;
TRST, petek 13. novembra 1959
Let° XV. . Št. 270 (1421)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Te!.: Trst 94.638. 93-808, 37-338 Gorira 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
fJ&NlSTVO
5 «. 37-39»
£«.37-338	MONTECCH1	St.	6,	JI.	nad.	- TELEFON 93-808 IN 94-638 — Postni predal
*UŠ0V ~ Pofružrtica GORICA: Ulica S. Pelllco 1-11. - Tel. 33-83 - OGLASI od 8
v ak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni
559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	—	CENE
120, osmrtnice 90 Mr. — MALI OGLASI: 30 lir beseda
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 ur — Nedeljska številka mesečno 190 lir, letno 1000 Ur —
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
fonfanijevska struja je določila svoje fjgde morebitnega vstopa v novo vodstvo
Posebni seji se predsedniki poslanskih skupin in zborničnih komisij sklenili pospešili delo * v centralnem komiteju PSI - Prihod Hagertsja Rim in odhod Stranea « Moskvo
stališče
stranke
(Od našega dopisnika) kijev	Danes zvečer je imela struja «prija-
*o> sein ?ni'’a* n* sedežu. agencije «Mondo Finanzia-kn jrj-’ s° se je udeležili tisti člani glavnega od-'totfanii’ ® s° bili izvoljeni v Florenci na Zolijevi bistri m u	^ec*	drugimi	so	se	seje	udeležili
I Sta r *ambr°ni, Bo, Ferrari Aggradi, podpredsednik I Sli n?,s?9’ sen- Merlin, poslanci Malfatti, Forlani, h, rL , L Raffaele Leo-E0* Mec -4-—= 'T..
j. .	in drugi. Na
ti, ti Jmel poročilo Fanfa-I nJu,.svoie stališče iz-1 Pnbhzno takole:
S Vr«fa P?lit:ična linija na 11* zn, F* dosegla zmage, I * tf0dar 'F10 aritmetično, 1 j S trm ®,° j° odobravali tu-IJ latijo J1 °d tistih, ki niso I' Udi tJlasovali. 2. Prav za-Ni J.a’	se Je na kon-
»tj n:0rai polovica izrek-Stani h ^nij°, smo sedaj 5. j ’ ji ostanemo zve-MitVu aše	sodelovanje v
stranke bo opraviče-
°bko, kolikor bo v Ilci ,S *em’ kar smo v Flo-,l]ijfea®ovarjali. 4. To naše ^ki	lz volje, da
Soj, s Uzimo s trdnim na-°!tlos'ti ne s'abimo njene
l ho Panfani povedal,
Hu ^ v Vodstvo stranke,
C0liWnIeClna d3la Zad°St
. lanastva. V pojili iZ pm KD Pa s° iz-%i . ., Predstavnikov za 1 0 Sta °r stranke. Gui in } še.« Se ,d°Rovorila, naj bi Kujati, ‘Padlo nekaterim
C
ki
astro
faradi čudnega
pa ta Predstavnikov. Ven-1. j2v ~°šovor ni povsem * 1» *»#»!,.? Jetl: so namreč bi: 1 k1*11’ (1^1 Klasov) in Lu-Y t'rf||i-b., .’ scelbovca:	Buc-
.,t. Sun CC' (101). fanfani.je-u (108) ° *90F «Baza»: Resti-%a, ,ln. Cassiani (94), e-k, "Ireni?-, drugi- se nagiba
Sgi (S„U- Propa™ so Ca. Jaža») bnova»), Negrari Sr*- 0e 'n ^'-'rnbrosio (ne-,se nekoliko pogleda »vili, . Potem je lahko u-'"Ib* P^repii? je. dorotejska 0 b°vca 4 a še za oba *VU(*i dva neodvis-J|) levi dVa pa b°ata pri-(V. Vem« centru.
<h f*lni 1,
t i drUjr; komite PSI je da-ji .je priž ,an zasedal. Zju-Sieee debato poslanec v	strinja	z	Nen-
ik ,	*	Sn-lu-	a	inču-
|s Sr Ocen ° kongresu KD.
.,80 dorn»,Ule pesimistično
>ia l	Na naspro-
J kot n, ne Sre gledati °P°listi- nasProtstva med O^apjUh"1 kapitalizmom C»H1 J a.hzmom. Basso ie k 'd>iri° ret>0 po Prelimi-*<t ,V'sta nn?t'ed tendenco, ki ‘'sto, k; ce,°m socializma, '2ttU| v naklon,iena re-z®VzP av°i' resoluciji se \ t,|Ce te,- a za 'zbiro prve sam s',ranko poziva v '■V am° Proti Moru in tudi proti pa je treba
5-n Ota
ir>)U.trveč
kai
"šrdv”:- druži, in ne to
% '.
		
tnnenju
iž ,	v	KD	ne
otranjega boja za
oblast, temveč jo je treba pripisovati razvoju mednarodnega položaja. Povratek k ljudski fronti pa bi zavrl razvoj v katoliškem svetu. Voditelj levice v PSI Vecchietti je dejal, da se je treba vprašati, ali je funkcija PSI res v skla du z vprašanji, ki jih je odprla pomiritev. Potrebna je krepka obnovitev politike »demokratične alternative«, da se bodo med seboj udarila protislovja v katoliškem krogu.
Proti KPI pa ni mogoče delati procesa proti namenom, temveč je treba upoštevati nov položaj, ki dozoreva, kot dokazuje predkongresna deba. ta v KPI, ki je usmerjena v demokratično poglobitev. Lom. bardi pa je bil mnenja, da je treba prav zaradi pospešitve napredovanja komunističnih stališč še bolj poudariti in ne ublažiti avtonomistično stališče socialistične stranke. Govorili so še drugi, popoldne pa je podtajnik PSI De Martino imel poročilo o mladinskem gibanju. y tem poročilu se tudi zahteva, da gibanje izstopi iz mednarodne mladinske zveze, ki jo vodijo komunisti, in da pristopi k internacionali.
Pri glasovanju se bo levica pridružila resoluciji, ki jo je predložil Basso, ki je v sredi med levico in avtonomistično
večino.
Segni in Pella sta danes obiskala Gronchija; govorili so o podrobnostih obiska v Moskvi ter dali potrebna navodila veleposlaniku Straneu, ki je danes odpotoval v Moskvo. Tam bo skupno z moskovskim veleposlanikom Pietromarchi-jem s sovjetskimi predstavniki določil vse potrebno v zvezi s predsednikovim obiskom. V podobni funkciji pa je prispel v Rim šef tiskovnega u-rada Bele hiše James Hagerty, ki je s svojimi sodelavci stopil v stik z italijanskimi predstavniki. Določili so protokolarne in druge podrobnosti Ei-senhowerjevega obiska v Rimu.
Pri predsedniku poslanske zbornice Leoneju je bila danes #konferenca predsednikov«. Zbrali so se namreč predsedniki poslanskih skupin posameznih strank, načelniki posameznih parlamentarnih komisij, navzoč pa je bil tudi minister za odnose med vlado in parlamentom Bettiol. Slo je zato, da bi se dogovorili, kako bolj pospešti delo v zbornici. Doslej je navadno trajalo zasedanje tedensko po štiri dni od torka do petka, sobota in ponedeljek pa sta bila prosta. Komunisti — ta sestanek je bil posledica prav pobude
komunistov — so predlagali da bi bilo na mesec poleg nedelj samo še pet prostih dni. Po predlogu republikancev, naj bi bilo vsak mesec tri tedne zasedanja in teden dni pa naj bi poslanci porabili za drugo dejavnost. Demokristjani pa so predlagali, da bi zbornica delala po 15 dni zaporedoma in potem bi bilo po 15 dni poslancem na razpolago za drugo delo. Po živahni debati je seveda obveljal de-mokristjanski predlog, ki bo doživel preskus:	poslanska
zbornica bo zasedala nepretrgoma do 23. novembra, potem bo zasedanje prekinjeno do 8. decembra, nakar bo sledilo spet 16 dni dela
Med to debato pa se je tudi načelo vprašanje funkcionalnosti vlade v odnosih do
čila teh komisij in upoštevajo priporočila le toliko, kolikor se nanašajo na take pobude, ki so jim všeč ali ki izhajajo iz večinske stranke. Minister Bettiol, ki je bil navzoč, ni takih zatrjevanj prav nič popravljal, temveč je raje kar povedal, da se bo vlada še naprej posluževala večine v parlamentu za to, da bo lahko spravila v ospredje vladne predloge pred tistimi, ki bi jih predlagal parlament. Predstavniki levice so napovedali, da bodo to vprašanje spravili v debato v zbornici, pri čemer so naleteli na podporo tudi pri liberalcih. in celo sam Gui, predsednik poslanske skupine KD, je moral priznati, da je bilo v pripombah večinoma vse točno.
Toda kako si predstavlja ve-
parlamentarnih komisij. Na-J čina delo v parlamentarnih vadno se namreč dogaja, da komisijah, se je pokazalo da-ministrstva ignorirajo priporo-1 nes v senatni komisiji za fi-
nance in zaklad. Govorili so o zakonu o filmskih predsta. vah, pri čemer pa demokristjan Oliva - ni hotel povedat: svojega mnenja, češ da hoče prej slišati mnenje vlade. Nastalo je precej napeto vzdušje in Olivi so dopovedovali, da je njegovo ravnanje proti pravilniku in da celo omejuje parlamentarno pristojnost. «Pa kaj res ni mogoče, je vzkliknil komunist Bertoli, da se ne b; nikoli razlikovali od vlade?« Ves rdeč v obraz mu je odgovoril piola: «Toda mi vsaj sprejemamo ukaze italijanske vlade in ne kot vi, ki jih prejemate od neke tuje vlade.« Nastal je prepir z zmerjanjem in končalo se je tako, da so levičarji zapustili sejo. Zvečer je spor poravnal predsednik senata Marzagora, ki je v svojem uradu uspel pomiriti Ber-tolija in Piolo.
A. P.
Zaključek razgovorov Folchi-Mičunovic
Pred podpisom kulturne konvencije Otvoritev razstave italijanske knjige
Mičunovič je poudaril nujnost zagotovitve svobodnega in demokratičnega razvoja narodnih manjšin - Danes se Folchi sestane s Titom na Brionih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Danes so se v Beogradu končali uradni razgovori med jugoslovansko in italijansko delegacijo o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi in o vprašanjih medsebojnega sodelovanja, ki so se pričeli včeraj po prihodu italijanske delegacije pod vodstvom državnega podtajnika italijanskega zunanjega mi--------------
nistrstva Alberta Folchija v Beograd.
Popoldne sta državni taj-rik za zunanje zadeve Koča Popovič in njegova soproga priredila v zveznem izvršnem svetu kosilo v čast Alberta Folchija in njegove soproge.
Na kosilu sta bila tudi člana zveznega izvršnega sveta Vladimir Popovič in Peko Dap-čevič. dalje državni podtajnik
Veljko Mičunovič, pomočnika
          „       „„„ „„„„„
Tiskovna konferenca državnega tajnika Herterja
Verjetno sredi aprila ali v začetku maja konferenca na najvišji ravni Vzhod-Zahod
Potrebno bo počakati še obisk de Gaulla v Washingtonu Hagertyjeva tiskovna konferenca v Rimu
WASHINGTON, 12. — Ameriški državni tajnik Her-ter je na tiskovni konferenci izjavil, da upa, da bo konferenca najvišjih med Vzhodom in Zahodom med marcem m polovico aprila. Toda ni še gotov, ali se bo res tako zgodilo.
Herter je dodal, da bodo
|rejeta afriško-azijska resolucija ijksoja jedrske poizkuse v Sahari
o tem in o obisku generala de Gaulla v ZDA odločali pozneje, verjetno na zahodnem sestanku najvišjih v Parizu.
Herter je dalje izjavil, da ni bil sprejet še noben sklep o možnosti druge zahodne konference najvišjih pred konferenco med Vzhodom in Zahodom. Izrekel je upanje, da bodo zahodne države v Parizu lahko določile skupno zahodno politiko o giavnih mednarodnih vprašanjih.
Herter ni hotel podati- nobene izjave o stališču, ki ga bodo ZDA zavzele v zvezi z zadnjim sovjetskim protestom o postavitvi radijske postaje v zahodnem Berlinu. Izjavil je, da bi postavitev ie postaje morale odobriti tri zahodne okupacijske države v zahodnem Berlinu.
Herter je izjavil, da bo Adenauer udeležen pri vseh fazah zahodnega sestanka najvišjih v Parizu.
Kar se tiče določitve časa za konferenco najvišjih, je Herter izjavil, da je s tem povezan čas, s katerim bodo razpolagali vsi zahodni voditelji. Potrebno je na primer upoštevati možnost de Gaul-
ti
J^na je bila ilalijansko-angleška resolucija - De Ganile ponavlja, <Hiora> Francija imeti vojaštvo opremljeno z jedrskim orožjem
Xt°i« fran resolucijo, la^ot'6 v Sah °?s*ce jedrske
V‘l. 26 in a,n' s « glaSO-
«izra-° Vzdržanimi. lz>az
zaradi
a veliko za-
namena
v Sahari«. Ven-
« v4iad°SeŽen
»N
a dvo-Velika Bri-so glasovale
SjS' vil
V in Xep-
izvraP°7’Va Francijo v,., naPovedanih
bl* sprejet s 44 in lo vzdrža-
?i. Pfotf "Prejet
!vs ‘n 10 vz
^\A^C°nZ?.vrnil reso-- alije in Pe-
C*
a v,Upan)e, da «se s	sn	a	Pridružila
^SiJ1 i*drst?uazum»m o tJhi S Prano - P0,zkusov» >«>pia iJ0' nai «up0: V* «**'> ' Cdnkl- S° bila 'z‘
Shjju* e-s »• —•
20 vzdržalo.
fra
‘ncoske repu-
!K,v?iMke 2!, iziavn štu
CNi 'Pleti su da mora
' ‘
-4	~	« (IIUIČI
Z ierf ?Zene sile-« ,^rskim o rož-
tL kat1 bod,v jedr:
SSlf" k«hkJ.,""t0pi" fckSC 3. »m.
* Sfi"'
mora prida Gaulle.
«Seveda, če je potrebno, mora biti francoska obramba povezana z obrambo drugih držav. Toda nujno potrebno je, da se Francija brani zase in na svoj način.«
Sestanek predstavnikov treh držav na ženevski konferenci o prekinitvi jedrskih poizkusov, ki bi moral biti danes, je bil odložen na jutri sporazumno med vsemi tremi delegacijami.
Iz washingtonskih uradnih krogov javljajo, da bodo ZDA podaljšale do 31. decembra prekinitev jedrskih poizkusov, čeprav ni bil do sedaj glede tega sprejet noben sklep.
Znano je, da je Velika Britanija v torek sklenila, da ne bo delala jedrskih poizkusov, dokler bodo trajala »koristna pogajanja« na ženevski konferenci, Tudi Sovjetska zveza se je obvezala, da ne bo delala novih poizkusov, dokler ne bodo tega storili v Londonu in Washingtonu.
Kakor je znano, se pričakuje. da se bodo v Ženevi v kratkem začela znanstvena posvetovanja strokovnjakov, kar se tiče podzemeljskih jedrskih eksplozij.
Agencija Tass javlja, da so litvanski fiziki dokazali na podlagi poizkusov na letalih, da oblaki vsrkajo 90 ali 95 odstotkov radioaktivnosti v atmosferi. Na podlagi zadev-
negativnim nabojem imajo naj več jo možnost vsrkavanja radioaktivnih celic. Sproti ko se prostornina teh kapljic veča, se njihova sposobnost vsrkavanja radioaktivnosti spreminja.
Litvanski znanstveniki, ki so delali poizkuse s pomočjo letala, ki je letelo skozi oblake, so zbirali kapljice s posebnim aparatom.
De Murville povabljen na Holandsko
HAAG, 12. — Holandsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je holandska vlada povabila de Murvilla. naj pride na uraden obisk na Holandsko 4. in 5. decembra. De Murville je vabilo sprejel. Spremljala ga bo njegova soproga. Za razgovore ni bil določen dnevni red.
PARIZ, 12. — Posebna senatna komisija je z 21 glasovi proti 8 sklenila zahtevati ukinitev parlamentarne imunitete senatorju Mitterandu. To pa je samo nasvet, ker mora dokončni sklep sprejeti senat na plenarni seji, Ta seja bo 18. decembra. Senat bo zasedal do 18. decembra in njegovo zase-
nih poizkusov so ugotovili, da I danje se bo po potrebi podalj-najmanjše kapljice oblakov z I šalo,
lovega obiska v ZDA, in sicer, ali bo ta obisk pred njegovim obiskom v Londonu ali pa potem.
Glede jedrskih poizkusov je Herter izjavil, da je za to, da se prepoved teh poizkusov podaljša vsaj do 31. decembra. Nadaljnje podaljšanje tega roka bi b lo odvisno od pogajanj v Ženevi.
Herter je izrekel upanje, da bo konferenca med Vzhodom in Zahodom mogoča med 1. marcem in 15. aprilom. Dodal je, da je bilo treba vse datume določiti v zvezi z obiskom Hruščeva v Parizu, ker bi bila konferenca nemogoča pred sestankom Hruščev-de Gaulle.
Kar se tiče druge zahodne konference najvišjih, je Herter izjavil, da bo ta odvisna od sporazuma, ki se bo dospgel med zahodnimi voditelji decembra. Naloga te konference mora biti po njegovem mnenju določiti čas in kraj konference med Vzhodom jn Zahodom in' določitev dnevnega reda. ki ga bodo predlagali Sovjetski zvezi. ZDA želijo, da se konferenca Vzhod-Zahod določi kolikor mogoče kmalu. Na vprašanje, ali bi po mnenju ZDA bil čas v juniju ali juliju predaleč, je Herter odgovoril, da nikakor ne.
Glede spora med Indijo in Kitajsko je Herter izjavil, da do sedaj se nobena od obeh strani ni obrnila na ZDA, ter je ugotovil, da so meje med obema državama že leta slabo določene. Vendar pa so se Kitajci, ki so uporabili silo, postavili na stran tistega, ki nima prav. Mogoče je, da se bo Nehru o tem razgovarjal med sestankom z Eisenhower-jem.
Glede zadnje sovjetske protestne note je Herter omenil, da je bonnska vlada septembra odobrila osnutek zakona, ki določa ustanovitev radiotelevizijskega zveznega organizma, za radijske oddaje za Nemčijo. Kar se tiče radijskega oddajnika v zahodnem Berlinu, ga ni mogoče postaviti brez prejšnjega dovoljenja zavezniške komandature v za-hodnem Berlinu. SZ nima pra* vice veta glede tega.
Načelnik tiskovnega urada v Beli hiši Hagerty je prišel danes v Rim. Tu je imel zvečer tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil, da je namen njegovega potovanja pripraviti programe in tiskovno službo v zvezi z obiskom Ei-senhovverja v raznih prestol-nicah. F>oudaril je, da njegov obisk v raznih prestolnicah nima nič opraviti s političnimi zadevami Kar se tiče Ei-senhovverjevega obiska v Rimu, je Hagerty izjavil, da ne gre za državni obisk, pač pa za «neformalen» obisk. Glede predsednikovega obiska v Vatikanu pa je izjavil, da gre za «privaten» obisk.
Eisenhovver bo prišel v Rim 4. decembra popoldne in bo odpotoval v Ankaro 6. decem-bra. Iz Ankare bo odpotoval v Karači, Kabul, Novi Delhi Teheran, Atene, Madrid in Rabat.
Po potovanju po Sredozemlju se b0 izkrcal v Toulonu.  «»------------------
I sovjetska vlada poslala včeraj tudi francoski in ameriški vladi. Vsebino note so tri vlade takoj sporočile tudi bonn-ski vladi.
Agencija Tass javlja, da sovjetska vlada protestira v tej noti proti postavitvi radijske Postaje v zahodnem Berlinu. Ic postajo je sklenila postaviti bonnska vlada. Sovjetska nota pravi, da je ta sklep protizakonit, ker ni v skladu s sedanjim statutom zahodnega Berlina. Nota dodaja, da postavitev te postaje pomeni poizkus nadaljevanja prevratnega delovanja in sovražne propagande z zahodnoberlinskega ozemlja proti vzhodnonemški republiki.
Nota pravi, da vidi sovjetska vlada v tem dejanju bonn-ske vlade novo izzivanje, katerega namen je poslabšati položaj v Berlinu in v Nemčiji ter znova razplamteti hladno vojno v Srednii Evropi.
“To delovanje zvezne vlade, nadaljuje nota, lahko pomeni sam0 premišljen poizkus spodkopavanja plodnega zaključka prihodnjih razgovorov o Berlinu in to v trenutku, ko so razgovori med Hruščevom in Eisenhowerjem ustvarili ugodnejše pogoje za sporazum o zahodnem Berlinu.
Sovjetska vlada upa, da bode ameriška, britanska in francoska vlada sprejele potrebne ukrepe, da preprečijo nemškim zveznim oblastem začetek takega protizakonitega delovanja v zahodnem Berlinu.«
V pooblaščenih krogih v Londonu izjavljajo, da se bodo tri zahodne države posvetovale v zvezi z noto.
Podpisan sporazum o železniškem prometu med Gorico in N. Gorico
LJUBLJANA, 12.	— V
Ljubljani je bil danes podpisan sporazum o vzpostavitvi železniške službe na področju med postajo Nova Gorica in Gorico. Nov obmejni prehod bo omogočil hitrejši blagovni in potniški promet med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum sta podpisala ravnatelj železniškega transportnega podjetja v Ljubljani Alfonz Dobrovišek in namestnik generalnega ravnatelja italijanskih železnic Luigi Branca.
■miiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiii,,,,,   milim
državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Jože Brilej in dr. Darko Cernej s soprogami, dr. žavni tajnik odbora za zunanjo trgovino dr. Vladimir Velebit in nekateri funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve. Kosila so se udeležili tudi člani spremstva Alberta Folchija, italijanski veleposlanik v Beogradu Fran-cesco Cavalletti in svetnik veleposlaništva Alessandro Fer-race.
Popoldne so se člani obeh delegacij udeležili otvoritve razstave italijanske knjige, zvečer pa so bili gosti na večerji pri veleposlaniku Caval-lettiju.
Uradno sporočilo o razgovorih, ki se pričakuje, v trenutku ko poročamo, še nj objavljeno. Iz splošne vesti o bivanju italijanske delegacije v Beogradu je razvidno, da so se razgovori končali in da so se v razgovorih dotaknili vseh aktualnih mednarodnih vpra-šanj, ki zanimajo ooe državi in vprašanj, ki se nanašajo na neposredne odnose med obema državama. V medsebojnih odnosih so bili, kot je poudaril sinoči na večerji v čast italijanske delegacije državni podtajnik Veljko Mičunovič, doseženi hrabrilni rezultati, če. prav je bilo pri tem potrebno premagovati velike težave in negativno dediščino iz preteklosti. Rezultati, ki so bili doseženi v ureditvi in razvoju odnosov na mnogih področjih, so po mišljenju Mičunoviča velik prispevek k utrditvi miru in stabilizaciji razmer v tem delu sveta. Mičunovič je omenil rezultate dosežene na področju trgovinske izmenjave in sodelovanja, na področju industrije in prometa in izrazil upanje, da se bo to sodelovanje nadalje razširilo in stabiliziralo v obojestransko korist.
Mičunovič Je posebno poudaril, da je obisk visokega italijanskega gosta priložnost za koristne razgovore, ki bodo olajšali nadaljnji napredek v sodelovanju obeh držav na političnem, gospodarskem in kulturnem področju, kakor tudi v smeri nadaljnje zagotovitve svobodnega in demokratičnega razvoja jugoslovanske nacionalne manjšine v Italiji in italijanske nacionalne manjšine v Jugoslaviji.
Veljko Mičunovič Je v zvezi z mednarodnimi vprašanji dotdal, da se je Jugoslavija kot neodvisna, izvenblokovska država vedno zavzemala za miroljubno sodelovanje z vsemi državami na osnovah neodvisnosti, enakopravnosti, ne-vmešavanja v notranje zadeve in medsebojnega spoštovanja v duhu politike aktivne koeksistence in miroljubnega
sodelovanja vseh držav, ne glede na razlike v družbenih in političnih sistemih in poudaril, da je za uresničenje tega cilja neobhodno enakopravno sodelovanje in aklivna udeležba vseh držav. Državni podtajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je izrazil upanje, da bo izmenjava mišljenj z italijansko delegacijo’o teh vprašanjih obojestransko koristna in dodal, da razlike v pogledih na posamezna vprašanja ne bi smele ovirati določitev skupnih pogledov o vprašanjih splošnega interesa.
Alberto Folchi je v odgovoru na zdravico ugotovil obstoj aktivnega in tesnega sodelovanja meri Jugoslavijo in Italijo in izrazil upanje, da bo po njegovem obisku prišlo do čestih stikov med političnimi osebnostmi obeh držav. Z zadovoljstvom je poudaril vedno večji napredek v dvostranskih odnosih in dejal, da se kljub različnim družbenogospodarskim sistemom v javnosti obeh držav kaže medsebojni občutek razumevanja in spoštovanja, ki utrjuje prijateljske odnose. Od aktualnih mednarodnih vprašanj se je Folchi dotaknil samo vprašanja razorožitve, katero, kot je dejal, Jugoslavija že dalj časa najbolj pozorno proučuje in kateremu je dala konkreten prispevek v idejah in v predlogih. Italijanska vlada, je poudaril Folchi, podpira in bo vedno podpirala vsako p.>-budo na tem področju, pod pogojem, da bo taka pobuda »stadium stvarne psihološke in materialne razorožitve«.
Iz neuradnega poročila o razgovorih in iz govorov vodij obeh delegacij na sinočnji večerji, bi se dalo sklepati, da je jjila posebna pozornost v ražgSvorih posvečena politiki miroljubne koeksistence in vprašanju razorožitve in načinu, kako še bolj poglobiti medsebojne odnose. Ni dvoma, da so v proučevanju vprašaj s področja medsebojnih odnosov posebno pozornost posvetili tudi izvajanju določil londonskega sporazuma, ki je u-stvaril pogoje za izboljšanje hdnosov med obema državama.
Veljko Mičunovič je sinoči posebno poudaril, da je obisk Folchija koristen za razgovore v smeri nadaljnje zagotovitve svobodnega in demokratičnega razvoja obeh nacionalnih manj-šinj. Poleg tega se to da sklepati tudi iz dejstva, da je eden od članov jugoslovanske delegacije neposredno zadolžen za to vprašanje.
Bivanje Folchija v Beogradu je bilo izkoriščeno za odkritje razstave italijanske knjige, ki sta jo organizirali v etnografskem muzeju v Beogradu jugoslovanska komisija za kulturne zveze z inozemstvom in italijansko veleposlaništvo v Beogradu. Slovesnosti odkritja so se udeležili državni podtajnik Veljko Mičunovič, tajnik za kulturo in prosveto zveznega izvršnega sveta Krste Crvenkovski. italijanski veleposlanik v Beogradu, številni diplomatski zastopniki in ugledne osebnosti kulturnega in javnega življenja Beograda. Prisotne je najprej pozdravil pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Darko Cernej, ki je med drugim dejal, da je italijanska razstava ena od manifestacij, ki so na kulturnem področiu spremljale in prispevale k zelo pozitivnemu splošnemu razvoju odnosov med Jugoslavijo in I-tali jo.
V otvoritvenem govoru je Alberto Folchi izrazil prepričanje, da bo ta razstava omogočila jugoslovanskemu občin, stvu. da se bolj seznani z deli italijanske literature, znanosti in tehnike. Folchi je omenil dosedanie medsebojno jugoslo-vansko-italijansko sodelovanje, posebno na filmskem področju, in dejal, da je v Italiji vedno večje zanimanje za jugoslovansko književnost. Spričo dejstva, da se je pokazala potreba, da se jugoslovansko-italijanskemu kulturnemu sodelovanju da tudi organska oblika, je napovedal, da bo v kratkem podpisana tudi jugo-slovansko-italijanska konvencija o kulturnem sodelovanju.
Alberto Folchi bo jutri • posebnim letalom odpotoval v Pulj, zatem pa na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik republike maršal Tito.
B B.
iiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiijiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiinitititiiiil
Burgiba za razgovore Alžircev s Francozi
TUNIS, 12. — Predsednik tunizijske republike Burgiba je danes tujim časnikarjem izjavil:	«Mislim, da so predlogi
generala de Gaulla največ, kar je lahko storil, ne da bi močno trčil ob del francoskega javnega mnenja, kar bi lahko onemogočilo končni smoter, ki je mir. Tudi alžirski sprejem samoodločanja, t. j. izrek ljudstva je zanje «maksimum«.
lOlilOllUPtltlllllllllUlIMllIlinillOIIOIIlIlHIIIIIIHMHIIIimOlHIIIIIMIllinitlUMIIlllIMlilllllllUIIIinOMMIHIIHlOOMIIMilUMMmUMUMIUtlOOl
De Ganile obišče tudi London in ZDA V_ Londonu	bo od_ 5.do
Obisk v Washingtonu bo verjetno maja, kar bo spet povzročilo odložitev konference med Vzhodom in Zahodom - «Popoln sporazum* med razgovori S. Lloyda v Parizu
protest zahodnim vladam
MOSKVA, 12. — Podobno noto kakor angleški vladi je
•i	»	Uradno	so sporočili, da bo predsed-
nik francosice republike de Gaulle skupno s svojo soprogo uradno obiskal Veliko Britanijo od 5. do 8. aprila prihodnjega leta. Sprejel je zadevno vabilo angleške kraljice. Istočasno so podobno sporočilo objavili v Londonu.
De Gaullov obisk v Angliji bo sledil v kratkem presledku obisku Hruščeva v Franciji. Ta obisk bo pred konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom ki bi po mnenju opazovalcev morala biti konec aprila ali v
loaa UU	Df.	Gaulle	ni	bil v Angliji od 14. junija
1944 ko je poveljeval fran---------------------------- J	1
coskim četam, ki so se izkrcale v Franciji
V diplomatskih krogih v Washingtonu izjavljajo, da bc de Gaulle verjetno obiskal tudi Washington po svojem obisku v Londonu.
Ta obisk bo verjetno maja.
To bi pomenilo odložitev konference najvišjih med Vzhodom in Zahodom do konca maja ali pa na junij, kar bi ustvarilo težave, kar se tiče predsednika Eisen-hovverja.
Eisenhower je povabil de Gaulla v Washington, ko je bil v začetku septembra v Parizu. De Gaulle mu je tedaj odgovoril, da bo prišel v Wa-shington, takoj ko mu bo mogoče.
Angleški zunanji minister Selwyn Lloyd je danes nadaljeval svoje razgovore z de Murvillom. Popoldne ga je sprejel general de Gaulle. Po jutranjem sestanku med Sel-wynom Lloydom in de Mur-villom je britanski zunanji mi-
nister izjavil, da je zelo zadovoljen z dosedanjimi razgovori, Popoldne se je Llo.vd sestal s predsednikom francoske vlade Debrejem. Po razgovoru je izjavil; «Imela sva izvrsten razgovor. Zadovoljen sem, da sem se sestal s francoskim ministrskim predsednikom.«
V predsedstvu vlade izjavljajo, da so bili francosko-bri-tanski razgovori splošnega značaja ter da so na njih obravnavali posebno afriške in evropske zadeve.
Angleški tisk posveča tudi danes svoje članke obisku Sel-wyna Lloyda v Parizu. Vladni tisk v glavnem trdi, da je naravno, da sta potrebni dve zahodni konferenci pred sestankom s Hruščevom. Labu. ristični «Daily Herald« pa piše, da de Gaulle ustvarja iz Francije «veliko oviro za svetovni mir«, in dodaja: »General de Gaulle govori, kakor da bi on sam vodii svet. Dela tako, da se konferenca najvišjih oddaljuje. Ce bo odvisno od njega, je tgžko, da
bo kdaj prišlo do konference. General kaže, da sploh ne upošteva Mac MiUana in se sklicuje na Monakovo. Skuša, da bi Eisenhowerja potisnil izven pozornice. In najhujše je, da opozarja, da tudi, če se bodo Angleži, Američani in Rusi sporazumeii o prepovedi jedrskih poizkusov, se Francija ne bo ustavila. To je grožnja proti svetovnemu javnemu mnenju. Ali bo Hruščev čakal de Gaulla neskončno ali pa bo zgubil potrpljenje? Ali bo Eisenhovver čakal de Gaulla neskončno in bo izgubil priložnost v svojem življenju? Vse je sedaj odvisno od voditeljske sposobnosti Eisenho-vverja. Ko se kaže grožnja proti možnosti, da se ustavi tekma z jedrskim oboroževanjem, je treba uporabiti ves pritisk, da se ta blaznost ustavi.«
Predstavnika Foreing Offi-cea in francoskega zunanjega ministrstva sta na skupni tiskovni konferenci poudarila »srečen zaključek« razdobja nerazumevanja med Veliko Britanijo in Francijo. Izjavila sta, da so težave bile bolj po-gostoma v tisku kakor pa med obema vladama.
Francoski predstavnik je izjavil, da je bil namen razgovorov vskladiti francosko in britansko stališče o glavnih aktualnih vprašanjih. To je bilo v celoti doseženo. Za prihodnost so bili ustvarjeni med Veliko Britanijo in Francijo odnosi popolnega zaupanja.
Britanski predstavnik je iz-
javil, da je Lloyd označil pariške razgovore za »najbolj odkrite in koristne politične razgovore v moji karieri«. Ker je bilo sedaj določeno, da bo Hruščev obiskal Francijo od 15. do 30. marca, so angleško-francoska nasprotja glede datuma konference najvišjih le akademična. Oba zunanja ministra sta sklenila, da je treba samo določiti datum, ki naj se predlaga Sovjetski zvezi za konferenco najvišjih. Ta da-fUm bodo določili na sestanku štirih zahodnih držav.
Oba predstavnika sta izjavila, da so dosegli sporazum o naslednjih točkah: 1. Obisk Hruščeva v Franciji:	Britan-
ska vlada se v celoti strinja o koristnosti obiska. 2 Vrh «Ni nesoglasij kar se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom.« je izjavil francoski predstavnik. 3. Evropska enotnost. Francoski predstavnik je izjavil, da britanska vlada sprejema dejstvo, da okrepitev evropske enotnosti in okrepitev Zahodne Evrope kot činitelja ravnotežja miru predstavljata enega glavnih činiteljev francoske politike, in ju britanska vlada v celoti odobrava. 4. Zahodna Nemčija. Francoski predstavnik je izjavil, da ni nasprotij med Francijo in Veliko Britanijo o Zahodni Nemčiji. 5. Skupno tržišče. Francoski predstavnik je izjavil, da liberalni razvoj politike skupnega tržišča, glede katere nudi Francija zgled, jemlje ostrost temu vprašanju.
Na tiskovni konferenci je Burgiba tudi izrazil željo, da bi sedanji razgovori alžirskih ministrov dovedli do konkretnih dejanj. Dostavil je, da bi se on na mestu Alžircev niti trenutek ne pomišljal iti v Pariz, V odgovoru na neko vprašanje je dejal, da ne vidi, kako bi se lahko potovanje alžirskih voditeljev v Pariz tolmačilo kot kapitulacija. Rekel je tudi, da so težave generala de Gaulla in alžirskih voditeljev skoraj enake. S pogumno in realistično politiko bi Alzirci Francoze pritisnili-ob zid. Seveda niti Azija niti Francija za sedaj ne bi smela preveč v podrobnosti.
Burgiba je nadalje napovedal, da bo Tunizija 1. 1960 navezala diplomatske stike s SZ in Poljsko. Glede Bizerte pa je dejal, da bo treba skleniti s Francijo pogodbo.
Tri nacionalistična gibanja v Alžiriji — Francoska nacionalna fronta, Ljudsko gibanje 13. maja in Gibanje za uvedbo korporativistične ureditve — so sporočila, da so sklenila združiti se v Odbor nacionalnih gibanj.
Politični urad alžirskega nacionalnega gibanja Messalija Hadja pozitivno ocenjuje de Gaullove izjave o alžirskem vprašanju na njegovi včerajšnji tiskovni konferenci.
Program o razgovorih Adenauerja v Londonu
LONDON, 12. — Med tridnevnim uradnim obiskom v Londonu bo Adenauer imel štiri delovne seje z Mac Mil-Ianom. Llradni program, ki so ga danes objavili v Londonu, določa, da se bo Adenauer sestal tudi s Churchillom,
V London bo Adenauer prišel v torek zjutraj. Prvi uradni sestanek bo istega dne popoldne. V sredo bo prišel v London zunanji minister von Brentano, ki se bo udeležil druge delovne seje. Druga dva sestanka med Adenauerjem m Mac Millanom bosta v sredo popoldne in v četrtek v Che-quersu.
LONDON, 12 — Delegacija ki jo vodi predsednik Gvineje Reku Ture, se je danes razgo-valjala z angleškim državnim ministrom Profumom, ker je zunanji minister Lloyd na obi-sku v Parizu.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
novembra
Vreme včeraj: Najvišja temperatur* 14, najmžja 8,4, ob 17. uri 13,2, zračni tlak 1008,6 pada, veter vzhodnik 9 km, vlaga 60 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 13,3 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 13. novembri
Stanislav
Sonce vzide ob 7.00 ln ¥Lt0<Lmii 16 38 Dolžina dneva 9.38. vilde ob 15.57 in zatone Jutri, SOBOTA, 14. novenb" Bonslava
Javno zborovanje odbora za obnovo in izboljšanje DZ
Komisarska uprava je povzročila škodljive delovne odnose z osebjem
Samo odločna borba uslužbencev je preprečila\ da bi uprava ukinila še druge oddelke podjetja
Kot smo že poročali, bo v
nedeljo dopoldne javno zborovanje odbora za obnovo In izboljšanje Delavskih zadrug v okviru priprav za volitve, ki bodo v nedeljo 22. novembra na osrednjem sedežu Delavskih zadrug.
V okviru teh naporov pa predstavlja važno vprašanje sodelovanje vodstva zadrug s svojimi uslužbenci in sindikalnimi organizacijami, ki uslužbence zastopajo. Tudi glede tega vprašanja je treba — kot glede mnogih drugih — ugotoviti, da vladajo v Delavskih zadrugah odnosi, do katerih ne bi smelo priti v nobenem privatnem podjetju.
Pa vendar je to vprašanje zelo važno, saj so se ustanovitelji dobro zavedali, da lahko Delavske zadruge uspevajo samo če bo vladalo stvarno sodelovanje med uslužbenci in vodstvom in če bodo z uslužbenci vzorno ravnali.
Kronika zadnjih let je polna sindikalnih sporov zaradi stalnih odpustov, skrčenja o-gebja, izprememb delovnega urnika, pri čemer se komisarska uprava ni ozirala na sprejete obveznosti in je — kot je bil na primer zadnji letošnji dogodek — kršila podpisano obveznost že 24 ur po podpisu Vse to je privedlo do vrste stavk in letos poleti kar do osemdnevne stavke, ki sta jo proglasili obe sindikalni organizaciji
Kljub vsemu temu pa še do sedaj zadruge niso povišale svojim uslužbencem plače kar že dobrega pol leta velja za uslužbence vseh ostalih trgovinskih podjetij.
Vendar pa se je treba prav uslužbencem in njih vztrajni borbi zahvaliti, da sedanje vodstvo ni ukinilo še večjega števila oddelkov in da ni prišlo do resnejših gospodarskih težav. Celo član komisarske u-prave .Stopper je moral v svojem poročilu občinskemu svetu priznati, da so ga polomili z oddelkom za vino, ki so ga predali novemu podjetju, v katerem je imela glavno besedo »Federconsorzi«. Ze ob u-stanovitvi posebnega podjetja so uslužbenci opozarjali, da bodo imele zadruge od tega samo škodo, kar se je kasneje v celoti potrdilo.
Očitno ne gre samo za nesposobnost, temveč za bistveno nasprotno stališče glede delovanja Delavskih zadrug. Vestne uslužbence je nedvomno skrbelo predvsem, da bodo prodajali kakovostno in ceneno vino, medtem ko kaže, imeli upravitelji druge
ne gre za osamljen primer.
saj je povsem razumljivo, da naj bi bile mesnice Delavskih zadrug pasivne, medtem ko je znano, da ima obstoječi monopol v trgovini z mesom velike monopolistične dobičke.
Tudi iz vseli teh primerov je torej razvidno, da morajo volitve predstavljati stvarno nezaupnico delovanju sedanjega odbora in vključiti v u-pravni svet čimvečje število svetnikov, ki jim bodo interesi zadružništva res pri srcu.
Kongres PSDI
Tiskovni urad PSDl sporoča, da bo jutri ob 17.30 v Ulici sv. Frančiška 4 kongres stranke, na katerem bodo izvolili 3 delegate za vsedržavni kongres, ki bo v Rimu od 26. do 29. novembra, ter nacionalnega svetnika. Kongresi «ek-cij so že pokazali, kakšna je usmeritev tržaške federacije. 29 od 35 delegatov je bilo izvoljenih na enotni listi, ki izraža usmeritev sedanjega tajništva in ki odobrava poročilo tajnika PSDI Saragata Sest delegatov Pa pripada desni struji.
Danes ob 19. uri pa bo sestanek pokrajinskega vodstva PSDI.
Obširna publikacija ob 50. obletnici umobolnice pri Sv. Ivanu
V nedeljo bo proslava 50-letnice ustanovitve pokrajinske psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Ob tej priliki je izdala pokrajina obširno publikacijo, ki vsebuje zgodovino zdravniške in bolniške pomoči duševno bolnim v Trstu. Publikacija je opremljena tudi s številnimi lepimi slikami raznih prostorov, paviljonov, vrta itd. Uredil jo je prof. dr. F. M. Donini, predgovor pa je napisal pokrajinski predsednik prof. Gregoretti.
 ««:-------
Štipendije pokrajine
Pokrajinska uprava je tudi letos razpisala natečaj za dodelitev 44 študijskih štipendij v prid univerzitetnim študentom in dijakom, ki prebivajo v tržaški pokrajini. Štipendije so naslednje: 2 po 100.000 lir za univerzitetne študente, 22
da so -	.
skrbi. Ugotoviti je treba, da
  .................................................
Izdala »ta »e z vreč« in »umljivim obnašanjem
Zaradi žvečilnega gumija bosta prišla pred sodišče
V neki gostilni »ta * pulta ukradla aparat, iz katerega »ta potem pobrala 500 kosov žvečilnega gumija in 1.300 lir
T. t. m. ponoči so agenti letečega oddelka, ki so se vozili s policijskim avtom po Reški cesti, zapazili dva moža, od katerih je eden imel v rokah vrečo, in ki »ta s hitrimi koraki brzela proti mestnemu središču. Toda ko gta zagledala policijski avtomobil, sta jo hotela odkuriti, vendar brez uspeha. Agenti so ju kmalu imeli v rokah iq tako so ugotovili, da se eden piše Stelio Crevatin, star 43 let in stanujoč v Ul. Gozzi 5, drugi pa Antonio Cedaro, star 28 let, brez stalnega bivališča. Agenti so potem seveda pogledali v vrečo, ki jo je nosil Crevatin, in v njej so našli nič manj kot 500 kosov žvečilnega gumija, medtem ko je imel Cedaro v žepih 1300 lir, in sicer v kovancih po deset lir.
Agentom je bila stvar seveda takoj jasna in tako so ju odpeljali na sedež letečega oddelka, kjer pa ni bilo moč nic pametnega izvleči iz obeh o-sumljencev. Zaradi tega so ju hoteli v pričakovanju dneva zapreti v celico, toda Crevatin se je tedai uprl in začel tolči okoli sebe. tako da je nekega agenta tudi laže ranil. Toda drugo jutro sta prav ponižno priznala, da sta žvečilni gumi ukradla v gostilni «Ex Vitto-ria» v Ul. Campanelle. S pulta sta ukradla aparat z žvečilnim gumijem, potem sta pa odšla na Furlansko cesto, kjer sta aparat razbila in iz njega pobrala žvečilni gumi ter de-setlirske kovance.
Policisti so seveda oba prijavili sodišču, in sicer pod obtožbo tatvine Crevatina pa se posebej zaradi odpora in nasilja v odnosu do javnega funkcionarja.
Ranjen jugoslovanski pomorščak
Včeraj zvečer so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 25-letnega jugoslovanskega po. morščaka Narcisa Rajkoviča iz Raše, katerega so morali zaradi verjetnega zloma kolčnega sklepa stegnenice desne noge in udarca po glavi sprejeti s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku.
Drugi častnik jugoslovanske, ga parnika *Tisa», Anton Ce-čič, ki je Rajkoviča spremil v bolnišnico, je zdravnikom izjavil, da je pomorščak pri za-pisanju vodoravnih vrat ladij
skega zkladišča št. 1 padel v globino 3 metrov. Nesreča se je pripetila ob pomolu skladišča št. 16 starega pristanišča, kjer je bil parnik zasidran.  «»--------------------
Srčna kap jo je zadela
Sinoči so prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 78-letne Erminije Levič por. Godina iz Ul. dello Scoglio, katero so našli na stopnišču nedaleč od stanovanja že mrtvo. Po ugotovitvi policijskega zdravnika, je ženska podlegla srčni kapi.
O Kvestura javlja, da Je dovolila Italijanski ligi za borbo proti otroški paralizi izvedbo nabiralne akcije po mestnih ulicah in trgih, in sicer dne 13., 14. in 15. t. m med 9. in 20. uro.
štipendij po 25.000 lir za dijake višjih srednjih šol in 20 štipendij po 15.000 lir za dijake nižjih srednjih in strokovnih šol. Lepake o razpisu natečaja bodo v prihodnjih dneh izobesili na oglasnih ta blah na univerzi ter v vseh srednjih šolah, na pokrajini in vseh županstvih. Prošnje za udeležbo na natečaju se vlagajo na tajništvu pokrajine
Kaj je z gradnjo pomola številka VII.
Poslanec KPI Vittorio Vidali je vprašal ministra za javna dela, kako je s proučevanjem predlogov in ponudb gradbenih podjetij za izvršitev del pri gradnji pomola VII v tržaškem pristanišču. Upoštevajoč ugodne posledice za tržaško gospodarstvo in za zaposlitev domače delovne sile, bi rad tudi nadalje zvedel, ali namerava ministrstvo izročiti ta javna dela tržaškim podjetjem, seveda ustrezno s pogoji, ki so postavljeni v ponudbah.
Vidali je vprašal tudi ministrstvo za promet, ali namerava podeliti uslužbencem vladnega generalnega komisariata, ki so bili v službi bivše ZVU, železniško izkaznico. Ta podelitev bi bila upravičena zato, ker se služba omenjenih nameščencev z zakonom št. 961 z dne 28.8.1954 izenačuje s službo državnih nameščencev in ker ti uslužbenci plačujejo na primer prispev
Obsežna akcija finančnih straž proti tihotapstvu
Iz proste Inke so odpeljali velike količine raznega blaga
[ OtKPALtSČA ~)
259 ton sladkorja, 70.000 kg olja, zaboji električnih aparatov za britje, britvic, tekstila itd. je šlo iz pristanišča s ponarejenim* dokumenti
Iz uradnih virov smo včeraj izvedeli o nekaterih zaključkih obsežne in dalj časa trajajoče preiskave o tihotapljenju blaga iz novega tržaškega pristanišča. V to obsežno tihotapsko delovanje je zapleteno na desetine oseb, ki so jih prijavili sodišču in ki so na začasni svobodi. Poleg tega Pa je v koronejskih zaporih zaprtih šest oseb in sicer. prof. Stella, Antonio Fischera, Raf-faele Passante, Renzo Gubana, Giacomo Cragnolin in Leo. nardo Ferraro. Leonardo Ferraro je pripadnik finančnih
do 10. decembra 1959 na poseb- ,_________________________  ,____________  r	.	_
nih obrazcih in jim je treba . ke za INA-Casa v enaki meri. straž in ga je prijavilo sodt-dodati predpisane dokumente. 1 kot državni uslužbenci.	|	šču poveljstvo finančnih straž,
mm—iHimii»iMnumiiiimniMiiiM»iiMWWM«mw«ii«»M»iHHtin»M»niMWuiiMtiiminmi»m»in»wwu»iii»»ii»»u»i»i»»ii«i»»iMmtMnm»»in«ini»wiii
Načrti Acegata za bodočo preureditev mestnih prog
Zadnjo tramvajsKo progo naj bi uKinili leta 1970
Do leta 1964 pa je skoraj gotovo, da bodo vse sedanje tramvajske proge še živele - Zadnja naj bi bila ukinjena proga štev. 6
Agencija «Giulia» piše, da je vprašanje nadomestitve tramvajev s filobusi in avtobusi že staro. To vprašanje se je porodilo iz potreb modernega prometa, ki terjajo izločitev zastarelih sredstev, da se izboljšajo prometne zveze in da bodo lahko vozila bolj okretno krožila. Za rešitev tega važnega vprašanja pa je treba upoštevati razne čini-telje.
V ta namen je Acegat pripravil načrt, katerega uresničitev bo zahtevala precej časa, in sicer glede uporabe o-sebja izkoriščanja materiala in amortizacije sedanjih naprav. Načrt se tiče vseh vprašanj, s katerimi se morajo ukvarjati strokovnjaki v zvezi z nadomestitvijo tramvaja. Sedaj je 82 tramvajskih vozačev, od katerih je samo 22 mlajših od
45 let in katere bi lahko ob nadomestitvi tramvajev s filobusi in avtobusi uporabili kot sprevodnike. Preostalo osebje pa bi lahko še nadalje opravljalo službo vozačev v pričakovanju redne upokojjjve. Tako da bi na ta način lahko sproti skrčili tramvajske proge. Zaradi tega meni Acegat, da ne bi bilo prikladno začeti krčiti tramvajsko službo pred letom 1964, ko bo ostalo 65 vozačev. Takrat bodo izločili progi 3 in 9. Ostalih 40 vozačev bodo namestili na progah 6 in 8, 25 pa jih bodo lahko zaposlili kot sprevodnike. V naslednjih letih bi lahko na isti način spremenili ostali tramvajski progi v filobusni.
Druga plat načrta Acegata se tiče izkoriščanja voznega parka. Pri tem so upoštevali, koliko časa bi lahko še ta park uporabljali. Sedanjih 48 vozil so porazdelili v pet skupin, in sicer na podlagi prevoženih kilometrov, ki so določeni za tramvaje, preden gredo v spokoju. Računajo, da bo ta čas zapadel v treh do petih letih. Ce bi hoteli ohraniti tramvaje še dalje v obratu, in sicer tudi zaradi uporabe osebja, bi morali nekatere tramvaje nekoliko prenoviti. Vozni park in tiri bi se vsekakor lahko amortizirali v šestih letih.
Upoštevajoč gospodarske vidike in da bi preprečili preveliko finančno breme za nakup avtobusov in filobusov, bi jih morali kupovati postopno, in sicer po osem voz na leto iz sredstev rednega sklada za obnovo. Faze nadomestitve tramvaja naj bi po načrtu Acegata potekale takole:	do
leta 1964 bi nadomestili tramvajsko obratovanje na progah 3 in K; do konca leta 1966 na progi številka 8, do leta 1970 pa na progi številka 6. Do takrat naj bi kupili 96 vozil, od katerih 50 namesto tramvajev,
46 pa za okrepitev sedanjega voznega parka.
Seveda se bo lahko načrt, o katerem bodo morali izreči sodbo pristojni organi, spremenil tudi v odnosu do spreme-
njenega gospodarskega značaja obratovanja zadnjih dveh prog, ki bosta morali izginiti. V programu niso upoštevali proge številke 2, ki jo Acegat smatra dejansko že za spremenjeno v avtobusno. Načrt upošteva tudi možnost sprememb pred določenim rokom, čeprav to ne utegne biti lahko. Ce bi namreč lahko drugače porabili vozače in če bi lahko po ugodnih pogojih prodali sedanji vozni park, bi lahko seveda nadomestili tramvaje z bolj primernimi sredstvi tudi hitreje.
Kot torej vidimo, ne bo iz gospodarskih razlogov dobrega upravljanja mogoče pričakovati, da se prične z zame njavanjem tramvajskih s filo-busnimi progami pred letom 1964. Vsaka hitrejša rešitev te ga vprašanja bi pomenila za mestno podjetje hudo breme Sedanji tramvaji so namreč povprečno stari 23 let. Ker se računa, da tramvaji trajajo povprečno najmanj 30 let, bodo lahko pričakali čas, ko bodo gospodarska sredstva Acegata dopuščala, da se izločijo iz prometa.
Prometni nezgodi
Včeraj ponoči je 16 let stari Renato Lenardon iz Ul. Doni-zetti št. 1 hotel preizkusiti motor svojega prijatelja. Prepričal ga je, da mu je motor posodil, potem se je vsedel nanj, ga prižgal in odbrnel. Vse bi se srečno končalo, če ne bi na Ul. Tor san Piero izgubil oblast nad vozilom ter treščil v motorni tricikel, ki je parkiral pred hišo, označeno s številko 38. Posledice so bile precej hude, tako da so morali poklicati avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico in sprejeli na drugi kirurški oddelek. Zdravniki so mu namreč ugotovili precej ran, tako da bo za zdravljenje potreboval kakih deset dni.
Ob 13,35 pa so v bolnišnici nudili prvo pomoč 26 let staremu ameriškemu študentu Domingu Deanu Lawrencu iz Las Vegasa, ki je bil v našem mestu le prehodno S svojim scooterjem se je mladi A-merikanec vozil iz Rojana proti mestnemu središču, ko je na Miramarskem drevoredu izgubil oblast nad vozilom ter padel. Z avtom RK in v spremstvu nekega prometnika so ga odpeljali v bolnišnico, kjer s0 mu zdravniki obvezali rane na levi nogi. Okreval bo v sedmih dneh.
Nesreči na delu
Včeraj zjutraj se je na delu ponesrečil 58 let stari šofer Silvano Buffi iz Ul. Fabio Se-vero 135. Ko je hotel zapreti vrata poltovornika, s katerim prevaža blago podjetja Mase, si je stisnil prste s tako silo, da je moral nemudoma v bol-
nišnico. Ugotovili so mu, da so mu vrata zmečkala mezinec leve roke. tako da bo za okrevanje potreboval 20 do 30 dni.
Žrtev nezgode na delu je postal tudi 28 let stari Fer-ruccio Antonac iz Ul. Cador-na 25, katerega so prijeljali v bolnišnico včeraj popoldne ob 16,15. Antonac je bil zaposlen pri podjetju CESIA ki polaga telefonske kable na cesti Prosek - Križ. Okoli 12. ure je Antonac hotel z ročko zavrteti motor kompresorja, ko ga je ta udarila v desno koleno Spočetka je mislil, da ne bo hudega, toda ko mu je skupno z bolečinami raslo tudi otečeno koleno, so njegovi delovni tovariši poklicali avto RK, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer so mu zdravniki ugotovili poškodbo na desnem kolenu ter morda tudi nalom kosti. Okreval bo v dveh tednih.
Prijavljena tatvina
Iz zaprtega avtomobila, ki ga je 27 let stari Michele Bal-zano pustil v Ul. Beccherie med 19,15 in 22,46 dne 10. t. m., so neznanci ukradli prenosni radijski aparat v vrednosti 30.000 lir. Balzano je tatvino prijavil policiji ter povedal, da so tatovi odprli vrata avtomobila s ponarejenim ključem.
ker je med preiskavo ugoto-1 tera druga vprašanja, bo dala vilo, da so tudi z njegovo po- i---—a«, -s---močjo lahko iztihotapili iz pro.
ste luke tako obrežne količine blaga. Je pa možno, da bo med nadaljnjo preiskavo prišlo na dan, da so v zadevo vpletene še druge uradne o-sebe.
Blago so tihotapili iz pristanišča na razne načine. U-radni krogi niti ne potrjujejo niti ne zanikajo govoric, da je bilo blago poslano — vsaj deloma — s pomočjo rednih dokumentov, ki naj bi nato na čuden način izginili.
Gre za izredno obsežne količine blaga, ki so ga prodali na trgu, ne da bi pri tem plačali davčne in druge pristojbine, s čimer so tihotapci imeli milijonske dobičke.
Izredno obsežno je bilo tihotapstvo sladkorja, katerega so »izvozili« 259 ton, in sicer v večini pioti Furlaniji in ga tam prodali v manjših količinah trgovcem na drobno. Manjše količine so ostale tudi v Trstu. V Polezinah pa je nakupilo določene količine tega utihotapljenega sladkorja neko industrijsko podjetje. U-radnim organom se je po*re-čilo zapleniti okoli 50 stotov vtihotapljenega sladkorja.
Pošiljke olja, pa so šle večinoma proti Modeni, pri čemer gre tudi za obsežne pošiljke, saj so v celoti iztihotapili iz prostega pristanišča 70.000 kg olja. Ko je tihotapcem pričelo goreti pod nogami, so določene količine olja poslali iz prostega pristanišča povsem po redni poti na Reko, zato, da bi *e izognili zaplembi blaga.
Na stotine zavojev so odpeljali iz pristanišča pod generično oznako »juta«, pa čeprav je šlo v resnici za mnogo dražje blago; tkanine, preproge in podobno. Ni znano, kam naj bi poslali to blago niti nismo mogli izvedeti toč-nejše količine in zlasti kakovost tega blaga. Končno so po tem tihotapskem kanalu odpeljali iz pristanišča številne zaboje polne električnih brivskih aparatov, britvic in krog-ljičnih ležajev.
Vse to blago je prišlo iz Švice.
Oblasti so zaplenile pet tovornih avtomobilov, prijavljenih pa je večje število šoferjev.
Iz do sedaj objavljenih u-radnih podatkov je torej razvidno, da je šlo za obsežno tihotapsko delovanje, vendar pa niso povsem jasne razne važne podrobnosti in med njimi predvsem način, kako so blago iztihotapili iz pristanišča. Na to, kot tudi na neka-
končni odgovor sodna obravnava.
— <»------
Nevarna stružnica
Huda nesreča na delu se je zgodila včeraj dopoldne ob 10,15 v mehanični delavnici ladjedelnice Sv. Marka. 57 let stari Giacomo Drioli iz Ul. De Amicis 19 je bil zaposlen pri stružnici, ko je z roko zašel preblizu stroja v teku, ki ga je zagrabil za rokav, z vso silo potegnil na stroj in v naslednjem trenutku že vrgel v povsem nasprotno stran. Nesrečnežu so takoj priskočili na pomoč njegovi delovni tovariši, potem pa so ga z avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdravniki so mu ugotovili zlom reber ter več drugih poškodb, zraven tega pa še živčni pretres, tako da bo za okrevanje potreboval mesec dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije.
Huda prometna nesreča
Včeraj okrog 21. ure so na I. kirurškem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 15-letnega dijaka Nevia Tagliapietra iz Ulice sv. Marka 25. in sicer s pridržano prognozo, ker je bil ranjen v glavo in poškodovan po drugih delih telesa ter je ležal v nezavesti. Kmalu za njim so sprejeli tudi 18-letne-ga Renata Mosettija iz Ul. Angelo Emo 43, ki pa bo ozdravel v 10 dneh. Mosetti je povedal, da se je peljal z lam-breto, na katere zadnjem sedežu je sedel Tagliapietra, in da je njegovo vozilo na vogalu Ulic De Amicis in Muzio trčilo s «fiatom 500», katerega vozač pa jo je odkuril. Taglia-pietro je nato odpeljalo neko zasebno vozilo takoj v bolnišnico, po Mosettija pa je prišel avto RK.
Openski tramvaj bo mesec dni počival
Openski tramvaj bo mesec dni počival, ker bodo pričeli obnavljati naprave na strmem delu proge. Menjali bodo namreč motor, vitlo in jekleno žico, ki vleče tramvaj. Te naprave pridejo iz Švice in bodo stale skupno z delom 10 milijonov lir. V tem času bodo vozili na progi avtobusi.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
  imun H......................................................................................................................       »■■•■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■•■•hii
Izpred kazenskega sodišča
Zapor in umobolnica za napadalca s sekiro
Odvetniki so hoteli dokazati njegovo slaboumnost, da bi ga re. šili stroge kazni - Obsojeni tihotapci ukradene goveje živine
Verjetno se 58-letni ezule iz Izole Antonio Benvenuti iz Mi-ramarskega drevoreda ni zavedal, kaj se dogaja oko-li njega v dvorani porotnega sodišča. In vendar se je odločevalo o njegovi usodi zaradi obtožbe, da je hotel 12. maja lani s sekiro pobiti 19-letnega Elvija Deipaseja. Priletnemu možu namreč njuno veselo vedenje ni ugajalo in ju je pokaral Toda fanta sta mu odgovorila, naj se briga zase, in ga odrinila. Odšla sta do plesišča v baru «Excelsior», a ko sta se nekaj minut kasneje vrnila, ju je čakalo presenečenje. Benvenuti, ki je medtem stekel domov po sekiro, se je pognal proti fantoma in udaril Depaseja. Na srečo ga je le laže ranil, in prav gotovo bi se slabše končalo, če ga ne bi Depasejev bratranec Franco Girardi razorožil.
10. aprila letos se je sestalo sodišče, a že med procesom so spoznali, da v njegovih mož-
ganih ni vse v redu. Zato so I žeta znižanje kazni, še poseb-
razpravo odložili.
Obtoženca je pregledal dr. Ferri, ki je prišel do zaključka, da je umsko premalo razvit, ker je dosegel stopnjo o-troka komaj 12 let, da je fre-nastenik srednje stopnje, vendar ni nevaren družbi.
Po prečitanju teh izsledkov je moralo sodišče ponovno zaslišati vse priče, ki so se vrstile že aprila letos. Razumljivo je, da se marsikdo ni spominjal vseh podrobnosti, a te pomanjkljivosti so rešili s či-tanjem zapisnikov iz tedanje razprave. Končno je spregovoril tožilec dr. Brenči, ki je obrazložil, da moža ni nihče provociral, temveč da ga je gnalo maščevanje, kar dokazuje, da je šel po sekiro. Tožilec je končno zahteval za Benvenu-tija 5 let zapora in 2 leti zdravljenja v umobolnici.
Oba Benvenutijeva zagovornika, odv. Vinciguerra in Presti sta napravila vse, da dose-
			
 .........................................................................       t....................  m«......................muzmmm............itnmiu.ni........•■■»mm................•■■■■•■■■■■•■■■■»•■■■<»
O NEPREVERJENIH IN O URADNIH ŠTEVILKAH
Glasilo katoliške akcije «La Vita Nuova« je priporočilo podtajniku Folchiju, naj vzame s sabo v Beograd, kamor je odšel na uradni obisk, knjižico, ki ji je predgovor napisal biuši zloglasni tržaški župan, »Le dep ortazioni nella Venezia Giulia«, ki vsebuje ssto in sto imen Julijcev, ki so jih odpeljali Titovi ljudje in o katerih se ni nic več zvedelo«. Kakšno vrednost ima ta seznam, pa nam je povedal uMessaggero Veneto«, ki navaja enega izmed primerov, se zgraža nad neresnostjo sestavljavcev in očita Bartoliju površnost spričo tako delikatnega vprašanja. List se namreč upravičeno zgraža, kako se more n. pr. napisati, da je bila gospa Nerina Colussi a-retirana 8. avgusta leta 1945 na Reki skupaj z možem, ki je bil ubit v maju leta 1.945».
Zato se nam zdi še bolj površno tisto, kar je napisal isti list v sredo, ko med zmerjanjem, da pišemo «umazano laž«, navaja zopet številke o deportiranih v Trstu, kjer naj bi jih bilo 2400, v Gorici pa ItiOO in končno v Pulju 950.
Pri tem kliče na pomoč londonski radio, ki da j* objatiil tise te številke na podlagi podatkov bivše ZVU, ki jih je dobila zopet od takih, ki pišejo ali pa' se strinjajo s pi-
sanjem videmskega glasila.
Čudno je le, žakaj list ne odgovori na naše vprašanje z uradnimi podatki, na podlagi katerih se lahko izračuna, da se samo še za Ul ljudi s Tržaškega ne ve, kako so izgubili življenje. Te uradne podatke je objavil »lstituto Centrale di Statistica« in jih je delno ponatisnil tudi «Picco-10» 17. maja lani. Statistični urad je brez dvoma upošteval tudi podatke londonskega radia in bivše ZVU, seveda samo v kolikor so bili verodostojni. Podatkov, kakršni so v Bartolijevem seznamu, pač ne bo mogel upoštevati, ker se nad njimi zgraža celo videmsko «resnicoljubno» glasilo samo.
Toda vse to se tiče samo deportirancev, za katere niti MV ne more trditi, da so osi v jamah, ki, ponavljamo, še niso raziskane. V »Arena di Pola« beremo, da se poleg «Centra» v Ul. Mazzini ukvarja s tem vprašanjem tudi komisija, ki je bila ustanoolje-na n drugi polovici prejšnjega meseca — po dolgih petnajstih letih — na sedežu Lege Nazionale, in sicer na sestanku, ki so se ga udeležili »predsfaunifci patriotičnih, borbenih in iredentističnih združenj«. Za predsednika komisije j* bil izvoljen bivši trža-
ški župan. Ne vemo še, ali se je komisija že sestala m začela z delom. Tudi z raziskavo jam še ni začela. Na tistem sestanku je bilo namreč med drugim rečeno, da morajo o tem vprašanju povedati prej svoje mnenje strokovnjaki. Le zakaj jih Bartoli že med svojim županovanjem ni uradno vprašal za mnenje? Zakaj je čakal 14 let?
Mislimo namreč, da je dolžnost v prvi vrsti odgovornih oblasti, katerih predstavniki so se prejšnji teden udeležili spominskih svečanosti ob jamah pri Bazovici in pri Opčinah, da za raziskavo poskrbijo. Preveč je namreč na dlani vprašanje, kako je mogoče sploh navajati številke o truplih v jamah in prirejati svečanosti, dokler raziskava ni izvršena? Se bolj na dlani pa je tiprašanje, zakaj ta raziskava ni bila opratiljena — če ne že pod bivšo ZVU — vsaj v teh zadnjih petih letih, odkar je naše ozemlje pod italijansko upravo? In končno: kako to, da so se oblasti in tisa omenjena združenja spomnila na jame prav letos, oziroma — Sele letos?
Ni dvoma, da bi raziskava dokončno uradno ugotovila vse podatke, o katerih sedaj kar mrgoli vseh najbolj fantastič-
nih številk. Tako s* je zgodilo, da je celo neki rimski univerzitetni profesor zapisal v nekem poročilu, da znaša število einfoibiranih« 10 do 12 tisoč, medtem ko neki G. Fogar navaja številko 500. Pač: malenkostna razlika — čez 90 odstotkov!
Zato poziuamo nidemsko glasilo, na j začne z objavljanjem imen in točnih podatkov ter fotografij. Mi smo za naše padle borce to že enkrat osaj deloma storili in zato lahko objavo ponovimo — zaradi primerjave! Razlika med enimi in drugimi pa je v dejstvu, da so se naši borci borili proti zločinskemu napadu fašistov m nacistov, ki se pač ne morejo pritoževati, če so za svoje zločine prejeli zasluženo kazen.
Ce bi bilo torej listu «Mes-saggero Veneto« količkaj do resnice, bi najprej počakal na rezultate dela obeh omenjenih zapoznelih komisij iti šele potem objavljal številke in nas zmerjal, da lažemo
Ta ugotovitev pa velja v še mnogo, mnogo večji meri za tržaški radio, ki je nepreverjene številke prejšnji teden prav tako objavil. Mislimo pa, da bi bila — če je že bilo tako nujno — dolžnost radia navesti t udi uradne številke državnega statističnega urada,
ki brez dvoma upoštevajo podatke anagrafzkih uradov, tn število vseh, ki prejemajo pokojnine, in torej upoštevajo prav tisto, kar. nam MV očita, da nismo upoštevali mi, ko smo ugotovili, da znaša število oseb, za katere se ne ve, kako so izgubile življenje, samo Ul. Dolžnost oblasti pa je, da ugotovijo, ali je truplo katere izmed teh oseb tudi v kraških jamah. To bi morale — ponavljamo — storiti prej kot so se odločile prirejati slovesne svečanosti. Upati je, da bodo to storile vsaj pozneje.
S svoje strani pa že se^aj takoj in vsakomur dokažemo, da je med temi til osebami mnogo partizanskih borcev, ki so vključeni v številke vojnih poročil neslavnih fašističnih in nacističnih vojaških formacij o «ujetih banditih«. Ali ni v uredništvu MV zares nobenega, ki je poročila s temi številkami osebno sestavljal ali jih propagiral o svet? Mogoče bi sedaj vedel tudi povedati, kam so izginili vsi ti »ujeti banditi*. V našem uredništvu je namreč marsikdo, Irj ne ve za svojega »ujetega očeta • bandita«, o, gospodje od «Messaggera Veneta« in prnvičneži od Katoliške akcije in tednika »Vita nuovasl
no ker je bila možnost, da bi s pomilostitvijo dveh let prišel mož na svobodo. Predvsem sta vztrajala pri trditvi, da možu, ki je umsko zaostal toliko, da se lahko smatra za otroka, ne bi moglo nikoli priti na misel, da bi koga ubil iz maščevanja.
Porotnikov pa odvetnika nista prepričala:	obtoženca so
spoznali za krivega nenamernega umora in ker so mu priznali delno slaboumnost, so ga obsodili na 4 leta in 8 mesecev zapora s petletno prepovedjo izvrševanja javnih služb. Po prestani kazni bodo morali Benvenutija premestiti za najmanj let» dni v umobolnico na zdravljenje. Na podlagi zadnje amnestije so mu pomilostili dve leti kazni m prekinili postopek za obtožbo posesti sekire na javnem prostoru.
# # *
Včeraj so sodili skupini o-seb, ki so na jugoslovanskem ozemlju kradle volove in jih v nočnem času pripeljale preko meje na naše ozemlje, kjer so jih prodajale Zaradi tihotapstva je sodišče obsodilo 36-letnega Ivana Ivančiča z Je-ričljevega trga pogojno na 62 tisoč lir globe, 36-letnega Giu-seippa Pelozo od Spodnje Magdalene na 93.000 Ur in Gšuseppa Scopazzija brez stalnega bivališča na 200.000 lir globe. Franca Vrha iz Ul. del Bosco in Josipa Matevliča iz Ul. Campanelle pa so oprostili iste obtožbe zaradi pomanjkanja dokazov.
Slovensko narodno gledališče v Trstu
Danes 13. t. m. ob 20. uri v Izoli
JOSIP TAVČAR
PEKEL JE VENDAR PEKEL
fantazija v dveh dejanjih
VERDI
Danes ob 20.30 bo otvoritev operne sezone 1959-1960 z gala predstavo Verdijeve opere »Sicilske večernice«.
Sinočnja predstava je odpadla zaradi nerazpoloženosti baritona.
TEATRO NUOVO
V soboto 14. novembra ob 21. uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim «Revizorjem».
C
KINO
ExcelsiOr 15.30 »Črni Orfej*, Mar-pessa Dawn, Breno Mello. Penice 16.00 «Kakor prej«, Mario Lanza. Technicolor.
Arcobaleno 16.00 »Prehod v Hongkongu«, C. Jurgens, O. VVelles, S. Syms. Izkaznice neveljavne Supercinema 16.00 ((Kopališki tipi«, U. Tognazzi, C. Martel, L. Masiero in Tržačanka Edv VVessel,
Fiiodrammattco 15.00 «General Della Rovere«, De Sica Grattacielo 16.00 »Velika ' vojna«. Film, ki je bi! nagrajen v Be-
■■■•■■iliiiiiniiniiiiKiiiiitiiitiii,iiiinn,iiitmn,
V baru Moncenisio, Ul. Carducci 27, je na ogled 8 temper iz Voloskega prof. Avgusta Černigoja.
v-
Se dva uspeha Lojzeta Spacala
Naš tržaški slikar Lojze Spacal je v teh dneh zabeležil še dva uspeha. Največja svetovna zbirka grafike, muzej Albertina na Dunaju, mu je na njegovi zadnji razstavi na Dunaju odkupil že tretjo grafiko. V Londonu pa je «Victoria-Albert Museum» kupil dve Spacalovi grafiki, in sicer «Bi-zantinska katedrala», za katero je umetnik prejel letos nagrado na mednarodni grafični bienali v Ljubljani, in uTima-va pod Krasom». Čestitamo!  «»——
Drva za kurjavo po nižjih cenali
Odbor sklada za zimsko pomoč bo tudi letos poskrbel, da bodo revnejše družine lahko dobile drva za kurjavo po nižjih cenah, in sicer po 1.000 lir za stot. Te ugodnosti bodo de ležni brezposelni, upokojenci INPS in drugih podobnih u-stanov, ki pa ne smejo imeti pokojnino večjo od 24.000 lir mesečno, dalje vdove in sirote padlih v vojni ter vdove in sirote žrtev nesreč na delu. Vsaka družina bo lahko dobila po 3 stote drv po zni-nih cenah.
Bone izdajajo v pisarnah občinske podporne ustanove v Ul. Conti 1, za zgornjo tržaško okolico pa vu radih občinskih delegacij na Proseku, v Križu in na Opčinah.
Čilu j te in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
( LJUDSKA IMtONVKTA )
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo danes 13. novembra 1159
ob II. uri na sedežu v Ul. Roma
štev. 13.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Ugoden rezultat priziva
Skupina razpečevalcev ponarejenih dolarjev, ki je bila obsojena decembra 1957. leta na zaporno ln denarno kazen, je skoraj v celoti vložila priziv, ki je vsem koristil. Predvsem so prizivni sodniki oprostili Giuseppa Matero iz Turina obtožbe prevare. Kazen za isto obtožbo pa je zaradi amnestije odpadla tudi Fr» i-cescu Ciarnelliju iz Turina in Giovanniju Brencichu iz Tržiča. Hkrati so sodniki znižali kazen za razpečevanje ponarejenih dolarjev Materi, Brencichu in Ciarnelliju na leto dni zapora in na 14.000 lir globe in še ta je zaradi amnestije odpadla. Kazen so pomilostili tudi vsem ostalim obtožencem.
Dne 12. novembra t. 1. se Je v
Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 eseb, porok pa je bilo 12,
POROČILI SO SE: mehanik Si. meon Badea in gospodinja Vjo-rika Krajnjan, kovač-mehanik Glorgio Pahor in pletilja Ellaria Cassano, delavec Dragan Matija-ševič in gospodinja Stanislava Zadnik, električar Franc esco Mi-stero in gospodinja Vlttoria Dl-mopoli, prodajalec časopisov Vin-cenzo Ribezzo in gospodinja Marija Božič, klepar Giuseppe Maur in tkalka Rosa Bussani, agent CP Silvano Delfabro in gospodinja Elena Semonella risar Tizlano Giacomello in uradnica Nevi Ros-satti, mizar Altredo Crisafi in gospodinja Linda Del Din, šofer Mario Porcella in delavka Silva Spessot, delavec Tomislav Viko-vič in gospodinja Josipina Lukse, mehanik Remo Gironi in gospodinja Jolanda Mersig.
UMRLI SO: 85-letni Carlo Ra-vasini, 81-letna Rosa Craglietto vd. Slrovlch, 84-letna Albina Ličen vd. de Zadro 66-letna Sofia Santo), 69-letni Bruno Scolaris, 74-letna Marija Hvala, 72-letna Giovanna Messe por. Frangini, 82-letna Amelia Battara vd. Ralsero, 62-letna Antonia Skalir vd Sol-datleh, 46-letni Oskar Misca.
-—«»------
netkah z »Zlatim «""=»» Cristalio 16.00 »Sinja Sordi, Franco F^nrU' j Capitol 16.00 iiStsMF*" Hansen, Sonja Lierrva , Astra Roiano 16.00	.
hod«, R. Calhoun, M. K l Alabarda 16.00 »La R ^1 I Philipe, S. Signoret^ J Aidebaran 16.30	»J*"?).!*
Hooda«, Al Hedison
AHston* 16.00 «Komisar ****
Aurora ^30	^
Frank«, M. Perkins. neveljavne.	.“J
Garibaldi 16.00 «Goia	fcti
G. Riedmann.  c	tdsl
u nicuiiidiiii.	_
Ideale 15.30 »Vihar«, =•_______________
Van Heflin. _ „	fjjj.
van fiemri.	, ^ f. .
Im pero 16.30 ((Mož. ki .J««	»h,
ženske«, L. Caron, R-L gispse,
—	-	’	/rfltl	K-	—
Italija 16.00 '«Kako <*!'«'	ban
Kay Kendall.	ci#ir	t	h
Moderno 16.00 »Moza «
G. Grant, S. Loren. 1 S. Marco 16.00 ^	Hi
O.	GG	IV.VV	-	-
Granger, J. Simnkk*. f p Savona 15.30 »Grešni«1 _ ^
Jeana*, P. Petit.^
Viale 16.00 »En dan A Sordi
n. OUIVI.	-
Vittorio Veneto 16.00
vratu«, James ger, Inger Stevens. “
prepovedano.	,t
Marconi 15.30 «Vihar», »oj no. Van Heflin.	»,
Massimo 16.00 »Ukaz w -Eddie Albert. Paul	«
Novo cine 16.00 sloWl j* »to* J. Cravvford, S. HaJ*"' uri TV.	hpelrjiger
Odeon 16.00 ((Mladina
nosti«, R. Wagner. rrrr n, dini izpod 16 Iet-
Radio 16 00 »Neskončen 1», Marlavve, R. Taylor.
Verdi »Zeleni vragi
sina«.
MILJE j !l
, j, V
Hi
R A
PETEK, 13. noveffl&d RADIO TRST *,
7.00 Jutranja glasba, obvezno, drobiž °%.j. i 12.10 Za vsakogar nes jjr, svetu kulture; 17f.Uill(k kih orkestrov; 13.30 d ^ K -IJah; 17.30 Plešite z ”''V?! Lovski spomini f„,,a I j
juovski spomini 1 18.10 Schubert: Simfo™,
19.20 Pestra l1
5jl
C-duru; 19.00 Sestanek L
kami; 19.20 Pestra	'
Šport; 20.30 Ritmi W >7* Z H -Aave -
Umetnost in prireditvijo^ z Vf
- i*
klavirju Damijana JJjtt3 y*h'
21.20 Operna gla^j
22.35 južnoameriški btii-jt;' Saksofonist Garry Mu j.
nost in tehnika. 224“ jL! pranistke Ileane	,
Glasba za lahko noč.
rus!
11.30
Komorna *L„
Tretja stran; 12.30 “ bum; 16.15 Oddaja 19 45 Glas delavčevi nični koncert; 23.00 •'kj r.istka Luciana P10	s
"»rdi.	_„.rt M ^
SSf
a|a 21® $ fen
'S v,
Nii
>tt
„ .-HOGRA* < ^
ieleni disk, j!J *
10.00 Zelen, —^ danska oddaja; 14-00 tietji; 16.00 Tretja
uo »M
nerji, io.uv ircij« -rugj -Jk brisane sledi, ra*£:pit*. 20.30 Mali glasbeni	W
Ciak, filmske aktua!1^ " 7*1 Gran gala, oddajo I ^
ttursK •/ ^
itai«JaB* A
Sca*a-
j* ",lk
4>i
Poročila
17 15, 19.15 22.30.
Poročila v
15.00	rl'	:%JL‘
5.00-6.15 Prenos •'“'p'**!«
Prenos RL; 7.15 Glffofl, jutro; 7.40 Glasba za “-jo Wff^ 8.00-12 00 Prenos RL;	k
uc željah; 12.50 Clz&J' (II. del); 13.40 Km*-1^. J Ni ((Priprave krme za	1 v
Od melodije do tn' (K*.
Domače aktualnost	*
boljšati promet v g ry' u Poje zbor Doma JLA^j, y h, da. 15.20 Kmečka *prei)^; ,%v Tamšeta; 15.40-17.00 ^	^
17.00 Igrajo orkestri ,rf y Edmund Ros -
17.3o"pies'rir čajank*; 'Mt ja stran; 18.15
Skladatelj Ivan »rk* |9.<P f* 4^ Današnja vprašanj’
5an;1>l'A \
Charles Trener; j. [ f iu nos RL: 22 15	^	u'
:r> Kai VVindlng; **' u Beethovnove skladbe-	»t
SLO V ENI J A,( G *] 202.1
J27.1 m	202.1	!■“"«	» v
Poročila: 5.00, «0 '.jOd-tU.UO, 13.( 'V	15.00	J	St;
22(10. 22.55	^,2
«-fC» II
8.05 Trije zbori s->ettC Sani zbor France  poU*.,
1 ja, moški zbor g 3o U skl zbor — Laško). $ NJ« H i.i glasbenih revij. jtTJt k listek - Skj>vnost0 M , zaklada — HI.,	Jg	t.
Kotiček za n..- a m 10.10 Iz arnj'„
za sopran »n C 45 “ ““ ' g-asbe;	,.	r _
melodij; 11.00 N‘
Koncert za violgČVj L St. 1 v D-duru;	'
dom; 11.45 ,f°je	'A-	H
osemletki;
medigre;
bavna glasba;
burski instrumenta ^
13.50 Nekaj, domf P«f$5
valčkov; 14.10 Novi (j.J ./
■Latinskih narodni	,T(
tka šola za nlžj® - It j J Lahka glasba; !»■ C» /t > književnosti — 'petK0.f(,, vaški vrt; '6® alti0 J f S ob štirih; 17.10 f; Uvel; 17.20 Veliki 1 p
stri;' 17.40 Narodnj^J moški zbor »^^vj«'
19.00 Človek in zdr - m
nist Charlie .Ku-tf pa£K
j«
nisi ^nanic spremljavo; 18-3®, . ork
tivov^aOAH’	ii	'
Ljubljana; 30.30^^
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2: G. Papo, Kjadin 1095; Picciola, Ul. Orlam 2; Alia Salute, Trg Cavana 1.
Valute
	1 Trst	Milan
Zlati funt		5750,—
Marengo	—*—	4250 —
Dolar . ,	■ 619.75	617,—
Frank franc	124.85	123 —
Frank Svtc.	| 143.07	142.78
Sterilni	[ 1739.62	1725 —
Dinar	72,—	73 —
Šiling	i 23.95	23.70
Zlato . . .	1 	 		702 —
Zah n marka	. 148*69	148,—
31.15 Oddaja o ^
Makih; 22,15 Pie*".! MO/ Prizor iz 1. čejanJ v; 1 i , opere Boris Gob1J ^iiU/ ; ^ r:ške popevke; ZLJ .	i	.
rak: Godalni kvar	^J
-TV JUOOSL^ f Od 20.50 dalje P
«, r.
13.30 Šolska daja za otroke.
18.45 Ona in.^V^P in knjige; 20-3U «Paparino», kom'
Janjlh; 23.00 Por'
J
MALI
Z velikim uJF*k°i,|.JV() pri BINI VESTE, uljK’lt«r Trst,
SPLOSNA
eb»°)*„
pozabite! V Oglejte »t »»** zvečer.	„»eJ«
slovenščinop® 1 J na tudi na	M
99176 po 18. url4 -eO* . »RMICKI ose® ^J*)r
PRAŠIČKI — -dobre pasme o»Pr
bič, Bazovica
, »azoviv. A r, PODI IZ FURNIR,J«"
kv. m — se
Gambini 3.
hors
RSK! DNEVNIK
13. novembra 1959
jjJRETJEM ZASEDANJU SVETA MflAE Nfl DUNAJU
še pastorka?
v Uveljavljanje mednarodne atomske agencije se iz feta v leto veča - V novih mednarodnih političnih Pogojih je upati, da bo zavzela še večji pomen
(m ■“ n3crta preizkušnje “onibe v Sahari ne
fekthr' Pogledi so za-KL J?no usmerjeni prost ’ kaJU človek se u-^sčenja bati, da bi ti tM°S trma znala spe-
sKo/vi41^86 Plaruce <<a-
” k nadaljnjim . poskusom, ki so jih Vje ?red davnim, prekini-, 0 nuino vzbuja toli-
da Je ^ redek ^Javnosti mednarodne *a atomsko energijo, 'li ie °J sedež na, Dunaju Hoj. pred kratkim začela tfi » rf^e leto življenja. Z ff‘loinosti je bil na
$ Sin”: frteg tega pa Se
lA 7* i sllsPevke v sklad
ije i.	«	sredstva
H • severi=ta * veča.j% 'J J*. da večajo tudi nje-
ir ea 7
’ *>»-- de v bližini Du-
17 Posred
$ "j, kar ;:lva. vendarle ve-
*v*S?se njena fi-
4 L^Ve -i 0 dokazuje, »SPeiji '_ctanice
a teh S pozornosti.
r4 kJ	Se vedno soraz-
A š»bil-i nid. sredstev se S (itl,V”0 28 at’Pendije, za
f 2»«* in
Ponovno zatrjuje, da jpred nji,mj- Se.veda je dejav?
..........nost agencije najbolj odvisna
od bolj razvitih dežel, kljub temu se more agencija pohvaliti, da je v letošnjem letu nudila 287 štipendij mladim strokovnjakom iz 30 dežel in da bo v letošnjem letu mogla nuditi ali vsaj posredovati večjo strokovnost nad 500 mladim atomistom. 40 dežel-članic je ie prosilo za 526 štipendij za svoje mlade atomi-ste, ki jih bodo tudi dobili.’ 60 držav pa ie Jig^v prvih šestih 'fnekecth- 'tekočega leta prosilo; agencijo za razno tehnično pomoč ali za strokovno pomoč njenih kvalificiranih a-tomistov.
Poleg teh uspehov si more agencija šteti v dobro tudi to, da so njeni strokovnjaki v preteklem letu obiskali nad 20 držav Evrope, Azije in A-frike in da je njen potujoči laboratorij obiskal že vrsto dežel, med katerimi tudi Jugoslavijo. i a, Grčijo, kjer so stibkoVnjaki* agencije prikazali koristnost uporabe radioizo-top«v.	f
Agencija razpolaga „$edaj že s 5140 grami urana —235, ki so ji ga boSopile ŽOA,‘IsŽuti Velika ^Sjtanita. Količina ni -kdo ve -kgkn velika. Xod% za potrebe; agencije trenutpo tia-dpstria.'Agencija nadalje razpolaga a -svojo znanstveno-teh-nično bibliote-kp, šteje 47 iteoč tifertjig. Nadalje agencija prejema okoli 800 raznih pe-nomčhfh' 'publikacij z vsega sveta. Skratka je agencija že postala element, ki ga upoštevajo vsi, in to ne. le tisti; ki agencijo potrebujejo, pač pa tudi tisti, ki bi mogli atomi-stiko razvijati tudi brez nje.
Mednarodna agencija deluje pod okriljem Združenih narodov, katerim pošilja svoja redna letna poročila, ki se obravnavajo pred generalno skupščino v New Yorku. A-gencija nadalje razvija svoje delovanje tudi z drugimi organizacijami Združenih narodov, predvsem z znanstvenim komitejem, za proučevanje delovanja atomskega izžarevanja, nadalje sodeluje s svetovno zdravstveno organizacijo, z mednarodnim komitejem za radiološko zaščito, s kmetijsko ’ organizacijo FAO, z UNESCO in še nekaterimi specializiranimi organizacijami a-li agencijami O^N._	■	,
Ce je mpgla agencija svoje5 delo tako plodno razviti v do-bi,., k^^o i^li Jbdnos^med
C?-1 airai sestanek a-At Se*PazLP\ je minil ma'
Vitiicii. • In.vendar delo ,v‘ ^ott,	2asluži večjo po-
"Narodna
o	a a§encija za a-
j^rgijo (MAAE) zbi.
»j Jv ,.lz 70 dežel. Ti so
[to. , različnim politič-hSr°m P*novtla -zavze-aZ^e/iSodelovanJa v. Noč in £a še vt“č-
*" Iti Pri Určsnfcevanju lijl-fskjupen pro-ithafe Vse d'»ele-eiaiii-7. 12 skupnega po-
aJejo rec?ne deleže
1A ‘‘ta „ agencija ven
4 ^Cstorka-kajti
" f I**, ta° pa ie' i'n verjetno vendarle nje-
i»i( so v primeri s se porabijo za ,1 V v.m,slte namene« ne-t Sn » r . pa b° znašal ^ že |encii® za prihod-f J-lfv, . m>lijonov 333.000 '4 S Ve/č za Poldrugi U » 1« -0t ie znašal pro-* S( °sajem letu. Poleg f .‘tilu tudi operativni 1, Ji miiTfencije Povečal za *} J	d°larjev. Ce k
A fe farjev St P°ldrugl mi’
1 ?	tako imenova-
^sklada-ki ^ ^ 1.	laboratori-
posvecajo
i
•j	kaarov	v	neraz-
J t/vttio a tehnično in
t Cisnie0n^' skratka za
t Ur ^ Rlan- eznih in 4 iS izvitih dežel
i iet0^sko d°bo.
It	ek nasproti
Žal, u^eptičen. ker ga
‘fiKs plau2 njegove ne-
1 ''“jijVendarle da se a-,	- -tv je bi-
lt»*»vi fSeni 1057. leta, t),"»a, i?red komaj dve-VS diuPosebno v zad-
peti, je pričakovati, da bo v novih odnosih njeno delo lažje. V agenciji so namreč z velikim zanimanjem sprejeli skupno izjavo šefov atomskih komisij dveh največjih atomskih dežel sveta in sicer sovjetskega strokovnjaka prof. Jemeljanova in ameriškega strokovnjaka McCona, v kateri sta izrazila pripravljenost svojih vlad, da bosta v bodoče dali agenciji na razpolago še več informacij o znanstvenih dosežkih in praktični uporabi atomske energije. V takih pogojih računajo na Dunaju tudi na večjo materialno pomoč in, čemu ne, da bi agencija v doglednem času ne bila več le pastorka, pač pa da bo postala vedno bolj u-poštevana in bolj odločujoča mednarodna ustanova, ki bi laže utirala pot novi znanosti, novi dobi, atomski
Prof. Nikolaj Kozirev, član sovjetske akademije znanosti in načelnik zvezdoslovskega inštituta v Pulkovem pri Leningradu, ki je odkril na Luni še delujoč vulkan, v svojem laboratoriju
PRE1) JUTRIŠNJO PROSLAVO V KOPRSKEM GLEDALIŠČU
Zelo ploden obračun petnajstletnega dela
V socialističnih družbenih odnosih so narodni manjšini dani vsi pogoji za normalen razvoj - Sodelovanje s slovenskimi in hrvaškimi kulturnimi organizacijami in stiki z italijanskimi kulturnimi ustanovami iz Italije
Te dni proslavlja italijanska manjšina v Istri 15-letnico ustanovitve svoje politično-kulturne organizacije — Unione de-jrtt Italiani delVlstria e di Fiume. Osrednja ■ proslava je že bila na Reki, pripadniki italijanske manjšine na koprskem obalnem pasu pa bodo organizirali proslavo jutri v Kopru. Ob tej priložnosti bodo odprli v koprskem okrajnem muzeju razstavo svoje dejavnosti, zvečer ob 20. tiri pa bo v koprskem gledališču svečana akademija. Na akademiji bo govoril predsednik unije Gin o Gobbo, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali člani ita-
lijanskega kulturnega krožka iz Kopra in drugi. Na akademiji bodo tudi podelili diplome zaslužnim članom unije.
Italijansko unijo so ustanovili na pobudo najnaprednejših italijanskih antifašistov Istre in Reke že leta 1944 v Camparovcu pri Labinu. Unija si je takoj postavila svoj osnovni cilj: u-trjevati bratstvo in enotnost istrskih Italijanov s Hrvati in Slovenci v skupnem boju proti fašizmu in vsem protiljudskim elementom, po osvoboditvi pa izgradit' socializem.
Ta svoj cilj je unija povsem dosegla. Med vojno se je skovalo trdno borbeno zavezništvo vseh treh narodov
PO VZORNEM ZAKONU, DESETIH FILMIH IN DVEH OTROCIH
Marina Vlady in Robert Hossein pred razporoko :
Časopisi so objavljali slike, na katerih sla se Marina in Robert gledala kot Julija in Romeo, poljubljala kot Rita Hayworth in Glenn Ford v «Gildi» in se držala za roke kot Peynetova «Ljubimea»
zh otl o ni in Zahori.m še n;<-
ttiimiiifiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiii
es.‘
-
a VaHa Ce,prav
večje -,an;ia organizi-/ Stjik°hfer<m ‘1° m«dna-J lu, i'H C’ te^ajev, seli Vu ie !mpozijev. V
l 'C žt‘PenrtJala i?’ lastnih
/ W°Sablian 1Je za strokov-(i !Jt ' “VojeJe kadr°v. Po-
( 'ia ?oiiljalaS!r°kOVnjake i v a .razne de-
S Skalah, J21- kot svetni-
z miro-
» J DUa a' \ l 4v‘Unk Rednik med* 1 manj razvi-
l^ajr^čeat0mSk° 'en'e'r-
j| S Pa jenJu'.° ukvarJa-
?	lra'la infor-
S. j^Valg ’ a 1 ie na-
\ Se ]?°droeju ‘ere dežele
" f>)s k°t d*,,!: m,nogo bolj
kjer
> CV"‘ami.	■
ra,	Je ni°5no
v VNiii^0i, IT!lade a-
. i*1	v razmer-
/ ^ »J skr0m plati° atomi-3 «C>ije nan°- Toda vod-
/aveda. da H v J °6a	čaka. In
tei2vodnerCUe ie po-
Nvu °v v ,ln “Porabi
‘i P1	Zdra	triP’ P°-
s Cr 0dr°fiihStVU ln na '	Agencija
t'	Prot	,tudi načrte
SitiSsa i'l.Srtdnje'
reaktorja za
bj	—XJIl za
roer,ergi
, 'S,fci«.rsLv h»'
-ihlh v, v ža Jer nima-h' PriPravd°‘fioletne Stu-Xc,.	na	tem
t “6is7*
Up°ram ■Pnpra'rlja m kontro-e energi-
*»a,
‘Porabi
* Niut-iedrsk
pod-
namene, na-1 J>ii. L-. . Predpisp »O
K Nnoapc'.ia lStrt-p°sroiJJ,ažen kom-
.]iv iadrSkrhcapise zs
Vf‘ki va,,. snovi in naDnr°St pri delu tk- AP:apravami in
Postaja
in bolj
88 Volova-
rtsebl^P*.
v'i !I#vnostS<i razume, da
sS>aJ° boi*gtncije
*	UM
Zagrebčani
v Barcelono
Te dni bo odpotoval na Poljsko neki zabavni orkester iz,
Jugoslavije. Ansambel zagrebških solistov, pod vodstvom Antonija Janigra, se po končanem gostovanju v Angliji nahaja sedaj v Švici, nato' pa bo odpotoval v Španijo, kjer bo prifedil koncert v ' Barceloni.
Ce je bil v Franciji zakonski par št. 1 Brigitte Bardot :n Roger Vadim, preden sta se ločila, tako sta zakonski par št, 2 nedvomno Marina Vlady in njen mož Robert Hossein. Na’ žalost pa se je tudi ta zakonski par v teh dneh razšel.
Dogodek je presenetil številne .<fans», kajti če prva razporoka Brigitte Bardot ni povzročila velikega presenečenja, ker jo. je takoj nadomestila s štirimi zapovrstnimi zarokami (Jean Louis Trinti-gnant, Gustav Royo, Gilbert Eccaud in Sacha Distel) in z dfugo poroko (Jacques Char-rier), je ločitev med Marino Vlady in Robertom Hosšei-r.om povzročda velik rekla-mistični in škandalistični hrup. «Za vraga! se govori — čudovito sta se razumela, popolnoma sta se “skladala, ob vsaki priliki- in povsod., sta javno poljubljala in javno cmli
rilk, =;čc ■ It;# »e morala .loči ti za več kot četrt ure; skrat-k j do3 SmjU sta se ljubila, sedaj se pa ločita!«
7„tčti4eflje vse^a-svetovljanskega ,.in kinematografskega Pariza je ogromno in upravičeno. Se pred dvema mesecema, med festivalom v Benetkah) sta «golobčka» pri-iedila tisku sprejem, s katerim sta hkrati proslavljala »obletnico najinega srečnega zakona, ki je večni medeni ieden«. Časopisi so objavljali
slike, na katerih sta se Ma-1 mladoletnicah, ki je imel ve-
rina in Robert gledala kakor Julija in Romeo, poljubljala se kot Rita Hayworth in Glenn Ford v filmu «Gilda» 111 se držala za roke kot Pey-netova «ljubimca». Nihče, pa naj bi bil še tak cinik, bi se bil drznil podvomiti v njuno ljubezen.
Ta ljubezen se je začela tečno pred šestimi leti. Manna Poljakov, hči dveh ruskih beguncev, je bila najmlajša med štirimi sestrami, ki so se posvetile gledališki umetnosti. Najstarejši sestri, ki nista mnigo znani, delata v gledališču: tretja, z u-metniškim imenom Odile Ver-sois, se postopno uveljavlja v kinematografskem svetu. Majhno Marino so poslali v baletno šolo in komaj je čakala, da dovrši 15. leto in konča tečaj, da bi z diplomo v žepu zapustila balet za film. Toda starši se s tem niše strinjali, sestre ji niso pomagale, in tako je podjetna Marina	s	15.	letom	zbežala
z doma in	se	zatekla	v Rim,
da bi se skušala uveljaviti v Cinecitta.
V Rimu si je Marina nadela ime Vlady in dosegla slavo. Ne da	bi	pri	tem trpela la-
koto ali pristala na kakršen koli kompromis, ji je tedaj u-si elo, da je z Rossano Podesta in	Anno	Mario	Ferrero
nastopila v nekem filmu o
lik uspeh in kateremu so pozneje sledili mnogi drugi, do filma «Giorni d’amore», v katerem je pod vodstvom režiserja de Santisa in v katerem je glavno vlogo igral Marcello Mastroianni, 17-letna Marina dokazala, da je, kljub svoji mladosti, izkušena in u-čirtkovita filmska igralka in da se pred njo odpira mnogo obetajoča filmska kariera. Od tedaj so začele mladi plavolasi Francozinji deževati ponudbe: mogla si je izbirati vloge, ki jih je imela najra-e, trmasto vztrajati tudi glede honorarjev in je hotela postati anti-Lollbbrigida. Pri tem pa hi mogla skriti solz, ki so se ji v očeh pojavile, kadar je pomislila na svoj dom, na starše in na sestre, ki — ogorčeni zaradi njenega pobega — niso nikoli odgovorili na njena pisma. Domotožje je bilo močnejše od perspektive razkošne vile z bazenom na cesti Appia Antiča, in tako je Marina pospravila svoje stvari in se vrnila domov.
Ko se je pobotala z domačimi in sklenila, da se od njih več ne loči, je Marina odločila, da osvoji Pariz. V prvem filmu, v katerem je nastopila, je bil «Pred potopom«. Doživel je velik u-speh. Film je bil všeč zlasti nekemu mlademu, zelo ambi nožnemu režiserju, ki je ho-
tel vzgojiti in postaviti v 0-sprodje vprav takšen tip ženske, kakršna je bila Marina Ta režiser je bil Robert Hossein. Obiskal je Marino in ji dejal, da je njegov namen napraviti iz nje «edinstveno stvar«. 18-letno Marino je nelepi Hossein navdušil. Med rjima je takoj nastala ljubezen in ta patetični par (ona plavolasa, briljantna in krhka, on • nasilen in mrk) je pritegnil nase pozornost ilustriranih revij. Njuna bahava, toda prepričljiva ljubezen je za-dobila pečat pregovora in nju-rega poročnega sprejema se je udeležil «tout Pariš«, ki ga je ganila ta, izjemoma globoka in iskrena ljubezen. *
Temperatura te ljuoezni pa je šla vštric z razvojem njune umetniške kariere. Kakor sta se ljubila, sta Robert in Marina snemala filme in ket domišljavi režiser ni hotel, da bi drugi poljubljali njegovo ženo, je v filmih za katere je sam pisal scenarije m jih sam režiral, tudi sam nastopal s svojo ženo. Tako sta posnela skupaj kttk'h deset filmov in postala oba popularna. Med enim in drugim filmom sta se iz njunega zakona rodila dva otroka, hkrati pa sta prišla na kratek obisk v Rim, ker je Marina hetela ponovno obiskati mesto ,kjer je postala slovita filmska igralka.
Zdelo se je, da gre v nju-
n iiimiiiiiii itiiimiit iiiiiiimmiiiiiiittiiiiiiHimmiiHiii mili
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllMllllllllltllllllllllllllllUIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIMI
Edinstven «evropski» atelje na Gradiščanskem
V kamnolomu pri S. Margarethen v Avstriji je 11 kiparjev iz 8 držav Evrope kar pod vedrim nebom klesalo umotvore iz kamna - Med njimi je bil tudi Koprčan Lenassi
Pred nekaj dnevi so odprli za letos eno najimpo-zantnejših razstav kiparskih del sodobnega časa, razstavo 19 skulptur v. starodavnem kamnolomu pri S. Margarethen na Gradiščanskem v Avstriji, na kraju, kjer so te umetnine tudi nastale. Razstavo so odprli 19. septembra, potem ■ ko- je II kiparjev iz S evropskih držav 10 tednov prvič uporabljalo ta zgodovinski kamnolom za edinstveni atelje na prostem.
Slikoviti kamnolom, iz katerega so v dveh tisočletjih izkopali na milijone kubičnih metrov kamnitih blokov.
je bil že dolgo znan kot hvaležen objekt za razne u-podabljavce pokrajin. Lani pa je dunajski kipar Karl Prantl prišel ob njem na zamisel, da bi lahko hkrati služil večjemu številu kiparjev za delavnico, v kateri bi bilo gradivo vedno pri roki. Ta misel se je oplodila — kot sam izjavlja — popolnoma podzavestno s prodirajočo miselnostjo po mednarodnem ustvarjalnem sožitju in tako so se letošnjo pomlad pričele priprave za ustanovitev prvega Simpozija evropskih kiparjev, Zamisel je med kiparji naletela na veliko znni-
Atelje pod vedrim nebom
manje, saj je izrazilo pripravljenost sodelovanja nad 30 umetnikov. Žirija je nato izbrala 12 kiparjev, ki so 12. julija res začeli z u-stvarjanjem kar pod milim nebom. Glavno geslo Simpozija — kakor ga beremo tudi namesto uvoda v razstavnem katalogu — je: u-deleženci simpozija naj bi brez materialnih in ideoloških ovir, zavedajoč se novo oblikovanega časa v mnogolikosti manifestirali e-notnost kulture in naj izklešejo iz svetlorumenega peščenca znake našega časa. S tem naj bi dali razdvojenim ali prenapetim ljudem, malikovalcem ene same smeri, novo sintezo in otipljive znake za odpravo napačnih meja, meja take vrste, ki jih narava sama ni postavila.
Nekaj veličastnega je bilo prisostvovati nastajanju enajstih plastik hkrati. Kolikor udeležencev, toliko temperamentov in izpovedi. Tako so se iz dneva v dan pod marljivimi rokami u-metnikov zbujale vedno jasnejše stvaritve; srečavale so se stroge, konstruktivno-arhitektonske oblike razmeroma gladkih površin z oblikami, vzetimi iz organskega sveta in z oblikami gra-fično-ritmične strukture; srečavale so se realistično in popolnoma abstraktno sno-vane kompozicije; srečavale so se, se nekako seznanjale, izpopolnjevale in slednjič zaživele polno, lastno življenje. Nad vsem pa so bedele stene prastarega kamnoloma.
Tako j* nastala plastika
Belgijca Jacguesa Moescha-la iz Bruslja, ki se je lani proslavil s svojo 120-metr-sko konstrukcijo na svetovni razstavi. Najmlajši udeleženec, Švicar Peter Maister je v harmoničnem ravnovesju obdelal in sestavil skupino kamnitih blokov. Berlinčan Erich Reischke je izklesal ti m visoko plastiko, trikotno v tlorisu, ki spominja na tri med seboj povezana drevesna debla. Milančan Dino Paolini je kot edini predstavnik čistih fi-gurativcev realistično prikazal mater z otrokom. Francoz Andre Villequet je izklesal umetnino, o katere zunanjih oblikah je čutiti izredno notranjo napetost. Ze omenjeni Dunajčan Karl Prantl je izdelal geometrično reševan nZnak 1959». katerega 5 votlin, izdolbenih v visoki peščeni blok, vodi kakor tiha prošnja navzgor. 'Drugi Švicar, Josef Wyss iz Zuericha, je porabil skoraj 20 kub. metrov kamenja za svojo plastiko treh velikih blokov, povezanih v obliki ogromnega portala. Drugi Berlinčan, Gerson Fehren-bach je v dveh plastikah prikazal združevanje kubičnih mas. Z dvema plastikama se je predstavil tudi Evgene Dodeigne; njegovi skulpturi sta oblikovno še najbliže rastlinskemu svetu. Holandec Hans Verhulst je izklesal dve nasproti si stoječi figuri.
Med udeleženci je bil tudi koprski kipar Janez Lenassi, čigar trimetrska plastika je po mnenju nekaterih avstrijskih umetnostnih kritikov (med njimi glavne-
ga umetnostnega kritika dunajskega lista «Die Presses Jorga Lampeja) celo najboljša med vsemi v kamnolomu. Veliki znak prikazuje trenutek srečanja dveh nasprotnih polov, kar simbolizira harmonično združitev dveh nasprotnih pojmov, utelešenje ideje sožitja med moško oglatimi in žensko oblimi oblikami.
Ze pred otvoritvijo razstave je bilo za atelje na prostem veliko zanimanje. Kamnolom je obiskalo nešteto novinarjev, fotoreporterjev, filmskih in televizijskih snemalcev iz številnih evropskih, pa tudi izvenev-ropskih držav. Neka nemška filmska družba je posnela celo 20-minutni film.
Se to:	simpozij je kril
svoje materialne stroške ob velikodušni podpori najrazličnejših ustanov in podjetij raznih evropskih držav (prvo akontacijo in s tem pravico do prvega izbiranja za odkup del je na pr, imela nizozemska tovarna it Philips«). Prihodnje leto bo simpozij delal že pod ugodnejšimi pogoji.
Tako stojijo sedaj na mestih, kjer so bile izklesane, plastike, sadovi 10-tedcns.<e-ga ustvarjanja 11 evropskih kiparjev. Kamnolom ,im je čudovito ozadje; čeprav po eni strani zaradi svoje veličine nekoliko škoduje monumentalnosti kipov, jih po drugi strani p ouunrja. Večina ustvarjenih likov človeka prevzame s svojo lepoto, kar je pri tako grandiozni okolici lep dokaz njihove umetniške dovršenosti.
JULE
jem zakonskem in umetni škem življenju vse kakor po clju, dokler ni počila «bom-ba» njune ločitve, ki navidezno nima nobenega utemeljenega razloga, in ki je povzročila toliko hrupa predvsem v Parizu. Malo je nam reč tistih, ki vedo za razloge, ki so Marino in Roberta prisilili, da sta se dokončno ločila, pred razporoko. Resni-so o tem vesta le dve ali tri osebe iz umetniškega ansambla poslednjega filma, ki sta ga Roben in Marina posnela skupaj preteklega avgu->ta «Ponoči pade tenčica«, in ki nam pripoveduje o dveh sestrah, ki se smrtno sovražita zaradi nekega moškega. I-Tonija usode je v tem, da i-ma fabula tega filma skupne točke s stvarnostjo, kajti se-
ljenju Marina Vlady in Odile Versois, kateri je bil svak vedno zelo simpatičen in ki ga je v filmu «morala» večkrat strastno poljubiti. Toda tudi mimo tega drži, da so prvi prepiri med obema na-s*ali med snemanjem tega filma, in če pri tem nima svojih prstov vmes Odile Ver-scis, gre vendarle za neko žensko, ki jo je Robert spoznal v tistih dneh in s katero se sedaj shaja v Rimu, kjer se nahaja zaradi sinhronizacije tega filma. Nihče ni spoznal plavolase ženske z velikimi črnimi očali, ki jo je Hossein pred nekaj dnevi držal pod pazduho v Ulici ivlargutfa, toda stavili bi, da je ona vzrok za solze, ki se že teden dni pojavljajo v ..krivnostnih očeh Marine
stri v tem filmu sta v živ-|Vlady.
Marina Vlady in njena sestra Odile Versois v filmu Rober ta Hosseina »Ponoči pade tenčica*
HOROSKOP
___ZA	DANES_
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) 123. 10.) Ce boste svoj predlog Današnji dan je primeren za pravilno obrazložili, ga bodo
to, da preizkusite nov način dela, kajti dosedanji ni kdo ve kako uspeval.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Cemu se odtujujete od poslov, ki so se pokazali, da vam nudijo tudi moralno zadoščenje?
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Skušajte Izslediti osebo, za katero veste, da se zanima za vas in vašo dejavnost.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Kaže. da se bodo vaše finančne zadeve izboljšale, toda to naj vas ne zavaja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Potovanje, ki ga imate v načrtu, vam bo prineslo večji uspeh kot ste ga pričakovali.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Odločni bodite in ne obotavljajte se, če hočete, da bo šlo vse tako, kot si zamišljate.
TEHTNICA (od 23, 9. do
sprejeli. Uspeh bo s tem zagotovljen.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Posvetite se svojemu delu z vnemo, kajti sicer vam bo vse spodletelo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Skušajte najti stik z osebo, za katero veste, da bi vam mogla trenutno pomagati. Ne nasedajte govoricam.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preveč zahtevni ste in v svojih sodbah preostri. Malo več odkritosrčnosti, morda tudi skromnosti.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dopoldanske ure bodo prinesle veliko uspehov, ne bi mogli pa isto reči za popoldanske.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne izgubljajte potrpljenja in ne utapljajte se v žlici vode. Več spretnosti in odločnosti.
in vprav zaradi tega zavezništva je fašizem doživljal v Istri tako hude udarce. Spomnimo se samo akcij v Kopru, Pulju, na Reki in v drugih istrskih mestih, bitke pri Hrvojih, kjer so Slovenci, Hrvati in Italijani v enotni fronti drobili fašizem.
Danes ima seveda unija druge cilje, ki pa jih prav tako dosledno dosega, kakor med osvobodilnim bojem. Njena osnovna naloga je predvsem vključevati prebivalce italijanske narodnosti v vse javno, družbeno in politično življenje v okviru komun, zlasti pa v delavsko in družbeno upravljanje. Delo ji je pri tem zelo olajšano, saj jugoslovanska socialistična ustava jamči popolno e-nakopravnost vsem državljanom, ne glede na narodnost. Danes imajo pripadniki italijanske narodnostne manjšine v okrajnih ljudskih odborih 16 predstavnikov, v občinskih ljudskih odborih 51, v raznih drugih svetih in komisijah pa nadaljnjih 193 predstavnikov. Razen tega je v delavskih svetih 193 predstavnikov manjšine, v šolskih odborih pa 126. Italijanska manjšina ima svoje predstavnike tudi v najvišjih državnih predstavništvih. Tako ima po enega poslanca v zvezni in slovenski republiški skupščini, dva pa v Saboru LR Hrvatske.
Posebno močno je razvito kulturno in izobraževalno življenje italijanske manjšine. Italijanska mladina ima tri dijaška kultu rno-umetni-ška društva (Pulj, Reka in Rovinj). Italijanska manjšina ima 10 nepopolnih in 13 popolnih osemletnih osnovnih šol. Razen tega ima 6 srednjih šol, med njimi liceje, učiteljišče na Reki in Ekonomsko srednjo šolo v Piranu, ki so jo ustanovili z letošnjim šolskim letom. Nad 100 italijanskih študentov pa je študiralo ali še študira na fakultetah v Ljubljani in ?,agrebu ter na medicinski fakulteti na Reki, kjer lahko polagajo izpite tudi v svojem materinem jeziku.
Težišče kulturnega dela prebivalcev italijanske narodnosti v Istri pa je v njihovih prosvetnih društv.h, ali kakor jih imenujejo «Cir-colo italiano di cultura«. V Istri je 13 takih kulturnih krožkov, ki razpolagajo s primernimi prostori. Krožki i-majo svoje dramske skupine, pevske zbore, orkestre, baletne in folklorne skupine ter svoje čitalnice, knjižnice, televizijske klube ter prostore za zabavo in družabno življenje. Organizirajo izobraževalna predavanja in diskusije, tečaje ter debate o aktualnih kulturnih in drugih vprašanjih družbenega življenja ter tako pomagajo svojim članom, da se lahko enakopravno in aktivno vključujejo v družbeno dejavnost. Glavne vsakoletne prireditve pa so tako imenovane revije popevk, recitacij in koncertov. Najboljši izvajalci so doslej nastopili vsako leto tudi v puljski a-reni. Zlasti je treba pohvaliti kvaliteto zbora delavskega društva «Fratellanza» z Re-zbor in orkester iz Pulja ter pevski zbor iz Rovinja.
Toda italijanski kulturni krožki v svojem delu niso izolirani. Pogosto prirejajo skupne nastope s slovenskimi in hrvatskimi kulturno-prosvetnimi društvi, saj j« to najboljša pot za medsebojno spoznavanje in izmenjavo izkušenj.
Italijanska manjšina ima svoje poklicno gledališče, ki deluje v okviru gledališča «Ivan Zajec« na Roki. To gledališče uprizori letno povprečno od 6 do 7 premier. Razen gledaliiča j* treba omeniti tudi dejavnost založbe Edit na Reki, ki tiska v italijanščini šolska knjige in učbenike, prav tako pa posreduje pripadnikom manjšine prevode svetovnih in jugoslovanskih avtorjev. Založba pa izdaja tudi dela domačih avtorjev italijanske narodnosti. Doslej je izdala tri dela: Eros Sequi «Erava-mo in tanti«, Mario Schia-vato «1 ragazzi del porto* in Osvald Ramous «Vento sullo stagno«. Italijanska manjšina ima tudi svoj dnevnik «Voce del po-polo«, pionirski list «11 pioniere« in revijo «Panorama». Pomembno vlogo v življenju italijanske manjšine ima tudi Radio Koper, ki ima dnevno 6 ur programa v italijanščini.
V za'dnjih letih se je povečal tudi stik med italijansko manjšino ter kulturnimi in drugimi tovrstnimi naprednimi ustanovami v Italiji. Naj omenimo samo gostovanje milanskega «Piccolo teatro«, Goldonijevega gleda, lišča «Cesco Baseggio« iz Benetk in drugih.
L. O.
PRIMOftSKl DNEVNIK
13. novi
-einbr* I®*—
[" ' ^ JT#,'	■——■■■	. .	I.	. ■ -   .  
(Soriško-beneški dnevnik
— — -------------------------------
Se/a goriškega občinskega sveta
Asfaltiranje ceste do Sovodenj Okrepitev razsvetljave v Št. Mavru
Goriško občino bo ureditev in asfaltiranje ceste do Sovodenj stalo 8 milijonov lir
Na včerajšnji seji goriškega 'občinskega sveta so soglasno odobrili predlog, da se uredi in asfaltira občinska cesta do Sovodenj. Cestišče bodo na nekaterih krajih izravnali, predvsem pa bodo razširili o-vinek na križišču s poljsko potjo, ki pride iz štandreža. Govora je bilo tudi o tem, če ne bi morda kazalo asfaltirati poljsko pot, ki je ravna in služi sedaj samo za lažji promet. Občinski inženir je rekel, da bi bili izdatki večji, ker je podlaga te poti slabša. Celotni izdatek bo znašal 8 milijonov lir. Občina bo denar dobila v obliki posojila po 5.8 odstotka za 35 let; zagotovljen je državni prispevek po 5 odstotkov. Vsako leto bo županstvo plačalo 135.000 lir. Strošek je krit z dodatnim davkom na zemljišča.
Po sprejemu sklepa o namestitvi svetlobnega opozorilnega znamenja na križišču Ulice Vittorio Veneto in avtomobilske ceste ki jo te dni dokončujejo, so odobrili izdatek 460.000 lir za okrepitev javne razsvetljave v Št. Mavru. Sedaj je po ena žarnica vsakih 200 metrov, po novem pa bo
vsakih 80 metrov. Cerkev in zvonik bodo osvetlili z reflektorji. Vzdrževanje bo stalo 74.000 lir letno.
■ «»-------
Ferrari -Aggradi in Fascetti v ponedeljek na Goriškem
Prihodnji teden, in sicer v ponedeljek, bo prišel v Gorico minister za državne udeležbe Ferrari-Aggradi. Ministra bo spremljal predsednik IRI Aldo Fascetti. V ponedeljek bosta obiskala CRDA v Tržiču in Safog v Gorici, v torek pa industrijska podjetja IRI v Trstu. Med bivanjem v našem mestu se bo minister sestal z raznimi sindikalnimi in ekonomskimi predstavniki ter s predstavniki notranjih komsij CRDA in Safog.
Boljša javna razsvetljava v Ul. S. Pellico
Delavci mestne elektrarne že nekaj dni zamenjujejo cestne
liiiiiiiiiiiiiititiittiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiitiiiiMiiitmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiu
Sklepi	ob
gradbene komisije
Gradbena komisija, ki se je te dni ponovno sestala je odobrila naslednje gradbene načrte:
Mario Furlani; stanovanjska hiša v Ul. Romana, Leopoldo Corsi in Vittoric: gradnja stanovanjske hiše z ograjo na Majnici; Zavod za vojne slepce: gradnja dveh stanovanjskih hiš v Ul. I. Brass in v Ul. Vi-cenza; Drossi-Saina; gradnja garaže v Ul. S. Pellico; Anna Maria Gatner: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Gelsi; An-tonietta Capurso in Domenico Cantisani: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Ferraris; Anton Podgornik:	nadzidava	stano-
vanjske hiše na Trgu De Arni-cis št. 12; Giuseppina Bressan: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Davide Spangher: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Campagnuzza; Francesco Miclausig: gradnja hiše v kraju Mochetta; Aronne Gambi-ni: postavitev reklamne tabele na Travniku št. 18; Leone Blasi: dozidava stave v Ul. Brig. Pavia št. 27; Giovanna Bonet-ta por. Sedri; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Lui-gi Pavlin: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Trivigiano; Giu-seppe Gonella: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Madonnina del Fante; Ferruccio Manera: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Colle; Unica Orzan: gradnja skladišča v Ul. P. Diacono; Ottorino Culot: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Carso; zdravilišče S. Giusto; razširitev poslopja <fVilla S. Giusto«; Peter Podgornik: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Montessan-to; Luigi Mattiroli: nadzidava stanovanjske hiše na Trgu Me-daglie d’Oro; Sante Costa; dozi. dava stanovanjske hiše v Ul. D. D'Aosta; Carlo Godina: gradnja stanovanjske hiše v Ul. D. d’Aosta; Anna in Mario Jug: gradnja stanovanjske hiše v Ul. D. d’Aosta; Giovan-ni Cufer: gradnja stanovanjske hiše na Svetogorski ulici; Settimo Militello; popravilo prostorov stavbe v Ul. Marconi št. 3; Trgovinska zbornica; popravilo sedeža v Ul
svetilke v Ul. S. Pellico in na Catterinijevem trgu. Prejšnje žarnice so zamenjali z neonskimi, ki so neprimerno svetlejše. Ko bodo po vsej četrti, ki je precej obsežna, namestili nove žarnice, bodo ulice dobile lepši izgled, prijetneje pa bo tudi za pešce in voznike, ki se mudijo po teh ulicah.
Seja odbora goriške občine
V sredo se je v Beli dvorani sestal občinski odbor. V odsotnosti župana je podžupan dr. Poterzio komemoriral pg-kojnega odv. Carla Venutija, potem pa je poročal o sestanku, ki je bil pred nekaj dnevi v Trstu, na katerem so bili poleg predstavnika naše občine tudi predsedniki treh pokrajinskih uprav naše dežele, predsedniki treh trgovinskih zbornic in župani. Pred časom je bil podoben sestanek v Vidmu. Na tržaškem sestanku je bil prisoten tudi dr. Novac-co, tajnik ustanove za gospodarski razvoj Juga; na njem so proučili gospodarska in socialna vprašanja naše dežele.
DEKLASACIJA V SAFOG
Ravnateljstvo bo spor uredilo z notranjo komisijo
V sredo so se na zahtevo sindikalnih organizacij sestali na Intersindu v Trstu predstavniki sindikatov in ravnateljstva Safog, ki je svojevoljno znižalo plače nekaterim skupinam delavcev zaradi reorganizacije oddelkov. Fiom poudarja, da se s tem krši kolektivna delovna pogodba. Vodstvo podjetja je izjavilo, da bo pregledalo mezdni položaj prizadetih delavcev skupno z notranjo komisijo.
Ob tej priliki Fiom poziva vse delavce, prednje delavce in uradnike, naj se uprejo kakršnemu koli svojevoljnemu znižanju plač, ki so jih dosegli na podlagi sporazuma. Pojasnila daje notranja komisija in sindikalne organizacije.
— «»-----
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 12 stopinj ob 14. uri, najnižja 5,4 stopinje ob 5.30. Vlage 82 odstotkov.
-«»•
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
ŠPOIZT f -Cf Š>TOlsn
Kvalifikacijske tekme za olimpijski turnir 1960
14.
Leto
Hdnis *•3 «S01
K*
Ljudsko in študijsko knjižnico vsak dan obišče veliko ljudi, ki si izposojajo najrazličnejše knjige. Knjižničarka jim je rade volje na razpolago
HtllMIIIIIIIIItllHHIttltlHIHIIIliaillllllllUIIIMIIUf II IIIIIIHIIIIIIIIIIItllllHIIIIIIIIIllllllll lUlllllllllUIIIIIIIlIlll II IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIM
Izpred okrajnega sodišča
Crispi št. 10; Fabio Borilni: popravilo stavbe na Travniku št. 3; UNRRA-Casa; gradnja treh stanovanjskih hiš v Ul. S. Michele; zadruga «Alpi Giu-lie»: gradnja 9-stanovanjske hiše na Svetogorski cesti; Carlo Marega: nadzidava, razširitev in ureditev hiše v Ul. G. Cesare št. 52; Natalina Pio-vesana; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Udine; Safog; gradnja sanitarij; Agostino Stigari: gradnja stanovanjske hiše v Vicolo Tronco; Guido Vittori: gradnja stanovanjske hiše in ograje na, Svetogorski . cesti; Mario Morassi; gradnja skladišča na Tržaški cesti št. 131; Basilio Da Fre; razširitev hiše in senika v Mochetti 37; Irene Zatti; gradnja stanovanj, ske hiše na Mainici; duhovnik Friderik Filej:	gradnja
telovadnice v Drevoredu XX. sept. št. 31; Margherita Gira: gradnja garaže in preureditev stanovanja v Ul. Ponte del Torrione št. 9; Emilia Princi: razširitev poslopja v Ul. Mon-tecucco 31; Destilerija «Can-dolini«; gradnja industrijskega poslopja v Ul. Fatebenefratel-li; Luigino Vida; nadzidava hiše v Ul. Cappuccini 9-a; Ada Knez por. Povodni’«: ureditev trgovine v Raštelu št. 32; Pie-tro Bortoli; gradnja stanovanjske hiše v Ul. sv. Mihaela; Stefan Gorjan: gradnja stanovanjske hiše na Morteverde; podjetje Caselgrandi; gradnja stanovanjske hiše v Ul. Veneto; Ginnastica Goriziana; razširitev sedeža v Ul. Rhmondo št. 2; Tržaška predilnica: razširitev barvarne; Drossi in Sai. na: gradnja stanovanjske hiše v Ul. Mattioli.
 «»-------
Na podlagi statistično-gospo-
darskih izsledkov, ki so jih zbrali izvedenci, so trem trgovinskim zbornicam zaupali nalogo, da se v ta vprašanja še bolj poglobijo in svoje ugotovitve pozneje sporočijo posebnemu posvetovalnemu in koordinacijskemu uradu, ki ga bodo ustanovili v Trstu.
Prvenstvo diletantov
V nedeljo so se pričele teh me za prvenstvo diletantov druge kategorije, v katerem nastopa tudi ekipa iz Sovodenj. Prva in važna značilnost
te nedelje je bilo lepo vreme, Ki je omogočilo ljubiteljem no.
Še je čas za prijavo na «martinovanje» SPD
gometa, da so po tolikih mesecih posta spet prišli do lepega domačega nogometa, ki jih je prav gotovo navdušil.
Po tem kratkem uvodu bi se lahko spustili v analizo prvih srečanj. Temu pa se po prvi nedelji najraje izognemo, ker po prvi tekmi te ali one enajstorice v tem prvenstvu še ni mogoče napovedovati, kako se bodo ekipe obnašale v nadaljnjih igrah. Vse ekipe so imele pred pričetkom pr venstva pripravljalne prijateljske igre, s katerimi so trenerji skušali v večji ali manj ši meri doseči vigranost igralcev. Lahko rečemo, da so bile nedeljske tekme neke vrste nadaljevanja prjprav, da bi se dosegla med posamezni mi sektorji primerna povezava, od katere je v tolikšnih primerih odvisen izid tekme in korčni plasma.
SPD opozarja Vse zamudnike, ki se nameravajo udeležiti »martinovanja« v Tolminu, da se čimprej vpišejo. Vpisovanje se zaključi v ponedeljek 16. novembra.
Sedaj pa se bežno ozrimo na prve rezultate. Farra, ki je novinec v tem prvenstvu, je na težkem podgorskem igrišču dobila eno točko. Isto velja za skromno ekipo Hausbrandta ki se je uspešno postavil po robu Romani. S. Canciano je v skladu s predvidevanji premagal Villesse, Sovodnje pa Zagraj. Dobro so se odrezali mladinci iz Ločnika nad S. Lo-renzom. Moraro je v zadnji minuti izgubil s S. Marcom La Caprivese je počivala, ker je Pro Gorizia umaknila B ekipo iz prvenstva. Počivala je tudi Panzano, ker so CRDA B prepisali v tržaško kolo.
V kino dvorani Moderno so se nedostojno obnašali
Doslej sta kvalificirati samo	Italija
|
ii
Doslej znan zmagovalec samo ene skupine . SZ bo najbrž Jugoslavija odigrala samo eno tekmo
Nizozemske,
ZUERICH, 12. — Mednarod-| tekmi med Korejo in Japonsko, na nogometna zveza je obja-1 Avstralija je obe tekmi preda-
Jedel in pil je «na kredo», dokler se gostilničar ni naveličal
Okrog 6. ure popoldne dne 30. septembra t. 1. sta dva stražnika zasačila v dvorani kina »Moderno« tri mladeniče, ki so razsajali in uporabljali nedostojne izraze. Pozvali so jih in opozorili, naj bodo mirni. Ker pa se je njihovo nedostojno obnašanje nadaljevalo, so jih aretirali. Eden od treh mladeničev, in sicer 20-letni Mario Inverni iz Ul. Mo-relli 25, se je uprl in ni hotel dati svojih osebnih podatkov. Ostala dva pa. čeprav sta se branila, sta se legitimirala, in tako sta stražnika ugotovila, da gre za 17-letnega Sergija Mandecicha iz Ulice Mazzini 15 in 20-letnega Claudija Na-politano iz Ulice Rabatta 22, Stražniki so našli pri Mariu Inverni tudi 12 cm dolg nož.
Danes so se morali fantje pred sodnikom zagovarjati. Sodišče je obsodilo Maria Inver-nija na 12 dni zapora in 11 tisoč lir globe, Napolitanija na 3 tisoč lir globe, dočim je bil Mandecich oproščen. Sodil je dr. Fabiani.
30-letni delavec Giovanni Al-tiner iz Ulice Pasubio 10 je hodil letos poleti na hrano v gostilno «A1 marinaio« v Ulici Morelli. V imenovano gostilno, ki je last Giovannija Poppuli-na, je zahajal precej časa, in hrane ter pijače ni plačeval sproti, pač pa je jedel »na kredo«. Njegov dolg je počasi rastel, dokler se ni nabralo skoraj 42 tisoč lir. Namesto da bi plačeval hrano v gostilni, je zapravljal denar s prijatelji po drugih gostilnah. Lastnik gostilne, ki je videl, da ne bo prišel tako kmalu do svojega denarja, je naznanil omenjenega Altinerja pristojnim- oblastem Altiner je pri znal svoj dolg in je dal gostilničarju na račun 8 tisoč lir. Poleg tega se je zmenil, da bo vrnil preostali dolg tako, da bo plačeval tisoč pet sto lir tedensko. Ker se pa Altiner te obljube ni držal, je prišel danes pred sodnika, ki ga je obsodil na 10 tisoč lir kazni in na povračilo stroškov. Branil ga je dr. Blessi.
 «» —
Še ena smrtna žrtev prometne nesreče
V sredo pozno zvečer je civilni bolnišnici podlegel poškodbam 62-letni Vincenzo Sa
variso iz Neaplja. Mož je, kot smo poročali, bil 4. novembra žrtev prometne nesreče v Ul. Manzano. Pri nesreči je dobil udarec na lobanjo, vendar njegovo zdravstveno stanje takoj ni bilo resno, nato pa se mu je iz dneva v dan slabšalo. Včeraj je zaradi slabe cirkulacije krvi umrl.
 «»-------
Tri prometne nesreče
Na Korzu Italia je včeraj ob 11.50 prišlo do trčenja dveh motornih vozil. Na desni strani Korza Italia je bil ustavljen s tvojim motornim vozilom 23-letni Gianfranco Silli iz Gorice. Fant je hotel z motorjem obrniti proti kolodvoru, ko se je vanj zaletel Gian-carlo Munut z motornim vozilom Gilera. Pri trčenju je Munut padel na tla in se ranil po obrazu.
* # #
Ob 12.20 je na Korzu Italia prišlo do trčenja med avtomobilom Fiat 1100, katerega je vozil Luigi Giorgi ter avtomobilom 2100, katerega je vozil Felice Drossi iz Ul. S. Pellico št. 6. Obg avtomobila sta vozila iz središča mesta proti kolodvoru. Na križišču Ul Cassino je Drossi ustavil avtomobil, da bi obrnil v orne njeno ulico, tedaj pa se je vanj zaletel Giorgi. Pri trčenju ni bil nihče ranjen.
# * #
V Ul. D. D’Aosta je včeraj popoldne prišlo tudi do lažje prometne nesreče. Avtomobilist Umberto Boch je vozil po omenjeni ulici, ko mu je kolesar prečkal cesto. Boch se je takoj ustavil, tega pa ni opazil Giovanni Zamparini, ki je vozil tik za avtomobilom in se je zaletel vanj.
 ««------
svoja dela, morajo do 20. tega meseca nasloviti prošnjo na združenje goriških slikarjev v Ul. Armando Diaz št. 6.
Nagrado 60.000 lir bodo razdelili med udeležence tako: 1. nagrada 15.000 lir, 2. nagrada 10.000 lir in tretja 5.000 lir. Poleg tega bodo udeležencem razdelili nagrade, ki bolo sestavljene iz fotografskih potrebščin.
Komisija bo tako sestavljena, Carlo Bevilacqua, predsed. nik, Camillo Falzari od ustanove za turizem, Umberto Mer-lo, ki bo zastopal trgovinsko zbornico, Federico Rufolo, ter Raoul Cenisi.
 ««--------
vila pregled trenutnega položaja v posameznih kvalifikacijskih skupinah za olimpijski nogometni turnir 1960 v Rimu.
Doslej sta se kvalificirali samo dve državi in sicer Italija kot prireditelj olimpiade ter Danska kot zmagovalec v prvi izločilni skupini. Na turnirju bo sodelovalo samo 16 držav. t. j. zmagovalci sedmih evropskih skupin, treh azijskih. treh ameriških in dveh afriških skupin ter Italija.
Trenutni položaj v skupinah je naslednji:
EVROPA
1. skupina: Islandija - Danska 2:4, Danska - Norveška 2:1, Islandija - Norveška 1:0, Danska - Islandija 1:1, Norveška -Islandija 2:1, Norveška - Danska 2:4. Danska je zmagovalec s 7 točkami.
2. skupina: Finska - Poljska 1:3. Poljska - Finska 6:2, Nemčija - Finska 2:1.
3. skupina; SZ-Bolgarija 1:1, SZ - Romunija 2:0, Romunija-SZ 0:0, Bolgarija - SZ 2:1, Romunija - Bolgarija 1:0. Odigrati je treba še tekmo Bolgarija-Romunija. Trenutno- ima SZ 4 točke, Romunija in Bolgarija pa po 3.
4. skupina: Izrael - Jugoslavija 2:2. V skupini je še Grčija.
5. skupina: Nizozemska - Irska 0:0. V skupini je še V. Britanija.
6. skupina:	Francija - Luksemburg 1:0. V skupini je še Švica.
7. skupina: Avstrija - Češkoslovaška 0:0. V skupini je še Madžarska.
AMERIKA
Mehika - ZDA 2:0, Nizozemski Antili - Surinam 2:2. Odigrati je treba še tekme: Brazilija - Kolumbija. Argentina Čile, Urugvaj - Peru.
PARIZ, 12. — Atletska sezona 1959 se je komaj zaključila' in že se začenja govoriti o sezoni 1960. Konec tedna se bodo sestali v Zueriehu voditelji evropskih zvez na treh važnih zasedanjih: v petek 13. — na ožjem zasedanju predstavnikov ABFNIS (Zah. Nemčije, Belgije, Fran-
Vpisovanjc v Pevmi za gospodinjski tečaj
vaj - fe AFRIKA
1. skupina: Malta - Tunizija 0:0. Malta - Maroko'2:2.
2. skupina: Nigerija - Uhana 3:1, Ghana - Nigerija 4:1. V skupini je še Egipt.
3. skupina: Etiopija, Sudan in Uganda še niso odigrali nobene tekme.
SREDNJI VZHOD
Turčija - Iran in Libanon še niso odigrali nobene tekme.
AZIJA—AVSTRALIJA
Tajlandija - Formoza 1:3, Pormoza - Tajlandija 3:1, Afganistan - Indija 2:5, Indija ■ Afganistan 2:0 (zaradi odsto-
Po številnih zelo uspelih gospodinjskih tečajih, ki jih je imela Vilma Bregant po o-koliških vaseh, nazadnje pa v Gorici, bodo v prihodnjih dneh pričeli s tečajem tudi v Pevmi. Vpisovanje bo do vključno nedelje 15. novembra pri Nadji Sošol. Tečaj organizira prosvetno društvo «Naš prapor«.
Ker je v Pevmi prav gotovo precej žena in mladenk, ki bi zelo rade obiskovale tak tečaj, saj so nekatere med njimi že večkrat izrazile tako željo, se jim sedaj nudi zelo lepa prilika, ki je prav gotovo ne bodo zamudile. Na razpolago ne bodo imele samo strokovne voditeljice, ki jim bo odprla vrata v številne skrite kotičke gospodinjstva, ampak bodo imele tečaj v lepih prostorih nad prosvetno dvorano. Ker je rok za vpisovanje zelo kratek, naj se čimprej prijavijo  «« .
Razstava fotografov
V razstavnih prostorih trgovinske zbornice v pasaži bodo 28. tega meseca otvorili
Kino v Gorici
CORSO. 17.00: «Moja zemlja« R. Hudson, J. Simmons, ci-
nemascope v barvah.
la Indoneziji.
* * #
DIGIONE, 11. — Francoska diletantska nogometna reprezentanca je v kvalifikacijski tekmi 6. evropske skupine za olimpijski turnir premagala Luksemburg z 1:0 (1:0). V isti skupini je tudi Švica. Edini gol je dosegel Quedec.
«»—
Uvodne priprave za atletsko sezono 1960
cije, Švice);
v soboto U. - atfjj ^
T SUUUIU g*.	II	K
evropskega atletsk«*^
Na dnevnem red«.? ^ in registracija novi« ^ rekordov;	..	^
v nedeljo U 'JVIfle
nju za pripravo	«•«
sezono 1960.
Avstrijska
za zimsko o
DUNAJ, 12.
olimpijske igre
ley bo Avstrija P0*
 12
cev. Od 27 atletov J* carjev, 2 hitrostna M ^ Ji 6 artističnih <**?•£ j*hJj carjev je 8
za alpske discipl	Ca
ci in eden za nordJ H Sp
naci)0-  ^ ii*
V interni tekmi B lig*
Sta
“Ti ». 51 tu
Standardna v nedeljo proti Noj|
Ki
»n
Ni izključene vključitev Del M1 namesto Fortunata
V okviru sko interno
je imela Triestina včeraj občinskem stadionu dokaj intenziven trening. Titularci so pod vodstvom trenerja Trevi-sana odigrali krajšo tekmo šest proti šestim po širini igrišča, dodaten -trening pa je imel še vratar Bandini,- ki- je moral braniti strele Trevisana same
. v N)
£
priprav	za nedelj- |	Tudi Novara	fj	j.	>(
tekmo	z NoVaro,	pripravljala za	«m J	\
-iestina	včeraj na	v	Trstu	<	$
i; r«ll»'	iJ
tekmo z
ga in Radiceja. Treninga so se udeležili vsi razpoložljivi
titularci.
Kot vse kaže, bo Trevisan tudi tokrat postavil na igrišče enajsterico,. ki je zmagala v Comu in igrala neodločeno v Tarantu. Če pa bi bil teren le preveč razmočen ni izključeno, da bo vključen v formacijo Del Negro namesto Fortunata in v tem primeru bi se Magistrelli pomaknil na
pa). Odigrani morata biti še krilo.
IttHMIlIHmMIHIMSHMmMHmiMmilIMMmmMHMHMIHMimimiIHMIIMMIUIHIIIMtnIIIIMIM
Pred kvalifikacijsko tekmo i Avstrijo
Madžari že imajo olimpijsko moštvo
V glavnem ga sestavljajo člani B reprezentance in 3 člani A reprezentance
razstavo fotografov iz naše po- j VERDI. 16.30: »Dan maščeva-krajine. Prikazani bosta dve I nja», K. Douglas, E. Quinn, temi, prosta risba ter goriška | v barvah, pokrajina in njene noše. Vsak ; VITTORIA. 16.30: «ženske dru-slikar lahko predstavi šest | gih«, G. Philipe, D. Dareux. slik, in sicer v barvah ali pa CENTRALE. 17.00:	»Jangal«,
v belem in črnem. Fotografije morajo biti naslednje velikosti:
E. Dungan, v barvah, barvna slikanica.
sledi
18 za 24 cm. Tisti, ki namera- MODERNO. 17.00: »Moja sta-vajo na tej razstavi prikazati ra mama je policaj«.
BUDIMPEŠTA, 12. — Madžarska nogometna zveza je dostavila FIFA spisek 22 igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo formacije, ki se bo 22. t. m. pomerila z Avstrijo v Budimpešti v kvalifikacijski tekmi za olimpijski turnir 1960. Ti igralci so: vratarji: Farago, Toroek in Gelei:
branilci (vključno s center-halfom): Dudas. Novak. Dal-nobi I., Varhidi, Hegyi;
napadalci:	Csordas, Goe-
roecs, Albert, Orosz, Hajos, Rakosi, Boedoer, Szimcsak, Molnar in Ivan.
Trener Bela Volentik je izjavil da je ma-džarsko olimpijsko moštvo praktično že določeno. Obrambo sestavlja o-bramba B reprezentance, za napad pa so bili izbrani tudi nekateri člani A reprezentance kot desna zveza Goeroecs, centerfor Albert in levo krilo Szimcsak. Za desno krilo sta kandidata Csordas in Orosz.
Igral je tudi Čel'*’ Ji .st, izjemoma v vrat«1’«(
preveč forsiral, * noma pozdravlje Njegov nastop n' „j Ufpr
 “u biljfl §
vrstah mladincev
Passarin, ki čiran za eno
Passarin, ki je V,ijo "j Jk no ned„.V* Si di tega v Trstu
Td?
nastopiti.	.J/tj	““-j
Mlado moštvo TJj ji ^
nedeljo igralo sSifL
cem Padove „P,J
dova - Milan. Srg-J* Ijalo za
PRVENSTVO tj (oii,
. »uf**
'V 4 :
K 'n
Udinese
t
v ? u,
*
VIDEM, 12. - »dkjf , prvenstvo rezerv -f j JU. Udinese danes K # stadionu MoretUj« Atalanto s 3:1 ' ki so nastopil' ? g stavo, so dosegli (dU po avtogolu **.* v e/ gol pa so dosegi s ciji Birtich-Betel^
ciji »iruqn-i>f-- » »■ , poslednjega tjk ffS
V 11’ drugeg*^!« p
tretjič zatresel
te Birtich po * Firelli, častni C*r j
je v 21’
dosege'
Udinese je
n*.
slednji forma
cil'
Bene, Pin; fino; Betello. Ma”
PRED ITALIJA-MADZARSKA
Nekaj podatkov o madž. nogometaših
BUDIMPEŠTA, 12. — Starost in število nastopov v državni reprezentanci madžarskih nogometašev, . ki so preteklo nedeljo premagali Nem ce s 4:3 in ki bodo nastopili tudi proti Italiji 29. nov. Florenci:
Grosics (vratar) 32 let, 62 nastopov
Matrai (desni bek) 27 - 33 Sarosi (levi bek) 28 - 19 Bundzsak (desni krilec) 31-20 Sipos (srednji krilec) 27 - 33 Kotasz (levi krilec) 30 - 25 Sandor (desno krilo) 31 - 41 Goeroecs (desna zveza) 20-12 Albert (sred. napadalec) 18-5 Tichy (desna zveza) 24 - 34 Szimcsak (levo krilo) 26 - 6 Rezerve:
liku (vratar) 26 - 4 Bozsik (desni krilec) 34 - 95 Szojka (srednji krilec) 28-26 Vasas (napadalec) 26-22
Rodaro, Trevis»n’ ^
/ k
Koti 2:2.
Lestvica po
s’edrtja:
Brescia
Udinese
Mantova
Triestina
Atalapta
L.an<-rpssi
Padova
Mhrzotto
Venezia
Verona
t
f»l
**' 1
Titularci včeraj Intenzi Mj, a katerem je tre^ flei j :
ločil, da bo ^ j V beka Pfw> H t*
nesnega u' “ , se še odločil k piav njega krilca: ali Gon.
STAN
Tiska TiskarsKi
IVAN	TA
MRTVA SRCA'
H POVEST i
Ni ji gledal v obraz, ko je govoril te besede. Meta je slonela pri stolu ter skozi okno obračala pogled na večerno zarjo, zlatečo sivo gorovje. Dobila je bila nekje kos belega papirja in trgala ga mehanično, da se je pred njo po parketu napravil bel sneg. Končno se obrne proti njej. Smilila se mu je, ko je tako bleda stala pred njim. Vstane in ji z debelimi prsti pogladi lice.
«čemu se plašiš, golobica?« vpraša boječe, »enkrat se moraš možiti. Saj ste dekleta za to na svetu, ha, ha!»
Ojačila se je: «A jaz se ne bom, ata, ne, ne!>
Srepo ga pogleda, tako da Ernest Malec nehote zopet sede. »Sedi tudi ti, Metka! Moj Bog, saj ti še povedal nisem, kdo te hoče. Ti pa hočeš takoj vse preobrniti, voz in voznika!* »Kdo je? Še vedeti nečem! Malo me je skrb!*
Prične jezrto hoditi po sobi. Staremu upade srce.
»Poslušaj me vendar, prepelica moja! Poslušaj me vendar!* »Nečerti!*
»Sodar bi te rad, in to je vendar tehten ženin!*
»Sodar, sladkodišeči tisti notar?*
»Kaj notar! Ta je še otrok in zate ni. Ali vzel bi te stari, Lovre Sodar. Dobra duša je in, kar je še bolje, polne ima vreče in shrambe. V svilo te bo oblačil ter ti plesal čisto po tvoji volji. Okrog prstov si ga boš ovijala in dobro življenje boš imela. In to je glavna stvar!*
Meta postoji pred njim. Ne odgovori mu takoj. Srd ji dviga prsi in z bleščečimi očmi zre na roditelja svojega
»Stari Sodar?* vzklikne zaničljivo s suhotno zvenečim gla-
som. «Vi bi me torej radi spečali, ata, kakor spečate udebeljeno živinče iz hleva! In vi ste mislili, da se bom v resnici dala položiti na tehtnico, da me prodaste kakor voz starega blaga! Rajša grem služit, beračit po svetu, nego bi se vdala temu staremu grešniku!*
Tik nje na mizi je stala kupa. V srdu svojem jo pograbi ter trešči po tleh, da se razbije na drobne kosce.
»Rajša grem beračit! In ta človek, ki mi je že od nekdaj tako neprijeten z debelimi svojimi očmi. Prodati me hočete!* Z belimi zobmi si grize ustne.
«Počakaj no, Metka, da ti povem in razložim Ne bodi kakor vrelo mleko, ki takoj prekipi. Naj ti povem!*
«Rada bi vedela, kaj mi imate tu pripovedovati,* odgovori hči trpko. »Vi me hočete prodati, a jaz se prodati ne dam. To je vse in drugega nič, pa — basta, kakor bi rekel sivolasi ženin moj!*
»Ti ne veš, kako se mi godi,* tarna stari, »ti tega ne veš!* S tresočo roko si pogladi svetlo plešo ter globoko vzdihne. «Ti misliš, da je vse tako, kakor se vidi. Pa ni! Ko ti spiš, tedaj tarejo očeta tvojega s*;rbi, in spanje mu na trudne trepalnice sesti neče, časih bi rad, da bi zaspal in- se več ne prebudil!*
Obstala je pred njim.
«In kaj potem?* vpraša ostro.
»Imel sem nesrečne kupčije. In sedaj, da ti povem resnico, zapravljeno je vse. Ce naši dolžniki danes hotč, spodč me lahko izpod strehe prednikov mojih, mene in vas otroke. Take so reci, ljuba Meta moja. Kaj potem? vprašala si. No, potem nam res ne ostaja drugega nego beraška palica! 2 njo po svetu širokem!*
Ko hči ničesar ne odgovori, dostavi še: »Pri tem je najhujše to, da si lahko pomagam, če imam le majhne vsote. Zopet bi prišel denar v hišo, in revščina bi se odgnala za vedno. Revščina, ki je tako grozna, če je človek kdaj v obilnosti živel! Potrebujem samo štirideset tisoč. A te moram imeti, moram imeti, če jih imam iz tal izkopati!*
Vstane in trd mu postane obraz.
»Da mi jih Sodar, ali da mi jih samo tedaj, če dobi tebe v zakon. Sedaj veš, kako je. Boljši je star mož nego stradanje!*
»To mislite vi, ali jaz sem drugačnega mnenja! Za ves svet ga nečem, tega umazanega skopuha. In če pride danes Nižava na nič in mi vsi ž njo! Dajte me živo v grob! Samo tega starega človeka ne! Če mi poda roko, mi je, kakor bi čutila na koži svoji mrzlega kuščarja. Z vsemi močmi me ne pritirate v ta zakon. Zategadelj govoriva rajša o pametnejših rečeh!*
«Meta,» zastoče stari, »pomisli vendar, da nas rešiš vse. Tudi je star in umrl .bo kmalu!*
Suhotno mu odgovori: «Otroška ljubezen mi ne naklada takega bremena. Tudi roditelji ne smejo zahtevati od otrok svojih, da bi se njim na ljubo usmrtili. In zame bi bilo to hujše od smrti. Da bo kmalu umrl! Te prozaične tolažbe bi si ne hotela privoščiti. Duša moja ni njiva, kjer bi poganjale take strupene rastline. Bogu dajem hvalo, da je tako! Naj živi vso večnost. Jaz pa ga vzela ne bodem. Rajša še danes zapustim Nižavo in, če hočete, samo z obleko, ki jo sedaj nosim na sebi!*
»Ali je to zadnja beseda tvoja?*
»Zadnja! Da bi tega zaljubljenega starca sleparila ter mu metala pesek v oči vse dni, ki jih bode še preživel v sivi starosti, za to sem	predobra. Hinavstva ne ljubim,	in	če	se mi
se tako drago plača. Tudi je še drug vzroki*
»Drug vzrok!*
»Drug, in sicer najglavnejši. Takoj od pričetka sem hotela govoriti o njem,	ali s svojim Sodarjem in tisočaki	njegovimi
ste me razsrdili	preveč. Pozabila sem, ali sedaj	je	še	vedno
čas, da govorim!*
»No, kakšen je ta vzrok?*
«Vazen, kakor sem rekla. Sami ste dejali, da sem že v letih in da se mi je čas možiti. Mislila sem že na to in srce moje si je poiskalo ženina, ki je boljši od Sodarjev, in če jih priženete celo armado!*
»Ti imaš ženina,* vpraša oče sarkastično, »in za hrbtom mojim si si ga izbrala? Vraga, to mi napravlja veselje. Končno pa vendar ni kakov nižavski hlapec ali kakov drug mladenič take in enake romantike, ha. ha!»
Nekaj časa se smeje, potem pa vpraša: «A!i smem vedeti, kdo je ta plemeniti ženin, ki je po volji deviškemu ueu
tvojemu?*
»Smejete se lahko, ali pomagalo vam Vzamem ga vendar, če je še tako smešen v »Povej vendar, kdo je.»
»Filip.*,
«Kakov Filip?*
»Tekstor!*
»Filip Tekstor!*	k0SI
Počasi je izgovarjal zlog za zlogom. ,pof Koj Vidno mu je kri zapuščala lice, da je bil t* fttl
nekakim smrtni*«
stena. Odpiral je usta in z nekakim smrtni« jt zoval hčer, ki je mirno stala pred njim. Konc x vzklic: »Ali si zblaznela?*	d'1'	?
»Zblaznela!* odgovori dekle in ponosno
ste res mislili, da tako po denarju hlepim, da zakon moža, ki ima sive lase in polno vrečo <Jel
sem premalo vaša hči, ata! Naj si obdrži oboj'!,sej9 lase. 2ivo sem sl ohranila srce, in bolje, da ^ol, uboštvu nego nesrečna v bogastvu. To Je tr(1,n st« če je Bog razsodil, da mi je s Filipom trpeti tako! Se verujem v	ljubezen in upam, pla	m«	..
zapustiti noče!*	s	fK*
Vstal Je bil med njenim	govorom.	Sam.	t«
besede. Iz steklenice si nalije vode na *°
vročo glavo. ,	,	.	_______
’«Ti ne veš, kaj	delaš, kaj	govoriš!*	ry	M
»Dobro vem. da vam ni všeč. kar govor ii>ff0v'p
vem, da vam ni všeč, kar 80Xo‘VrgCv‘r , W ne morem! Kaj me skrbe vaši rudokopi, vase -	,
špekulacije! Da me le Filip ljubi!*	.	3°’liu
»Dekle, ti si popoinoma zblaznelo! MOJ j0 * bil slep! Da bi ga bil pustil v Rusijo, v Sib»*1 jt večni led ln sneg! Da
Obstane pred njo in ,____________________
iz glave! Ce ne, prekolnem te še danes! Se - ^ da boš šla bosa od hiše. Ti ne ves, kakšen * gotim! Moj Bo«, kaka nesreča!	,	a po 5 J
ustil v Rusijo, v Sim*« j nisem opazil ničesar-. fj jo prime za roko: *, nt» i t*. i-	še	da«	V
Izbij si ga iz glave!* tarna starec in teka
»Ne morem! Nečem!*
(Na i
deti**
Ati