38. štev. » p'ačNovi Pravdi« proti P.-P. režimu, nas bo razumel. Nikdar niso vodili naše politike sebični nameni, še manj maščevalnost. To nasprotuje našemu programu. Iz vsega početka smo si stavili nalogo iz-vojevati ^zmago boljšemu človeku. {To smo ob vsaki priliki naglašali. Zato smo Irpeli preganjanje in zatiranje. Za imenovano idejo našega prvoboritelja Klo-fača smo se bojevali od postanka na-rodno-soeijalistične stranke in se hočemo boriti tudi v bodoče, kajti jasno nam je, da se morejo razmere izboljšati le, ako zavzamejo vodilna mesta možje blagomisleči, širokogrudni in požrtvovalni. Teh P.-P. režim ni kazal. Če pa so bili (n. pr. g. Trifunovič i. dr.), so bili brez vpliva. Oglejmo" si položaj in premislimo, v koliko so se sedaj v tem oziru izprentenile razmere. Nova vlada je preprečila neizogibno državljansko vojno z vsemi nepreglednimi posledicami. Razmere v Jugoslaviji so bile pod P.-P. režimom na-pfete do skrajnosti. Na mnogih krajih je že tekla kri, ki bi se bila prelivala potokoma, ako bi bila dobila današnja opozicija volilno vlado. Napetost popušča. Ljudstvo se pomirja.. Hrvati, ki so pod režimom nasilja izgubili vero in zaupanje v državfto oblast' ter delovali s polno paro na razkroj, se vračajo koral« na korak k zadrffavnemu delu. časi absolutne negacije državne misli so za nami. Pozitivno ustvarjanje se pričenja. HRSS bo tudi dejansko pokazala svoje zmožnosti. Ne dvomim, da bo njeno delo manj sebično, kakor čini ožje Paši-čeve okolice v zadnjih letih. Sklep, ki ga je storila Radičeva stranka v soboto (13. t. m.), da se odkupi Prpičeva palača za etnografski muzej, je visoke kulturne in vzgojne vrednosti. O prosvetnem pomenu tega dejstva mi pač ni treba pisati. To more podcenjevati le kako »Jutro«, ki sporoča svojim bralcem, tla se bo kupila palača, d|a 'bo imel predsednik mirotvttm«1 hrvatske republike kje stanovati! — Zloba omenjenega li(4»«je obče znana. — Toda še vse bolj važen je vzgojni namen sklepa Radičevega kluba. Nad 2 milijona dinarjev so zbrali seljaki in še zbirajo. Razen tega pa sme vsak Radičev poslanec obdržati od dnevnic le toliko, kolikor potroši v Beogradu. Ostalo odda, tako da poslan«! HRSS nobenega u^u-ierijalnega dobička od svoje časti. Sklep velja tudi za nazaj. Rudičeveem se potemtakem ne more očitati, da bogatijo ua račun države. S tem se izključuje koristolovstvo. Poslanec se utora zavedati, da je voljen zato, da ljudstvo zastopa, ne* pa da prejema visoke dnevnice in ga plenL Te je namen in pomen Radičeve akcije, ki jo pozdravljamo kot prvovrstno vzgojno in kulturno delo. Katera druga stranka v SHS more pokazati sličen uspeh? Davidovičeva vlada je izpregla ko-rupcijoniste in izkoriščevalce. Ljudje iz Pašičeve okolice so se brezmejno bogatili na račun davkoplačevalcev. Samo zloglasni g. Laza Markovič je (po >Jutru«) tekom še ne polletnega ministrovanja »prislužil« 15 milijonov dinarjev! Radikalni klub je tega gospoda zaščitil pred sodnijo, da se mu ni bilo treba izkazsati pred javnostjo, odkod ima premoženje. Tako je vzela v zaščito stranka, nekdaj poštena in veljavna, goljufije sumljivega človeka. Primerjajmo Kadiča, toliko klevetanega in blatenega! Korupcijonisti se tresejo danes, ker vedo, kaj jih čaka. Vzgoja potrebuje poleg dobrega vzgleda tudi kazni; ne za čine, ki so se zgodili in se s kaznijo ne dado spraviti s sveta, temveč, da se onemogočijo kolikortoiiko bodoče zlorabe. Današnja vlada nam jamči po svojem sestavu, da bo stopila korupcijoni-stom na prste ne samo v Beogradu, temveč tudi drugod. Srt>i imajo svoje Laiice, Velizarje, Kadete i. dr. Pred sodnijo z njimi! Slovenci, žalibog, nismo zaostali. Tudi pri nas so se dogajale neverjetne stvari. Spominjam na koroški svinec, na zagonetni odkup Leykamovft tiskarne, na zadevo tajnih fondov v Jadranski bauki, na skrajno zapletene transakcije v so-cijalnem ministrstvu iz dobe dr. Žerjavovega ministrovanja i. dr. V vseh teh aferah je igral vodilno vlogo načelnik samostojnih demokratov v Sloveniji večinoma kot višji državni uradnik v tej ali oni ftmkeiji. Te stvari se ne smejo poeabiti. Razčistiti jih bo treba sodnij-skim potom. Ne dvomimo, da bo vzela vlada tudi Žerjavove afere v pretres ter mu dala priliko, da pred neodvisnim sodiščem dokaže svojo nedolžnost. Pisalo se je o teh zadevah zadosti. Priče so znane iz časopisnih polemik. Pred sodnike z njimi! V boju za boljšega človeka se ve* slimo preolcreta naše notranje politike ter stojimo |na strani današnje vlade, dasiravno ni socijalističua. Čutimo pa, da je socijalizem na pohodu, da le izginejo za vedno s površja destruktivne sile, ki so se zajedle kakor parasiti v državno telo in ga razkrajale. Vlada, ki stremi za ozdravljenjem države s tem, da odstranja in uničuje bolezenske kali, sme računati vedno tudi na našo podporo. Strah pred ljudsko sodbo. l)o predkratkim se je m m Mo, da »o se prejšnji vlastodržci vživeli v svojo usodo, uvideli svoje državi kvarno delo ter spoznali, da jih je ljuds.vo zavrglo, da so ljudsko voljo razumeli tudi najvišji krogi, zlasti pa da nov režim p>zdravlja nad vse simpatično tudi inozemstvo. Cl< -vek z ne povsem pokvarjenim srcem in docela izgubljenim čutom za postenje in pravičnost bi bil to sprevUcl. Sprevidel bi bil, kako brezpomemben je trud zadržavati razvijajočo se novo dobe, pravo ljudsko dobo, ki zahteva brezoli-zirno razvoj soeijalnega gibanja v pra-vm demokratičnem smislu. Človek z zavezanimi očmi bi bil to uvidel, ker bi imel ob V9aki priliki priložnost slišati težke, obtežilne besede o prejšnjm re-žimovcih. Toda ne! Prejšnji ■ežimovci tega navidezno nočejo razumeti. Oni vrte kar naprej svojo pojemajočo »lajno« o nevarnosti, ki preti obstoju naše države in državnemu edinstvu od strani Davido-vičeve vlade, katero pozdravlja vse ravno iz tega vidika, ker dela na to, da s pravim uedinjenjem okrepi državo. Pa ne samo to, da gonijo to obrabljeno staro pesem! Oni gredo v svojem fanatizmu do vlastodržtva in blaženega vele- srbskega hegemonizma celo tako daleč, da groze s pokoljem, da pozivljejo na državljansko vojno! V ta namen se poslužujejo celo institucij, ki bi morale biti od takih stvari nedotakljive svetinje. »Narodna obrana« je padla kot žrtev! Njo pošiil^a^o sedaj prejšnji reži-movci v boj proti državi, proti njeni konsolidaciji, proti lastnini poštenim bratom Srbom, zlasti pa proti bratom Hrvatom in Slovencem, kateri so prisegli zvestobo kralju, naši dinastiji in našim ustavnim in drugim državnim zakonom. Kaj poreče k temu k »raku tujina? In kaj poreče naše prizadeto ljudstvo? Odgovor na t.) je lahek; j Zapečatili so si svojo usod i sami — ti stari vlastodržci — z žigom -ivoje dokazane proti-.lriavuosti. In zakaj /se to? — V strahu prud politično smr'j •, iz strahu pred strašnimi grehi, ki jih imajo nfl vesti, iz strahu pred sodniki, pred katere jih bo tiral novi zakon proti korupciji — iz strahu pred strašno ljudsko sodbo, ki jim pri pravlja žalostni konec. To so vzroki vse nervoznosti, ki je tej porodici popolnoma zmešala možgane. Vse hočejo poskusiti, da se pepreči zasedanje parlamenta, ki se bliža zanjo tak«>. hidro. Kralja napačno informirati, pošiljati mu protestne deputacije, potvarjati dogodke, ščuvati državne rovarje, inscenirati pretepe in poboje z za lo pripravljenimi plačanimi banditi, ščuvati vojaštvo, animirati višje vojaške kroge. Radiču podtikati govore, ki jih ni imel, sabotirati državno upravo potom svojih uradnikov — političnih eksponentov, skratka uprizarjati nered in sejati nezadovoljstvo, vse to poskušajo. Vsi so na delu, prav vsi. Ljubljanski neizogibni dr. Žerjav zopet čifutari po Beogradu po svoji stari navadi. Vsak ima svoj določen delokrog, če pa naredi v škodo dobrim namenom še kaj več, tem bolje! Toda vse nič ne pomaga! Naši državniki vedo, kaj delajjo, vršiti imajo močno ljudsko voljo, pa naj pride, kar hoče. Započeto delo se mora in se bo končalo po načrtu. Nekaj dni nas še loči od zasedanja skupščine, nekaj dni nas še loči od. vstopa Radičevcev v vlado. Potem bo poro-dica onemogla stala pred sodiščem in dobri bratje Srbi se bodo oddahnili, ko bodo rešeni pijavk in strašne more. Zvezda bratskega srbskega naroda bo osvet-lela v pravi luči, g. Ljuba Jovanovič, ki ga s spoštovanjem pozdravljamo že davno, davno, bo podrl in razsekal ono oviro, ki je zapirala jugoslovanskim narodom pot k sporazumu. Ljudska sodba bo izvršena ... Tudi dolžnost sedanje vlade. Mnogo se je že pisalo, govorilo in obetalo, pa tudi Že marsikaj doseglo in izboljšalo raznim stanovom pod sedanjo vlado, a nasilno in brez zakonite pod- ! lage upokojeni orožniški častniki še vedno Čakajo rešitve iz najbednejšega položaja. Da se je malokomu zgodila taka krivica, kakor orožniškim podporočnikom, bivšim okrajnim stražniojstrom, — to kaže sledeča ilustracija: Ob prevratu 1918 so bSli okrajni stražmojstri hrbtenica javnega reda in miru, ter so z največjjim naporom pripomogli, da se je obvladala situacija in da ni prišlo do katastrofe. Za te zasluge jih je narodna vlada imenovala orož. častnikom, t. j. podporočnikom. Tega čina pa orožnikom Slovencem centralna vlada v Beogradu ni priznala, pač pa vsem Hrvatom in Srbom in Slovenci ostali so titulami ali začasni podporočniki. ■ Leta 1919. so bili v činu zenačeni s srbskimi naredniki, torej kol gažisti X. razreda potisnjeni na nižji čin in tudi v plači do 200 kron prikrajšani! Leta 1920. so morali (z malimi izjemami) položiti oficirski izpit, nakar so bili z ukazom Njeg. Vel. kralja 22. januarja 1921 imenovani '(aktivnim orož. podporočnikom, Jzmed katerih je bila večina že nad 50 tet starih. Ob imenovanju za podporočnike jim je bila odvzeta podčastniška doklada na službena leta, priznana pa jim je l)Ha najnižja doklada za orož. častnike. Vsi so mislili, da bodo služili tako dolgo, da postanejo kapetani II. razreda, ali pa vsaj poročniki, kakor so jim to obljubili merodajni faktorji. Leta 1923. t. j. 6 dni pred potrditvijo novega voj. zakona pa jih zadene brzojavna nasilna upokojitev kot strela z jasnega neba. Kot vzrok so navedli redukcijo, ker so že prekoračili 52. leto. Bili so zaslužene pokojnine po novem voj. zakonu v pravem smislu besede oropani. Ta redukcija je zadela samo Slovence. V drugih brigadah so ostali tudi 60-letniki še nadalje v službi, ali pa so bili upokojeni 14 dni kesneje po novem zakonu. Na ta način prejemajo za 900%! večjo efektivno pokojnino, kakor Slovenci. Pokojnina, ki jo prejemajo po starem zakonu, znaša letno 1800.— Din brez vsake ^doklade na službena leta, ker še niso bili 5 let v činu častnikov. Onim, ki niso izpolnili ob času upokojitve 55 let, pa se ni priznala popolna draginjska doklada, temveč prispevek 12 Din na dan, kar pa vse skupaj še ne dosega pokojnine orožnika s 15 službenimi leti po novem zakonu. Če pomislimo, da so bili državni nastavi jenci za zasluge vedno povišani ali odlikovani, se mora vsakdo nehote vprašati, če je nasilna upokojitev odlikovanje? I)a pa je bila redukcija v orožništvu nepotrebna, za to ni treba nobenega komentarja tistemu, kdor pozna sedanje varnostne razmere v Sloveniji. Merodajni faktorji naj v novi pravični vladi vzamejo tudi to vprašanje v skorajšnji, temeljiti pretres. Prejšnja vlada nasilja je imela dovolj sredstev, da je podpirala na vse mogoče načine rušilce javnega miru in ogroževalce osebne varnosti; izkušene, v službi utrjene in vsestransko kvalificirane čuvarje javnega miru in varnosti pa je uničevala. Zato tem bolj gotovo pričakujemo od sedanje vlade, ki jo smatramo za predstavnico pravičnosti, da bo vsem prizadetim nemudoma popravila v nebo vpijočo krivico, ki jim jo je storila njena krivična predhodnica. Stanovanjsko vprašanje - državno vprašanje. i. Menda ga ni človeka v Jugoslaviji, ki se ne bi danes, če že ne vznemirjal, pa vsaj zanimal za usodo takozvanega stanovanjskega vprašanja. Kogar ne muči skrb radi strehe, radi najemnikov, radi popravil, radi obrestovanja v hiše investiranega kapitala, ga lahko vznemirja fkrb, če ga ne bodo danes ali jutri v njegovem mirnem domu, v njegovi palači, v vili, v udobnem najemniškem stanovanju nadlegavali tisti, ki so že oziroma bodo vrženi na cesto — če bo tudi novo ministrstvo za socijalno politiko stanovanjsko vprašanje reševalo po vzgledu svojih prednikov. Kakor vidimo in slišimo je tudi novi minister Behmen zagazil na staro popol- noma zavrženo pot. Izgovarja se, da ni našel pri prevzemu ministrstva nobenih pravih podatkov in nasvetov. Mi mu to verjamemo. Stanovanjsko vprašanje so dosedaj reševali ministri ia njihovi načelniki, ki osebno niso poznali te največje socijalne bolezni in ki so se še manj zavedali, da bi stanovanjsko vpraršanje s svojimi raznimi na celo življenje in tudi na usodo države vplivajočimi vezmi moralo stati pravzaprav na prvem mestu pred drugimi vprašanji, — in to toliko časa, dokler se to zlo temeljito ne ozdravi pri korenini. Naš namen ni filozofirati o tem vprašanju, čeprav bi bilo tudi to na mestu, pač pa hftčejno pokazati na nekatere glavne splošne napake, ki so največ kri- Vollila za občinske volitve v Mariboru. Za I. okraj (Maribor mesto) dekliška mešč. šola v Miklošičevi ulici 1. Za II. okraj (Graško predmestje) od A do M v dekliški mešč. šoli, Cankarjeva ulica 5, od N do Ž v dekliški ljudski šoli v Razlagovi ulici 16. Za III. okraj (Melje) v dekliški ljudski šoli v Cafovi ulici 9. Za IV. okraj (Koroško predmestje) v dekliški ljudski šoli v Samostanski ulici. Za V. okraj (Sv. Magdalena) od A do M v otroškem vrtcu III. v Valvazorjevi ulici 40, odJ N do Ž v dekliški ljudski šoli III. na Ruški cesti. V bližini vsakega volišča bodo volilne pisarne Narodnega bloka, kjer bodo dobili volilci vse potrebne informacije. Kdor si ni na jasnem, na katerem volišču ima voliti, naj se obme na volilno pisarno Narodnega bloka. Sestanek zaupnikov NSS v Mariboru se vrši v soboto, 20. t.. m. v prostorih go-stlne »Jadran« (Moglica) ob 8* uri zvečer. Na tem sestanku se bodo ukrenile zadnje podrobnosti glede volitev. Tovariši, udeležite se ga vsi do zadnjega! Narodni socljallstl volijo pri volitvah v obflnskl zastop masla Maribor 21. t. m. listo Narodnega bloka, ki Ima na voliščih svojo skrinjico povsod na prvem mestu. Volitve se prUno ob t. url sMiaJ m se koniajo ob 5. url pop. — Prosti {as uporabite za agitacijo in se stavite na razpolago volilnim pisarnam Narodnega bloka. Nlhte, kt se smatra za Slovenca, ne sme Izostati od volitev I Odbor kr. organ. NSS v Mariboru ve, da to vprašanje ne pride s svoje mrtve točke, nego nasprotno, da se čimdalje globlje zagreba v svoje mrtvilo. Prva taka napaka je, da smatramo to vprašanje za novo, nastalo šele iz po-posledic dolgotrajne vojne, med katero se ni gradilo iiu po kateri se gradi J« v največjih mestih. Mi v malih mestih vidimo še danes v duhu ponudbe na vsaki drugi hiši, v vsakem večjem listu. U tega sklepamo, da je bilo pred vojno stanovanj še veliko bolj odveč, kakor je bilo ponudb. Kvantitativno je ta sklep deloma pravilen, kvalitativno pa skoraj v nobenem oziru. To se pravi: pred vojno e bilo res mnogo stanovanj na ponudbo — torej smo iemli številno dovolj stanovanj. Toda pozabimo pa pri tem, da večina teli stanovanj kvalitativno (dobra ali slaba stanovanja) že takrat ni odgovarjala pravemu namesu zdravega človeškega bivališča. To velja zlasti glede stanovanj za t. z. nižje delavske sloje. V kvalitativnem pomanjkanju stanovanj za nižje sloje, tudi že pred vojno stoji prav tesno v zvezi druga velika napaka, ki se je danes pospešila, se razpletla kot plevel po celem polju, dočini je bila pred vojno le lokalno in invidu-alno (na osebe) omejena. Napaka namreč, da večina ni imela smisla za lastni dom — pomanjkanje uvidevnosti, da bi pravilno moral imeti sleherni samostojni človek svojo streho, in da bodi za slehernega samostojnega človeka prva in glavna skrb, da si prej ali slej zgradi lastni dom, pa naj bo še tako priprost. In če si ga ne more sam zgraditi, da si ga postavi s pomočjo drugih. Lokalno je bila ta uvidevnost razvita n. pr. v Ljubljaui, kjer se je tekom desetletja mesto čudovito hitro razširilo z novimi družinskimi hišami. Da pa je bil la smisel invidualno tudi v Ljubljani premalo razvit, to vidimo v nesrečnih »Cinskasaraah« (Udmat) in to občutijo danes tisti, ki se takrat ob ugodnih kreditnih razmerah niso brigali za preskrbo lastnega doma. Smisel za potrebo zgradbe lastnega ^oina je pred vojno rodil tudi v Ljubljani, Celju in deloma tudi v Mariboru lepo vspelo stavbeno zadružništvo ter zadružno idejo vzajemne samopomoči sploh. Pričakovati bi bilo, da se ta ideja še toliko bolj razširi po vojni, ko so morali odpasti predvojni oziri na kvaliteto stanovanj in je danes vsakdo vesel če sploh dobi stanovanje — torej, ko se je stanovanjska beda povečala ne le kvalitativno nego tudi kvantitativno. Toda ravno v tej kritični dobi opazujemo popolno nezanimanje za zadružno samopomoč. Ta naša lastna napaka ima za posledico tretjo čim dalje hujšo napako: edino misel najemnikov, da imajo pravico večno robovati pod tujo sreho.. Vse misli in dejanja najemnikov se koncentrirajo na enostransko (svoje) stališče z malo najemnino ostati večen najemnik. Da bi mogla velikopotezna zadružna organizacija s ciljem samopomoči že sama na sebi zelo vplivati na razpoloženje hišnih lastnikov, zlasti onih, ki v najemniku vidijo le robsko dušo, katero je treba do skrajnosti izkoristiti, na to naši najemniki ne mislijo. Tudi ne mislijo, dn bi $akla -zadružiVt organizacija kljub plo-manjkanju kredita že sama vendarle tudi vršila vsaj del pozitivnega dela, in da bi bil njen prvi vpliv že zdavnaj prisilil tudi državo, da smatra stanovanjsko vprašanje kot državno vprašanje. Mariborčani, pokažite, da ste Slovenci! Izdajalec je, kdor ne vrže kroglice v I. skrinjico! Lista Narodnega bloka,v Mariboru je na prvem mestu! po* Datiie. ne Da se poglobili v stvar samo: prospeh naroduosocijalistični misli ter v jul mladino k smotreneuiu delu na začr- vod Da, stanovanjsko vprašanje mora po stati državno vprašanje! Dokler se bo to vprašanje reševalo samo lokalno in samo iz egoističnih interesov v obeh nasprotnih taborih, n« eni strani hišni listnik na drugi najemnik, dokler bo vsak teh dveh nasprotnih taborov zagovarjal le svoje ekstremno stališče, dokler bodo eni videli rešitev tega največjega socijalnega vprašanja samo v zaščiti najemnikov, dokler se bo samo radi te točke, ki bi v normalnih razmerah morala biti najmanj važna, le za izjemne potrebe zakonito predvideni in zajamčeni drobec celote, žrtvovalo toliko časa za protestne shode na obeli straneh in žrtvovalo toliko denarja pri lovu za dodelitev stanovanj od strani stanovanjskega urada in dokler bodo naši ministri v tem vprašanju le sprejemali deputacije obeh taborov in obema obljubo vali svoje sim- patije, ne pa se poglobili v stvar samo: toliko časa je zastonj čakati boljše rešitve tega vprašanja, kakor se nam zopet obljublja z novim stanovanjskim zakonom. Kako se da stanovanjsko vprašanje kot državno vprašanje praktično in obojestransko zadovoljivo razrešiti, o tem prihodnjič. — Medtem si dovoljujemo g. ministra za socijalno politiko opozoriti, da mu je bila poslana spomenica kreditne in stavbne zadruge »Mojmir« v Mariboru. Štirje ministri iz Slovenije g. ministru za socijalno politiko lahko pričajo, da ni vse tako slabo, kar prihaja iz Slovenije. Spomenica zadruge »Mojmir« vsebuje lepo število važnih predlogov, ki so bili preiskušeni v modemih sosednjih državah in ki jih prav lahko uporabimo tudi ini. (Dalje prihodnjič.) III. glavni zbor narodno -socijalistične mladine v Mariboru. se je vršil popoldne v dvorani gostilne Jadran. 2e ob 1. uri se je pričela polniti dvorana in kmalu so bili zasedeni vsi prostori, tako da so morali zakesneli delegati stoje prisostvovati zborovanju. Zbor je otvoril br. Brandner. Predvsem je pozdravil delegate češke bratske organizacije, brata Špatnega, Neumana, Klatila in Starega, ki so prišli na zbor kot izkušeni borci, da vidijo uspehe našega dela in nam dado nove vspodbu-de in novih sil ter nam pomagajo začrtati prave smernice za nadaljnjo propagando in kulturno delo med jugoslovanskim proletarijatom. Nadalje je pozdravil zastopnika načelstva NSS, tov. podpredsednika Juvana, ptujskega župana tov. Blažka in vse ostale delegate. Spomnil se je med navdušenjem prvoborite-lja naše misli, br. senatorja Klolača kot skupnega voditelja ter pokojnih bratov Pulpana in Požarja. V počeščenje njunega spomina so zborovalci stoje zaklicali trikrat: Slava! Nadalje se je spomnil tekom zadnjega leta umrlih članov, med njimi podpredsednika šišenskega »Bratstva«, br. Staška. V znak pietete do umrlih sobojevnikov so se zborovalci dvignili s sedežev. V imenu češke mladine je zbor pozdravil br. Neuman iz Prage. V krasnem govoru povdarja pomen kulturnega dela med proletarsko mladino, ki naj vzgoji boljšega človeka, ki bo prost nizkih strasti in egoizma, ki bo znal obvladati samega sebe ter plemenito uplivati na svojo okolico. Za novo človeško družbo treba novega človeka, značajnega, popolnega in prosvetljenega. Mladina mora biti revolucionarna, voditi mora neizprosen boj proti vsem škodljivcem človeštva in ne v zadnji vrsti proti alkoholu in nikotinu. Samozavestna mora biti, čista in razredno zavedna, socijalistična v mislih, besedah in dejanjih. Br. Kl&til prinaša pozdrave češke proletarske mladine z Dunaja. Spominja se zbora na Dunaju in lanskega kongresa v Ljubljani, kjer smo prvič prišli v medsebojne stike in si obljubili, da ostanemo zvesti drug drugemu. Omenja težkoče, s katerimi se bori češka mladina na nemškem Dunaju, nacijonalno nesvobodna in socijalno zatirana. Veseli se napredka med nami ter želi še tesnejših zvez z našimi brati in sestrami, dejanskih zvez, kakor obstojajo med če- ško mladino v Avstriji ter mladino v svobodni češki republiki. Dunaj naj tvori most med češkimi in jugoslov. proletarskimi organizacijami. Zeli čimprejš-nega združenja vseslovanske socijalistične mladine. Brat Star/ povdarja pomen narodno-socijalistične mladine kot nositeljice pravega humanizma in bratstva, spravljivosti in medsebojne strpnosti, ki pa naj bo v boju za pravice naroda in delavskega razreda odločna, nevstrašena in pogumna. Srce ji naj prekipeva čistega idealizma in iskrene ljubezni do vseh zatiranih slojev, ki ječe pod bremenom gospodarskih in socijalnih krivic. Dasi Cehi in Jugoslovani nimamo skupnih mej, vendar smo duševno zedinjeni potom duševnega koridorja. Druži nas ena in ista ideja, eden in isti cilj, spaja nas v eno celoto Klofačev evangelij narodnega socijalizma. Govori bratov s severa so bili sprejeti z velikanskim navdušenjem in viharni, iz dna srca prihajajoči »živio« in »nazdar« klici posameznim govornikom, bratom Cehom in češki socijalistični mladini se kar niso hoteli poleči. Te iskrene ovacije so bile najlepši dokaz, da bratska vzajemnost med češkim in jugoslovanskim narodnim proletarijatom ni le prazna fraza, marveč živo dejstvo, ki prihaja vedno bolj do izraza in bo brezdvomno služila kot temelj združitvi slovanskih socijalistov v enotno, mogočno bojno falango. V imenu načelstva NSS je pozdravil zborovalce strankin podpredsednik tov. Juvan. Dal je duška veselju nad krasno uspelo manifestacijo, ki je prekosila vsa pričakovanja. Omenil je, da stranica z vso skrbnostjo in ljubeznijo zasleduje razvoj in napredek svoje mladine, ki je poklicana, da v danem trenutku sprejme bojni prapor stranke v svoje roke, izpolni nastale vrzeli in pripelje narod-no-socijalistično misel do končne zmage. Zato bo stranka nudila mladini vso le mogočo podporo, ker v njej vidi svoj up, svojo nado in svojo bodočnost. Zeli, da bi bilo delo stranke in mladine vspo-redno, medsebojni odnošaji čim najtesnejši in medsebojno podpiranje čim naj-intenzivnejše. Zboru želi popolen in vsestranski uspeh ter konča svoj govor z vsklikom: Naj živi narodno-socijalistična mladina, naj se razvija in napreduje v prospeh narodnoaocijalistični misli ter v korist narodnemu proletarijatu. Gromovit aplavz je bil zahvalni odgovor zborujoče mladine tov. govorniku ter izraz ljubezni in spoštovanja, ki ga goje mladi narodni socijalisti nap ram predstavnikom svoje stranke, bil je dokaz hvaležnosti za vso skrb, ki jo ravno tov. podpredsednik v največji meri posveča mladinskemu pokretu. Po končanih pozdravnih govorih je bilo izvoljeno predsedstvo zbora in sicer predsednikom br. Brandner, podpredsednikoma br. Tumpej iz Maribora in br. Drolc iz Zagorja, kot zapisnikarja pa br. Sedej iz Ljubljane in br. Juvan iz Zagorja. Po poročilih činiteljev osrednj. izvil, odbora, med katerimi je bilo zlasti zanimivo tajniško poročilo, je bil na predlog načelnika nadzorstva, br. Tavčarja, podeljen odboru abšolutorij in nru bila izražena zahvala za požrtvovalno delo. Nato je referiral br. Kravos o predlogu o. i. o. glede spremembe članarine, br. Kozinc pa glede nekaterih sprememb organizacijskega reda in pravil posameznih kraj. organizacij, ki iuugirajc kot društva (»Bratstvo« oz. »Mladost«). Predlogi so bili po krajši debati z malimi izpremembami sprejeti. Sledili so: referat o ženski organizaciji, referat br. Zorca o skautizmu in referat br. Drolca o socijalni zaščiti dela vsk mladine. Vsi refrati so bili z odobravanjem sprejeti. Pred prehodfmi na' volitev novega osrednjega izvrševalnega odbora se je br. Brandner zahvalil za pomoč in podporo, ki so mu jo nudile posamezne kraj. organizacije in poedini njihovi funkcijonarji pri izvrševanju predsedniških poslov ter izjavil, da bi ponovne izvolitve ne mogel sprejeti, ker je službeno premeščen v Maribor, organizacijski red in redno poslovanje pa zahtevata, da je predsednik v Ljubljani. Zborovalci so obžalovali odstop svojega priljubljenega predsednika ter se mu glasno zahvaljevali za njegovo požrtvovalno delo. Pri volitvi je bil izvoljen predsednikom br. Kozinc, ki je takoj prevzel predsedniško meslo. V svojem nastopnem govoru je omenjal zasluge odatopiv-šega predsednika, spominjal se začetnih težkoč ob ustanovitvi organizacije ter i bljubil, da bo posvetil vse svoje moči razvoju narodnosocijalistične mladine. Podpredsednikom je bil izvoljen br. Po ropat iz Šiške, v osrednji izvrševala! odbor (.a br. Žorž in s. Coriarieva iz Ljubljane, br. Koprivc in br. Glavič iz šiške br. 1 roppan iz Dravelj, s. Pavšičeva, s. < ‘erni\ čeva, br. Sedej in br. IllouŠek iz I.j Poljane. Namestnikom so bili izvoljeni: br. Tabor z Viča, br. Margon iz Šiške, br. Lavrenčič iz Kranja, s. Kerže-tova iz Ljubljane in br. Marenče iz Dravelj, v nadzorstvo pa br. Peruzzi iz Ljubljane, br. Gabrovšek iz Dravelj, s. Miko-ličeva iz Ljubljane, br. Bervar iz Celja in br. Savšek iz Zagorja. Izvoljeni funkcijonarji so bili od zborovalcev navdušeno aklamirani. Pri slučajnostih so se oglasili k besedi br. Šenlib iz Trbovelj, br. Drolc iz Zagorja, br. Žorž iz Ljubljane, br. dr. Dobovišek iz Celja, ptujski župan tov. Blažek, br. Knavs iz Celja in še nekateri delegati ostalih organizacij. Član načelstva NSS, tov. Rupnik, je vspodbu- jal mladino k smotreneuiu delu na začrta ui poti in ponovno zagotovii moralno in po možnosti tudi materijelno pomoč načelstva NSS. Končno se je priglasil k besedi še br. Špatny. Spominjal se je početkom razvoja narodne socijalistične organizacije v Trstu in ostalih primorskih mestih, kjer so Čehi pni zapo-čeli z delom. Izrazil je veselje, da bojni vihar iskre navdušenja ni zadušil, ki je po vojni v svobodi še jasneje zagorela ter se širi kot močna, nevzdržna sila po vsi naši domovini. Prorokoval je na n d-nemu socijalizmu v Jugoslaviji veliko bodočnost, ker je njegova ideja zrasla iz naroda in njegovih potreb, ker je prapor s kladivom in peresom čist in neo-madeževan in ker so apostoli novega socijalizma odločni, pošteni in idealni. Želel je mladini mnogo uspeha, ki ne bo izostal, če bo ostala zvesta svojim idealom in sledila svojemu vzoru, p>k. bratu Pulpanu. Ponovne ovacije so bile dokaz, da je mladina sprejela njegove besede v srce in da hoče po njih vravnati svoje dolo in svoje življenje. Z apelom na zborovalce, naj ponesejo domov v svoje organizacije osvežujoče navdušenje in naj zastavijo vse svoje sile v novem, odločnejšem, smotrenej-šem in vestnejšem delu, da bo prihodnji glavni zbor mogel pričati o še večjem napredku in z zahvalo bratom gostom iz Prage, Dunaja in Gradca, ki so nas utrdili v našem boju, je brat predsednik zaključil krasno uspelo zborovanje. Pozdrav br. Klofaču Na predlog br. Brandnerja je bil odposlan voditelju češkoslov. soc. stranke v Pragi, br. Klofaču, sledeči brzojavni pozdrav: Dragi brat senator! Kot svojega (O akademiji »Bratstva voditelja in apostola slovanskega socija-lizma Te s svojega tretjega glavnega zbora jugoslov. nar. soc. mladine naj-iskreneje pozdravljamo. Slediti Ti hočemo po poti slovanstva jin socijalizma. Predsedstvo glavnega zbora NSM. Došli pozdravi. Iz Prage je prispel na zbor sledeči pozdravni dopis: Bratskemu zboru narodne socijalistične mladine v Mariboru. Z radostjo smo sprejeli Vaše milo povabilo na Vaš zbor. Obžalujemo, da se iz tehničnih razlogov zbora ne moremo udeležiti. Z veseljem smo čitali progam, v katerem je obsežen referat br. Zorca o skautizmu, kar priča o tem, da ste razumeli pomen junaške vzgoje za socialistično mladino. Junaštvo in socijali-zem, te dve misli sta nam jamstvo boljše, pravičnejše, moralnejše človeške družbe. Izražamo prepričanje, da si jugoslovanski taborniki skupno z našimi Skauti Svobode v Čehosl. in Avstriji po-dado roke, da bi navdani od ene misli v raznih državah delali za zbližanje človeštva v znamenju vseljudske ljubezni in pobratimstva, vse v imenu socijalizma. Vaše delo bodi plodonosno. Živela narodno socijalistična mladiia! Živeli bratje taborniki! Načelstvo Zveze Skautov Volnosti v Pragi. Z Blejske Dobrave je prispela sledeča brzojavka: Pozdravljamo drugi kongres NSM ter kličemo Vam, bratje: V bratski mladini je spas in vodilna zvezda naše ideje, ki nas vodi do herojske zmage. Kraj. org. NSS, Blejska Dobrava, v Mariboru pnihodnjič.) Politični pregled. Razmere v vladi. Vladni, funkcionarji delajo s polno paro ter pripravljajo materijal za delo v skupščini. Izdelanih je cela vrsta predlogov, kar doslej nismo bili vajeni slišati. Krona je z vsem tem očividno zelo zadovoljna. — Nas zanima predvsem zakon proti korupciji, invalidski in uradniški zakon ter stanovanjska zadeva, o kateri ne vemo, pri čem da smo. — Vlada se je močno utrdila ter bo lahko izvedla svoje programne točke in še marsikaj več. Položaj za vlado pa se boljša tudi z dviganjem dinarja v inozemstvu, kar bo končno moralo imeti tudi v notranjosti ugodne posledice — padanje tržnih cen, za kar je res že skrajni čas. Tu naj vlada gleda, da se ne bo ljudstvo izigravalo. Do izboljšanja razmer pa bo pripomoglo tudi zboljšanje uprave, ker končno uvideva tudi ono ekstremno, demokratsko-parti-znasko zagrizeno uradništvo, da se je treba prilagoditi razmeram in da ne kaže več kljubovati in uganjati sabotaže. Kdor do tega spoznanaja še ni prišel, naj pripiše posledice, kar sam sebi. S takimi proč, da ne bodo delali poštenim, požrtvovalnim delavcem napote! Radičevo zborovanje in sklepi. V nedeljo 14. t. m. se je vršilo v Zagrebu velikansko zborovanje Radičeve seljačke stranke. Pravijo, da se je zborovanja udeležilo do 100.000 ljudi. In v Zagrebu je vlada vzoren mir in red vsepovsod: v javnih lokalih, na ulicah, kakor tudi na zborovanju samem. Radič je bil stvaren in dostojen. Govoril je svojim seljakom po domače, česar ne moremo smatarati za demagoštvo, kakor mu 'to očitajo gotovi listi. Imel je srečen dan. Govoril je lepo o naši vojski, o monarhiji, o vladi in o drugem ustavnem faktorju — o kralju. Naglasil je potrebo in nujnost sporazuma, radi česar mora tudi HRSS podpirati sedanjo vlado. Ta sklep je bil tudi storjen. — Vse nade opozicijonalcev, zlasti samostojnih demokratov, ki so se pripravljali na prevrat v naši notranji politiki, so se ob tem vzornem zborovanju radičevcev izjalovili. Davidovičeva vlada je z vstopam radičevcev v vlado okrepljena, in se bo še bollj okrepila. Zato vlada pri bivših državotvorcih strahovita poparjenost. štiije hrvatski ministri. HRSS stopi v vlado in dobi za enkrat 4 ministrstva. Pričakovati pa je, da se Davidovičev kabinet po prihodnjem zasedanju parlamenta še rekonstuira ter bi tako radičevci dobili še petega ministra. j s Zunanji minister dr. Marinkovič v Beogradu. 12. t m. se je vrnil iz Ženeve zunanji minister dr. Marinkovič. Poročal je Kaj je socijalizem? (Iz dr. M. Rostoharjeve knjige »Socijalizem«.) , Socialna demokracija hoče red — mir in soglasje ^interesov, hoče zajamčiti delavcu v družbi polno korist (dela), hoče enako in kar najboljšo vzgojo vsakega posameznika, popolno politično in socijalno ravnopravnost žene z možem.41 Bistveno enake nazore so razvili Bebel43, Stem43 in Kautsk/.44 Kar se tiče razlastitve vseh produktivnih sredstev je treba razlikovati stališče socijalizma in stališče anarhističnega komunizma. Le-ta trdi, da se more iastnštvu delovnih sredstev in organizacije dela prepustiti posameznim občinam ali skupinam delavcev (asocijacija družbe, produkcijska družba itd., namesto centralizma produkcije postavlja decentralističen avtonomističen princip produkcije), dočim hoče socijalizem odstraniti sedanjo breznačrtnost v produkciji s produkcijo, uravnano po enotnem načrtu. Ta cilj pa je mogoče doseči le, če postane vsa država lastnica delavnih sredstev in sama razdeljuje delo in njegov dobiček. Tudi v primeru, da bi se socijalistična organizacija priklopila k današnjim strokovnim zvezam, občinam, okrajem itd., kar seveda ni izključeno, se morajo odločno ti člani podrediti najvišji družabni avtoriteti, ki je končno država. Anarho-komunizem pripušča možnost konkurence produktivnih asocijacij, kar bi omogočilo konkurenco v produkciji, ki jo hoče baš socijalizem odpraviti, in posledica bi bila beda ene občine. Razmere bi se le preokrenile, namesto zasebnih kapitalistov bi bile sedaj občine in asocijacije kapitalisti. Tudi trgovina med posamez--nimi občinami bi vedla k sporom in k uničevanju produkcije, h krizam itd. Zveza ali federacija občin bi bila vedno ogrožena in bi bila preveč zavisna od zrelosti individuov, dočim državna organizacija ni zavisna od volje nezrelih individuov. Bernstein kritizira anarhizem.45) Socijalisti menijo, da stopi na mesto sedanje države socija- “ Llebknecht, Was die |Sozialdemokraten sind, str. 19. 42 Bebel, Unsere Ziele, 1886. 43 Štern, Thesen, 1890. j 44 Kautsk/, Das Erfurter Programm, 1892. 43 Bernstein, Die Doktrin des Anarchismus. Neue Zeit. Jahrg. 10. listična država in pride na mesto sedanjih vladarjev in državnih ministrov od ljudstva izvoljen osrednji odbor, ki prevzame vodstvo vsega gospodarskega življenja. Nekateri socijalisti nočejo, da bi se ta od ljudstva izvoljeni »odbor« imenoval vlada ali da bi se sploh govorilo o kaki državi. Mislijo, da je dovolj, če osrednji odbor samo določi produkcijski načrt in ga spravi v tek, potem pa bo ta obširni produkcijski ustroj sam od sebe v najlepšem redu dalje delal. Engelsu45 je država posebna represivna moč v prospeh vladajočega sloja. Schaffle47 pravi: »Edino mogoč socijalizem je in ostane tudi v bodoče centralistično oganizirana splošna in izključno kolektivna produkcija socijalne demokracije«. Socijalistični način produkcije je produkcija, enotno sklenjena z načelno nujnostjo. Kakšna bi bila oblika tega enotnega društva, ali centralistična... to je lahko postranska stvar. Toda pri nujnosti družbe, torej enotne oblike, pri zedinjenju produkcijskega procesa samega mora socijalist načelno vztrajati. Če je anarhija individualistične konkurence po socijalističnem pojmovanju vir vsega zla, vse goljufije, vse desorganizacije, vse nestalnosti, vsega izkoriščanja, vse krivičnosti sedanjega narodinlega gospodarstva, potem te anarhije načelno ne moremo trpeti, ampak jo je treba odstraniti. Socijalistična država se uresniči šele tedaj, kadar bo kolektivno lastništvo produktivnih sredstev socijalno.43 Centralizacijo uredbe družabne produkcije zahtevata tudi Ad. Wagner45 in Štern50 v svrho kontrole. R. Mejrer51 označuje kot glavno zahtevo socijalizma po državi regulirano produkcijo na temelju združenj (asocijacij). Temelji socialističnega družabnega reda so torej: 1. kolektivistična produkcija, 'ri 4" * • 't.' *» • v- 45 Engels, Entwicklung des Sozialismus, str. 48. 47 Schfifle, Aussichtslosigkeil der Sozialdemokratie, str. 5. 43 Schafle, Quintessenz des Socialiamus, atr. 38. 48 Ad. Wagner, Grundlegung I, ;§ 144. 50 Štern, n. o. m str. 8. 51 Mayer, Emanzipationskampf des vierten Standee I., 78. 2. statistično pripravljalno delo v svrho izračunjenja produktivnih sil, sredstev in velikosti potreb in po tem razdelitev dela in delavnih sil, 3. organizacija dela; uvedba splošne delavne dolžnosti in prisilnega dela, 4. razdelitev produktov, 5. individualni konsum. 6. Posledice kolektivistične produkcije naj bi bile: a) veliko zvišanje produkcije, b) odstranitev bede, c) odstranitev anarhije v produkciji in vedno se ponavljajočiii kriz, d) splošna blaginja in višja stopnja razvoja človeške družbe. III. Komunizem, bolševizem. 1. Teoretični temelji komunizma. Razredni boj ki je včasih samo boj za zvišanje mezd in skrajšanje delavne dobe se je začel z nastopom delavskega sloja (razreda). Razredni boj v kapitalističnem produktivnem sistemu je vsilil delavskemu sloju prepričanje, da je treba storiti temu sistemu za vedno konec. Delavci so začeli premišljevati, kako bi mogla ta zasovraženi sistem nadomestiti pravična in bratska družba delavcev. In tako je nastalo komunistično gibanje delavskega sloja.5* 2. Z razvojem kapitalizma raste nele število, ampak tudi solidarnost delavskih slojev.53 Število delavcev postaja vedno večje in vedno tesneje se čutijo delavci med seboj zvezane,54 kei se zavedajo svojih razrednih interesov in jih spaja zlasti skupna zavest eksistenčne negotovosti. V takih razmerah mora končati boj z zmago delavskega razreda. Prej ali slej mora priti do spopada med bur-žoazijo (katastrofalna teorija) in proletarijatom. Buržoazija bo vržena s svoje sedanje vladajoče pozicije; proletarijat bo uničil roparsko državo in uvedel na njeno mesto komunistično družbo delavcev. Razvoj kapitalizma je skratka tale: Število kapitalistov pada, M Buharin, Abeceda komunizma, str. 49. 63 Buharin, n. o. m. 54 Buharin, Abeceda komunizma, str. 50. f owV. DO. >NOVA PRAVDA« atnu s. kralju in vladi o delu in utisih v Ženevi. Z njegovim poročilom so vsi zadovoljni. — Še »Slovenski Narod« dr. Marinkoviču ni dal »trojke«. Stališče Male antante je bilo pravilno in je napravilo na velesile najboljši utis. Dr. Marinkovičev nastop je bil ze- lo posrečen. — V Ženevi bo vlada ustanovila svojo permanentno delegacijo. Ljubljanski komisar je dobil sosvet. Vlada je imenovala magistratnemu komisarju — gerentu, dr. Periču, sosvet, ki bo sestojal iz 13 članov bivših občinskih svetnikov. V sosvetu bo zastopana tudi naša stranka. — Glavna naloga sosvčta bo občinski proračun, ki niora biti pod streho do konca novembra. Priznanje Rusije. Naša država namerava v kratkem priznati sovjetsko Rusijo. — Pač skrajni čas! To je naša prav iskrena želja že dolgo. — Sicer se govori nekaj, da se mora sovjetska vlada, zlasti g. Rakov-sky, precej poboljšati, pa to so želje, ki jih ravno tako lahko izražajo Rusi napram nam. Bivši ministri obtoženi zaradi korupcije. Proti bivšim ministrom: dr. Lazi Markoviču, Jankoviču in Kojiču so izdelane težke obtožnice zaradi korupcijskih afer izza časa njihovega ministrovanja. Govori se, da so ti gospodje oškodovali državo za eno milijardo dinarjev. Obtožnica proti Markoviču je že podpisana in bo pri prihodnjem zasedanju predložena parlamentu. Vsebuje za enkrat samo 14 točk, pozneje pa bodo dodali še 15 zločinov. V koliko bodo pri vsem tem prizadeti tudi naši prvaki prečanskih demokratov , bo pokazala preiskava. Iz Žerjavove okolice se čuje, da ima mož jako nemirno spanje in da je šel pro-šli teden po tolažbo v Beograd, katere pa ni našel. Ljubljanske volitve. Nam sicer ni znano, kako misli vlada 'A ljjubljanskimi občinskimi volitvami, ki so sicer že razpisane (brez datuma), vendar se čuje, da se bodo vršile v kratkem. Saj pa je tudi skrajni čas. Vlada naj se drži tudi tukaj zakona. Ljudstvo naj spregovori svojo besedo in zopet prevzame občinske posle v svoje roke po izvoljenem županu. Demokrati so v tem pogledu tiho. »Jutro kar molči. Znak, da je grozdje zelo kislo. predsednika mariborske sokolske župe. V bodoče pa odpadejo seveda tudi ti oziri. Ali misli gospod, da je Sokol šta-laža samostojnih deinokatov? Opozarjamo na hujskanje teh ljudi vse napredne stranke, ki sodelujejo v Sokolu. Ako se tem razmeram ne bo napravilo konca, bo žalibog prišlo tudi pri nas do obžalovanja vrednih razmer v Sokolstvu, kakor jih vidimo na Hrvatskem. Po drugih državah. ITALIJA. V Italiji se spreminjajo časi — Mussolinijeva slava gre h koncu. To uvideva mož sam, to je uvidela tudi krona. Pro-tifašistovski veter je začel pihati zelo močno in se utegne spremeniti v vihar. Pravijo, da (italijansko ljudstvo ni za take eksperimente, a mi smo nasprotnega mnenja. Dokaz temu preokret pri kroni, ki je Mussoliniju namignila, da naj krene s svojo politiko v normalni tir. Kralj je uvidel, kaj se pripravlja! — Za november bo sklical Mussolini parlament in mu predložil reformo volilnega zakona. Opozicija bo s tem prisiljena k sodelovanju. Spomladi pihodnje-ga leta pa naj bi se vršile nove volitve. Mussolini je tedaj na poti v Canosso in z njim tudi fašizem, ki bo sicer hotel rogoviliti, a ne bo šlo. Tudi opozicija se ne bo dala uspavati s kako volilno reformo in dobro voljo na papirju. Odločena je izvesti boj proti fašizmu do konca. Zato bo v Italiji še dokaj budili — tudi krvavih dni. Pričetek je že tu. Mat-teotti je padel kot žrtev fašistov, sedaj Pa je padla protižrtev, fašistovslci poslanec Casalini. NEMČIJA. Francozi so z ozirom na londonski dogovor in sporazum takoj pričeli z izpraz-njevanjm Porurja. Pokazali so resno voljo. Manj resni pa so Nemci, ker so pričeli prepir v parlamentu zato, ali naj priznajo krivdo na pričetku svetovne vojne ali ne. Mnenja so tu različna in vlada je v mučnem položaju. Težko, da bi se mogla držati. — Zato so Francozi ustavili evakuacijo Porurja. AVSTRIJA. Štrajk kovinarskih delavcev na Dunaju se vrši naprej in se je razširil na vso panogo. Delavci so prepričani, da dosežejo svoje zahteve. — Nekaj noči je bil I. okraj brez električne luči. KAJ SE DOGAJA V BOLGARIJI? V Bolgariji ves čas ni miru. Zlasti pa so postale zadnje tedne razmere skrajno napete. Bojimo se, da je Cankova vlada zabredla predaleč in da bo radi tega nastali položaj kljub najstrožjim odredbam težko obvladala. Posebno mučen je nastal položaj z ubojem Todora Aleksandrova, voditelja makedonskih četašev. Z ozirom na to se je pričelo splošno krvavo maščevanje med raznimi stnijami. UbitiK Je velilčo voditeljev in traja pokolj dalje. Pravijo, da se Cankov tega ne straši in zatrjuje ,da so to medsebojne borbe med re-volucijonarji. Za kaj gre v resnici, se mora pokazati v kratkem. Tudi v Bolgariji se mora izčistiti ozračje. — Nastop vladel proti zemljloradnikom se bo 8e hudo maščeval in najbrž niti ni več dale# ta čas. KITAJSKA. Kakor poročajo inozemski listi, Amerika ne namerava aktivno nastopiti v državljanski vojni na Kitajskem. Razmere so prekočljive. Amerikanske vojne ladije se sicer nahajajo v kitajskih vodah toda samo v varstvo amerikanskih državljanov. Pričakujejo veliko bitko med vladnimi četami in ustaši. Poročila z dežele. Maribor. Kake ovire se delajo narodnemu bloku. V soboto, ‘■iO. t. m. bi se imel vršiti skupni volilni shod narodnega bloka, oziroma vseh v bloku združenih' stranic v veliki dvorani Pri Gfttzu. Lastnik pa v ta namen ni dal na razpolago dvorane, zato je moral shod odpasti, ker vsled negotovega vremena na prostem narodni blok ni maral sklicati shoda. — V kavarni Central je delil Ueki naš somišljenik letake za volilni shod naše stranke, ki se je vršil 13. t. m. pri »Jadranu«. Kakor znano, je naša stranka združena v narodnem bloku in je vsak njen uspeh obenem uspeh narodnega bloka. Zato se nam zdi neumev-no, da je lastnik kavarne izrazil svojo nevoljo nad razširjenjem naših letakov, feš da ne dovoljuje, da bi se v njegovi leavarni delili kakršnikoli letaki. Stališče g. Streharja nas je iznenadilo, kajti — kakor rečeno — je bilo iz letaka jasno razvidno, da je njegov namen pridobiti Čim več volilcev za narodni blok, torej za slovensko zmago. Kljub temu, da bi se v takem slučaju lahko napravila izr jema. Nimamo nič proti stališču g. Streharja, če je v principu proti temu, da se sploh delijo kaki letaki v kavami. Odločno pa se bomo proti temu zavarovali, če se bo komu drugemu — pa naj bi bil kdorkoli — dovolilo to, kar se je prepovedalo nam. Volilni shod NSS v Mariboru. Pri Polni udeležbi se je vršil v soboto v dvorani gostilne »Jadran« na Rotovškem trgu volilni shod narodno-socijalistične stranke, ki mu je predsedoval tov. Zpu-derl. Prvi je govoril občinski svetovalec tov. Selinšek ter podrobno obrazložil do-sedanje delo v občinskem svetu, oziroma razkrinkal škandalozno gospodarstvo socijalnih demokratov, ki sami nič ne vedo, predloge narodnih socijalistov so Pa iz ljubosumnosti ovirali, kjer so le ni ogli. Za njim je govoril občinski svetovalec tov. Roglič o bodočih nalogah občinskega sveta in je raztolmačil delovni program narodnega bloka od točke do točke. Z zadovoljstvom je konstatiral, da so bile v delovni program sprejete vse važnejše zahteve narodno-socijalistične stranke, osobito pa zahteva o slovenskem službenem jeziku, ki bo omogočila, da bodo prišli do zaslužka Slovenci. Tov. Brandner je dokazoval, da zahteva interes slovenskega delavstva, da voli narodni blok. Nastop NSS v narodnem bloku je utemeljen, ker bi po sedanjem volilnem redu prišla občina v roke Nemcev, če bi se slovenske stranke ne združile. Soc. demokrati pa so delali kompromise z buržoazijo, ne da bi bili v to prisiljeni, samo da so ignorirali proletarsko stranko NSS. Ravnokar izdani komunistični letak proti socijalnim demokratom dokazuje, v kakem stanju se nahajajo marksistične stranke. Slovenski delavci naj volijo narodni blok, v katerem bo delegacija NSS ščitila njihove so-cijalne interese. Končno so govorili še tov. Veber, Medvešček, Cesarec, Mohorko in Hojan, ki so vsi pozivali na agitacijo za nar. blok. Poslednji govornik tov. Hojan, pa je točno dokazoval, koliko slovenščine nezmožnih uradnikov je na magistratu celo na najvažnejših mestih, kjer je treba občevali s stranicami. Tov. predsednik je nato zaključil lepo uspeli shod s pozivom, da 21. septembra volijo vsi Narodni blok. Studenci pri Mariboru. Naš Sokol je preteklo nedeljo slavil petletnico svojega obstoja. Ob tej piliki se je predsednik mariborske sokolske župe spozabil tako daleč, da je v svojem govoru na ne-čuven način napadel sedanjo vlado in prerokoval njen skorajšnji konec. Ali se mož ni zavedal, da Sokol še ni demokratska stranka in da se zlasti ob javnih prireditvah ne sme na tak način žaliti udeležencev in zlorabljati njihove potrpežljivosti. Na prireditvi namreč niso bi- li navzoči samo demokrati, ampak mnogo narodnih socijalistoy, nadalje pristaši Davidovičeve stranke in neopredeljeni. Vsi ti pa so s sedanjo vlado bratskega sporazuma zadovoljni in samo v interesu prireditve niso že na licu mesta reagirali na neokusne izpade gospoda Občinske volitve v Celju. Dr. Ogrizek podpira Nemce. V nedeljo dne ‘28. septembra se vršijo v Celju občinske volitve. Vložene so tri kandidatne liste: 1. Narodni blok (JDS, NSS in NRS), 2. Soc. demokratska, 3. Socijaluo-go-spodarsk i blok (nemškutarija, renegati in dr. Ogrizkova klika). Vsled {'zloglasnega Žerjavovega volilnega reda je bil ločen nastop posameznih strank v Celju nemogoč, ker bi bila sicer nevarnost, da bi lahko dobili celjski Nemci relativno večino in s tem gospodarstvo na celjskem magistratu. Zatorej so se začele narodne stranke že mesca februarja dogovarjati glede stvorilve Narodnega bloka in skupnega nastopa vseh narodnih strank. Najprej so se načeloma izjavili tudi voditelji vseh strank za tak blok in tudi g. dr. Ogrizek, kot predsednik SLS v Celju. Ko so začeli razgovori postajati dejstvo, da se končno začnejo obvezni dogovori, je naenkrat dr. Ogrizek izjavil, da se z ozirom na takratni politični položaj v Beogradu z demokrati ne veže. Kljub temu je /šel g. Stermecki dvakrat k njemu, a zaman, g. dr. Ogrizek je vse odklanjal. Končno je poskusilo še načelstvo NSS, ki je poslalo tov. Branduerja osebno k dr. Ogrizeku, ki pa j‘e izbegaval, češ, da se ne dogovarja s stranko, kateri načeluje podžupan Žabkar. G. Žabkar pa že od mesca oktobra 1923 ni bil več predsednik krajevne organizacije NSS, kar je moralo biti g. dr, Ogrizeku kot aktivnemu politiku gotovo znano! Interesantno je tudi to, da dr. Ogrizek, kakor smo poučeni iz zelo verodostojne strani, kot predsednik SLS menda 1 pol leta ni sklical nikake odborove seje, ampak tako eminentno važne zadeve kar sam samovoljno reševal. Tik pred vložitvijo kandidatne liste pa pride ponudba SLS za vstop v nacijonalni blok. Že koalirane tri stranke so izjavile, da so za to pripravljene in ponudile SLS štiri popolnoma sigurne mandate. Toda dr. Ogrizek je rekel, da se na tej podlagi ui mogoče razgovarjati (zahteval je namreč osem mandatov!) in odšel ter nato sklenil kljub ugovarjanju na-roduo-zavednih pristašev SLS zvezo z našimi narodnimi nasprotniki — nemčurskimi renegati — bivšimi tlačitelji našega naroda. Pozabil je g. dr. Ogrizek, ki je študiral na celjski gimnaziji, na persekucije slovenskega dijaštva, pozabil je na to, kako so Nemci pretepavali naše slovenske fante ob priliki naborov, pozabil je na trpljenje celjskih Slovencev. Toda Bog je pravičen in počasi že dobiva zasluženo plačilo. Predvsem ni šel noben izrazit inteligenten pristaš SLS na njegovo listo, nekaj kandidatov, katerih podpise je dobil pod raznimi pretvezami, mu je obrnilo hrbet in preklicalo podpise! In »Slovenec« z dne 17. t. m. oficijelno de-savuira dr. Ogrizka s tein, (da ugotavlja, da SLS nima nikake zveze s »Socijalno-go-spodarsko« listo dr. Ogrizka in celjskih re-negatov! Veseli nas ta poštena narodna izjava SLS, ki nam fjasno dokazuje, da je pri SLS narodni čut več vreden, kot čudne politične ambicije dr. Ogrizka. Vsak pošten Slovenec v Celju z gnusom govori o Ogrizkovem bloku in ni niti najmanjšega dvoma o tem, da bo 28. september dokazal dr. Ogrizeku, da za one, ki se vežejo z našimi narodnimi nasprotniki, ni mesta na magistratu slovenskega Celja. Živel narodni blok! črna zemlja naj pogrezne vsacga, kdor odpade! Iz stranke. Poziv krajevnim organizacijam NSS. — Tajništvo stranice je razposlalo te dni vsem krajevnim organizacijam obširno okrožnico kot navodilo za strankino poslovanje. Prosimo vse krajevne organizacije, da o tej okrožnici razpravljajo na prvi svoji odbo-rovi seji in da urede poslovanje po navodilih. Gospodarska enketa NSS. Gospodarski odsek NSS sklicuje za nedeljo 5. oktobra t. 1. celodnevno gospodarsko enketo v Celje. Ta enketa bi se morala vršiti že v nedeljo 21. t. m., pa smo jo preložili radi tega, ker so to nedeljo občinske volitve v Mariboru, prihodnjo nedeljo pa volitve v Celju in bi se je bilo radi tega zastopnikom teh dveh organizacij nemogoče udeležiti. Vabi- la bodo pravočasno razposlana in pričakujemo, da se bodo z ozirom na izredno važ- nost dnevnega reda vsi povabljeni seje zanesljivo udeležili. Glavni zbor čehoslovaške narodno-so-cij«^lis))čuel ptranke Iv Brnu. V dneh 31. oktobra, 1. in 2. novembra t. 1. se vrši letošnji glavni zbor bratske čehoslovaške na-rodno-socijalistične stranke v Brnu, katerega se bodo udeležili tudi delegati naše stranke. Ker je več tovarišev, tako iz Ljubljane, kakor tudi od podeželskih organizacij izreklo željo, da bi se radi udeležili tega zborovanja, pozivamo vse one tovariše, ki se nameravajo udeležiti glavnega zborovanja v Brnu, da to najkesneje do 10. oktobra javijo strankinemu tajništvu. Če želi kdo kakšnih tozadevnih pojasnil, ga prosimo, da se nemudoma obrne pismeno na tajništvo. •v-■,. Strokovni vestnik. Sestanek NSSZ v Ljubljani. V nedeljo, dne 14. t. m. je priredila podružnica NSSZ za Ljubljano članski sestanek, ki se je vršil dopoldne v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu. Sestanek je vodil jp na njem poročal o aktualnih delavskih vprašanjih predsednik NSSZ, br. ltudolf Juvan. Na sestanku so se razmotrivala vsa delavska vprašanja in je živaliua debata dokazala, da so taki članski sestanki za delavstvo potrebni, zato bo podružnica uvedla redne članske sestanke. Jesenice. Strokovni shod delavstva KJD sklicujeta za nedeljo 21. t. m. podružnici NSSZ na Jesenicah in Blejski Dobravi. Shod se vrtii ob 9. uri dopoldne v gostilni Ravhekar na Savi. Poročevalec iz Ljubljane. Ker postaja delavski položaj dan na dan neznosnejši, pozivljemo vse delavce, posebno pa naše člane, da se shoda v čim največjem številu udeleže. Zganimo se, bratje, da ne bo prepozno! Trbovlje. V soboto 20. t. m. se vrši ob 5. uri popoldne v prostorih ge. Ane Forte članski sestanek NSSZ, na katerem poroča delegat osrednjega vodstva iz Ljubljane. — Udeležba za vse člane — dolžnost. — Odbor. Zagorje. NSSZ, podružnica v Zagorju, priredi v nedeljo 21. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni Jan veselico, na kateri se bodo razdelila darila za dobro kegljanje. Svira sekstet »Bratstva« iz Zagorja. Brate vabimo k polnoštevilni udeležbi. — Sestanek članov podružnice NSSZ se vrši v nedeljo 28. t. m. ob 3. uri popoldne v lokalu »Bratstva«. — Udeležba — dolžnost. — Odbor, Litija. Na notico pod tem naslovom v zadnji številki našega lista sem dobil potom uredništva z Jesenic dopis, v katerem skukt pisec dokazovati, da so »neodvisni« popolnoma nedolžni. Tovarišu odgovarjam javno: Vse, kar je bilo navedeno v »Novi Pravdi«, je res. Predilniški delavci smo imeli v NSSZ močno in dobro zaščitnico, dokler niso prišli »neodvisni«, ki so zbegali delavstvo s tem, da so mu obetali nebesa na zemlji, a ga prepustili sedaj, ko trka beda na duri, na milost in nemilost podjetniku. Prav ima jeseniški »socijajlist«, ko piše v pismu o volku v ovčji koži, pozabil je le povedati, da so to voditelji »neodvisnih«, med katere se morda tudi on prišteva, ker se čuti prizadetega. Da mu bo položaj delavstva v Litiji jasnejši in bo dobil potrdilo mojih navedb, naj se potrudi med nas v Litijo. — Predilničar. Inšpekcija dela v Mariboru. O tej instituciji, odnosno o njenem šefu, inšpektorju dela, inž. Dejaku, smo že pisali, a moramo žal še pisati. Naši štajerski zaupniki nam namreč sporočajo, da mariborska inšpekcija dela obstoja in ne obstoja, da ima in nima inšpektorja dela, ker se namreč sedanji inšpektor bore malo briga za svoj urad, pa ae tudi. ne utegne, ker je še vedno zastopnik neke tvrdke na Polzeli, kjer ima tudi stanovanje. Ta inšpektor dela ima tudi kaj čudne nazore o plačanju nadurnega dela, kakor je to pokazal v slučaju »Korotan« v Prevaljah. Mi smo že občutili1 dobrote takih inšpektorjev, ki so zastopnici velekapitalistov in delojemalcev obenem, zato se popolnoma strinjamo z našimi štajerskimi zaupniki in pravimo: tak inšpektor dela naj se čimpreje zamenja s pravim inšpektorjem, ki bo vestno vršil svojo službo. Mladinski vestnik. »Bratstvo« priredi v nedeljo 12. oktobra v vseh prostorih gostilne »pri Lozarju« na št. Jakobskem trgu vinsko trgatev. Opozarjamo na to vse ljubljanske in bližnje organizacije, da za ta dan ne določajo drugih prireditev. — 12. oktobra vsi na vinsko trgatev! — članom tamburaškega zbora »Bratstva« v Zagorju sporočamo, da se prično redne tamburaške vaje v pondeljek, 21. t. m. v društvenem lokalu. Vabim tudi ostale člane, ki se zanimajo za tamburanje. — Zborovodja. »Bratstvo« v Zagorju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 7. uri zvečer v vseh prostorih gostilne MUller veliko »vinsko trgatev«. Na veselici svira sekstet »Bratstva« iz Zagorja, Ker je čisti dobiček namenjen prosvetnemu delu delavske mladine, pričakujemo obilnega poseta. — Odbor. »Bratstvo« v Kranju je priredilo v ne deljo 14. t. m. jako.dobro uspelo veselico v vseh prostorih gostilne Jereb na Fidru. Za nimiva je bila rokoborba, nadvse nabaven pa boksmatch. Sviral je tamburaiki zbor »Brat- stva« iz Kranja pod vodstvom br. Grošlja. Zbor nas je presenetil, ker obstoja še prav . kratek čas, a je pokazal že tako lepe uspehe. Mnogo smeha je vzbudil prizor »Nace, oficir-. Veselica je v vsakem oziru prav dobro izpadla. Sestanek »Bratstva« v Mariboru. V soboto, dne 13. t. m. se je vršil v spodnjih prostorih gostilne »Jadran« sestanek članov >Bratstva«, ki so se ga udeležili skoro vsi člani in tudi mnogo tistih, ki so na novo pristopili. Po poročilu brata Tumpeja se je raz-motrivalo o bodočem delovanju društva, ki se bo sedaj na jesen zelo poživilo. Med drugim je bilo sklenjeno, da se vrši 11. oktobra t. 1. občni zbor, po občnem zboru pa družabni večer. Tedenske novice. Vsem naročnikom, ki do 1. oktobra ne bodo vplačali zaostale -naročnine, bomo s številko 40 prenehali pošiljati list, dolg pa iztirjali. — Uprava. Zalivala sklicateljev sestanka bivših vojakov iz svetovne vojne na Brezjah 31. avgusta t. 1. — Vsem, ki so pomagali prirediti krasno uspeli sestanek 31. avgusta na Brezjah in vsem tovarišem, ki so se ga udeležili, izrekamo prisrčno zahvalo. Obenem sporočamo, da smo od prebitka darovali 1000 Din društvu invalidov, 1000 Din vojnim slepcem (od teh je bilo 544.50 Din posebej v ta namen zbranih na Brezjah), novo izvoljenemu odboru, ki naj bi dalje deloval v smislu sestanka, pa smo izročili ostalo vsoto v kateri je vključenih 1268 Din, nabranih za spominsko ploščo na Brezjah. Prosimo vse Slovence, da odboru pomagajo z darovi izvrševati njegove dobrodelne namene v korist tistim, ki so vsled vojske največ trpeli. — V odboru, izvoljenem 31. avgusta na Brezjah, so gg.: Colarič (predsednik), Bonač, Hafner, Jovan, Matičič, Mihevc, Pavlin, Sturm, Wagner, 1 invalid (ki ga določi društvo invalidov). — Sklicatelji. Za Ciril-Metodovo družbo je poslal naši upravi g. dr. Tone Jamar znesek 30 Din, ki smo ga izročili namenu. Predsednik »Orjune« v Ljubljani aretiran. — 17. t. m. sta dva detektiva aretirala predsednika »Orjune« inž. Kranjca, ki je bil v službi na carinarnici v Ljubljani. Aretacija se je izvršila ob 11. uri dopoldne v uradu. Inž. Kranjc je bil takoj policijsko zaslišan, še isti dan odpeljan v Celje ter tam izročen okrožnemu sod^čUf Aretacija je v zvezi s trboveljskimi dogodki. Alojzij Jerančič pred poroto. Dne 31. marca je bila v Ljubljani v neki gramozni jami umorjena gč. Fanika PetkovSek, o čemer smo svoj čas tudi poročali. Takoj' po odkritju zločina, je bil zjutraj aretiran kot osumljeni morilec Alojzij Jerančič, sin trgovske rodbine iz Ljubljane. Osumljenec je vsako krivdo odločno tajil in pri tem vstra-jal. Toda nič mu ni pomagalo. 15. t. m. je stal pred ljubljansko poroto. Krivda mu je bila tako živo dokazana, da je bilo za vsakogar jasno, da je vsaka druga možnost izključena, kar so porotniki tudi soglasno potrdili pod vtisom njegovega pokvarjenega življenja, strastne narave in izzivajočega cinizma, brezsrčnosti in nasilnosti. — Brez-srčnež je dobil za svoje dejanje 4 leta težke ječe. — Pač malo za življenje mladenke, lepega, priprostega bitja, ki še ni poznalo varljivega sveta, skrajno pokvarjene sodobne moške mladine. Roparski umor pred ljubljansko poroto. Poleg Jeraučičevega se je obravnaval ta teden v Ljubljani nad vse zanimiv in žalosten slučaj — roparski umor Zevnikove v Per-ničah, o katerem smo svoječasno poročali. Pred poroto je stal osumljenec Kristan, človek brez srca, nasilne narave, ki pa zanika vsako krivdo. Na podlagi izjav številnih prič je razprava docela odkrila krivca v osebi Kristana, ki zločina kljub temu ni priznal. Državni pravdnik dr. Domeniko je predlagal smrtno obsodbo. Porotniki so enoglasno izrekli krivdo in sodni dvor je Kristana obsodil v smrt na vešalih. — Obsojenec je obsodbo vzel mirno na znanje. Kristan ima ženo in dva nepreskrbljena otroka. — Pač žalostna družinska slika iz povojne dobe. — Zagovornik je imel fako te-Zavno stališče, ker -ao mu delale ovire številne priče z jasnim dokazilnim materija-lom proti Kristanu. Tekmovalno streljanje za dobitke priredi strelski klub »Griček« pri »Tičku na Gričku« za Gradom. Pričetek v soboto 20. t. m. ob 2. popoldne; streljanje se zaključi v nedeljo ob 12. uri. Popoldne ob 3. uri je ravno tam vinska trgatev z godbo in plesom. Vabljeni vsi (Btrelci in plesalci. Rogaška Slatina in nemška Usta ca občinske volitve. — »Jutro« od 10. t. m. v6 povedati, da so bili narodni krogi v Rogaški Slatini konsternirani zaradi poročila v »Novi Pravdi«, ki smo ga objavili v zadnji številki, češ, da se naš poročevalec pritajeno zavzema za skrito nemčursko kandidatno listo. »Jutro« meni, da je bilo uredništvo v tej zadevi grdo mistificirano ter pričakuje popravka in zadoščenja za neopravičene napade. — če je »Jutrova« trditev resnična, je samo ob sebi umevno, da bomo radi popravili krivico, ker se izrabljati ne pustimo in ker 'se zavedamo vainih narodnih interesov na Štajerskem. — Zali-bog, pa doslej še nismo prejeli autentičnega poročila o tej zadevL Gospodarstvo. Koliko je vreden dinar? Prejšnji Ta teden teden dinarjev 100 švic. frankov stane 1361 25 1425 — 100 franc, frankov » 3866 400-— 100 laških lir » 315-45 331-5 100 Čeških kron » 21725 2i’6-5 100 avst. kron » 0.1015 01075 100 ogrskih kron > 00939 0105 100 bolg. levov » 5268 5515 100 dolarjev * 7162 5 7562-5 100 angl. funtov > 32350-- 33690-— CurlSka borza, 100 dinarjev je stalo 17. sept. švicarskih 7475 10. sept. frankov 6 95 100 franc, frankov > 2830 28 07 100 laških lir » 23-25 ; 2325 100 čeških kron » 15-875 15-95 100 avst. kron » 0 0075 0-0075 100 ogrskih kron » 0 0069 00069 100 bolg. levov » 3-87 387 100 dolarjev » 530-— 533-— 100 angl. funtov » 2370 — 2368-- Tajinstveni morilec deklet. (Pravica ponatisa pridržana.) (Nadaljevanje.) Sedaj ga Eliza pogleda. Njuna pogleda se križata. »Usmrtite me! Vem, da nimam pričakovati nobene milosti, toda ne mučite me vendar tako dolgo!« »Dolgo! — Ali ne veš, podla duša, da smo morali na Terrorju dolge ure prenašati najstrašnejše smrtne mulce? Le požrtvovalnosti mojega Edvarda se imamo zahvaliti za rešitev! Ne, ti moraš še živeti v zavesti, da moraš kmalu umreti! Tvoja zadnja ura še ni odbila!« Sedaj prevzame lepo grešnico smrtni strah, da prične prositi. »Smrt! Usmrtite me, dajte mi smrtni sunekl Tukaj — niti treniti nočem, oh, usmrtite me naglo!« ter pokaže na svoje srce, čegar viharni udarci dvigajo njena prsa. »Usmiljenje! Usmrtite me, gospod! Saj sem vam toliko let zvesto služila — dokler.. Mož s krinko se dvigne. — Hitro hodi po sobi, z roko seže v žep na prsih. Eliza zatisne oči... Ali ji hoče sedaj zadati smrtni sunek? Tedaj pa se Jak divje nasmehne. »Ne — ne, muke smrtnega strahu moraš docela prestati. Preveč podlo si ravnala z nami. če bi bila samo Sama umorila, bi te bil s hitrim sunkom rešil smrtnih muk, toda tvoje peklensko dejanje na Terroju zasluži ostrejšo kazen!« »Samo ne okrnite mi kakega uda!« toži Eliza, »le to nek »Ali misliš, da bi se te dotaknil, izrodek človeški? O ne, tvoj krvnik naj bo nekdo drugi. — Kdo — to izveš še danes! Štiri ure smo viseli v Terrorju med življenjem in smrtjo, tako dolgo boš tudi ti živela, zavrženka!« Elizi omahne glava nazaj — znak, da je padla v dobrodejno omedlevico. Sedaj se ni potuhnila. — Divje jo potegne Jak kvišku. »Pri zavesti boš gledala smrti v oči, kot mi!« Ona se ne gane, neke vrste odrevenelost ohromi njene ude. Tedaj jo izpusti iz rok. I »Čemu naj to žensko še dalje mučim? Ne, sedaj naj’ umre, hočem biti bolj milostljiv kot ona in napraviti konec ž njo. Terror se v nekaj urah vrne; namenoma sem ga poslal na vožnjo po morju. Ko se vrnejo Edvard, Tom in deklici, naj bo že vse končano!« Nezavestno dvigne in jo odnese ven skozi drugo sobo, kjer je nekoč Molly ftrisegla strašno prisego. V sobi stoji se vedno na mizi mrtvaška lobanja. Mož s krinko položi nezavestno na divan, nato pa prižge sveči na mizi, ki s svojo rdečkasto svetljobo razsvetljujeta so to, ki mora navdati vsakogar, ki stopi vanjo z grozo. Trepetajoči sijaj dozdevno oživi mrtvaško glavo, da se zdi, kot da bi se gibala. Tudi najdrznejšega moža mortt pogled na to' okolico navdati s strahom. Sedaj se poda mož s krinko v sosedno sobo; oster glas zvonca zazveni po tihi hiši. — Kmalu se sliši odmev bližajočih se korakov. V sobo stopi mož, ki ni nihče drug kot — Jim. , »Pojdi z menoj!« ga nagovori mož s krinko in pokaže na vrata sobe z mrtvaško glavo. »Tukaj se nahaja!« In zapet se zaprejo vrata, oba moža obstaneta pred deklico v dragoceni poročni obleki. »Eliza!« zazveni iz Jimovih ust. »Da, ona je, tvoja pobegla ljubica!« »Ljubica? O ne, gospod, moja morilka, ki jo sovražim. — Oh, gospod, samo eno prošnjo imam!« »In ta je?« »Dovolite, da smem umoriti podlo žensko! Svoje zverinsko dejanje naj poplača s tisoč mukami! Maščevati hočem Sama, maščevati nas vse!« »Mej'sklep izveš kasneje — sedaj stopi na stran!« Jim ga takoj uboga. — Mož s krinko potegne iz žepa majhno steklenico ter poškropi Eli/,in obraz z nekaj kapljicami močno dišeče tekočine. Eliza se takoj vzbudi iz omedlevice. Prestrašeno ogleduje svojo grozno okolico, potem pa se sesede — vendar ostane pri polni zavesti. »Jim, poglej si Elizo! Ali ni lepa kot nevesta — naravnost zapeljiva?« Ko zasliši Eliza Jimovo ime, se takoj zravna. Z nekim čudnim pogledom motri svojega prejšnjega ljubimca, ki jo mračno ogleduje. Morda se ji poraja upanje na rešitev? Kdo ve? Mož s krinko nepremičiijo) opazuje obadva. Jim ničesar ne odgovori, samo proseče upira vanj svoje oči. Da, lepa je kljub smrtnemu strahu, ki ga je či-tati na obrazu. »Ravno v cerkev se je hotela odpeljati,« nadaljuje tajinstveni mož. »Lepa kočija je obstala pred njeno vilo. Docela je bila overjena, da se pripelje ponjo ženin. Mesto njega pa sem se pripeljal jaz — maščevalec!« Zopet kratek premor. »Ti nisi bil več dovolj dober zanjo, Jim, njeno stremljenje je šlo mipgo višje, v širnem svetu je hotela vživati udobno življenje, mladega moža si je izbrala za soproga, kateremu je odtujila njegovo ljubo nevesto; kajti ta lepa kača zna omamiti svoje nesrečne žrtve!« Zopet vse tiho. Sedaj se obrne mož s krinko do Elize rekoč: »Ali te nisem z dobrotami naravnost obsipaval? Iz revščine sem ti pomagal, vse tvoje želje izpolnil. Živela si brezskrbno, da, naravnost sijajno. Ko si hlinila svojo ljubezen do Jima, sem ti tudi to dovolil. Tvojih strasti nisem hotel brzdati, ker sem se oziral na tvoje prejšnje življenje, polno bede. — Sedaj pa povej, zakaj si hotela mene — zakaj nas vse uničiti s podmornico vred?« Eliza ničesar ne odgovori, -kljubovalno zre pred se v tla. »A® boš odgovorila?!« »Napravile konec z menoj, odgovora ne dobite od mene!« »O, le počasi,, časa imamo dovolj,« se roga tajinstveni mož. »Tako dolgo smo morali trpeli smrtne muke, čemu hočeš imeti v Umi oKtutu prednost piv d nami?« »Toda vsi še veckio živite!« se oglasi drzno Eliasa. »Ne s tvojo pomočjo, Eliza! Rešil uas je Edvard s svojim res drznim podvzet-jem.« Eliza se zopet obrne proti Jimu ter upre ponosno vanj svoj pomenljiv pogledi, ki pa mužu s krinko ne ostane prikrit. Zato vpraša: »Ali imaš še kaj povedali, Eliza?« »Ne!« »Pomisli, tvoja zadnja ura se bliža!« »Vem.« »Za milost tedaj nočeš več prositi?« »Saj je vse zaman!« »Kajpak, saj me poznaš. — Dobro, napravimo konec!« Mož s krinko pomigne Jimu, ki hitro stopi k njemu. »Tukaj, Jim« spregovori zagonetni mož, in pokaže na mizo »za mrtvaško glavo leži bodalo, ki je zadelo že tisto osebo, katere lobanja se nam reži v obraz.« Jim prikima. »Ti boš izvršil obsodbo. Toda, Jim, napravi kratko. Eliza mi je dolgo zvesto služila, to naj ji bo olajševalna olcol-ščina; ne maram, da bi jo mučil. En sunek — ki ji pa mora prebosti srce! — Ali me razumeš?« » Da, gospod, dasiravno ...« »Tiho! Ostane pri tem, kaj' sem rekel. Zadeni dobro, sicer si nakoplješ mojo jezo!« Te besede je mož s krinko dejal tiho, kljub temu pa jih je slišala Eliza. Jim stopi k mizi, zagrabi lesketa,joče se morilno orožje, s katerim se počasi bliža Elizi. »Jim« zašepeče Eliza tako tiho, da jo more samo on slišati. Jim stoji tik nje, iz oči, ki jih ima uprte v zapeljivo žensko, je čitati, da bi ji prizanesel, ako bi bilo v njegovi moči. Eliza ga objame okrog vratu. »Jim« mu šepeče na uho, »Jim, moj dragi, umori moža s krinko — brez orožja je, potem so milijoni tvoja last!« »Ničvrdnicak zakriči Jim divje ter se iztrga iz njenega objema. Z levico jo trdtoo drži, z desnico pa zamahne z ostrim bodalom proti prsim lepe ženske ter ga porine do n-jenegn malopridnega srca. Ne da* bi jeku Ha obvisi na njegovih rokah'. Kri curlja p<> beli, svileni obleki. Sunek ji je predrl srce ter jo takoj usmrtil. »Kača!« škraplje Jim »še v zadnjem crenotku je hotela — —« »Vse vem, Ji*, čeprav je tako hitro govorila, sem vendarle razumel vsako besedo. Ti naj bi umoril mene, da bi se potem kesneje ravno na tak način iznebila tebe.« »Da, res je tako!« jeclja Jim. »Ali je mrtva?« »Da, gospod k »Potem položi njeno truplo na divan in je pokri s plaščem. - Tako, je že dobro. In sedaj, Jim, ji odvzemi briljante in jih odnesi v mojo sabo.« Jim stori vse po ukazu. Niti z enim pogledom se ne ozre več na mrtvo truplo svoje nekdanje ljubice. Tajinstveni mož se obrne. Pogled mu pade na režečo se mrtvaško lobanjo. S tihim, toda jasno donečim glasom i/.pregovori: (Daljo prihodnjič.) Našim rodbinam priporočajo našo pravo domačo KOLINSKO CIKORIJO, izvrsten pridatek za kavo. KINO,IDEAL predvaja v petek 19, soboto 20. in nedeljo 21. t m. pustolovno dramo v 5 dejanjih izborne reifije D. W. Griffith »Burna not" v glavni vlogi Harry Hull In M. Wallace. " ^0V za d?dsčino - Brezsrčna mati -Tihotapstvo - Dva zagonetna umora - Nedolžno osumljen - Zvest sluga - StraSen vihar - Razkrinkani pustolovec - Srečni zakon. Ogovorili urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. NaibolISI Šivalni stroi je le edino Josip Petellnca znamke Grltzner in Adler Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev Lfubllavta blizu Prešernovega ■pemen‘ka xa vodo. Ravnokar došla večja oprema šivalnih strojev Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljana, Kralja P~tr<5 trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. ' Telefon 220 Štefan Fermi Tone Hnižuj pleskarza stavl50 in pohištvo, lakiranje voznih koles v ognju. Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd. Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cesta 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9. Oglašajte Novi Pravdi! Trboveljski premog, drva H. Petrič, Ljubljano, Gosposvetska cesia št 16 Telefon 343. urar državnih železnic Celje, Dettev trs 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. Franc Szantner Ljubljana, Selenburgova ulica 1 špecijalist za ortopedlčna In anatonjlčna obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravita* šs-s i «= at« .d »jaC ca. g a.£ jj K S 5 o E >5 °-.z ^ k (fl O. 3 o « -m.- £5 &c O Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja premog Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih pff origirralnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in* razpečava na debelo. Inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete. NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/11. Vse pisalne, risalna In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Bivlc Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. AVTO - VOZI BREZ BENCIKA! JUGO’HM LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELSEON ŠTEV. 560 Edllto nandsmestl lit prekosi okus In redUmst mesa v M. Očala, štipald ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubijana, Stari trg 9. Stekla natančno po zdravniških predpisih. Modistka M.HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV.. 21. prodaja bele klobuke po 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din. oblika, različne baržunaste po najnižjih cenah. Žalni klobuki vedno v zalogi Česor ne ve$, vprntoJ Univerzitetni Infoimativ. Biro „AROUS“ Knez Mihailova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasaž Akademije nauka). Najcenejši novi in rabljeni pisalni stroji v špecijalni mehanični delavniciza popiavo pisalnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOViO BARAGA, Ljubljana Šeienburgova utica Stev. 6/1. Barvni trakovi, karbon - papir - indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška oprema vedno v zalogi. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača Čistih 7°i<> obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu o brest o>- vanje po dogovoru. Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite nnjkulnntneie. Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slov. Bistrica TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Dunaiska cesta Stev. 4 (v lastni stavbi). Kapital In rezerve Din fS,300.000. tzvržufo vse banžna posla najtožnaie in najkulantnala. Brzojavi: Trgovska. Teh« 139, 145, 458. Ekspoziture: Konjice Meia-Dravograd s BJ» imseN ‘eue||qnn