PRED OBČ. ZBOROM O / A / i I / A T~ A Stane Jagodic bi N D! K ATA V soboto, dne 18. 1. 1969 se bo v Ra dovljici v Grajskem dvoru, ob vsakem VrGmenu in ob vsaki udeležbi ob 16,30 uri začel občni zbor sindikalno podružnice Elan, Na njem se bo obravnavalo poleg poslovnika tudi delovne naloge ter pravice članov sindikata. Sprejela se bodo pravila te organizacije. Izvršni odbor je na zadnji seji tudi predlagal novo kandidatno listo za izvršni in nadzorni ^dborr " \ '-y i Izvršni odbor: ls Jenstrle Marija 2„ Gašperšič Peter 3 c Kos Marjan 4» Zavrl Dragica 3- Sihobad Ivanka bo Ferkolj Ivan 7. Pristavec Alojz 8. Vrečko Maks 9. Triplat Pavel 10. Mrak Janko 11. Mohorč Rok 12. Zupan Ivanka 13. Škofič Janez- 14. Kolman Lea 15. Babič Frjjnc 16. Mravlje Janez 17. Bešter Jože Nadzorni odbort 1. Kolman Tatjana 2. Justin Franc 3. Zupan Anica 4. Mulej Stanko Ta kandidatna lista je bila objavijo, na na oglasnih deskah s pripombo, da naj člani dajo do roka svoje pripombe ali dodatne predloge. Udeleženci občnega zbora bodo po kon čanem formalnem delu nadaljevali med sebojne razgovore V prijetnem razpoloženju in zabavi. Običajno jo bil občni zbor sindikata v podjetju samem. Letos je odbor po daljših razpsavah in posvetovanjih odločil, da bo isti v primernih prostorih Grajskega dvora v Radovljici. S tem ne bo prikrajšana niti proizvodnja, ocfcLonjona bo nevarnost pofjara in tudi priprav, ki terjajo mnogo truda, ne bo treba. Upamo, da se bomo tudi v Grajstom dvo ru prijetno počutili. F L S.K. ZAKLJUČKI 6. REDNEGA ZASEDANJA - Delovodsko šolo v podje.tju obiskuje 15 od 20 predvidenih kandidatov. - Za novoletno razprodajo.smuči, tudi na Novoletnem sejmu v Kranju, je bilo določeno izjemno znižanje cen smučem. S tem se je prodaja močno dvignila, zaloga smuči, predvsem starih tipov v skladišču pa močno znižala. ' * - Obravnavalo se je odnose v podjetju v povezavi z nedavnimi dogodki in se je ugotovilo, da je takim in sli čnim primerom vzrok najčešče nerazumevanje, nevednost ali slabo medsebojno obveščanje ali tolmačenje in premajhna pripadnost podjetju. - Na obrazložitev disciplinske komisije o prekrških delavca Ažman Jožn je DS sprejel sklep, da se mu da zadnji »opomin pred izključitvijo. - DS je sprejel in potrdil delovni ko ledar za leto 1969. - DS je odobril £.000 Ndin kot prispe vek za odkup in ureditev Finžgarje-ve rojstne hiše, da bi postala Slovenski muzej in večni spomenik našemu klenemu pisatelju. - Prav tako je DS odobril dotacijo 2.000 Ndin kot pomoč ponesrečencem katastrofalnega potresa v Črni Gori. - Sprejet je bil tudi sklep o formiranju komisije za ponovno uvedbo fa ktorjev nagrajevanja po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov* , i 'i Celotnemu kolektivu želimo mnogo uspeha v letu 1969« Družina Potočnik Naj lepša Vam hvala za Dedka mra za in smuči. Mošnje 6. 1. 1969 OEOEK MRAZ V>E^N Kot vsako leto je tudi letos pustil Dedek mraz za naše otroke lepa darila. Dobili so pakete s flanelo, južnim sadjem in slaščicami. Vrednost darila na otroka je znašala 25,40 Ndin. Skupaj je bilo obdarovanih 507 otrok. Poleg teh daril pa je podjetje v sodelovanju s sindikatom poklonilo trem otrokom pokojnega Tončka Potočnika iz Nio|jnj tri kompletne paro smuči« T KONGRES ŠPORTNIH IRGOVCEV 0/^ to s inv | -^vač v zgodovini industrije šport-‘ nih artiklov se bodo zbrali športni I Producenti na evropskem kongresu 8. J toarca 1969 v Wiesbadnu, to je ravno I pred začetkom Mednarodnega sejma I športnih artiklov v Wiesbadnu. II Jj Vzrokov za ta prvi sestanek res ni II ugotoviti: kot toliko drugih j| branž stoji tudi trg s športnimi pro U izvodi že dalj časa pred sprememba-j| katerih posledice in konec je II komajda možno predvideti. Naraščajo-Jj °a internacionalizacija poslovnih II odnosov, proizvajanje vedno števil-jj nejših izdelkov, povečani obseg in-i | ^strije in s tem v zvezi težnja po | | Povečani prodaji, poostritev ekonom-I I ske propagande, povezana z liberali-] j Zacijo cen in dobav, kakor tudi is- J. \y # sočasni pojav novih oblik prodaje, 1 | v®e to so komponente spremembe struk ji tuiGj katere posledicam bi se šport- ne trgovine le stežka izognile Poleg tega je treba upoštevati stal- no razširitev športa kot glavnega no— \ silca zdravja naroda in kot najvažned šaga elementa pri pametnem izkoriščanju prostega časa, to se pravi področju, ki doživlja ravno tako hiter razvoj kot tržišče samo. Kakšno stališče more in mora zavzeti strokovna trgovina do problemov, ki izhajajo iz teh tendenc? S kakšnimi sredstvi razpolaga, da lahko opraviči svoj "prostor na soncu" in da istočasno odigra svojo eminentno vlogt) kot distributer, svetbvalec, celo lcot "pionir" novih poti 'pri športnem izživljanju v prostem času. Kaj storiti in kaj opustiti, da bi obdržali pravičen delež pri današnjem in bodočem razširjanju tržišča? Iz teh vzrokov se FEDAS Evropsko zdru ženje zvez pportnih trgovcev - zaveda nujnosti, da organizira v določenem kraju sestanek in po možnosti določi smernice dela. Opirajoč se na ustrezne sklepe zvez so že izdelali program kongresa, ki upošteva vprašanja, ki se pojavljajo na tem področju. Tu ni- l t • ‘ ' kakor ne gre za abstraktna opazovanja svetovno znanih teoretikov, ampak za strokovne referate praktikov in strokovnjakov, ki so blizu stvarnosti: tak je iroto programa, pri čemer naj pomaga še obisk v vzornih deželah in delavnicah, kot tudi reklamni izložbeni material. Organizirani strokovni trgovini v Evropi pripada tudi točen program z nadaljnjimi podrobnostmi današnjega stanja. Poleg uradnega programa pa bo to med— n NT L R NATI ON AL narodno srečanje izrecno poudarilo tudi pravico obstoja, ki si jo je branža-pridobila s svojo aktivnostjo v gospodarstvu in s svojimi prizadevanji v korist potrošnika« Dolgoletni mednarodni kontakti v okviru EEDACj-kot tudi v okviru evropskega združenja dobaviteljev (VESI) jasno dokazujejo, da ne glede na različne strukture in navade posameznih dežel vsi evropski proizvajalci stojijo pred istimi problemi. * ' / » v • • • % • Številni kontakti med samimi strokovnimi trgovci - v okviru predvidenega evropskega sestanka - lahko samo še /' izboljšajo stanje z ustrezno izmenja--vo misli in izkušenj. ✓■ V J/..M O kako noj . (iz Praxis der teibesubungen Nr. 12 XII. 1.968) smuč ZLATO PRAVILOs 1. Ugotovite najprej, v kateri razred smiičarskega znanja spadate, To ugotovite v tabeli I. Ko to doženete v Tabeli I. (od 1 — 9) poiščite to števi- lo v tabeli II. pod "Vaša kategorija" in dobite število točk pod "znanje". ... • • i . : : '• Primert Recimo, da ste začetnik, znate pavoziti plug in malo plužnih zo- vojev, je to v tabeli I. pod številko 2, v tabeli II, to pomeni 14 točk. 2. Za vašo starost v tabeli II. dobite zopet število točk. Recimo da ste sta ri 30 let - dobite 20 točk. 3. Isto velja za velikost. N.pr. za velikost 160 cm imate 11 točk, 4. Za težo-n.pr. 65 kg zopet 17 točk. In če zdaj seštejete vse točke od 1 - 4, t,j, na primer 14 + 20 + 11 + 17 * 62 točk -'pogledate v tabelo III. dobite dolžino smuči,' ki so za vas najprimernejše. V gornjem primeru so to smuči dolžine 160 cm. TABELA I, ‘ 1. Začetnik, prvi koraki na smučeh 2. Začetnik, zna voziti pluR in poskuša že plužno zavijati 3. Naprednejši, zna plužno zavijanje 4. Naprednsjši, začenja že zavijati s skoki 5. Naprednejši, zna zavijati s skoki 6. Izvežban, pričenja s paralelno tehniko zavojev 7. Izvežban, zna paralelno tehniko zavojev (kratki skoki) 8. Izvežban, obvlada paralelno tehniko zavojev tudi na težkem terenu 9. Popolno obvladuje tehniko na vseh vrstah snega in na vsakem terenu. TABELA II. ZNANJE STAROST VELIKOST TEŽA Vaša kat. Točk j Leta Točk | cm Točk kg Točk 1 “ i 80 10 190 17 90 19 2 14 j . 1 70 14 185 16- 85 18 3 17 ^ 60 16 180 15 75 18 4 20 ' t 50 . 18 175 14 65 17 5 24 i 45 19 170 13 55 16 6 28 40 20 1.65 12 50 15 7 29 35 20 I 160 11 45 14 8 30 30 20 155 10 40 13 9 31 25 20 150 9 35 1 - 12 - 20 20 145 8 30 • 11 15 20 140 7 • 25 9 12 17 ' ■ 1 135 6 15 8 • , 10 15 130 5 14 7 . 7 - • 10 125 4 6 8 125 3 ----- i f' 5 105 2 2 1 ! 100 1 i < TABELA III. . i Skupno točk Predlagana dol žina v cm 37 220 85 215 • 83 210 81 205 79 200 77 195 75 190 73 185 71 180 69 175 67 170 65 165 63 160 61 155 gibljivi del OD IZPLAČANO ZA MESEC DECEMBER 1968 SLUČ ARIJA 126 f SLO - TELOVADNO ORODJE 157 % KOVINSKE OBRAT 154 % SEDLARSKI OBRAT 137 1° OBRAT PLASTIKE 180 f SKUPAJ PODJETJE 136 % SKUPAJ LESNI 129 % finzgarjevina ku II urni s pomen Pred poldrugim letom ;jc odbor ZKPO Jesenice začel zbirati denar za odkup in ureditev Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovičah. Akcija je bila začeta iz prepričanja, da mož, ki jo s sro-jim delom toliko storil za prebujenje narodno zavesti med Slovenci in ki je med našo NOB zavzel tako možato stališče, kar je spričo njegovega poklica še posebej vsega spoštovanja vredno, zasluži, da mu njegovo ljudstvo postavi trajen spomenik. I, V tem času je bilo zbranih 65*000 Ndinj več kot polovico toga denarja je zbrala šolska mladina. Znesek je zadostoval lo za odkup hiše; za njeno preureditev v muzej pa . manjka še nekaj deset tisoč novih dinarjev. Med 248 šolami, delovnimi kolektivi i m posamezniki, ki so doslej prispevali v ta namen, je lo osem delovnih organizacij. ■ I J: Spisek darovalcev redno objavljajo v jeseniškem Železarju, poskrbelo pa se bo tudi, da bo vsak obiskovalec muzej, sko urejene Finžgarjeve rojstne hiše lahko videl, katere slovenske delovno organizacije, delovni kolektivi, sindikalne podružnice, šolo in posamezniki so s svojimi prispevki pripomogli k temu, da se je slovensko ljudstvo .lahko dostojno oddolžilo enemu svojih ve- 1 likih sinov. Op.ur.s , , i Naš delavski svet je odobril 2.000 Ndifll z nemško-avstrijske skakalne Miha Finžgar lurneje Novoletna nemško-avstrijska skakalna "turneja je za nami. V skokih v Obers-• ' V ; Organizatorji ali vodje delovnih e— not ali skupin pa so predvsem dolžni informirati člane kolektiva: - o problemih in spremembah organizar* cije dela, - o vsem tistem, kar mora ob principih teamskega dela zagotoviti skladno in skupno delo članov kolektiva, J - o metodah ocenjevanja delovne .usposobljenosti ter o nagrajevanju po delu, I - o nalogah, ki jih morajo izvrševati po sprejetih delovnih programih. (se nadaljuje)) 9 VARSiVO PODJbTJA, PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NI']SREČKI Bojan Zajc Namen tega članka je, da se člani kolektiva seznanijo z Načrtom za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v podjetju ter organizacijo posameznih služb v okviru tega načrta. Ta načrt je sprejel tudi DS podjetja. Večini članov kolektiva je poznano, da so z ozirom na lego in specifičnost proizvodnega procesa v mirnodobskem času možne v podjetju predvsem sledeče no varnosti: 1. Nevarnost požara 2. Nevarnost eksplozije 3« Nevarnost poplave 4. Nevarnost potresa 1. Da je nevarnost požara v podjetju velika, se no bi posebej povdarjalo. Kljub vsem preventivnim ukrepom, ki se j ib izvaja v cilju zavarovanja po djetja pred požarom ter sodobni opremi za reševa nje in gašenje, predstavlja nevarnost požara v podjetju problem ogroženosti št. 1. 2. V podjetju obstaja tudi nevarnost eksplozije in sicer v prostorih, kjer je dela z lahko vnetljivimi materiali (lakirnice, skladišče vnetljivih tekočin, itd). Posebno nevamo:st za eksplozijo predstavlja posoda pod pritiskom, kompresorji ter visokotlačne naprave v kotlovnici. Potencirana je nevarnost eksplozije pri teh napravah v primeru požara ali nepravilnega ravnjanja z njimi* 3. V slučaju neurja, oziroma dolgotrajnega deževja naraste hudournik Zgošu, ki je že večkrat ogrozil skladišče vnetljivih tekočin, upravno poslopje ter stari del podjetja. Zato tudi obstaja nevarnost večjih poplav. 4. Naše podjetje se nahaja na območju 6 do 7 jakostne potrej?ne stopnje. V primeru potresa pri tej jakostni stopnji bi bili ogroženi predvsem kovinski obrat, ki je gradbeno zastarel in je grajen v voč nadstropjih ter hala B (strešna konstrukcija). Vse te nevarnosti so narekovale, da se v podjetju izdo la program, oziroma načrt za reševanje ljudi in imetja ter imenujejo ustrezne strokovne službe v okviru tega 10 načrta, ki imajo nalogo, da rešujejo V primeru nesreče življenje zaposlenih in imetje, podjetja. Za izvajanje načrta za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v pod jetju je organiziranih 6 strokovnih služb in sicer: 1» Služba obveščanja, alarmiranja in zvez. 2. Služba požarne varnosti. 3» Tehnično reševalna služba. 4. Zdravstvena služba. 5. Služba roda in varnosti. 6« Radio—biološko kemična služba (EBK služba). Vodje posameznih služb oz. njihovi namestniki tvorijo štab, katerega vodja je direktor podjetja. Vsaka posamezna služba ima izdelan Opomnik za vodjo posamezne službe, ki lrna sledeče priloge: a) formacijski sestav enote k) seznam opreme c) mesto, kje se oprema nahaja Načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vsebuje tudi opomnik za vodjo štaba, nadalje načrt situacije podjetja, pojasnilo za izvedbo načrta ter formacijski sestav štaba varstvo prod nesrečami v podjetju. O NALOGE POSAMEZNIH SLUŽB 1. Služba alarmiranja, obveščanja in zvez ima predvsem nalogo, da s svojo ekipo ter sredstvi za o_b veščanje, alarmiranje in zveze obvesti po.najhitrejši poti v primeru nevarnosti vse službe in jih aktivira, Ta služba skrbi za povezavo in koordinacijo med posameznimi službami pri njihovem delu. 2. Požarno-vamostna služba ima nadlogo, da v primeru požara stopi takoj v akcijo v cilju reševanja ljudi in imetja pred nevarnostjo požara. 3. Tehnično reševalna služba ima predvsem nalogo, da, ko so iz ogroženih objektov odstranjeni lju • dje, prične s svojimi specialnimi, enotami reševati imetje podje^ tja, ki je ogroženo, predvsem stroje in naprave, ki so večje vrednosti za podjetje. 4. Zdravstvena služba ima nalogo, da rešuje in nudi prvo pomoč ponesrečencem. Ta služba tudi orga // nizacijo prve pomoči na ogrože-I nem območju. I 5. Služba reda in varnosti ima nalogo, da se zavarujejo v času ne treče dohodi in dostopi v podjetje, prepreči dostop nezaposlenim ! na mesto nezgodnega dogodka, po- sebno do objektov, ki se rušijo ali je nevarnost, da se porušijo ter skrbi, da se prepreči kraja imetja podjetja. I 6. Služba RBK nastopa predvsem v vo jnem času, ko bi bilo podjetje izpostavljeno RBK napadu. Naloga te službe je predvsem obveščanje ! zaposlenih o nevarnosti RBK napa I da ter reševanje in dekontamina^- cija ljudi, imetja ter ogrožene-I ga področja. To je program varstva pred naravnimi | in drugimi nesrečami v mirnodobskem času, ki se bo moral dopolniti s I programom oz. načrtom za reševanje I ljudi in imetja v primeru vojne. , Dolžnost vseh članov kolektiva je, | da so seznanjeni z nalogami in orga-{ nizacijo varstva podjetja pred narar-vnimi in drugimi nesrečami v podjetju. Veliko članov kolektiva je vklju čenih v sestav teh služb in enot, za. ; to so jim naloge poznane, ostali čla I ni kolektiva pa morajo v primeru ne-I sreče v podjetju v okviru svojih mo-j žnosti ter predvsem po navodilih ! štaha in vodij posameznih služb po— 1 magati, da se zavarujejo življenja l in imetje podjetja. SMUČ, KLUB elan I I Julij Arh i Z izbirnim tekmovanjem najboljših smučarjev v Elanu je bila postavljena tovarniška reprezentanca, ki bo v dneh 17. in 18. 1. 1969 zastopala po_ djetje na republiškem prvenstvu lesno industrijcev, lovcev in gozdarjev v Čermošnjicah na Dolenjskem. Vsa leta* do sedaj je Elan dosegal vidne rezultate in upamo, sodeč po pripravah, da tudi letos ne bo zatajil. Funkcionarji pravijo, da imajo težave le z žensko ekipo. Izbira je bila majhna, ker povsod manjka žens*-kih tekmovalk. V ekipi bodo alpski vozači in tekači, ki so tudi že zelo dobro pripravljeni. Le nekaj dni nas loči od tega pomembnega tekmovanja. Našim ekipam želimo Čim več uspehaf O 3RAZNIK <^y Na povabilo podjetja je pred praznikom dnova JA 19. 12. 1968 dvajset vo jakov - graničarjev - obiskalo Elan. Ta način praznovanja je že tradicionalen. Vojakom je v uvodnih besedah bila obrazložena zgodovina podjetja in razvoj ter predstoječa rekonstrukcija in še prav posebno pomernbhost izvoza na konvertabilna tržišča. V nekaj skopih urah so si ogledali pr£ izvodnjo in skladišče, za zaključek pa so bili povabljeni še na skromno zakusko* S prisrčnimi besedami in le_ pmi občutki so se poslovili od nas in odšli nazaj na svoje dolžnosti. Na sam praznik 22. 12. 1968 pa so predstavniki našega podjetja obiska- li graničarsko karavlo na Zelenici in jim izročili darila, kar je v navadi vsako leto. Vseh pet članov kolektiva so vojaki lepo sprejeli in pogostili. Tako ostaja ; nadalje med nami še trdnejša vez in želja vseh je, da se ne bi pretrgala. V decembru pred Novim letom je podjetje povabilo na razgovor vse naše upokojence., ki j ih imamo kax 44. Od teh se je .vabilu odzvalo ... • ;32, kar je velika večina. Nekaj jih je izostanek upravičilo^ da so preveč oddaljeni od Elana, bolehni, malo pa je bilo takih, ki niso sporočili vzrok odsotnosti* • Od uprave podjetja so jih sprejeli? direktor ing* Osterman, računovodja tov. Lipnik Jože, sekretarka tov. Vidic Vlasta in od sindikata tajnik' tov. Legat Marjan. Vsi so jih tudi pozdravili in jim obrazložili stanje v podjetju, proizvodnjo in prodajo ter perspektive Elana s pomočjo pred-stoječe rekonstrukcije na osnovi mednarodnega in domačih kreditov. Vsi upokojenci so z razumevanjem sodelovali v diskusiji in se pohvalno izrazili o našem gospodarstvu. Posebno so povdarili, dq, mladina, ki je danes zaposlena; v Elanu, ne zna dovolj ceniti vse bonitete, ki ji jih podjetje nudi, vključno tudi dobre delovne pogoje, kar oni, upokojenci niso ime- li. i Navzoči so bili podjetju zelo hvaležni za vsakoletna snidenja in pogostitev, ker opažajo, da upokojenci po vseh podjetjih tega niso deležni. Vsakemu od njih se je izročilo Novoletno čestitko s simboličnim darilom 50 Ndin. V prijetnem razpoloženju so se pozabavali še pozno v noč, ta dan pa jim bo ostal v zares lepem spominu. 73 DECEMBRA O Franc Valjavec STANJE DELOVNE SILE dne 31. 12. 1968 V podjetju z obratom družbene prehra ne je bilo skupno zaposlenih 593 delavcev, od tega: 322 moških 271 žensk V inštitutu pa je bilo zaposlenih 23 delavcev, od tega: / 19 4 moških ženske GIBANJE DELOVNE SILE O Na novo se ni zaposlil nihče! Iz podjetja pa sta odšla: MUHOVEC Zdravko - zaposlen kot skladiščni delavec v skladišču gotovih izdelkov - po preteku pogodbe za določen čas; KOROŠEC Miha - zaposlen kot skladišč^ ni delavec v skladišču gotovih izdelkov - po preteku pogodbe za določen čas. POROKE ! O Poročil se je: MALI Florijan finančni lmjigovodja Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novi živijenski poti! ROJSTVA! .0 Rodili so se: SUSNIK Stanislavi GAVRANIČ • Te re z i j i KRIVC Ivani MIHELIČ Ivanu BLAŽIČ Miljani dečok deklica deklica deklica deček Srečnim mamicam in očkom iskreno čestitamo ! 14 V DECEMBRU so praznovali Ne DOBE V 'NAŠEM PODJETJU ČLANI; 1 SKUPNE DELOV SLEDEČI j i i i* i Kolman Matko 19 let ’ Mohorč Janez st. 19 let 1 3- Hrovat Kati 17 let ! 4. 1 Triplat Vinko 15 let I 5. II Jagodic Stane 14 let 1 6. ji Palavestrič Milena 14 let A 7- Štibelj Karel 14 let ■ 8. Knavs Marija st. 13 let 9 Bohinc Janez 13 let j. 10. • Branilovič Zvonko 12 let u. . Piškur Ana 12 let 12. v Šlibar Viktor 12 let 13. Dobida Majda 11 let U. Kralj Ivan 11 lot , 15 * Švab Marta 11 let 16. Legat Janez st, • 9 let 17. Kosmač Slavka 8 let 18. Košir Janez st. 8 lot 19. Palovšnik Albin 7 let 20. Perkovič Franc 7 let 21. Cijak Elizabeta 6 let a Mali Florijan Renko-Tilka < VJ Šmit Janez • Špik Marija Bergant Marija 27. Novkovič Slobodan 28. Posavc Marija 6 let 6 let 6 let 6 let 5 let 5 let 5 let Vsem jubilantom iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov pri njihovem nadaljnem delu! O ZAHVALA vsem, ki so ob težki izgubi drage mame IVANKE BREJC izrekli sožalja in*1 spremili na njeni zadnji poti. t Posebna zahvala pa sindikatu, so- • J - delavcem, gasilcem ter vratarjem za podarjeni venec in denarno pomoč > žalujoča Ivanka Brejc Posetnica! Gospod SELAN KODESKI I.oknr Kje dela in kdo je naš sodelavec? NAŠ TOVORNJAK - V VLAK * s.K. 24. decembra preteklega leta je bil za Elan res nesrečen dan. Naš šofer tovornjaka Palovšnik, je ne_ kako ob 14,40 uri pripeljal iz Jesenic skozi Lesce. Prehod preko železnice pred "Murko" je bil odprt, cesta pa poledenela. Šofer je bil vseeno tolikč previden, da je pogledal po progi na obe'strani in istočasno, ko je 10 m od sebe zagledal drveči potniški vlak, zavrl. To ni več pomaga- lo, z zavrtimi kolesi se je tovornjak še vedno premikal naprej, vendar kolesa še niso bila na tračnicah. V istem trenutku je \ lak odbil prvi konec tovornjaka blizu 2 m v stran v električni drog. Ves prvi del voza je I S.K. ' -------- j 3 m DO SMRTI I Dne 24. decembra 1968 so naši komuna^ ; ni delavci nakladali na vagon čolne za izvoz na železniški postaji Lesce. I To delo so že večkrat opravljali, ve-I dno pa so preko prometnika na postaji odklopili električni vod na nekaj metrov oddaljenem drogu. To so opravi- li tudi to pot. Trije delavci od petih so bili ravno na vrhu naloženega I vagona in Florjan je ravno hotel ob-žagati z motorko še opaž embalaže, žica z napetostjo 3000 Voltov jim je bila do pasu, ko je slučajno Palovšnik opazil, da je napeljava priključena dn pod napetostjo. razbit, k sreči pa se razen manjših prask Šoferju in še dvema sovozače-ma ni ničesar zgodilo. Lahko pa bi bilo drugače, samo delček sekunde in manj previdnosti in la hko bi bili vsi trije mrtvi. Na lice mesta je takoj prihitela L. Milica in šef postaje Lesce. Ko so kretničarja vprašali, zakaj ni zaprl zapornic, je le-ta odgovoril! "Zabo-ravio sam"! Le naključju se je zahvaliti in pa tov. Majdnekovi Ivanki, ki je z.mahanjem opozarjala našega šoferja, naj' ustavi, pa bi trije naši člani kolektiva "zaboravili život". Komaj 3 metre je manjkalo in le kak šno sekundo in pra\r.gotovo bi bili vsi trije delavci mrtvi. Kdo je kriv? Na postaji je bil na; praksi nov prometnik in ta jo brezbrižno priklopil tok. Ko so.se naši delavci pritožili pri upravi postajo, so dobili odgovor: "Ali mu niste ene pritisnili v zadnjo plat?" To ni nobeno opravičilo. Tak prekršek, ki bi lahko povzročil, smrt troh delavcev, očetov, sinov in bratov, bi vsekakor terjal največjo odgovornost. 16 NAGRADNA KRIŽANKA * • . ' -> • ; i 1 T 2 3 j 4 i5 6 J 7' 8 9 i '10 11 12 13 14 1 _ .':l 15 16 20 17 , ^.5-.' ,.r 18 19 ' i v j - 22 23 24 ...... i 2.5 26 27 28 Šili 29 — 30 ... . . al IMl 31 32 33 ItŠli 34 35 J 'i » 36 37 38 : 1 ^i^sivs 39 ^ ip 41 42 P 43 i J . . 44 y i 45 ‘ 1 ! . L ! -* 4 V°DORAVNO; dostop do določene snovi. J, dunajski skladatelj avtoi1 popularnih po-Pevk, 14. najvišja gora v Retijsliih alpah, 15« slovenski politični delavec grški otok v južnih Sporadih, 17r nemŠki filizof. 18. de sni pritok Rena v Švici, 19. geometrijski ’ik, 20» debel, zavaljen človek - klala,, 22» '"anj kot- ena, 23. brezalkoholna pija-^a> 24. slovenska narodna ,}e d iz p to— Sa: 25. na obeh straneh mastno i1.roje riu koža divjadi, 26. tuj dvoglasnik; začetnici znanega ameriškega film skega igralca v kavbojkah, 2.8 „ povrt-nina, 29. neoženjen moški. 3.1. kratica svetovne organizacije, 32. starog? ki Pevec, 34„ vislieo, 36. pšenično some, 37■ škrate 1j, palček (piši GNOM), 40, Prestolnica Nigeiije, 41. filozof ki z^ira nauke po svojem okusu, 43. glar n° mesto Sirije, 44.. btzina, hitrost, ^5. črta sečnice. NAVPlfctfOl Janez Legat 1. velika, nemška tovarna avtomobilov, 2. pomlajer.ka, 3V ;'eto, 4. grmičasta zdravilna rastlina - beli trn, 5. gradbeni material, 6, ime- črko, 7. plaha gozdna givril, 8. kraja, rop, 9. avtomobilska ozarJ e Rijeke, .10, turški: z^mljišk: gc-spod, 11. obesek za uhrjlj, 12. remort, tesnobnost, 13. prinašalka sreče, 15. visok mrtvaški oder J n voz; 17 < ,-lka.la, kmen. 20, holandski, poir. rščak, po katereni se imenuje del severnega morja, 21. ribja koščica, 22, kovaško delo, 30. dan ski otok v Baltiškem morju (Mali Belt) '31. pooblaščeno •' z določeno nalogo, telesni del- .33:, pepovrnjen denar, 35« pripainik verske ločine muslimanov, 36, antično ufesto «v severni Afriki (poraz Hanibala), 38. melišče, 40. Io-šČilo,, 43.. ime nota. 17 KINO RADOVLJICA Marija Čemažar MADAM X - ameriški barvni film 14. 1. 1969 ob 20 uri 15 . 1. 1969 ob 18 uri PESEJ/i LOČITVE — ameriški barvni film 15. 1. 1969 ob 20 uri OSS 117 V TOKIO — francoski barvni kriminalni film 16. 1. 1969 ob 20 uri 18. 1. 1969 ob 20 uri 19. 1. 1969 ob 14 in 18 uri QUILLERJEV0 POROČILO — ameriški barvni CS film 17. 1. 1969 ob 20 uri 18. 1. 1969 ob 18 uri 19. 1. 1969 ob 16 in 20 uri TARZAN IN NJEGOVA ŽENA - ameriški pustolovski film 20. 1. 1969 ob 18 in 20 uri UPORNIKI - angleški barvni CS film 21. 1. 1969 ob 20 uri 22. 1. 1969 ob 18 in 20 uri ALARM V EIRENCKREEXU - ameriški barv-i ni vestern film j 25. 1. 1969 ob 18 uri I 26. 1. 1969 ob 16 in 20 uri I I l TIGER - ameriški barvni zabavni film | 28. 1. 1969 ob 20 uri i 29. 1. 1969 ob 18 in 20 uri I I „ I ODKRITJE LJUBEZNI - danski barvni , film I 30. 1. 1969 ob 20 uri I 1. 2. 1969 ob 20 uri I 2. 2. 1969 ob 18 uri i ! SMRT V OČEH - angleški barvni film ' 31. 1. 1969 ob 20 uri 1. 2. 1969 ob 18 uri i 2. 2. 1969 ob 16 in 20 uri I I DOLINA NASILJA - ameriški vestern [ film I 3. 2. 1969 ob 20 uri I j POSILSTVO - francosko švedski film I 4. 2. 1969 ob 20 uri I 5. 2. 1969 ob 18 in 20 uri I i LADY L - angleški barvni zabavni film 6. 2. 1969 ob 20 uri 8. 2. 1969 ob 18 uri 9. 2. 1969 ob 16 in 20 uri I J SOVA LOVI PONOČI - francosko avstrij- ski kriminalni film 7. 2. 1969 ob 20 uri 8. 2. 1969 ob 20 uri 9. 2. 1969 ob 18 uri KD0 SE BOJI VIRGINIJE V00LF - ameriški film 23„ 1. 1969 ob 20 uri 25. 1. 1969 ob 20 uri PIŠTOLE NE RAZPRAVLJAJO - ameriški barvni vestern filin 24. 1. 1969 ob 20 uri 26. 1. 1969 ob 14 ih 18 uri