Štev, 2. Ljubljana, dne I I I I I I 11 I I I I I I I I I I I • IZDAJA ZA Slovenijo §3 16. januarja 1920. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiii Tl*1' Stiu.iij o kći. /li i iSniOiv / LJUBIiJA;;A L um 1111111111111111 m 111111111111111111111 m«m 11 mn 111 iimi 11111 nm i JUQ0SL0W1SKAB0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Izhaja 1. in 16. v mesecu. — Tekslni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jiifcO'dovenske pohvajine v srbohrvaškem nt.rečjo. ::: Vse dopise sprejema Rnončna ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Brzojavi: „Araa“ Ljubljana. Telefon interurb. s-t.17i Üek. račun št. 11.023. Cene inseratov: Za eno^tolpno ’1 mm visoko vrstico se računa 60 v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne vesti po posebnem cen ku •> ";N ' V Trgovska posredova niča za nakup in proda;o .SLOVENIJA' Jesenice - Fužine, Gorenjsko, priporoča čisto svinjsko mast, slanine, sušeno meso, šunko in fino salamo. Cene po dogovoru. Prevzame tudi razna trgovska zastopstva. Ljubljana, •9 islonijüriova ulica 711., (nasproti glavno pilte.) Špec jalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. ElESliHSimiEmiSeElü Prodaja vina Mekaiiiena radiooica prima izradnju sviju mogućih svje tinskih roba, kao i Izradnju u autogc-nom svaru. Dopisi neka se upućuju na Jose fa Guggenberger-a, mekanička radionica u Hinterbrühl, N. Oe., Njemačka Austrija ÜBB 3BI ■SB »Bi SKB es!« BBB BBB *•6 BBB WBB BBB ■»■"""esB BBB ec B S BBB BBB ■ BB a ? B* * *b ’ B a B B B a . B U B BBB BBB BB» BBB BBB BBS BBB BBB BBB BBB BBB BOB B • B BBB B B BBB B B BBB lastnega pridelka 1919 iz vinskih goric štajerske hranilnice v Halozah in Slovenskih goricah. Vinske poskuinje so dne 10. in 11. januarja 1920 pri upraviteljstvu pose tev štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju na razpo ago. Ponudbe za vino je pismeno v -zaprtem pismu z označbo .VINSKA PONUDBA* predložiti imenovanemu upra iteljuvu v Podlehniku do 17. in 18. jan. 1920. Prod i j til ec si pridržuje, pravico, da se pri eventualnih špekulativnih ponudbah ne t žira na naj vi ~j e ponudbe, ker bode o konečni oddaji v na odločevalo poverjeništvo za agrarno reformo v Ljubljani. Ilpraviteiistvo posestev Staj. hranilnice Podlehnik pri Ptuju. 1 mmmmmmmmmm PREVAŽANJE BLAGA a ŠPEDICIJE VSEH VRST a SPREJEMANJE BLAGA V SKLADIŠČA d ZACARINANJA a MEDNARODNI PREVOZI a SELITVE S PATENTIRANIMI VOZOVI n NABIRALNI VOZOVI NA VSE a a a STRANI n a a ~ " 1 . « BALKAN TRGOVSKA SPEDICUSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST LJUBLJANA TRST Dunajska cesta 3:t L LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE a n TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE BANKE V a d d LJUBLJANI a a' a NASLOV ZA BRZOJAVKE: ..BALKANSKE!).“ INTERURB. TELEFON ŠT. 366 1 ' - ' ' B I H I 7? PEKO". CIPELE najmodernijih oblika i iz najbol eg ma- ^ terijala opet dobivaju se uz tvorniške :: cijene u skladištu tvornice :: M Peter Kozina & Co„ Liubllana | Breg štev. 20 Breg štev. 20 m Semena za preprodajalce priporoča trgovina s semeni Sim 8 88E uyeuarsfi Zahtevale ponudb0 in vzorce! Za nepobitna cene! Za nepobitne tene! ; „Balkan“ j Prodaja na vagone: vse vrste moke, koruze ovsa, ječmena za pivo, pšenične otrobe itd. Kupuje vsako množino: strojno olje vseh ■ vrst, juto, vreče, les za kurivo, apno in vse druge ■ industrijalne izdelke. Ponudbe na „Balkan11 Zagreb, Vlaška ul. 54. S Brzojav: Skladišče Balkan, Zagreb. Tvrdk« Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje iu korenine po najvišjih cenah. slamnate toibice (cekarje) predpražnike; vse različ-e slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, lovama slamnikov v Siobu, p. Domžale pri Ljubljani Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. tv. Iv.: Davek na vojne dobičke. Z.rpet se pripravlja za gospodarske kroge hud udarec, ki se pa nikakor ne sme izvesti v predlagani obliki, ker bi taka izvedba pomenila za Jugoslavijo neizogiben gospodarski in politični polom. Prirastek premoženja se namerava obdavčiti do 90%! In to še celo brez upoštevanja vrednosti denarja pred vojno in sedaj! Da bi pri takem nepremišljenem postopanju večina naših gospodarskih činiteljev izgubila tudi večino svojega predvojnega premoženja, da bi bila s takim obdavčenjem upropaščena skoro vsa naša industrijska in druga podjetja, nam kaže sledeči primer: Trgovec A je imel pred vojno blaga v vrednosti K50.000; recimo čevlje, to bi bilo takrat približno 3000 parov. Ako ima sedaj po petletnem trudu in delu le isto množino blaga, bi imela posebno vsled devalvacije kron njegova zaloga približno vrednost K 1,200.000 (3000 parov ä K 400.—), navidezni prirastek premoženja bi znašal toraj K 1,150.000. kateri znesek se imenuje tudi vojni „dobiček“ (!) in se bi moral vsled tega obdavčiti z 90 %! Trgovec A ima toraj sedaj ravno toliko zaloge, kakor pred vojno, a velja (radi tega ali kljub temu?) za milijonskega vojnega dobičkarja ter bi moral kot tak plačati K 1,035.000 davka na vojne dobičke! Po plačilu tega davka mu ostane toraj še celih 1 • • 0: 0 devalviranih kron. Ta znesek, preračunan v kup-čijski predmet tega trgovca, reprezentira sedaj približno 41 ’ parov čevljev, toraj 2 -'-b parov manj, kakor jih je imel pred vojno! Predlagani davek mu toraj ne bi odvzel samo uspeha mnogoletnega dela, ki ni bilo nikoli zvezano s tolikimi skrbmi, težavami in s tolikimi raznovrstnimi nevarnostmi kakor ravno v nesite m cm medvojnem in nič bolj varnem sedanjem povojnem času. odvzel bi mu tudi nad K«’ odstotkov rjeg 'Vega predvojnega premoženja! Jasno je, da bi izvedba predlaganega in gotovo- nepremišljenega načrta pomenila polom vsega našega gospodarstva in morda tudi države same. Brez parlamenta in sodelovanja vseh prizadetih krogov in strokovnjakov se to vprašanje, ki je v ozki zvezi tudi z ■ valutnim vprašanjem, pač ne da rešiti. Res je, državne blagajne so prazne, država rabi vedno več in več denarja, popolnoma napačno pa bi bilo, ko bi hotela po predlaganem receptu izžemati in izžeti našo industrijo, obrt - in industrijo, ki na videz izkazujejo res večje ali manjše dobičke, kateri dobički pa obstojajo večinoma ie na papirju, ker so nastali vsled zmanjšanja vrednosti merila gospodarskih vrednosti - to je kron. Izvedba predlaganega načrta bi toraj pomenila v večini slučajev zaplembo predvojnega imetja, kar mora imeti za posledico propast našega gospodarstva. V vseh urejenih državah uživajo trgovina, industrija in obrt, ki so neposredno in posredno najbogatejši in zanesljivi viri državnih dohodkov, čim večjo vladno podporo. Ne moremo verjeti, da bi ravno naša Jugoslavija, ki rabi bolj kakor marsikatera druga država hiter razvoj lastne industrije itd., hotela stopati drugo, samomorilčevo pot. Stvar trgovskih in obrtnih zbornic in drugih stanovskih organizacij je sedaj, da nemudoma zavzamejo svoje stališče napram objavljenemu načrtu davka na vojne dobičke. Kose, 5000 komada marke „lopala“ (Spaten) i „tri srca“ (Dreiherz), najbolju štajersku robu preda odmah iz svog skladišta u Zagrebu tvrdka .SVETIA“ - Ljubljana - Mestni trg 25. Najfinije glasovire u najvećem izboru marke prvovrstnih bečkih tvrtka, nudja od skladišta u Gradcu (Graz) tvrtka ::: 6I3Z, Bili osnovana god. 1864 CRNILO :: RDEČILO Barva za štampiije RDEČA IN MODRA „SNAŽI“ naj* iistilo za vse vrste kovine, razpošilja vsako množino Iv. Iv.: Proračun za reklamo. (Nadaljevanje.) II. Kakor povsod, treba tudi pri reklami pravočasno najti mejo med plodonosnostjo in pogibelj-nostjo naporov, kajti svaka sila do vremena. Reklama, dobra SmOtrena reklama je sicer v trgovskem življenju skoro vsesjamogočna velesila, j a tudi ta velesila ima neko točko, kjer se jenja nje rentabšllteta. Kdor hoče to velesilo uspešno ; izrabljati, mora dodobra poznati vsa njena orožja (časniške oglase, plakate itd.).' morebitne .so- | vražnike — tekmece in posebno kraje in ljudstvo, j ki jih je treba pridobiti zase. | Da se ne prekorači kritične točke med uspehom in izgubo, treba imeti jasen pogled v bodočnost. treba vnaprej preračunati uspeh, ki nastopi morda šele mesece in leta pozneje, treba znati izračunati čas, ko začne reklama nositi sadove, I da se ne omaga morda malo pred začetkom učin- J kovanja reklame. Upoštevajoč vse gornje činjenice in razpo- j ložljiva sredstva, se določi navadno za eno leto naprej gotova vsota, ki se namerava porabiti za propagandistične namene. Ta svota se lahko določi v odstotkih od blagovnega prometa preteklega leta. eventualno tudi od blagovnega prometa, ki se upa doseči v tekočem poslovnem letu. Te odstotke se mora seveda pri računanju prodajne cene primerno upoštevati. • Ce je za reklamo razpoložljiva svota na ta način določena, se mora še primerno razdeliti na posamezna reklamna sredstva. Tu se mora zopet upoštevati predmet, odjemalce, kraj itd. Vodja reklame mora dobro poznati vse posamezne okoliščine, oživeti se mora v ylo.gc najraznovrst-nejših konzumentov vseh družabnih krogov, če hoče, da njegov trud in porabljeni denar ne bosta brezuspešna. Da vodja ne izgubi pregleda čez že izdane zneske, da torej ne prekorači svojega budgeta, se priporoča uporaba spodnjega črteža. Reklamni budget za poslovno leto 1920. Ta črtež se uredi do potrebi dotičnega podjetja, glavno je, da sc iz njega lahko vedno razvidi, koliko se je v tekočem letu že izdalo za reklamo in za katero in koliko se še lahko zanjo izda. Zelo važna je zadnja postavka h) (različno drugo), iz katere se črpa v nepredvidenih slučajih in ki daje budgetu veliko elastičnost, da se lahko prilagodi tudi spremenjenim potrebam. V večjih podjetjih se bo moralo določiti za vsako tvcko po eno ali več strani, uri manjših bo morda zadostovala ena sama stran. Enemu bo zadostovala morda za vsako točko ena sama vrsta, drugi zopet si bo želel jasnosti tudi glede posameznosti (pri a) n. pr. bi določil za vsak časnik po eno vrsto, drugi bi delil časnike v politične in strokovne, tretji po mestih ali pokrajinah itd. in določi! za vsako skupino po eno ali več vrst itd. Budgetni črtež pa ne sme biti ovira, nego le okvir, v katerem se naj reklama po potrebi svobodno giblje. Kot kompas pa izvrstno služi v lanskoletnih številkah opisana statistika in kartoteka. . si Kresiva od naboja iztumbaka, laščena a K 4 50, posrebrena sa lančićem a K 5'40, dobavlja u priznano najboljoj izradbi uz pretplatu iznosa ili uz pouzeće sa primjernom pretplatom na račun, mekanička radionica Jožefa * Gu-ggenberger-a u Hinter-briihl-u, N. Oe., Njemačka Austrija. |— —iBB KRPE (cunje) za čiščenje strojeva, oprane iu đes-inficirane, dobivaju se u svakoj ko-::: ličini kod tvrtki :: Bunzl i Biach u Zagrebu, Magazinska cesta 21. Tel. 619. I i| m mm IMPORT EXPORT Veletrgovina z raznim čgenturno, komisiionalno irlagoni, fleželn mi pri- in odprenino polijete. Išče tielki. vinom, žganjem itd. trgovske zveze s prvo- Brzojavni naslov: Jjii- :: razrednimi tn- :: rendir-Split. lei. št. 210. in inozemskimi tvrdkami. SPLIT ::: DALMACIJI MILORAD DJUREND1Ć & KOMP pmmmmmmt Reklamni budget za poslovno leto 1920. Celokupno: 100.000 a) časnišbi oglasi (do-ioč. 20.000) „Jugoslov. borza“ , Jugoslavija“ „Obzor1 , skupaj : porabljeno i.; u. i m. i iv. i v. !>) oglasi v knjigah itd. (določ. 10.000) 100 00 200 '200| VIL j Vlil. 1 Vlili.! X. XI. 200 200 XII. skupaj 400 130 10- "šo" Bonačev vozni red Koledar Jugosl. borze Privredni kompas skupaj: c) plakati (loloč. i 0.000 Ljubljana (Matelič) Zagreb Beograd (Matelič) skupaj: d) ceniki (določ. 5.000) skupaj: e) brošure in letaki (določ. 4.000) skupaj : tj razstave in izložbe (določ. 5 000) paviljon v Pariški obrtna razstava v Carigradu skupaj g) brezplačni vzorci (določ. 20.000) vzorci, tombole, sre colovi, božičnice, poizkusi itd. skupaj: h) različno druga (določ. 26.000) razpisi nagr. d skupaj: določeno vsega skupaj 100 000, porabljeno . . . BARVA HUSI vsakovrstno blago PERE domače perilo (pošilja po isto na dom) CISTI obleke SVETLOLIKA ovratnice, zapestnice • in srajce tovarna J O S. REICH T li-,KI «vti El Poljanski nasip štev. 4. IjjliUittli d) Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38- v nslrszliiüEüiSi izdeliavah in velikosti!) se doke po zmeraili tenaii pri tv Čar idealne lepote 1 Lepa žena ima neopfsno moč, nepremagljivo čarobo to trdijo znanstveniki, pesniki. TTwiziivio '/.»r» ir*«» f Najdovršenejše sredstvo moderne i\ I < slin /jlrt '11 - t ^1 . kpsmetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu boža n stvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida iz, čistega rastlinskega soka, meda, citrono v ega soka, e čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto Vs kg K 30* . Ifio-Pnia pasta-milo Lvut^mt^Ätor": čam samo onim, ki rabijo kremo Zora'do, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela nar ivnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, s močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tud oslale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju Čarobe in razcveta. ■pfWili cnb- Razven Zoraide in paste se priporoča bledo- ! JLlUZiiI e »'Hx ličnim osebam Rožni sok, popolnoma ne- I škodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega so a a | postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice I zarde jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničicev K 6*—. ' Ammkanski Hair Petrol, stvo0!!0rasftot I Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. Willi «msona iz Nevvyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep s jaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Willi-amsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici j 250 gr K 18-—.) Sttj pesnik ne poje zastonj: „Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko". Te. štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lep te. Navodila in opisani izdelek pošilja . URANUS“-PARFUMERIJA. I.Kosmetiška parfumerija, Ljubijana, Mestni trg 11 MARMOR vseh vrst za pohištvene naprave, dalje za obleko sten v vezali in kopalnih sohah in tlakanje hodnikov in cerkva, vsake vrste GROBNE SPOMENIKE, za kamnoseke vsake vrste kam«-n za delo, le na osebno izbiro. ALOJZIJ VODNIK = KAMNOSEK = v Ljubljani, pri glavnem kolodvorju: RADENSKI zdravilni Jurjev K-aljev in Gizela vrelec Zdravilišče : Slatina : RADENCI (popre! Sad Radeln). Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. 10. emisija delnic Ljubljanske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke povišuje se delniška glavnica na K 30,000.000.— z izdajo 25.000 novih delnic, od katerih imajo dosedanji delničarji pravico prevzeti skuonih 20,000 novih delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 novi delnici po tečaju K 700.— in ostalih 5000 novih delnic se bode dodelilo onim delničarjem, ki bi želeli imeti razen optiranih še večje število delnic in novim subskribentom po tečaju K 900. - telquel. Z ozirom na visoki tečaj, ki sv notira na borzi, je emisijski tečaj od K 900 zelo ugoden in ker poteče rok subskripuje dne 31. t. nn sc opozarjajo gg. interesenti, da svoje prijave pravočasno vpošljejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani odnosno njenim podružnicam v Mariboru, Celju, Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Borovljah glasom današnjega inserata. Nova delniška družba železne stroke. Dne 28. decembra 1919 se je ustanovilo pod zaščito Hrvatske trgovinske banke „Sidro“, delniška družba za trgovino z železom, ki prevzame naj-starejšo zagrebško veletrgovino Bela Pollak, katero bo znatno razširjeno vodila dalje. Dosedanji lastnik g. Bela Pollak je bil nn' tej priliki izvoljen za poslovođečeg'a predsednika, g. Franjo Gremer, član ravnateljstva Trgovinske banke, za podpredsednika. solastnik tvrdke g. Teodor Haas za ravnatelja. g. Milan Pollak za prokurista, dočim sc razen navedenih nahajajo v ravnateljstvu gg.: Makso Antič, davni ravnatelj Trgovinske banke, in Rudolf Pollak. V nadzorstvo so bili izvoljeni vv.: Edmund M oster, ravnatelj Pcnkala-tvornicc. Mavro M oster, ravnatelj Penkaia-tvornice, Julio Vali, generalni ravnatelj ..Zagorke“ d. d. za stavljeno industrijo in Bela Milič, ravnatelj Trgovinske banke. Kakor čujemo, se ne bo bavila samo s trgovino, temveč bo tudi nodnirala in ustanav-lutbi industrijska podjetja železne stroke. Kredit za prehrano Minister za prehrano je odobril nastopne kredite: kot obratno glavnico za nabavo hrane nodooro aorovizaciiskih, konzumnih in poljedelskih zadrug v katerikoli pokraiini, in sicer: za Hrvatsko 9 milijonov kron. za Slovenim 12 in no! milijona kron. za Bosno in Hercegovino 15 milijonov, za Dalmacijo 9 milijonov in za Voivodino 4 in no! rniiiiona kron. Ti krediti so odobreni za leto dni brez obresti. Po'iede'ska fakulteta v Beogradu. Na seji vseučiliškega plenuma L t. m. se je definitivno rešilo vprašanie ustanovitve poljedelske fakultete na vseučilišču v Beogradu. Prof. dr. Simon f (vernic dr. Rovdan Gavrilovič in dr. Gjorgjevič .so določeni, da rrtoravijo in urede vse potrebno, 'da sc nouk n n imenovani fakulteti začne meseca septembra. CenfraMzacHa proizvajanja tobaka. Po nekoliko konferencah med zastopniki tobačnih tovarn h unravo monopola je prišlo do sporazuma o ccntralizaciii proizvajanja tobaka. Protokoliranje tvrdk v Stari Srbiji. Vlada je sklenila, da se vsi obrtni in trgovski obrati v Stari Srbiji in Macedoniji oproste plačevanja pristojbin "■n protokoliranje ih objavljanje v „Službenih Novinah“. Lastniki teh obratov bodo imeli dolžnost. da v roku šest mesecev protokolirajo svoje' obrate pri pristojnih občinskih oblastih. Di verzne aggregate i elektromotore proda iz svog skladišta u Ljubljani uz najnižje cijene tvrdka „Svetla“, Ljubljana, Mestni trg 25 Brod na Savi [|[||fl||0 Brod na Savi Interurban telefon b oj 59 Brzojavi: Promet MjEltJÄttllCÄ: Kupuje i prodaje sve vrsti valuta, deviza i . vrijednosnih papira uz najpovoljnije uvjete. Imporlno i eksportno poduzete. BOBtil BDIO: Kudja svoje bogato skladište kolonijalne Kavu i ir.e rote kao: Stipse Laštilo Bonbone Čokolade Metle Mandu'e Rižin škrob Kante za ulje Groždljica Sumporni cvijet Kante za med Smokve Modra galica Cikoriju Rogače Ka'bit Findžane Sardine Konac Pristne Standart mesne stroje, kuhinjske tehtnice f I _ za fino in debelo ITT I I Tl C mleto meko ——. dobavlja brez konkurence FRITZ TISCH, eksportna trgovina na Dunaju, XH 1. Telefon št. 82 929 interurban. Brzojavni naslov; Tischexsport, Wien. bi* ■i■■■■■■■■■■BeBeeeeeBieiBiiaeeBaeaeeeeHBeeeBei «■■»ree ■■■■■■•■e« ■ Štedite s podplati! a .j. I PETER KOZINA & €0. LJUBLJANA, Breg 20. I PREPRODAJALCI POPUSTI : Usnjati nabitki z žebljički, za moške j n ženske čevlje, garnitara po K 'J' , za otroške po K 1‘50, se zopet dobivajo v ljubljanski zalogi tovarne :: „PEKO“ • čevljev :: 1 j'■■■■■■■■■■«■«HneHE ■ ■ e Ljubljanska kartonažna to- ■ ■ • varna in papirna industrija ■ ■ ■ 1 C e 1. somi ni UllJIH ? ■ a e dobavlja vse vrste ■ ■ fcartonaže, vreče in druge ■ ■ papirne izdelke za trgovino ■ ■ g in industrijo. ■ ■ Lepenk , ovojni in pisalni n ■ ■ :. papir v vsaki množini. :: ■ ■ B ■ ■■■■■■ ■■■■■■■ n ■ n Proda se popolnoma :: nov :: MLIN angleškega sistema (z vso mlinsko opravo), na bencinmotor, 12 PH ame-rikanskega sistema, z dvema mlinskima kamnoma za belo in črno moko. Istotam se proda dobro ohranjen kosilni stroj. Ponudbe na Jakob Vrščai, Otovee 18, p. Črnomelj, Dolenjsko. Izradbu klišeja u svim tehnikama ' količi nima, solidno i brzo, preuzima i.o-vootvorena moderno opremljena CiftkO-Brafija Vereš i drugovi, Zagreb, Marovska ul. 21. r ^ \ ZAJČJE KOŽE / od divjih in domačih kupuje po na j višjih cenah tvrdka IVAN ŠMIG0VC - ŠOŠTANJ izdelovalnica klobukov. Zamenjava tudi klobuke Jtc; ^ ' f.1 @ Nikaragua želi z nami trgovske zveze. Minister za zunanje stvari je dobil od republike Nikaragua akt, v katerem vlada republike izreka željo. da stopi z našo državo v čim tesnejše trgovske zveze. . Razlastitev veleposestev. Po Informacijah pri poverjeništvu za agrarno reformo objavlja ljubljanski dopisni urad: Po naredbi od 25. 2. 1919 in liredbi od 21. 7. 1919 se vsa veleposestva raz-laščajo in sicer proti odškodnini. Brez odškodnine se razlaščajo vsa habsburški veleposestva, veleposestva dinastij nam sovražnih držav in veleposestva. ki so jih darovali za zasluge Habsburžani, ako niso ista prešla že v tretie roke Prepovedane so vse odstopitve in odprodaje od teh posestev, razen v primeru, da sta lastnik al’ pa hipotekarni upnik v gospodarski stiski; tedaj jim je potrebno za to dovoljenje ministra. V Sloveniji velja za veleposestvo 75 ha zemlje, ki se da obdelati, ali pa 200 ha zemlje sploh. Vsa veleposestva v Sloveniji obsegajo 242.286 ha. in sicer: 16.104 ha njiv (6.6 %) 16.594 ha travnikov (6.8 %), 1181 ha vrtov (0.5 %), 732 ha vinogradov (0.3%). 1291 ha pašnikov (0.5%), 11.526 ha planin (4.8%), 171.742 ha gozda (70.9 %). •nerodovitne zemlje 0.5 % in 0.1 % (360 ha) zemlje s poslopji. Dobava ameriškega sladkorja. Odsek ministarstva za- prehrano se j C pogajal za sladkor na Češkem, toda cene so bile tako visoke, da bi veljal sladkor loco na Češkem 35 do 38 K. Češka podjetja so namreč zahtdvala za sladkor 18 čeških kron. ki bi sc pa imele izplačati v švicarskih frankih: poleg tega so sc nam na stavili še tako težki kompenzacijski pogoji, da bi stalo meso. ki bi ga imeli oddajati na Češko kot kompenzacijsko blago za sladkor, na Češkem ■ manj v razprodaji kot na pri nas v živi vagi. Odsek se je pobrigal za dobavo ameriškega sladkorja čez Trst in upa. da sc bo moglo odpomoči tudi temu pomanjkanju. Inozemstvo. Važna iznajdba. Kako poročajo listi, ie češki inženir Červenka konstruiral za vojne v Parizu električno žarnico, ki bo igrala v bodočnost! veliko vlogo. Gre za takozvano „regeneracijo“ žarnic, pri kateri se morejo zgorele ali izrabljene žarne niti izmenjati z novimi. Yeč velikih zapad-no-evrooskih in ameriških tvornic je že kupilo Červenkovo iznajdbo. V čehoslovaški republiki jo je kupila delniška družba za izdelovanje žarnic „Lux“, ki bo spomladi začela z gradnjo tvornice in lastne steklarnice. Pridelek sladkorja v Čehoslovaški, Predsednik čehoslovaške sladkorne komisije Novaček piše v „Narodnih Llstyh“: Cenijo, da br Čehoslo-vaška republika pridelala v prihodnjem letu 7 in noi milijona metrskih stotov. Vendarle pa meni Novaček. da produkcija ne bo večja od 5 In pol do 6 milijonov meterskih stotov. Od vseh evrop-skih držav ima edinole Čehoslovaška presežek sladkorja. Ta presežek pa ni tako velik, da bi mogla Čehoslovaška dobavljati sladkor vsem evropskim državam. De’niška družba za proizvajanje lekarniškega blaga. V Pragi se ic ustanovila akcijska družba za proizvajanje lekarniškega blaga z delniško glavnico enega milijona, ki se more povišati na 5 milijonov. Požar v tvornici lokomotiv. Škodo, ki jo je povzročil požar v tvornici lokomotiv Severne železnice v Jedlersee, cenijo na 40 milijonov. Uničenih je bilo 31 lokomotiv. A inerlka se pogaja za izrabo vodnih sil v A v« tri.il. Dr. Peisch je sporočil, da so uvedena pogajanja z ameriško finančno skupino glede izkoriščanja vodnih sil Avstrije. Hoover proti finančni pomoči Evropi, ‘Kakor doznava „Associated Press“ Iz Londona, se je Hoover izrazil v neki objavi v časopisih, da nikakor ne soglaša z mnenjem onih, ki slikalo gospodarski in finančni položaj Evrope kot obupen in ki trdijo, da je Evropa popolnoma navezana na Ameriko. Hoover se izjavlja proti ameriškemu posojilu Evropi in pravi, da bi bilo mnestnejše. ako bi se evropski narodi sami poprijeli dela. ne na vedno računali na pomoč Amerike. Glede Ita-liic je iziavil da ie gospodarski položaj te države zelo težaven, da se bo pa hitro izboljšal, čhn sc bosta voiska in mornarica demobilizirali. Zedinjene države ameriške da so se umaknile iz Evrope z namenom, živo predočiti evropskim narodom. da je orišel čas resnega mirovnega dela. PfHrograjske tovarne ustavile delo. Po brzojavki iz Helsingforsa noroča „Krasnaja Gazeta“. da ie vsi cd pomanjkanja sirovki ustavljeno delo v vseli petrograjsklh tovarnah. B*= a '■■■■= NAJMODERNEJŠE OBLEKE lastnega Izdelka, tu- in inozemsko MANUFAKTURNO IN MODNO BLAGO razpošilja Prva kranjska razpoSiljalnica H Dvorni trg. Pod Narodno kavarno. STfIMPILJE Anton Černe I GRAVEUR I Ljubli&na, Dvorni trg štev. 1. TOVARNA JESIHA E3 TOVARMA „OCETiNA“ - GROMMOVE ESENCE OCETNE KISLINE oooimaoo ILIJE MILISIČA-BEOGRAD. Najmodernejša in naj novejšega sistema tovarna jesiha na Balkanu, dovršena leta 1914, sedaj popolnoma popravljena, izdeluje 80°/ono Jesihovo kislino „OCETiN", ki jo je državni kemik preizkusil in potrdil kot 800/Ono in kemijsko čisto, za kar tudi jamčim. — Prodaja se v pletenkah in balonih po 5, 10, 20, 25 in 50 kg. Glavni zastopnik: Jovan Tolovli, Novi Sad, kateremu naj se p 'šiljajo vsa naročila. Jabolka in vse ostale vrste sadja, se prevaža pri sedanjih slabih prometnih razmerah najbolje v lesenih trebušnatih sodih (Trommelobstfässer), katere nal avlja samo na vagone in v velikosti za vse-::: bino pod 100 kg ::: Brod na Savi (Slavonija,;. io; n draga I račka 1 2 hamriiji, in sicer I niias- in dinga InhsKčaroserija. prva nova. droga rabljena sta naprodaj! j Natančnejši podatki pri „Kranjski tvornici željezne i bravarske robe“ v Kamniku. Brezplaino razpošiljanje „Jugoslovanslie Borze“ iioiti ia iispel oglasov. Dobavni viri: Trgovina. - Commerce. Dobavna vrela: Obrt. - Metiers. Lieux d’achat: Industrija. - Industrie. Adresna pisarna: Emil Jan/. Zagreb. Visoka 4. Agenture: Bcreaax o'agence „Balkan“ Zagreb, Vlaška Ulica 54. Dragotin Hafner, Osijek Slavonija. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6 M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. ŽivkoviČ, Vinkovci, Anončna eksped.: Expedition d' anncncss. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg Automobili: Suiomobiies. J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bcjadisanjo rote. Teiniimie d’ čloffes Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Selenburgova ulica 3. Brane: Herses.. „Komet“ d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Cenvnt (Bomao) Opeka Tvornica cementa, Laško. Čevlji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliets (venle) Peter Kozina & Co. Ljubljana Breg 20. A. Jelenc, Tržič-Gorenjsko. Matija Trebar, Ljubljana. Mirenska čevljarska zadruga Vrbovec p. Mozirje. Črkoslikar: PismosiiVa. Peintre d' einseignes. Filip Pristen, Ljubljana (hotel Malič.) Čišženje perila: Čiščenje robija. Blanchissage Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Senlenburgova ulica 3. Čiščenje, stanovanj: in oken: Netloyage d'appartemenlsetde feneires. Čiščenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju ana, Selenburgova ulica G. Damski krojač: Krojač za dame. Tailienr pour dames. Sv Potočnik, Ljubljana, Selenburgova ul. 6.1. Deželni pridelki „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Dežniki: Kišobrani. Parapluies. Jos. Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Drogerije: Drogueries. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara), Ljul Ijana, Selenburgova ulica 5. Drva (prodaja): Bois (venle). „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Elektro-oddelek Strojne tovarne in liva ned. d., Ljubljana, Dunajska cesta IR. Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti. Objefs d’ čiectolerlinigue. e „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mostni Irg. 25 A Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4.' Elektrotehnik: Elektrotehničar. Electoferhnicien. Vojnovič & Co., Ljubljana, Duna'ska cesta 22. Makso Sar torij, Ljubljana, Žabjek št. 3. Eksportna dr.: Compagnie d’ expotation. „Impex“, I Ljubljana, Franca Jožefa trg. ' j Ekspert čevljev: Eksport cipela. Exparfation de souüers. A. Jelence, Tržič, Gorenjsko. Peter Kozina & Co., Li ubijana. Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Mirenska čevljarska zadruga. Vrbovec p. Mozirje. Firnel (pristni kranjski) Pravi kranjski iirnis. Vernis (original de Carniole). Ivo Premrl, Ljubljana, Kolodvorska ul. 18. Fotograf, zavod Etablissement phologjjaphique. Atelje „Helios“ elitan Bešter, Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 Fotomanufaktura s PhofomaniifacturB. Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Selenburgova ulica 5. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Gumi-tehnični: Cumi-tehmčki. Gomme fechnique. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Selenburgova ul. 1' Hotel: Hoteli (svališta). Höfels. „Hotel Šturm“ Poljče pri Beganjah, Gorenjsko. Hotel „Vovk“ Bled. Hotel „Triglav“ Bled. Hotel „Jekler“ Bled. Hotel „Strgulcc“ Bled. Hmelj: Houbion. Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko. Import: Importation. „Impex“ Ljubljana, Franca Jožefa trg. Jabolka: Jabuke. Pommes. Rudolf Pevec, Mozirje, Štajersko. Jajca: Jaja. Ocufs, Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Ključavničar: Bravar. Sermrier. Josip Rebek. Ljubljana, Francovo nabrežje I). Kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta G. Ka'tonaža Kartonaia. Cartonnagc. I. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica H* Knjigarna Knjižara. Librairie. Petar Žarkovlč, Bos. Gradiška. Kolonijalno blago Kolonijalna foba. Drobne & Komp., Zagreb Kolesa: Koturi (bicikli). Bicycletles. J. Gort*, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trgovina Komisijonaina radnja. Commerce en commission. Borowicz i Rosenberg, Vinkovci. I). Kolarovič, Brod n/S. Brača Linhardt, Daruvar. I. Mohorič, Ljubljana, Sv. Petra cesta G. Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta G. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Kose: Kose (srpovi). Faux, faueüles. „komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Kože: Fourrures. 1. v. Backo, Celje. Krojač-. Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica G Jos. Ro j in a, Ljubljana, Aleksandrova cesta Lekarne Ljekarne. Pbarmacie. Lekarna k „Sv. Obitelji“ (Ph. Mr. Alb. Šepac) 1 Juhice. Letovišča: Ljetilišta. Villegiature. Poljče pri Begunjah. Bled ob jezeru. Rogaška Slatina. Ličar: Ličilac. Polisseur. Jos. Jug, Ljubljana, Rimska cesta 16, Jenko in Seti na, Ljubljana VII, Celovška c h9. Lepenke: Ljepenke. Cartons. L Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 'IG. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg 3. Žiga Klarič, Križevci, Hrvatska. ' Med: Miel. Martin Pleterski, Cerklje pri Brežicah. Mineralne vode: Eaux mindalcs. Srečko Potnik, ljiljana, Slomškova ulica 7. Rogaška Slatina. Mizarstvo: Slolarsfvo. Menuiseric. t Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska tresla IG. Mlekarne J. Herman, Končanica, Slavonija. Mlekarska Udruga, Virovitica, Hrvatska. Motorna kolesa: Kotači za automobile. Motocycles. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Oglje: Ugljenje. Cbabon. Belina in sin, Podlehnik pri Ptuju. Papir: Papier. L Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Kuj igara hrv. sveučilišta 1. jugoslavenske akademije, Zagreb. Parfumerija: Parfüms. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12 Parketi: Parquefs. Anton Bokal, Ljubljana, Ambrožev trg 9. Penzija: Peozionafi. Pension. Penzija Vovk, Bled. Pisalni stroji: Pisači strojevi. Muss ä čerire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Pisarniške potrebščine: Pisarnicke potrebšline. Ustensiles de bureau. J. Bonač, Ljubljana, Selenburgova ulica 5. The Rex & Co„ Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Plakatiranje: Mfichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./L Telefon št. 174. Pleskar: Pokostar. Peintre en bätiments. Jos. Jug, Ljubljana, Rimska cesta IG. Jenko in Šetina, Ljubljana, Celovška c. 89. Poljedeljski stroji: Poljedjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr z o. z. Ljubi jan \ Dunajska cesta 33. J. K. Clittdjp Tyniste n Orl. Češka Čehoslovaška Rp. (Specialiteta: »Seljačke vodenice4 — za jarmu, brašno i gerstte. Pohištvo: Pokučtvo. Meubies. Fr. Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 16. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kulizej). Poljski pridelki: Poljski proizvodi. Prodnits des champs. Anton Stergar, Kamnik. „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. . Reparation de mathines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Premog Ugljer. Houille. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica L Pralnica Pravnica. Blanchisserie. Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbuv. ul. 4. Razglednice Marija Tičar Lij ubijana, Šelenburgova ul. 1 Sadje „Balkan“ Zagreb, Vlaška ulica 54. Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Skladišče (javno): Baikan d. d. Ljubljana. Dunajska cesta 33. Tel. 3G6. Slamniki Slamnati s"ešii. Chapeaux de polile. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. Komisijonslni poao dalmatinskim vinom Marko Jutro vic, Sutivan (Dalmacija) Brač Split (Dalmacija), Trumbičeva obala 8. Sol Ser. Fran Krepek, Maribor. Strojno mizarstvo Umjetno stolarsfvo. Menuiseie mannfaeture. Fran Škafar, Ljubljana, Rimska cesta 10. Anton Rojina in drug Ljubljana, Kolodvorska ulicu 8 Svetlolikalnica Praonica i gladionica rublja. Bopassage fin. Terezija Cvetko, Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 Št-atije (lesene) Kutije (drvene). Boites en bois.* Julian Kahn, Dunaj VI., Hirschengasse 1. Špecerijska trgovina Nikola Udragovič, Banova Jaruga, Medjimurje, Mihinič i drugovi, Gjurgjevac. Štampilije Štambilje. Estampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski Irg 1. Transport, podjetje Transpotno poduzete. Etablissement de transport Balkan <1. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. U)6. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Trg. posredovalnica Tgovački poseiovni zavod. Negotiations d' affaires. „Slovenija“, Jcsenice-Fužine, Gorenjsko. Trgovina z deželnimi prideUi Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de proiluits. do pays. Anton Fauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 11. Sever & Komp. Trgovina z modnim blagom Trgovina modnom robom. Magasin de nouveautes. L Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Trgovina vina. Borowicz i Rosenberg, Vinkovci. Viktor Nöthig, pod Kalnikom, Sv. Petar, Orehovac. Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, Knjižara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Ure Montres, penduies. Fr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova td. 7. Vinske preše Pressoirs. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vinska klet Vinski podnim, [ave. „Vri Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Veletrgovina Commerce en groš. R. Stermdcki, Celje. Ljubljanska komercijalna družba z o. z. Ljubljana. Žarnice Žarulje. Becs D'electricitć. „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarovalnica Osigmavaonica. Assurance. „Croatia“, Zagreb. Glavno zastopstvo za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. „Prva Zavarovalnica“, Glavno zastopstvo Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico. Zobotehnične potrebščine Zuboteboičke potrebs'iine. Objets pour dentistes. O. Golob, Ljubljana, Hiša Jadranske banke Zelišča Zelenila. Herboisterie. R. Luckmunu, Ljubjuna, Abacljeva cesta 10. Zdravilišča Lječilišta. Eaux et bains. Rogaška Slatina, Zlatnina Orf&vrerie. Pr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova- ul 7 Štev...2. Uvoz — izvoz. Uvoz časopisja iz Odrske in Bolgarske prepovedan. Ministrstvo za notranja dela je z odlokom od 4. decembra 1919, št. 5862, dovolilo uvoz tujega časopisja, samo ne iz Ogrske in Bolgarske; za ti dve državi ostane torej stara prepoved v veljavi. Plačilo blaga na Angleškem v dinarjih. Uspeli angleških zastopnikov Dicksona in Clarka s srbsko vlado je bil ta. da sc je sklenila trgovinska pogodba, po kateri bodo srbski trgovci mogli nakupovati blago na Angl škem po : plačilu v dinarjih. Angleški izvozni kredit Romuniji. Trgovinski urad obiavJi' <;a je bila Romunija sprejeta v seznam onih držav, katerih trgovski promet uživa prednosti od angleških izvoznih kreditov. Prvotni seznam je dovoljeval vladne' kredite samo angle škim trgovcem za Finsko, baltiške države. Polj. sko, Cehoslovaško, Jugoslavijo in nekatera južno, ruska ozemlja. Kredit za ameriško izvozno trgovino. „Berliner Tageblatt' javlja iz Bazla: Iz Washingtona poročajo, da se ameriški narodni komite za evropska financiranja bavi s teni, da izdeluje načrt posojila najmanj dveh do štirih milijard dolarjev, s katerim bi mogel dobaviti evropskim državam kredit v s vrh o olajšave ameriške izvozne trgovine. Prepoved izvoza za amonijakovo in kristabio vodo iz Jugoslavije, Vsled pomanjkanja premoga in surovin so ustavljene vse tvornice, ki proizvajajo amonijakovo in kristalno vodo. Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje ne bo dovolilo izvažanja teh. predmetov, dokler tvornice ne začno zopet z delom j Prepoved izvoza žitnih pridelkov iz Stare Srbije. Minister za prehrano in obnovo zemlje je prepovedal izvoz pšenice, ječmena, koruze, moke in sličnih izdelkov iz ozemlja Starc Srbije in Ma-cedonije. Den ar st,v o. Ureditev valute — odgođena. Po zadnjih poročilih se bo razmerje med dinarjem in krono ugotovilo šele z zakonom, ki ga bo moral sprejeti parlament. To je najvažnejši sklep ministrskega sveta z dne 12. t .m., ne pa navidezna zamenjava al pari, kakor so jo razglasili nekateri listi. Da je država prevzela naše stare krone, je samoobsebi umevna stvar in žalostno te le. da srno se morali za to priznanje tako dolgo boriti; Razmerje med dinarjem in krono ostane zaenkrat uradno še staro, to je 1 ; 4. Če in na kak način sc namerava to razmerje spremeniti v ko- JU G O S L O V A N S K A B O R Z risi naše krone, še ni jasno. Za enkrat se moramo zadovoljiti s tem, da se je definitivna ugotovitev razmerja med obema valutama odgodila in da je končnoveljavni sklep odvisen od odobrenja parlamenta. Sedaj treba napeti vse svoje sile ,v pov-zdigo vrednosti naše krone ter ne odjenjati prej, dokler s pomočjo bogastva našega, osvobojenega dela Jugoslavije ne bo dosežena popolna pariteta med dinarjem in krono. Ljubljanski dopisni urad poroča: Valutna reforma. Na seji ministrskega sveta dne 12. t .m. se jc uašel način za rešitev valutnega vprašanja. Krone sc bodo zamenjale al pari za nove novčanice, toda ker ni takih novih kronskih novčanic, se bo na iv:p, e dinarske bankovce na-cisnii njih štirikratni iznos v kronah. Kronski bankovci po 1, 2 in HI K ostanejo začasno še nadalje v prometu. V no\ ( osvobojenih krajih bodo cirkulirale samo krone; tudi država se bo v teh krajih za svoja plačila posluževala samo krone, tako da bo ta nova jugoslovanska krona v tem oziru nadomeščala dinar. Fundacijo nove jugoslovanske krone ne bo tvorila samo dosedanja vrednostna podlaga starega dinarskega bankovca, marveč tudi jamstvo države, Id bo obstojalo v tem, da se bo zastavil del državnih domen, katerih čisti donos sc bo deloma porabil za kritje nove novčanice. Dosedanje razmerje dinarja do njegovega kritja ne ukine. Vprašanje razmerja med obema novčanicama in njuno vrednostno podlago se prepusti v rešitev parlamentu. V prometu bo relacija med jugoslovensko krono in bančnim dinarjem znašala 1 :4. — S to kombinacijo se ie torej dosegla rešitev valutnega vprašanja na temelju izmenjave stare k.\ ne z novo novčanico al nar'. Nova jugoslovanska krona jc postala bančni nc vec naše Narodne banke in dobila dobro bančno fundacijo. Curih 12. jan. Deviza na Dunaj 2.70, Berlin 11.50, Praga 8.70. krone 3.00. Dunaj 12. jan. Deviza Zagreb 210—220, Praga 2.99—3.09, jugoslovanske krone 180 —200. ►I.TUM vjeasrt Promet Beogradski savski most. Od IX). t. m. vozijo preko savskega mosta zopet vlaki. Most je dovolj trden, da lahko vzdrži velika bremena. Parnik „Saint Louis" zgorel. V Hobokenu pri Newvorku je zgorel orjaški parnik „Saint Louis". Škoda se ceni na en milijon dolarjev. Druga telefonska proga Beograd - Zagreb. Vsled naraščanja telefonskega prometa na progi Beograd-Zagreb jc ministrstvo za pošto in brzojav sklenilo, poleg obstoječe proge Beograd- A Stran 7. Zagreb ustanoviti še drugo telefonsko progo. Kakor doznava Presbiro, sc bodo dela za izgotovi te v te proge začela še ta mesec. Labska paropiovna družba jc povišala blagovne tarife iz Hamburga v postaje.ob srednji Labe za dve, za gorenjo Labo pa za 4 in pol marke pri vsaki toni. . .uKSuzm vlak Mednarodne uiuzvv uw., železnic. Takozvani ententni ekspresni vlak, ki je vozii v obeh smereh po trikrat na teden na progi Pariz Dunaj—Varšava ter imel iz Linča direktno zvezo v Prago, se je s 1. januarjem 1920 preosnoval v luksuzni vlak Mednarodne družbe drž, železnic, ki je dostopen splošnemu javnemu prometu in ki vozi pravtako po trikrat na teden v obeh smereh. Premog za ta vlak dobavlja enteil ta sama. Promet na Jadranu. „Politika“ javlja: Ves promet na Jadranu jc v italijanskih rokah. Njihove prometne agencije zahtevajo, da se vozni listki plačujejo v lirah. Oni, ki lir nimajo, plačujejo voznine v kronali, in sicer po kurzu, ki ga prometne družbe samovoljno določajo. Zadnji čas morajo plačevati posestniki kron za 1 liro K I1.40. Most preko Vardarja. Odobren je kredit 300.000 dinarjev za zgradbo mostu preko Vardarja na poti Veles-Štip. Vlak Turiii-Ljubljaua. Dne 5. januarja je začel voziti turinski brzovlak do Ljubljane, od 6. jamnu .'a dalje pa brzovlak v nasprotni smeri iz Ljubljane proti Turinu, iz Trsta odhaja ta brzo-. vlai. ob 1-..50, pride v Logatec 17.50, odhaja iz Loga. la oL 18.20 in pride v Ljubljano ob 19.33. V nasprotni smeri odha.a iz Ljubljane ob 8, pride v Logatec ob i0, iz Logatca odhaja ob 13.55 in pride v Trst ob 16.30. Ta dva brzovlaka imata zvezo na brzovlak Ljubljana-Beograd v obeh smcreli, imata pa samo vozove I. in 11. razreda. Carinska kontrola in potniška revizija se vrši na Verdu. Tifjski promet. Minister za obnovo zemlje je predložil ministrskemu svetu načrt zakona, s katerim se dovoljuje narodno - turistovskemu odseku, da najame posojilo 30 milijonov za zgradbo iiotelov in restavracij in za ureditev avtomobilske službe v krajih, kjer so se bile bitke, da se olajša potovanje turistom, ki .si hočejo ogledovati nekdanja bojna polja. Vlak Beograd-Pariz. Počenši od 7. januarja odhaja ekspresni vlak iz Beograda v Pariz ob 8.20. Bosanske proge. Počenši z 8. t. m. so se uvedli v rednem prometu nastopni vlaki: Na progi Sarajevo-Slavonski Brod vlaki št. 2, 3, 6 in 7. na progi Doboj - Tuzla vlaka št. 5, 512 in 513. Isti dan se vzpostavi promet na progi, Sarajevo-Slavonski Brod z vlakoma št. 1 in 4. Zagrebška borza. ii n g.* f* Kurz 2./I. v , Kurz 9. I. v Kurz 12.T. v Kurz 15./I. v Vrednota — — — — r denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu 40/o državni boni kraljevine SHS . . . — - 4‘/2 °/o * , „ . • . 4»/2 °,0 kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . Banka i štedionica za Primorje, Sušak . z — 200 14 825 — 880'— 955*- 905 - 925 — 950 — Hrvatska banka, Zagreb -100 40 „ eskomptna banka, Zagrebu.e. 1485 — 1500-- 1590'— 1010 - 1530 — 1505' - 400 „ splošna kredit, z a v., Zagieb „ 480-— 500-- oOO — — 250. 3 „ poljedelska banka, Zagreb 98 — 104 — 98*— 102- 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagret) . 395 — 370'- 395'- — 395'- 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 3i7'— 325 - 310'- 322' - 310 320- 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 835 - 845 — 842'— Mi- 830'— 835'— 400 Jadranska banka 2200- 2250 — 2300'— 2400 — 2400 — 2150 — 4fi0 30 Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . 1J00-— 1550 — 000 8 Narodna banka. Zagreb 495 — 500' - 510'— 525 — 520 — 540'- 00 340 Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 9750' 9850- 9300' - 10150 — 10200 — 0)350- 100 Riječka pucka banka, Rijeka „Croatia“, d d. za lesno industrijo, Zagreb Duhrova." ka parohrod.plovilbaj.hibrovnik Osječka strojna tovarna, Osijek . . . 420 — 450 — 500 — 515 — 480'— 500 — 400 500 200 K! 1000'- 8000 — 750'— 800 — 770'- 795'— 200 30 „Slavonija“, d.đ. za lesno industrijo, Brod 1380' 1420- 1625-- 1700- 1500'— 1000 - Devize: London 1 funt • — — 31.0'— 380 — — 370 — Praga 100 kron ■ Pariz 100 frankov • — 185'— 172- 178'- — 108'— H05'— 915- 895 — 905 — - Curili 100 frankov • 1700- 1900'— — — 17(0 — 1750'— Valute: — — Dolarji 100 * 9000'— 9150 — 8800- 8900*— 8300 — 8000'— — * —, Bolgarski levi 100 Čeho-slovaške krone i00 185*— 175 — 185 — 170- 1()V— 172*— Francoski franki 100 880' 900 — 900 — 900'— 1 Na; oleon d’ or Nemške marke 100 845'— 340 - 328'— 338'- 250 — 254 — 210'— 222'— 203 — 208*— Romutihki leji 100 290 — 300 — 28 290'— 270- ... Lir 1 u 750*- 080'- 700- 070- 690-— - Drahem 100 1400'- I500-— Hali oglasi. Valentin Maček, tovarna Proda se dobro ohranjen godbeni avtomat firme Popper. Ona K (ioOO- - . I totam 15 hekto štajerskega sadnega -mošt t ;i K 4 50 za lit. franco kraj v Domžalah, prevzema S prodaje. Ponudbe pod po ra vil o, osebno in Avtomat no pošli stare tile in pliš klobuke za gospode dame. in m 'št6 na . i a no n eno ekspedicijo Al. 111 Matelič, Ljubljana, Kongresni lig H. Ženitna ponudba.' Gospodična prijetne zunanjosti, ki je primorana vsled nenadnih razmer rodili sama veliko ugledno Irgovino želi poročili in eligeutnega trgovca. Ozira se samo na delavnega dobro situira nega,in podjetnega gospoda. Piednost g. primorcem in v železniški stroki iz-vežbanim. Disk reci a zajamčena. Resne ponudbe s sliko se p osi pod „SOČA“ 378 na nnončno ekspedicijo Al Matek č, Ljubljana Trgovski sotrudnik. mešane široke išče piinnrne s užbe, kjerkoli, za takoj. Dopise se prosi na upravo „Jugoslovanske Borze.“ Kiingvrit, asbest in tehnične materijale ima v zalogi Odon Koutny, Ljubija ;a, Kol: dvorska ulica. Zlat ščipalnik z lepim etuiem se proda. Na ogl d v upravi lista. Kapitalistom, koji žele svoj novac dobro uložiti, preporučam se kao stručnjak ORGANIZATOR SPE-CIELN. VE I .E V RTE A RIJE po inozemskim sistemima sa sigurnim uspjehom. Dopise se v meljava pod „ENERGIJA" na Anončnu Ekspediciju Al. Matelič, Ljubljana. Radiča & Fabris Split CDaimaciia) KNJIŽARA :: ST■ Ktj^5LI HRVATSKOG SVEOŽILllTA i JUGOSLAV, AKADEMIJE - ZAGREB ■■■■ am Bavi se: s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. iiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiii:! Brzojavni naslov: Radfab. n M (Georg Grai v. Tlnin^sclies Stahlwerk Streiteben) ustanovljena lota 1774. - Guštanj-Ravne, Koroško (Jugoslavija) Poštna postaja Guštanj, železniška postaja Prevalje. P.rzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jel