kateri je mogoče priti do delavskega gibanja in s tem tudi k napredku in varstvu delavcev. Nesmiselno je trditi, da to velja za vse čase, zlasti za čase naglih prevratov, v katerih dolga posvetovanja in ugibanja pomenijo samo izgubo dragocenega in nepovrnlji-vega časa, dočim je nujna odločna akcija. To so časi vojn in revolucij. Ali izven teh dob nizki družabni sloji ne morejo nidar biti zaščiteni, ne izobraževani, ne dvigani brez svojega lastnega aktiviziranja potom demokracije, brez sodelovanja širokih množic pri sklepanju glede javnih poslov. Naučili smo se nedvomno vsi iz izkušenj v minulih petnajstih letih, da cenimo pomen demokracije ter da se z druge strani ne varamo z vero o nje absolutnosti za vse čase. Ta izkušnja nam je dragocena. To je del one splošne sinteze, onega spajanja pojmovanj in karakteristika današnje dobe, ki odgovarja življenjski izkušnji kakor tudi stvarnim potrebam 1918-1935 Kaj je obljubil 18. november 1918 in kaj obljublja 18. november 1935 Italijanski kler za vojno proti Abeslniji Napredek strokovnih organizacij v Angliji ljudskih množic. Borba za svetovni mir in borba za povratek k državljanski enakopravnosti in svobodi, to je široka osnova, na kateri se dajo ustanavljati zdrava politična gibanja v naši državi in tudi edino zdravo delavsko gibanje. To notranjo svobodo potrebujemo mi kot žejni vode, da si zgradimo tako strokovno kakor kulturno in politično gibanje. Brez takega gibanja so vse ideje o bodočih borbah in bodoči družbi mrtva črka na papirju. Naš neposrednji cilj ni in ne more biti ne osvojitev oblasti in ne nagla izprememba družabnega sistema. Naš neposrednji cilj more biti samo ustvarjanje mečnega socialističnega gibanja, ki si šele samo more postaviti neke višje bodoče naloge. In da se to gibanje ustvari, moramo imeti najprej osnovne državljanske svoboščine in pravice, do katerih se more priti samo 7 borbami za demokratsko ureditev države. Zato, če soglašate v tej osnovni stvari, je ustvarjena v resnici nova baza za zdravo delavsko gibanje. Nihče več ne govori, kakor pred gotovim časom, s posmehom o demokraciji in borbi za državljansko enakopravnost. Taka je naša velika življenjska izkušnja. Ta nam bo tudi znatno olajšala delo za pripravljanje boljše bodočnosti . (Konec.) 6 enotnosti angleškega delavstva pri volitvah Nekaj podrobnosti o razmerju delavskih glasov pri parlamentarnih volitvah v Angliji Ker nekateri listi neobjektivno | lavskih glasov, moramo radi objek-poročajo o volilnemu rezultatu v An- ' tivnosti povedati to-le: gliji, zlasti o številnem razmerju de- | Glasov Mandatov 1935 1931 1935 1931 Delavska stranka 8,335.260 1 6,648.023 155 59 Neodvisna delavska stranka . . . 139.517 / 4 3 Komunisti 27.117 50.622 1 L. 1931 je torej Delavska stranka * dobila skupno z Neodvisno delavsko j stranko 6,648.023 glasov, letos pa sa- \ ma zase 8,335.260. — Komunisti so 1. 1 1929 postavili 26 kandidatov (od j skupnega števila 615) in so dobili : 74.824 glasov. L. 1931 so postavili 25 kandidatov in dosegli 50.622 glasov. Dvakrat zaporedoma je izgubilo 21 njihovih kandidatov kandidacijsko kavcijo po 150 funtov šterlingov (1 funt 245 Din), v korist državni blagajni za kritje volilnih stroškov, ker nobeden izmed njih ni dosegel ene osminke v dotičnem volilnem okraju oddanih glasov. Letos je vodja komunistov Pollith v Rhondda (East) v bo- ju proti kandidatu delavske stranke H. Mainwaringu podlegel s 13.655 proti 22.088 glasovom. Drugi komunistični kandidat W. Gallacher v West Fife pa je bil izvoljen s 13.462 glasovi proti kandidatu delavske stranke W. Adamsonu, ki je dobil 12.869 glasov in konservativec C. Milne . 9.667. Komunisti so postavili svoja kandidata kot protikandidata delavski stranki, proti meščanskim strankam niso postavili nobenih kandidatov. Tako izgleda parola enotne fronte v Angliji. Zdaj razumemo, zakaj je nek »tudi delavski list« hotel svojim čitateljem to zamolčati. Volna v Afriki Abesinska vojska je dosegla v zadnjem času več uspehov. Ras Sej-move čete napadajo Italijane iz ozadja, to je, ovirajo preskrbo italijanske vojske z živili in vojnim materi-jalom. Abesinci so na južnem bojišču na ta način uničili 24 tankov in zaplenili mnogo drugih stvari. Napadajo namreč tanke odzadaj. Razstrele bencinsko posodo ter zažgo bencin. Posadko nato postrele. Vršila se je tudi manjša bitka ob reki Takaze. Abesinci so na južnem somalijskem bojišču dosegli več zmag. Zavzeli so zopet kraj Vale in Anale, južno od Sasabana. Utis imamo, da so Italijani zapre-paščeni nad malenkostnimi uspehi in težkočami vojevanja. Zato poročajo, da ne prično napovedano ofenzive, ker je posest zasedenega ozemlja prenesigurna. Te dni so Italijani obdolžili Abe-since, da streljajo z dum-dum krog-ljami. (Te krogle so narezane in ni- majo okroglih konic kakor navadne.) Abesinci trdijo, da te vesti niso resnične, pač pa Italijani obmetavajo z bombami taborišča žen in otrok. Po vsej verjentosti ostanejo Abesinci pri gverilski vojni. Za hrbet Abesincem pa nameravajo priti tudi Italijani pri Džidžigi, kjer pa dobivajo Abesinci ojačanje. Pogajanja za sporazum se sicer vrše intenzivno, čeprav trdi Mussolini, da ne more odnehati ter napoveduje vojno svojim nasprotnikom, če bi se sankcije dne 1. decembra, kakor je določeno, še poostrile. V merodajnih političnih krogih že govore o odgoditvi poostritve sankcij, kar bi pomenilo, da med računi Anglije, Francije in Italije glede Abe-sinije ni več velikih razlik. Odločno abesinska vlada tudi preklicuje vest, da bi se bili vsi ogaden-ski poglavarji podali italijanski vojski. To se je zgodilo samo v zasedenem ozemlju, kjer ni drugega izhoda. Kaj pravi čehoslova-Ski notranji minister? Vlada ne trpi draginje V svojem ekspozeju je čehoslova-ški notranji minister dr. Cerny govoril o draginjskih razmerah. Navajal je pregled življenjskih razmer, preskrbo z živili ter cene. Ob koncu svojega poročila je izjavil, da bo vlada vedno skrbela za to, da bo na konzumentskem trgu vedno blago po takih cenah, ki so vsaj relativno primerne socialnemu položaju konsu-mentov. Francija in Nemčija Nemčija se boji francoskoruskega pakta. Zato je Hitler sprejel v avdi-jenco francoskega poslanika Franca Ponceta. To je po sporu prvi direktni razgovor med Francijo in Nemčijo. Za pogajanja se pa interesira tudi Anglija, ker se bodo vršili razgovori še v drugih stvareh med zastopniki vseh treh držav. me sl 2e poravnaš n a roč nino? Ako Se ne, stori takoj; svojo dolžnost! Dajte Avstrijo — Avstrijcem E Avstrija ne sme biti kolonija Belgijsko socialistično glasilo »Le Peuple« razmotriva položaj v srednji Evropi. Avstrija je namreč iskala plačilne olajšave za svoje obveznosti v Londonu. Anglija zahtevi ni ugodila, najbrže, ker se je Avstrija izrekla proti sankcijam proti Italiji. Navedeni list pravi, da je Avstrija kovanec v rokah Mussolinija, ki jo lahko ob vsaki priliki prepusti Hitlerju, če mu ta da druge koncesije. Vsekakor je Avstrija, če ima vpliv nanjo Nemčija ali Italija, vez med obema najnevarnejšima diktaturama . . , V tem kotu sveta bo zopet varnost in mir, če se vrne Avstrijo zopet Avstrijcem, to je, če se avstrijskemu narodu da pravica, da svoj režim brez bojazni pred tujimi bajoneti in. gumijevkami svobodno voli. Nevarnost se je še povečala s tem, ker si je aristokrat knez Star-hemberg osvojil politični vpliv. Jetnike zastrupljajo? Praški »Sozialdemokrat« poroča o dveh obsodbah zaradi špionaže v Nemčiji na večletno ječo. Ko pa je šlo za zameno dveh špionov med Nemčijo in Čehoslovaško (češka državljana stotnik Kirinovič in ing. Zu-rovec), sta Čeha obolela ob sumljivih simptomih. Zurovec je že umrl, do-čim utegne Kirinovič težko okrevati. Pri obeh so zdravniki ugotovili, da sta v nemškem zaporu dobila injekcije neznane snovi, ki je povzročila njiju letargijo, kakor pri »požigalcu« parlamenta Van der Lubbeju. Delegatski zbor Pokojninskega zavoda Za samoupravo zavarovanja. Minister za socialno politiko je s svojim odlokom z 'dne 12. septembra razpustil upravni odbor PZ ter imenoval komisarja v oseb: p;, dr. Milavca. Po statutu mora sklicati komisar v slučaju razpusta upravnega odbora v 6 tednih izredni delegatski zbor, ki izvoli iz svoje srede nov upravni odbor. Ta zbor se je vršil preteklo nedeljo in je izvolil, kakor je bilo pričakovati, z-opet isti Upravni odbor, ki je bil 12. septembra razpuščen. Razpust upravnega odbora je bil povzročen edino zato, da se izmenja ipredse,cinik, katerega imenuje po statutu vsakokratni minister za socialno politiko za dobo 5 let. Odpoklicati ga pa more pred potekom 5 letne dobe le, če ga nadomesti s komisarjem, zato mora v takem slučaju razpustiti tudi celoten upravni odbor. Dokler je določba statuta in zakona taka, da imenuje 'predsednika zavoda minister za socialno (politiko, je seveda jasno, da imenuje vsakokratni minister take osebe v to funkcijo, ki uživajo njegovo zaupanje. Če naj stvarno ocenimo osebe bivšega predsednika 'dr. Baltiča in sedanjega 'dir. Milavca, moramo priznati, da izmenjava ni slaba, ker dr. Baltič niti ipo svoji prejšnja službi niti po osebnih vrlinah ni bil primerna oseba za to mesto. Dr. Milavec, ki ga poznamo že iz njegovega delovanja v drugih socialnih ustanovah, svojega prednika zlasti v socialni kulturi daleč prekaša. Toda nam tukaj ne gre za osebe, temveč za sam princip. To ponovno razpuščanje upravnega odbora in imenovanje komisarjev je napravilo zavodu že toliko moralne škode, da bodo morali tisti, ki so najbolj prizadeti — bodoči in sedanji rentniki — vzeti stvar v resen pretres. Popolnoma pravilno povdarja izjava, ki jo je v imenu kluba S. P. N. J. prečital na občnem zboru PZ s. Gol-majer, da zanaša ta postopek v vrste privatnih nameščencev globok nemir glede usode one institucije, ki jim nudi edino garancijo, da bod,o v svoji starostni onemoglosti uživali penzijo in živeli človeka dostojno življenje. Popolnoma se priključujemo tej izjavi, ki napoveduje, da se bo članstvo tega kluba in te organizacije po vseh svojih močeh zavzemalo, da se ob priliki razširitve pokojninskega zavarovanja na celo državo, novelira zakon tako, da se bo tudi predsednik, ne samo upravni odbor v bodoče izvolil na delegatskem zborovanju. Na splošno pa moramo reči, da je prišel skrajni čas, da se ta velepomembni zavod čim preje reši iz tokov dnevne politike in da se napravi v njem vzdušje mirne in stvarne socialno politične ekonomike. V tem piavcu napovedano energično akcijo delegacije SPNJ z zadoščenjem pozdravljamo in izjavljamo našo popolno solidarnost in pod-iporo. Uverjeni smo, da se bodo pri tej akciji znašli vsi, ne glede na politično nazi-ranje, ki žele vrniti zav.od onim, ki jim je namenjen. Teh je mnogo in če bodo skupno nastopali, bodo tudi zmagali. V francoskem parlamentu, ki se bo sestal te dni, bo najbrž hudo završalo. Levičarska »narodna fronta« zahteva razpust vseh fašističnih borbenih organizacij, predvsem »Ognjenih križarjev«, ki postajajo francoski demokraciji od dne do dne bolj nevarni. Laval pa pristaja samo na razorožitev teh organizacij, ne pa tudi na razpust. Da pa taka napovedana razorožitev nima velikega pomena in še manj uspeha, smo videli dovolj jasno v Nemčiji in v Avstriji. Zato se z napetostjo pričakuje dogodkov prihodnjih dni, ki znajo prinesti padec Lavalove vlade. B. Traven, Bombai Prevaja Talpa I. Knjiga 33 Imaš prav, Gonzalo,« sem rekel, »tudi jaz bi potreboval prav štirideset pez, da bi si vsaj naj-potrebnejše nakuipil.« »Veš kaj?« je rekel nato Gonzalo. »Igrajmo za denar. Nihče izmed nas ne more z nekaj groši nič pametnega napraviti. Če dobiš moj denar ali pa jaz tvojega, potem sem vsaj jaz ali ti nekaj, tako, kakor je sedaj, pa sva oba berača. Teh nekaj grošev takoj zapiješ že iz same jeze, da si zastonj garal.« »Gonzalova misel ni bila slaba,« je Antonio nadaljeval. »Tudi jaz bi svoj denar takoj zapil. Če začneš pokušati prekleto tcquilo, potem ne nehaš prej, dokler ne zapraviš poslednjega centava. In potem kar naprej: pijan, trezen, pijan, trezen, pijan kar naprej, dokler ne zapraviš vsega. In česar si sam ne poženeš po grlu, to ti požro sopivci, razen tega te še krčmar nagoljufa, kar ti še ostane. pa ti drugi pokradejo iz žepa. Saj poznate to, Gale ?« Da bi tega ne poznal! Da bi ne poznal tcquile, ki ti žge grlo, da se po vsakem kozarcu ves treseš in da moraš hitro požreti nekoliko vkuhanih fižo- lov, ki ti jih prebrisani krčmar postavi predte, da jih nabodeš na paličico, kajti samo tako se iznebiš okusa po petroleju. Toda človek pije ko nor kar naprej, kakor bi bil zacopran ali kakor bi bilo vse skupaj čarobna pijača, ki jo moraš iz kateregakoli vzroka pognati po grlu, ne da se je dotakneš z jezikom. In ko končno meniš, da ti je dovolj, ne čutiš ne možganov, ne telesa, ne krvi. Sploh — nehaš bivati. Zavest življenja ti docela ugasne. Vse je izginilo. Skrbi, trpljenje, jeza, srd. Ostane samo popolni nič. Svet in jaz — naju ni več. Niti megla ne ostane. Antonio je zrl nekaj časa zamišljeno predse, kakor bi brskal po svojih spominih. Nato je iznova povzel: »Nismo imeli ne kart in ne kock. Potem sva vlekla za vžigalice. Toda stavljena peza je zmeraj menjala lastnika. Več kakor pet pez na ta način ni bilo moči priigrati. Nato sva igrala .glavo in ščit’. Čudno, izmenoma sva dobila in izgubila zopet samo nekaj pez. Tudi Sam je igral z nama in tudi on ni veliko priigral niti izgubil. Medtem se je znočilo. Morda je bilo deset, morda enajst. Tedaj se je Gonzalo ujezil in je klel kakor divjak, češ, da ima dovolj te otroške igre, končno hoče vedeti, kako bo z njim jutri. »Veš morda kaj drugega predlagati?« sem mu rekel. »Ne!« je odvrnil. »Prav to me tako jezi. Tu se obnašamo kakor otroci, ne da bi prišli do kakega konca. Zmeraj sem in zmeraj tja. Človek bi zblaznel!« Ko je potem* nekaj časa čepel ob ognju in buljil vanj, si zvijal cigareto za cigareto ter jih metal v ogenj, ko si jih je komaj prižgal, je nenadoma poskočil in rekel: »Že vem, kaj bomo napravili. Priredimo azteški dvoboj za vso vsoto.« »Azteški dvoboj?« sem vprašal. »Kaj pa je to?« Gonzalo je bil po rodu Aztek. Bil je iz Hueheu-toce in njegovi predniki so bili nekoč caciqnes. To je nekaj podobnega kakor vojskovodje in poglavarji. Spomin na take plemiške rodbine se ohrani na deželi po ustnem izročilu, in sicer tako trdno, da se le redko zgodi pomota. »Kaj ne veš, kaj je azteški dvoboj?« je Gonzalo začudeno dejal. »Ne,« sem odgovoril, »kako neki? Mi smo vendar španskega rodu, čeprav smo po očetih in materah že več ko sto let tu. Toda o azteškem dvoboju še nisem* nikoli nič slišal.« (Dalje prihodnjič.) Doma in po sveta Nikdar več ne bo volitev? Kakor poroča »Pon. Slovenec« je radikalski voditelj izjavil: »Na, volitve bomo šli, kadar bodo orožniki lahko brez skrbi spali (orožniki so pa po našem mnenju poklicani da bde in čuvajo red) in kadar bo nastopila med prebivalstvom popolna pomirjenost.« Popolna pomirjenost je pa spet nemogoča, saj je človek večkrat sam s seboj nezadovoljen, kaj šele z drugimi. Če so to res pogoji za volitve, kakor pravi »Slovenec« jih v tem tisočletju ne bo. Radikali ustanavljajo nov proti-delavski list- Ker se krščansko-soci-alno delavstvo noče vpreči v voz JRZ, so radikali v Sloveniji sklenili, da usta nove svojo »delavsko« organizacijo in poseben list »Delavska fronta«, ki bo izhajal v tiskarni Sv. Cirila v Mariboru. Radikali vidijo, da »Del. Obzornik« in slični lističi nič ne opravijo proti organiziranemu delavstvu, pa mislijo zdaj, da bo šlo laže z »Delavsko fronto«. Pa tudi denar, ki bo šel za ta list, bo proč vržen brez haska. Našička afera je dobila svoj zasluženi zaključek. Generalni direktor Našičke«, Aleksander Sohr )je obsojen na osem let ječe, generalni direktor »Podravine«, Adolf Schles-singer na sedem let, bivši minister za šume in rudnike, dr. Nikola Nikič na štiri leta in tako po vrsti, tri, dve, eno leto, nekaj mesecev, večina pa še poleg tega na občutne denarne kazni in na trajno ali delno izgubo državljanskih pravic. Vseh obtožencev je bilo 106. Veliko število onih nižjih železniških in drugih državnih uradnikov, ki se jim je samo mimogrede, tu in tam obesilo v tej velikanski korupcijski aferi po kakih sto dinarjev za žep, je bilo oproščenih. Tembolj trdo so bili potipani pravi krivci in akterji, dasi so še do zadnjega upali, da jih bo izbavila kaka »višja sila«. Jugoslovanska javnost je razsodbo v Osijeku vzela z zadoščenjem na znanje. Naj bi se tudi v drugih sličnih aferah postopalo enako. Jevtiča vse zapušča. V Beogradu so ustanovili poslanci, ki so zapustili Jevtiča, nov klub pod imenom »posebni jugoslovanski klub«. V klubu je 17 poslancev. Novi klub bo nedvomno podpiral sedanjo vlado. V Rimu so imenovali 20 novih kardinalov. Slovenski napredni listi jokajo, zakaj ni bil nihče imenovan za kardinala v Jugoslaviji. Jok je seveda samo navidezen, ki pa na neukega čitatelja vpliva drugače, kakor na napredne pisce. Po našem mnenju je že konkordat dovolj ru-deč, kardinal nam pa ne more ničesar dati. Vatikan se pa le zanima za — vzhod. Država odkupi lokalne železnice v Sloveniji? Finančni gospodarski odbor je sklenil predlagati, da država odkupi lokalne železnice v Sloveniji. Osem novih cerkva bodo zidali v Zagrebu, zlasti v novo nastalih predmestnih naseljih, kjer se ustanove nove župnije. Za to akcijo se v prvi vrsti zavzema pomožni škof dr. Stepi-nac. Po vseh zagrebških cerkvah in cerkvenih ustanovah se pobirajo prispevki za te nove cerkve, za katere bo gotovo treba zbrati težke milijone. Grški kralj Jurij II. se je vrnil v Grčijo. Venizelos je sporočil uradnikom in drugim svojim pristašem, da se podrede režimu? Tank kot altar. Vsi italijanski časopisi so prinesli neko sliko, ki glasno govori kako v praksi izvaja Kristusov nauk: »Ljubite se med seboj!« Na sliki je tank, ki služi za altar, na katerem je postavljen križ in vse, kar spada k službi božji, a pred njim stoji duhovnik v mašniškem ornatu. Še ena iz katoliške Italije: V listu »Regime fascista« je objavljen govor frančiškana Facchninetti-ja v Rimu. V tem govoru stoji med drugim: Bog čuva in blagoslavlja Italijo, ker je ona na strani pravice. Rim je domovina sveta, oni Rim, kjer je Kristus-Rim-ljan civiliziral barbarske narode. Ta Rim se noče odreči tej svoji sveti misiji, zato bo Italija s pomočjo molitve premagala svoje sovražnike in ponesla v one daljnje zemlje trikoloro in — križ. IZ NAŠIH KRAJEC Ljubljana Kopališče Ilirije. Športni klub Ilirija je zgradil sv-oje kopališče na mestnem svetu pod Tivolijem. Takrat je dai občinski svet Iliriji prostor za 30 let brezplačno v najem in isvet je ostal v last' mestne občine ljubljanske. Ilirijani pa so iskali vedno ugodne prilike, da dobe ta prostor brezplačno v last. Ta prilika se je ponudila Iliriji sedaj in >res — občinski svet je z večino glasov odstopil Iliriji ta svet v last. Argumenti, ki so jih za ta odstop navedli v občinskem isvetu, so v glavnem sledeči: Ilirija je izrazito domač, skoro celo ljubljanski klub, imel je v športu že precej uspehov, vzgojil nekaj športnikov in imel pa je tudi že velike žrtve za zdravstveno po-vzdigo ljubljanske mladine. Kopališče Ilirije ni bilo ravno poceni, in če verjamemo zatrdilom, tedaj investicije niso izvršili, da bi vlekli dobičke, marveč da bi dvignili plavalni šport. Če je ljubljanski občinski svet priznal, da je ljubljanski mladini treba plavanja, vode, .znaka, solnca, tedaj mora priznati to potrebo vsej mladini brez izjeme. Ne gre pa, da se dopušča uživanje teh dobrot mladini le v ilirijanskih vrstah. Občinski svet je storil prav, da je pokazal smisel za športno udejstvovanje mladine. Moral pa bi takoj pri razpolaganju z občinsko imovino ukreniti vse, da pride ta darovana imovina kar najširšim plastem ljubljanskega prebivalstva v prid. Darovani prostor predstavlja precejšnjo vrednost. Za to vrednost sme in mora mestna občina zahtevati, da dobi Ilirija svet v last le, če ippevzame nase tudi obveznosti, ki ivsaj do neke mere odgovarjajo vredbosti zemljišča. Prva zahteva naj bo: kopališče Ilirija mora ostati izven hotelskih računov, ki jih sedaj dela Ilirija. Hoteli v Planici ne smejo imeti v kopališču in darovanem svetu svoje kreditne osnove. V prošnji za zemljišče na-vajano idealno športno prizadevanje ne sme »Ponedeljski Slovenec« In resnica. Ker je nedeljsko zborovanje stavbinskih delavcev, sklicano po naši strokovni organizaciji, tako uspelo, so mislili gospodje okrog »Slovenca«, da je dobro, če pristavijo svoj lonček, in pravijo: »Delavstvo je izrazilo tudi svoje zadovoljstvo, da ima pod tem režimom pravico zborovanja, medtem ko pod prejšnjimi režimi niti ust ni smelo odpreti.« V resnici ni nihče kaj takega izra- ! veljati le dotlej, da bo Ilirija lahko obremenjevala darovani mestni svet z obveznostmi, ki ji rasejo v Planici! Za svrhe iliirijan-ske hotelske industrije mestni svet ni na razpolago! Če zahtevamo to, tedaj je v tej zahtevi tudi že vsebovana potreba, ki se sama od sebe narekuje: da si mestna občina ljubljanska zajamči nad upravo kopališča neko ingerenco. Mestna občina ljubljanska mora biti na upravi tega premoženja vsaj deloma soudeležena. Za Ilirijo lahek pogoj, če je njeno prizadevanje res idealno! Kakor pa mora mestna občina paziti, kako bo Ilirija razpolagala s to imovino, tako pa si mora z vsemi varnostnimi ukrepi zajamčiti vpliv na določanje cen v kopališču, Kopališče Ilirija velja za drag.o kopališče. Zaradi cen, ki jih sedaj zahteva kopališče za kopanje. Cene zmorejo le boljše situirani ljudje. Gospoda za svoje športne in zdravstvene potrebe pač ne potrebuje pomoči mestne občine ljubljanske. Zato si mora mestna občina ljubljanska že sedaj zagotoviti vpliv na tarifo in vpliv, da bo lahko dosegla čim najbolj intenzivno izkoriščanje kopališča in kopališčnih naprav. Mestna občina si lahko sedaj zagotovi, da se bo uvedel v ljubljanskih osnovnih šolah obvezen pouk v plavanju. Kopališče je tekom dopoldneva skoro popolnoma prazno! In brez dvoma bi se dalo doseči, da bi tudi druge športne organizacije lahko trenirale ipod nekimi pogoji v ilirijanskem kopališču. Ne gre pa, da bi ibil občinski svet priganjač in »druker« za ilirijanski klub. Potem je občinski svet pozabil, da upravlja javno imovino, javno premoženje, segel je v žep občini dn je premoženje Občinarjev občutno okrnil. Občinski svet mora biti ljubljanski., ne pa ilirijanski ali pa primorjanski. Če je to, potem naj se ljubljansko prebivalstvo odloči, če hoče biti za žogo futbalistom! zil in sklicatelji so že poslali popravek »Ponedeljskemu Slovencu«. Na sličen način kakor »Slovenec« je hotel pristaviti svoj lonček neki »Obzornik«, ki je napisal, da mu je bila poslana objava za ta shod. V resnici mu je organizacija ni poslala. »Slovenec« kot »D. Obzornik« pa kot groba molčita o shodu Strokovne komisije, ki je bil prejšnjo nedeljo prepovedan. Maribor Zaupniški tečaj. V sedo, dne 27. novembra bosta predavala s. Grčar o nadvredno-sti i.n s. Ošlak o zadružništvu. — Poleg udeležencev zaupniškega tečaja imajo dostop tudi ostali člani strokovnih organizacij. O stanovanjski mizeriji je te dni priobčil »Mariborski Večernik« dolg in gin-ljiv članek. Clankar je v glavnem podkrepil to, kar smo v našem listu že neštetokrat povdarili, delavski zastopniki v občini pa so stavili ž.e davno konkretne predloge, da se naj prisili tovarnarje, da bodo gradili stanovanja za svoje uslužbence. H koncu pravi člankar, da mora mestna občina na kakršenkoli način vplivati na tovarnarje, da bodo gradili stanovanja. Škoda, da pride »Večernik« vedno s takimi predlogi šele, kadar je potisnjen v grenko opozicijo. S tem samo slabo kopira »Slovenca«, ki je mojster v zavijanju, zlasti, kadar ni režimski. Vračajo se časi Viljemove Prusije. V neki izložbi v Gosposki ulici je v poča-ščenje prijatelja otrok sv. Miklavža razstavljeno vse mogoče bojno orožje: vojaki vseh edinic, topovi, tanki, trdnjave itd. itd. — Hrastnik Da se poznamo! Zadnjič je s. Kolner prav pošteno obračunal z elementi, ki delajo v delavskem gibanju samo zgago. Tudi naša podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije in njeni funkcionarji nimajo miru pred temi grdimi zgagarji, ki sami niso doprinesli še niti ene žrtve za celokupnost. Organizacija se bori in trudi za izboljšanje prilik delavstva in za jzvojevatije novih pravic, zgagarji pa so doslej le uživali sadove tega dela in boja ter kritizirali. Pa n,e gre samo za take vrste steničarjev. V naši sredi imamo nekoga, ki je podpisal izjavo podjetju, da ne bo nikoli organiziran in da se ne bo nikoli udejstvoval v delavskem gibanju, ki pa neprestano mlati revolucionarne fraze in skuša na ta način ter s hujskanjem proti obstoječi organizaciji razdvojiti delavstvo. Gotovo si misli, le hodite vi drugi po kostanj v žerjavico, jaz sem dobro zapisan pri gospodih in varen, če pa boste vi kaj dosegli, bom pa jaz tudi užival. To so revolucionarji! Posnemajte! Sodr. Kotnik M. iz Hrastnika je darovala za tiskovni sklad Din 10. Iskrena hvala. iščejo povzročitelja dopisa, ter z odkritim' ali prikritimi grožnjami skušajo spravljat: te zadeve s sveta. Mnenja smo, da bi bili rudarji sami najbolj zadovoljni, da bi obtožb ne bilo treb; pisati, ali vsaj ne več pisati. To je odvisn; od prevdarnosti odgovornih činiteljev. N dovolj, da se kdo v besedah kaže socialneg. in pravičnega, takšen mora biti tudi v dejanju. Priznavamo vsemu nadzornemu osebju, da ima tudi ono svoje težave in da je z,; svoje ravnanje odgovorno delodajalcu. Tu pa seveda še ni vzrok, da kdo z delavce::: postopa kot s sužnjema da postane navaden priganjač, kar je lahko vsak, ki nima nobe ne strokovne usposobljenosti. Zlasti ne gre. da bi rudarja, ki je mogoče svojih tridesci let, ali še več svojega življenja produciral, ustvarjal, kopal, se pri tem izčrpal in do smrti utrudil, šikaniral in ga »učil«. Obzir je treba vzeti tudi na one, ki stradajo, d ; lahko nudijo zadnji košček kruha svojem otroku. Poznati in priznati je treba vse socialne zakone, ki so pisani s čitljivimi črkami. Priznati je treba delavca kot človeka, a ne, računati s tem, da je rudar najpotrpežlji-vejše bitje. Kakor ne moremo na tem mestu omeniti vsega, kar delavci o enem ali drugem predpostavljenim mislijo, tako tudi ne omenjamo krivic, odkritih ali prikritih, ki jih mora rudar prenašati. Ako bodo krivice, radi katerih se delavci pritožujejo, odpravljene, ako bodo predpostavljeni z delavstvom lepo postopa!:, bo dopisniški konzorcij gotovo štedil s črnilom. Trbovlje, dne 22. novembra 1935. Konzorcij Dopisništva »Delavske Politike; v Trbovljah. Na vzhodnem obratu se je pri prekri vanju strehe obratne kopalnice ponesreči! jamski zidar Kastelic. Padel je s precej visoke strehe. Ponesrečenec je poleg svojega jamskega dela opravljal tudi zunanje nadurno delo, za tako zvano »unterneimingo<, zato ni čudno, če človek ipo večkratnem nadurnem delu omaga. Baje se je tudi tokrat pogodil, da bo opravil prekrivanje za pogojeno vsoto. Značilno je to, da je bil zidar Kastelic zaposlen kot jamski zidar na popoldanski tretjini, ponesrečil se je pa zjutraj ipri opravljanju drugega dela. Gotovo jz temu krivo tudi to, da so sedanje redine mezde nezadostne za preživljanje, zato iščejo delavci tudi postranski zaslužek. Tit. Poskusen samomor. Zagorje ob Savi Razmere so postale nevzdržne. Razmere v rudnikiu Kotredež so postale nevzdržne. Ako ne bo boljše, bomo prisiljeni vpeljati tedensko rubriko v našem listu, ki bo posvečena 'izključno le razmeram v tem obratu TPD. Imamo različne krivce v mislih. Zaenkrat bi bilo prav, če bi šel tisti gospod v pokoj, ki druge rad naganja, da bi šli še pred njim. Brezposelni se vračajo od vseh strani. So brez sredstev, občina pa nima denarja za podpore. Banovinski bednostni sklad pa je vzela kriza. Kaj bo iz tega? vse v znamenju propagande za — svetovni mir! O nekih nekoncesijoniranih trgovcih z drvmi se mnogo šušlja po mestu. Za pre- j voz drv iz Like po železnici baje ni. bilo treba nič plačati. Na enak način so zopet drugi podjetni gospodje prevažali krompir in druga živila in razprodajali raznim ku-povalcem. Policijski organi sedaj pregledujejo kleti in ugotavljajo, če so drva dobili vsi oni, na čijih ime je bila izstavljena prosta prevoznica. O krizi v društvu magistratnih nameščencev so poročali te dni naši dnevniki. Žal, da nam niso pojasnili tudi iz kakšnih vzrokov je prišlo do krize. RecitacRski večer iz slovenske protivojne literature bo priredilo žensko društvo v sredo, dne 27. t. m. ob 20. uri v prostorih Ljudske univerze. Vstop prost. Nova slovenska opereta »Majda«, ki so jo vprizorili minulo nedeljo prvič v mariborskem gledališču, je izborno uspela. Mariborsko gledališče. Sreda, dne 27. novembra ob 20. uri »Vihar v kozarcu«, Red C. Četrtek, dne 28. novembra ob 20. uri »Majda«, Red B. Za podporo revnim otrokom. Kakor smo informirani, je na seji odbora krajevne bratovske skladnice predlagal ravnatelj gosp. Binsk,uipsky, da naj se denar, ki ga da rudnik vsako leto za pogostitev rudarjev ob priliki praznika sv. Barbare, letos izroči društvu za varstvo otrok. Mi ta predlog gosp. ravnatelja, katerega so tudi odborniki delavske 'delegacije podpirali, odobravamo, ker smo prepričani, da bo darilo na ta način imelo več haska. Vsi trezno misleči rudarji so istotako za ta predlog. Slabe ceste. Terenske prilike naše zagorske kotline take, da po pardnevnem dežju po cestah stoji voda. Zaradi tega bi bilo potrebno polagati večjo pažnjo oskrbovanju cest. Okrajni cestni odbor v Litiji, za katerega so se naši klerikalci in liberalci vedno bili, je bil stalno predmet kritike. Prvo delo jeruzalemcev je bilo, da so v ta cestni odbor postavili svoje ljudi. Naivni Zagorjani so mislili, da bo zdaj kaj boljše? Pa so se zmotali. Ceste so take, da se lahko s čolnom vozimo po vodi in do gležnjev brodimo po blatu. Ali bo kaj? Brezplačno čitanje časopisov. Pri nas smo tako moderni, da kmalu ne bo treba nobenih časopisov več naročiti. Zakaj skoraj vsi časopisi že imajo svoje časopisne deske, pred katerimi se zbira naša zagorska publika in jih čita. Trbovlje Onim, ki se čudijo. »Delavska Politika« prinaša po potrebi od časa do časa sličice iz rudarskega življenja v Trbovljah. V teh poročilih je večkrat omenjeno tudi razmerje med delodajalcem in delojemalci, kakor tudi razmerje med posameznimi delavskimi skupinami in odgovornimi faktorji. Ta poročila vzbujajo včasih razburjenje med tistimi, ki se jih direktno ali indirektno tičejo. Ti potem Uredništvo »Delavske politike« Maribor. »Očividno mistificirani ste objavili dne 20. t. m. v 92. številki Vašega cenj. lista pod zaglavjem Trbovlje članek »Poskušen samomor«, v katerem me pisec z infamnim namigavanjem direktno in indirektno dela odgovornega za razne poizkušene samomore. Ker niso opisana dejanja posledica meni očitanih dejanj, ne morem biti za nje odgovoren niti po svoji službeni dolžnosti, niti pred svojo vestjo. Zato Vas prosim, da objavite v prvi prihodnji številki na istem me stu in isti obliki preklic oziroma poprave! ker sem sicer prisiljen doprinesti o neut, meljenosti inkriminiranega članka dokaze i zahtevati potom sodišča zadoščenja v smislu določil tiskovnega zakona. Z odličnim spoštovanjem! Adolf \Vidra 1. r. Dolfarji Poročila sta se 17. t. m. s, Anton Berčič z Ivanko Vilfanovo. Obilo sreče! Kranj Stanovanjski problem. V današnji mizeriji delavstvo najbolj tarejo skrbi, kie dobiti denar za stanovanje. Cesto čuiemo tožbe delavskih žen: »Za hrano bi še nekako šlo, samo stanovanje — to je naše najtežje breme, ki ga ne zmoremo, ali pa moramo stradati!« To je resnica, saj je mnogo delavskih družin, ki dajo polovico in več svojega zaslužka samo za stanovanje! Samo ob sebi je umljivo, da si mora taka družina potem tisti denar pritrgati od ust. So slučaji v družinah z dvema ali več otroki, da hranilec zasluži v tovarni povprečno Din 400 mesečno, za samo stanovanje (kuhinjo in sobo) pa plača mesečno Din 180 do Din 200, v najboljšem sluča.iu Din 150. Kako potem taka družina živi, ve samo tisti, ki to sam občuti. Stanovanja so v razmerju z delavskim zaslužkom tako draga, da delavci ne zmorejo stanarine. Tudi samci morajo za vsako prazno luknjo plačevati najmanj Din 100. Stanodajalci so res lahko hvaležni svoječasnemu ministru dr. Gosarju, ki je odpravil stanovanjsko zaščito. Kapital, naložen v stanovanjske hiše, se zelo dobro obrestuje. N. pr. hiša s štirimi stanovanji (soba in kuhinja), ki je stala sto tisoč dinarjev, se v desetih letih, ko je oproščena davka, skoro amortizira, če računamo, da stane stanovanje povprečno Din 200 mesečno. Poleg tega pa moramo računati, da je kapital, naložen v stanovanjske hiše, popolnoma varen. Seveda je večina novih stanovanjskih hiš zgrajena na dolg. Taka hiša se težko amortizira v desetih letih, ker mora lastnik poleg dolga plačevati tudi obresti. Nekateri last-niki novih hiš pa so postali med tem ča som, ko so si dogradili hišo, brezposelni, ali pa se jim je zmanjša! zaslužek, tako, da so primorani se z dobljeno najemnino preživljati, namesto odplačevati dolg. Dolg na hiši rase kljub lepi najemnini, ki jo hiša donaša. Koncentracija delavstva v mestu in bližnji okolici, bo lahko imela posledico, Stran 4 da se bodo stanovanja še podražila; zlasti vsled tega, ker noben delavec ni več v stanju, da bi si mogel zgraditi enodružinsko hišo na odplačevanje. V večjih hišah, ki jih gradijo tisti, ki imajo denar, so pa stanovanja za delavstvo predraga. Po vseh večjih industrijskih krajih grade tovarne stanovanja za svoje delavstvo, ki so temu primerno poceni. Lastnih stanovanjskih zgradb za delavstvo pa v Kranju nima niti ena tovarna. Kdo je inozemskim kapitalistom dal koncesijo graditi tovarne brez stanovanjskih zgradb za delavstvo, nam ni znano, ali precejšnjo odgovornost zato nosi gotovo mestna občina, če ni na to opozarjala, ali ugovarjala. Ali je treba, da delavci vsled pomanjkanja cenenih stanovanj hodijo pozimi v dežju in snegu po dve uri daleč na svoje domove? Zadnji čas smo v Kranju dobili tudi novo društvo posestnikov novih hiš, ki ima samoobsebi namen ščititi njihove interese in bo gotovo tudi nastopalo proti znižanju najemnin. Vsekakor bi bilo potrebno in utemeljeno ustanoviti tudi društvo stanovanjskih najemnikov. Skrajni čas pa bi bil, da bi z ozirom na mizerni zaslužek večine stanovanjskih najemnikov posegla vmes oblast in dekre-tirala znižanje visokih najemnin in s tem saj delno zaščitila najemnike. Ne po svoji krivdi zadolženi hišni posestniki naj bi pa bili še nadalje za gotovo dobo let oproščeni vsakih davkov. Ekspozitura OUZD bo dobila končno le lastne prostore. Pred kratkim so začeli graditi novo zgradbo OUZD, ki bo stala na Stari cesti poleg Majdičevega jeza. Delo je prevzel ing. Dedek iz Ljubljane za ceno Din 1,200.000.—. Važno je tudi to, da bo v zgradbi zasilna ambulanca z nekaj posteljami. Stavba bo kompletno zgrajena in pripravljena za vselitev prihodnjo jesen. Lastne zgradbe bi OUZD že za marsikatero ekspozituro lahko zgradil, če bi imel denar, ki mu ga dolgujejo podjetniki in država, zlasti pa denar, ki so ga požrli odpisi neizterljivih prispevkov. S temi bi bile prihranjene velike vsote, ki se izdajo leto za letom za najemnino v privatnih stanovanjih. Jesenice Seja občinskega odbora. V četrtek, dne 21. t. m. se je vršila seja občinskega odbora, katere se je udeležilo 28 odbornikov, med temi mnogo novih. Priglašenih je bilo troje nujnih predlogov od strani podpisanega, en predlog pa je priglasil dr. Vovk k drugi točki dnevnega reda. Z 19 glasovi proti 0 nevprašanSm glasovom je ‘izvolil občinski odbor v novi odbor strokovno nadaljevalne šole za dobo« do 1. oktobra 1938« dr. Vovka kot predsednika, Čuferja ml. in Copa kot člana ter Sablatnika in Petača kot namestnika, ki jih je predlagalo jugoslov. društvo obrtnikov, Kaltnekarja kot člana, ki ga je predlagalo Združenje krojačev in krojačjc, dr. Kogoja kot člana-zdravnika, enega predstavnika, ki ga bo imenovala KID, ter Lazarja in Pibrovca, dočim je predlog glede Sedeja pridržan nekim poizvedbami Pri drugi točki dnevnega reda zastran dopolnitve odsekov občinskega odbora je dr. Obersnel izjavil, da je klub pokojne JNS rezerviral v vsakem odseku eno mesto odbornikom, ki bi jih predlagala opozicijska krožka s. Čelešnika in dr. Stanovnika. Opozicija je pa to ponudbo odklonila, nakar so bili izvoljeni z 19 glasovi proti 9 nevprašanim glasovom v socialni in kmetijski odsek Globočnik, v socialni, personalni odsek ter (kasneje z ozirom na nujni predlog dr. Vovka) v odbor meščanske šole Kožar, v vodovodni odsek Lazar, v fi-načni odsek Klavora, v odbor meščanske in jeseniške osnovne šole Janša, v personalni odsek Boštar, v cestno-policijski Janša, v odbor gospodinjske šole pa Sušnik. Tretja točka, odobritev nekaterih podpor, je btila odpravljena soglasno po referatu Sušnika. Pri četrti o vzdrževalni sposobnosti jahalnega konia je oddalo glas 21 odbornikov, potem ko je podpisani sprožil malo debate o tem, je-li; za taka tekoča upravna vprašanja potrebna po novem občinskem zakonu tolikšna slovesnost. V enem primeru je nato odbor soglasno odpisal trošarino v znesku Din 120.—, istotako soglasno je rešil prošnjo uslužbencev zavoljo znižanja plač z resolucijo, ki je bila stilizirana sporazumno med vsemi skupinami, v kateri se občinski odbor izreka proti znižanju plač. Občinski odbor je nato razpravljal o nujnem predlogu podpisanega zastran izkoriščevalcev brezposelnih in slabo zaposlenih, ki si dajejo plačevati obete, da bodo spravili žrtve v službo pri tovarni. Soglasno je bilo sprejeto, da se naprosi okrajno načelstvo za energično preiskavo in bo občinska uprava organizirala sestanek prizadetih činiteljev in organizacij, ki bo poiskal primerna sredstva za borbo proti tej socialni korupciji. V tajni seji je obravnaval obč. odbor druga dva nujna predloga ni pri prvem sklenil po utesnitvi predloga, da odda predlog v proučitev občinski upravi, drugega je pa predlagatelj razdelil, ter je bil prvi del zavrnjen z 10 proti 15 vprašanim glasovom, drugi del pa sprejet soglasno. Ker se je predmet v glavnem tikal nevšečnih razmer v obč. uradu, je bilo tudi nekaj razdražene debate, ki je pa pokazala samo upravičenost obeh predlogov. Driš. Plesna žola. SK Kovinar je o tvoril plesno šolo za svoje člane. Plesne viaje se vršijo vsak četrtek zvečer od 20. do 23. ure in vsako nedeljo od 15. do 18. ure popoldne. Podučiuje se vse moderne družabne plese Kdor Soitanj Prednaznaniio; Delavsko glas)beno društvo »Zarja« v Celju bo gostovalo dne 15. decembra v dvorani Zadružnega doma. Vpri-zorili ibodo veseloigro »Ameriška tatvina«. Poskrbimo, da bodo gosta zadovoljni z ude-gežbo! Občni zbor SDZJ, podružnice v Šoštanju bo 15. decembra dopoldne. Poročala bosta razen odibornikov in obratnih zaupnikov še »s. Jakomin, tajnik Zveze, in Leskošek, predisednik Strokovne komisije. Zal vala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem strokovni organizaciji iin vsem« delavstvu, da mi je priskočilo na pomoč v težkem položaju z zneskom Din 204.—. Zahvaljujem se tudi s. dr. Reismanu za poslani znesek Din 100.—. Zelo sem vesel, da sem med sovrstniki in sodirugi našel čuteča srca. Vsem, ki še niste strokovno organizirali, priporočam, da pristopite v svobodno strokovno organizacijo. V slogi je moč in »pomoč! — Kolenc Jože. Meiica Socialni tečaj. Pri nas bi rudarji zelo želeli, da bi se organiziral socialni tečaj, kot se sedaj vrši — kakor čitamo v »Delavski politiki« v Mariboru. Zavidamo mariborske delavce, da imajo tako veliko število predavateljev, ki jim lahko predavajo o najrazličnejših aktuelnih problemih, s katerimi bi se tudi mi radi seznanili. Pobreije pri Mariboru Gostilniški pokolj na Pobrežju. V noči od sobote na nedeljo je prišlo v gostilni Pavčič do hudega pretepa, ker ni hotel gostilničar dati vina pijanim fantomi Nasilneži so pretepli pomožnega delavca Franca Knezarja, ki je hotel iti po orožnike in mu prebili lobanjo. Nato so navalili na gostilničarja Pavčiča in mu z noži prizadejali več nevarnih vbodljajev. Orožniki so aretirali 8 osumljencev in jih oddali v preiskovalni zapor. Ptuj Iz borbe delavskega zaupnika proti avstrijskemu velepodjetju. Z velikim zanimanjem smo čitali v zadnji »Delavski Politiki«, da so izterjali delavci »Cinkarne« v Celju mezdo za svoje bolovanje v zadnjih treh letih v znesku Din 45.000.—. Mnogo značilnejši uspeh pa so dosegli pri nas delavci avstrijskega velepodjetja za izvoz perutnine, J. Reinhard, ker so dobili trije delavci skupaj 42.000 Din. Ta uspeh pomeni za nas predvsem zmago po zahtevi izvajanja socialne zakonodaje, torej za vse delavce, ne samo za one tri, ki prejmejo gornjo vsoto denarja. Ozadje pa je sledeče: Tvrdka Reimhard je bogato milijonsko podjetje, kjer so delali naši ljudje skozi leta in leta, ko solnce še vzhajalo ni, in pozno v noč, povprečno najmanj po 16 ur, ne da 'bi jim nadure plačevali s kakršnimkoli poviškom. Delavstvo seveda ni poznalo organizacije in tuidi ne delavskih zaupnikov. Večina delavk je bila z dežele, ki so bile zadovoljne, da so fahko delale do izčrpanosti za dva kovača dnevno. Letošnjo pomlad pa so se vendarle začeli tudi v tem podjetju delavci gibati. Ustanovila se je organizacija, izvoljeni so bili tuidi delavski zaupniki. Organizacija je priredila zborovanja, na katerih so ti idelavci prvič slišali, da so v naši dršavi tudi za nje zakoni, ki določajo delovni čas in plačilo za delo preko zakonitega delovnega časa s 50 odstotki. Podjetje pa kljub temu ni hotelo o vsem tem ničesar slišati in tako so sledile tožbe. Podjetje pa se je z večino d!e-liavcev tako poravnalo, da so se podpisali za malenkostno vsoto in šli zopet na delo. To pa b<2gati tvrdki še ni bilo dovolj. Vrgla je na cesto tudi delavskega zaupnika in ga kljub protestom ni hotela sprejeti nazaj. Ke>r pa ga zakon ščiti, je skupno z dvema ostalima delavcema M. in L. vložil tožbo, da mu morajo plačati mezdo do konca njegove z a upniške funkcije, to je do konca leta, in nadure. Tvrdka je sicer tožbo zavlačevala, a ta teden se je končno vendarle podvrgla ter sklenila z zastopnikom delavcev, dr. Reismanom, sodino poravnavo, s katero se je zavezala plačati: zaupniku B. Din 14.000.—, M. B., k,i je bil v službi 7 mesecev, Din 6.400.— in L. K. Din 20.800.—, torej vsem skupaj 42.000.— Din. S tem smo dosegli v Ptuju že drugi slučaj zadoščenja odpuščenemu delavskemu zaupniku in pokazali, kaj premore organizacija in zavedno delavstvo. Naši sodrugi naj pa ne pozabijo, da jih je 'budila predvsem naša »Delavska Politika«, brez katere je nemogoč vsak iboj delavstva za boljše čase. Zopet odpusti oziroma dopusti v »Petoviji«. Že tretje leto dobe delavci v »Petoviji« v zimskem času brezplačen dopust, ki bo trajal nekako do februarja. Lepa tolažba za delavce, ki so že zdaj komaj životarili! Preko 100 jih bo prepuščenih samim sebi ali pa usmiljenim srcem, kakor pravijo nekateri. Ljudje brez posla in zaslužka, cene življenjskim potrebščinam rasejo, pa naj še kdo reče, da ni to vzorno gospodarstvo! Stavbinski delavci za kolektivno pogodbo Zborovanje sezonsko-stavbinskih delavcev v Ljubljani. Kaj je z ekspozituro borze dela v Ptuju. Vsled velikega števila brezposelnih iz r ima veselje do lepega družabnega ple- ptujskega sreza, ki se morajo obračati v Sa’ ,7limlno va,blje*. član postane lanko i svrho posredovanja dela v Maribor, je že VEa m ?s*a^e 'nfprmacije dajeta ss. Vi- I lansko leto tukajšnja ■strokovna organizacija ster Maks in Verdnik Matija. Odbor SKK. j p. ek o mestnega načelstva poslala vlogo cen- Shod, ki ga je sklicala podružnica stavbinskih delavcev v Ljubljani dn ki se je vršil v nedeljo, dne 24. t, m. v 'dvorani Delavske zbornice, je bil nad vse pričakovanje impozanten shod, na katerem so d'elavci povedali svoje težnje, pritožbe in ožigosali stavbene podjetnike, ki dio krvi izkoriščajo stavfeinsko delavstvo. Predsednik s. Bricelj je otvoril zborovanje kot tajnik Zveze lesnih delavcev, kateri so stavbinski delavci priključeni. Povdaril je, da brezposelnost najbolj -pritiska lesne in stavbinske delavce, kakor še nikoli doslej. Medtem ko vlada pomanjkanje cenenih delavskih stanovanj dn bolnic, je stavbena industrija v popolnem zastoju. Na tisoče stavbnih delavcev; zidarjev, tesarjev, mizarjev in dnugiih stavbinskih delavcev tava okrog brez dela in zaslužka, gla-duje in prezeba; zaposlene pa izkoriščajo stavbinski podjetniki, ki podaljšujejo delovni čas (s tem večajo brezposelnost) in znižujejo mezde. Krivda ne leži samo m delodajalcih, temveč tudi na stavbinskih in sezonskih delavcih samih. Kaj pomaga preklinjati, stiskati pesti, hoditi na shode, če pa ni organizacije, da bi nastopili proti temu, dosegli izboljšanje svojega položaja in uveljavili obstoječe socialne zakone. Predpogoj je, da stavbinsko in lesno delavstvo zgradi trdno, močno, veliko strokovno organizacijo. Nato je podal predsednik besedo govorniku stavbinskeinu delavcu s. Brejcu. Z občutkom je ta orisal delovne in življenjske prilike stavbinskega sezonskega delavstva, ki je sedaj, ko je minila sezona, na cesti brez vsakega prihranka, saj mezde še za sproti niso zadostovale. Govoril je o organizirani samopomoči. Ko bodo stavbinski delavci vsi za enega in eden za vse, bodo tudi lahko predlagali in zahtevali sklenitev tarifne (kolektivne) pogodbe. Zahteve staivbincev so: 8 urni delovnik in najmanj Din 5.— mezde na uro. Na stavbah vidimo (Mavce, ki še opoldan ih kosilu ne gredo, ker nimajo denarja. Otepajo kruh in čebulo. Delavci nimajo obleke, niti čevljev, nekateri so dobesedno bosi. Niti toliko ne zaslužijo, da bi si lahko kupili cenene gumijaste čevlje. Kaij pomaga borba proti tuberkulozi, če pa ni niti za jed. Podjetja zahtevajo sedaj, da dela delavec za poskušnjo in to brezplačno en mesec. Ali ni to brezmejna ne-čuvenost? Izkoriščanje, ki ga mu ni para. Če delavec z a h t e va boljši zaslužek, pa mu pravi palir: »če ni za vas, pa pustite! Dobim jih dleset, če hočem.« Delavci večkrat izpodrivajo drug drugega in denuncirajo, samo da bi se pririli do nekoliko večje bet-vice kruha. Nočejo razumeti, da s tem sami sebi škodujejo. \Zato spoznajmo svoje napake, ne čakajmo več! Vsi v organizacijo! Zborovalci so z odobravanjem sprejeli d