List 11. 11 v * ecai LY i četrt leta 90 kr po lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto in se plača za vsako vrsto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic V Ljubljani 12. maroija 1897. Politiški oddelek. jednega stanu. Ta stanovski čut bi se v njih tako utrdil, na vse drugo pozabili. Pokazala bi se tako na- da Volitve v peti kuriji. sprotja, mogel. da nikdo s takim parlamentom vladati ne Sploh je pa veliko vprašanje, kako bi se število poslancev razdelilo na posamićne stanove. Če bi se dalo Volitve volilnih mož v peti kuriji po raznih krono- nekaterim stanovom razmerno več poslancev, kakor \inah so pokazale, da je bil popolnoma prazen tišti strah drugim, ker so važnejši, bi to pri drugih stanovih vzbu-pred socijalisti, ki so ga nekaterniki imeli, ko je bil grof dilo silno nevoljo. Rekli bi, da so jih za volilno pravico Taaffe predloži! vtlilno reformo. Mi smo že tedaj izrekli, goljufali. Če bi pa po številu odločevali poslance, pridejo da ta strah popolnoma neopravicen. V nekaterih mestih y državni zbor največ raznovrstni delavci ? ki najbrž so res zmagali socijalisti, v nekaterih severnih industri- ne bili sposobni za poslanstvo. Omikani stanovi bi bili jalnih deželah so tudi zmagali z volilnimi možmi v ne- nenavadno slabo zastopani. Tako bi vsi avstrijski duhov- katerih kmetskih občinah. Za skoro vse te zmage se niki imeli samo jednega zastopnika, ko vendar sedaj imajo socijalisti zahvaliti temu, da so ljudje, ki imajo samo na Kranjskem pojdeta dva duhovnika na Dunaj, na kurijah, volitve udeležili niso vse avstrijske odvetnike in notarje, bi skupno ne. přišel volilno pravico v drugih in se ves volilni boj moral izvojevati mej delavci samim). niti jeden poslanec. Noben resno misleč člověk seveda za tako volilno reformo biti ne more. 0 tacih načrtih se Vse manj uspeha bi pa socijalisti bili dosegli, da da pač govoriti po shodih, kjer se zbirajo ljudje, ki po-so se direktne volitve upeljale v kuriji kmetskih občin litičnih razmer ne poznajo, v državnem zboru bi pa tako in mestni kuriji. Tedaj bili prišli na voličce kmetje in meščani in socijalni kandidatje bi bili ostali v ogromni manjšini. tak predlog mogel vzbujati jedino smeh. Mi mislimo, da so letošnje volitve pri vseh raz-sodnih ljudeh in pri vseh tistih, kateri strašenja s soci- Sicer pa peta kurija ne dosega namena, katerega jalizmom ne potrebujejo v lastne politične namene, po- jej je dala zakonodaja. Pokazati bi imela pravo mišljenje polnoma pregnati strah pred socijalizmom. Posebno ta prebivalstva, a pokazala mišljenje delavcev, sem- strah od več, če se upeljejo še tajne volitve, da organi tertja malo pomešano z drugimi elementi. Letošnje vo- zovani socijalistični delavci ne bodo mogli s silo na druge litve so dobro pokazale, kako nezadostna je Badenijeva volilce uplivati. Sedaj, ko vidimo, da je strah pred soci- naj- bilo treba se bati kake volilna reforma. Treba bode v^kratkem misliti na novo volilno preosnovo. v Avstriji mogoče preiti h Tu sta pa le dve pametni poti mogoči Naj se jalizmom bil prazen, širši volilni pravici, ne da nevarnosti za državo, družbeni red in mirni napredek odpravijo stare kurije in tako upelje občna volilna pra- Zdrav razum prebivalstva se bode vedno upiral utopi vica, ali naj se pa odpravi nova kurija in v kmetski in stičnim socijalističnim idejam. mestni kuriji upeljejo cbčne volitve, kakor je želei grof Taaffe. Tako bode zbornica imela pravi izraz ljudskega mišljenja. Nekateri teoretiki se ogrevajo za to, da se upelje Politični pregled. Volitve v Trstu. ponedeljek so se vršile vo- zastopstvo po stanovih. S tem bi se le pooštrilo nasprotje litve v Trstu za peto kurijo. Zmagal je iredentovec Hortis, s 14 109 glasov, slovenski kandidat Nabergoj je dobil 6462 mej stanovi. Taki poslanci bi tudi bili slabi državni in jn socijalni demokrat Ucekar 4464 glasov. Od 36.436 vo- narodni zastopniki, ker bi se smatrali le za zastopnika lilcev jih je volit prišlo 25.115. Volitev se je v Trstu za 102 peto kurijo vršila direktno. Jednega delavca so zvečer Itali- vidno. Ko bi se bila odločno uprla velesilam, bi bile te pri-jani zaklali. Tudi po dnevi je bil pri volitvah pietep. Volitve si!jene resno nastopiti proti nji, ko bi se bila pa popolnoma so pokazale, da v Trstu socijalizem še nima nič trdnih tal, udala, bi bilo nečastno za njo. Nadaljni tek razprav in po- dasi je v tem primorskem mestu jako mnogo delavcev. Slo- gajanj utegne postati ugoden za njo. To posebno za to, ker venci mnogi niso šli volit, ker èo gospodje pri magistratu ni edinosti mej velevlasti. Edino Nemčija hoče še nekako bili pozabili dostaviti jim legitimacije. Volili so pa tudi neka- oštro nastopati proti Grški Ne štedi tudi o ej zadevi z intri-teri, ki nimajo volilne pravice, ker so italijanski državljani, gami napram velevlastim. Zlasti mej Rusijo in Francijo je hotela zaradi Krete spodkopati prijateljstvo. Rusiia in Anglija Po končani volitvi so nekateri Italijani razsvetlili hiše. Volitve v peti kuriji na Goriškem. Na Go- vedno bolj odjenjujeta o i strogega nastopanja napram Grški. riškem je v peti kuriji zmagal slovenski kandidat dr. Gre- Grška se je tudi izjavila, da svoje vojske na noben način ne gorčič. Italijani so bili napeli vse sile, da pridobe ta mandat, umakne s Krete. Grška se nemore zadovoljiti z avtonomijo a se jim ni posrečilo. Volitve v peti kuriji na Koroškem. Krete, nego zahteva, naj privolijo velesile, da Krečani potem Volitev je plebiscita sami odločijo o svoje usodi. Če utegnejo velesile pokazala, da na Koroškem konservativna stranka nima nobene temu predlogu Grške se udati, izteče se vse Krečansko vpra-zaslombe v nemških krajih. Izvoljen je kandidat nemške ljudske šanje ugodno za Grško in tudi Krečane. Jasno in dokazano je, stranke dr. Lemisch s 3443 glasovi, secijalist Eich je dobil da Krečani žele in zahtevajo priti pod Grško. Ravno za to 101 glas, in konservativni kandidat Odilo Frankl 38, največ ima Grška lajše stališče. Velesile to tudi sprevidujeju in za slovenskih glasov. to vedno manj simpatizujejo s Tursko. Toliko je gotovo, da Državnozborske volitve. — Na Dolenjeavstrijskem vojske mej Turško in velesile ne bodo dopustile. Gotovo je so v peti kuriji z.nagali v vseh desetih okrajih kršćanski so- tudi, da se za Kreto nekaj stori. Nasilstva turškega bo prosta. cijalisti voljeni Propal je tudi Pernerstorier. Na Moravském so Da se v vsem Čehi, dva socijalista in dve ožji volitvi sta še po- vanja krvi čim prej konec najhitreje sporazmtli, da bilo preli- trebni V Sleziji je voljen jeden socijalist in jeden nemški na- cijonalec, na Solnograškem je pa zmagal kandidat katoliške 58(to; &áfcd&áfeáfetfo&.i^^tiAifeđ^^ îfc stranke. Gorenjeavstrijski deželni zbor se je letos kakor po «i: «t: « Obrtnija. i» navadi izrekel za versko šolo. Pri tej priložnosti je pa linški * V škof se izrekel, naj bi se zakonodaja o šolah prepustila de-želnim zborom. Ker se povsod bolje na površje rine federa-lizem, te škofove beseae niso brez pomena. Toda slovenski tacim na- Trgovska in obrtniska zbornica v Ljubljani. (Dalje.) Zadruga gostilničarjev in krčmarjev je poročala. Slovenci zunaj Kranjske pridejo v največjo nevarnost, da se popolnoma strinja z ureditvijo trgovine s pivom ako bodo o njih šolah odločevali deželni zbori. Noben slo- v steklenicah po načelih resolucije visoke poslanske poslanci se bode morali z vsemi tilami upirati meram venski poslanec, naj pripada kateri koli slovenski stranki ne zbornice drž. zbora. Gremij trgovcev tudi pritrja resolu- more in ne sme glasovati za tako premeno šolskega zakona, ciji in samo, da se točka 5 razširi tako, da bi bila Na to bode treba slovenske poslance večkrat opozarjati ker raba takozvanega patentnega zaklepa dovoljena tudi bi sicer nekateri v svoji gorečnosti za versko šolo zares uteg- pivovarnam v prometu s krčmarskimi obrti in kon- nili za kaj tacega glasovati in ni izključeno, da baš njih sumenti. tem slučaju bi morala na patentnem za- odločij klepu biti tvrdka pivovarne vidna, in za z i klepa taka Bukovinski deželni zbor je odklonil predlog libe- kontrolna naprava, da bi se steklenica ne mogla od- ralcev, naj se pelj peta kurija z občno volilno pravico roČil deželnemu zboru, nnj se izdela nov volilni red po preti, ne da bi se poškodovala ta kontrolna naprava. Na ta način bi bilo konsumentom, kakor doslej, mo- katerem se pomnoži število poslancev in pa volilna pravica goče, da bi dobivalo pivo v lahko otvorljivih stekle- znatno razširi v dosedanjih kurijah nicah naravnost iz pivovam ali njihovih zalog. r) Prva Hrvatje v vsem hočejo posnemaû Madj Seiaj se kranjska izvozna pivovarna na Vrhniki" poroča, da govori da mi drugo leto upeljati tudi civilni zakon in pride na Kranjskem pivo v steklenicah skoro izključno druge madjarske proticerkvene zakone. Seveda se tudi na Hr vaškem za to posebno poganjajo židje. Nič manj nego 3281/2 milij Nemcija. zahteva vlada od nemškega državnega zbora da ji mark dovoli v steklenicah s patentnimi zaklepi v promet, in da je zahtevajo konsumenti skoro izključno le v takih steklenicah. Po mnenju te tvrdke je patentni zaklep, če je primerno zavarovan, kakor pri njej, kjer se kredita za pomnožitev mornarice. Že ta svota je poslance osup- vsaka steklenica iz pivovarne odda plom birana, nila, a razumeti je dala vlada, da omenjena svota utegne veliko primernejši, nego probkov zaklep, v vsakem zadoščati. Přebito bodo liberalci drago kupili iovolitev dijete slučaju pa mnogo čednejši. Tvrdka je opazila, da se za poslance in katoličani dovolitev povrnitve jezuitov v Nem- je pivo v steklenicah s probkovim zaklepom 14 dnij če bodo dovolili vladi napominani kredit za njihovi zahtevi. Čim bolj Nemčija pomnožuje vojsko, tim slabej po staj ta Poudarja se vedno da je oj ska že to li prešinj dlje v nepastevriranem stanju obdržalo. Krivdo manjše trpežnosti piva v zadnjem slučaju pripisuje temu, da je pri zaklepanja s probkami tudi pri največji previd- z ezadovoljstvom socijalnoga demokratizma, da se je bati nosti četudi majhna infekcija s tujimi, vrenje po- najslabše discip Kreta. ko morala prijeti za orožj Velevlasti so izrooiie Grški skupno noto ki vzročujočimi snovmi, skoro neizogibna. Po poročilu pivovarne Ivan Perles obstaja na javlja, da je grško prisvojenje Krete izklj a zajamčena Kranjskem navada, da krčmarji in gostilničarji sami je samouprava te dežele. Grška se pozivlje, da odpoklice v oskrbujejo napolnitev steklenic s pivom in je odda-šestih dneh brodovje in čete, sicer se bode postopalo s silo. jajo gostom, nasproti da pa prodajajo s patentnimi Grška je z odgovorom na to noto prav do zadnjega čakala. zaklepi. Tovarna za pivo J. Kosler & Co. v Spodnji Šiški Po pripravah Grške same in izjavah listov je bilo takoj so- diti, da se Grška ne bo udala velesilam. Odgovorila je zdaj želi, da naj bi se producentom piva napolnitev piva na noto, da je pripravljena umakniti brodovje iz kretskih voda, v steklenice in njegovo spečavanje tako pravilno za- nikakor pa ne ojske Postop Grške se mora zvati pre- prtih kakor v takozvanih patentnih steklenicah do- 103 — točki volilo v zabojih, obsegajočih najmanj 25 steklenic. nejo in za delo bolj zmožno živino. V kolikor se ne upo- da ni za pravilno zaprte rabijo te množine fosforne kisline za tvorjenje živalskega telesa in za proizvajanje živalskih snovij, nahajajo se zopet v gnoju, čegar vrednost se s tem pomnoži. Toda ne pospeši se samo pomnoženje fosforne kisline v gnoju onih, ki so s probkovim za- Dalje pripominja steklenice zmatrati maskom na predpisan način zamašene, ampak tudi steklenice s takozvanim patentnim zaklepom, če imajo čez zaklep kovinsk ali papirnat pasek tako pritrjen, da se steklenica ne more odpreti, ne da bi se poško- z gnojenjem travnikov s Tomaževo moko in kajnitom ? doval ta pasek. Posestnik neke zaloge s pivom meni, da je ome- marveč doseže se tudi pomnoženje kalija in dušika. Po njeno resolucijo razlagati tako, da naj se napolnitev Če steklenic s pivom pridrži le krčmarskemu obrtu, bi se to zgodilo, bi se s tem na deželi koristilo to slednje je tem večje, čim bolj se pospešuje rast sočivja s trajnim gnojenjem s kalifosfatom. Gnojimo torej dobro naše travnike, tedaj zamoremo onim krčmarjem, ki imajo zajedno zaloge piva, dočim dovesti tudi njivam več hlevnega gnoja z večjo gnojilno bi se večini ostalnih krčmarjev škodovalo. Zbornica pripominja, da so ta poročila resnici primerna Na Kranjskem napolnjujejo pivovarne in tudi zaloge piva steklenice s pivom in jih zatvorjene s takozvanimi patentnimi zaklepi spravljajo v promet. močjo. Pri travnikih z višjo kulturo se lahko omeji gnojenje na nadomestilo za množino kalija in fosforne kisline, ki se je odvzela po košnji; pri negnojenih travnikih treba je bolj pognojiti, tu je treba pomnožiti moč zemlje. oskrbe nekateri vsaki steklenici plombo, Množina potrebnega kalija ravna se splošno po kakovosti drugi kovinsk ali papirnat pasek. Ti pa prodajajo zemlje; na ilovnatih travnikih zadostujejo 4 meterski Pri tem svoje pivo le v zabojih z več steklenicami na krč-marje in konsumente. Napolnjujejo pa steklenice s pivom tudi krčmarji sami. Dostikrat se pa tudi zgodi, da se pivo jeden ali dva dni prodaja iz soda in potem še le z ostankom napolnijo steklenice. stoti kajnita na jeden hektar mej tem ko potřebuje zemlja, v kateri malo kalija, dvojno mero. Za vse travnike brez izjeme pa določiti moč gnojenja s fos torno kislino v prvem letu na do stotov Tomaževe Vsekako je po mnenju zbornice nujno treba, da moke na hektar se trgovina s pivom v steklenicah uredi. Vsi krogi bodo z veseljem pozdravili ureditev, če se bo izvršila po načelih resolucije visoke poslanske zbornice državnega zbora. poznejših letih bodeta zadostovali za gnojenje dve tretjini, mej tem ko se pozneje omeji to samo na redno nadomestilo. ti Mnogo posestnikov travnikov pa žal opusti opeto- Ob sebi se pač ume, da ne bodo pivovarne in* vano gnojenje, ker so napačnega mnenja, da so preskr-zaloge piva glede prodaje piva v steklenicah na de- beli s prvoletnim zadostnim gnojenjem travnik za več belo imele manjših pravic, kakor krčmarji in da jim za razpečavanje piva v steklenicah ne bo treba posebne koncesije. Vendar pa bi bilo umestno, da se pri ureditvi točno določi, da je poraba takozvanega let dovolj z redilnimi snovmi. To postopanje je tembolj zavrniti, ker se s tem z nova zatre razvoj dobrih trav in dobrega sočivja, ki se je dosegel v prvem letu, in s patentnega zaklepa dovoljena tudi pivovarnam in za- tem zmanjšuje prinos. Vsakoletno gnojenje travnika sme logarn piva v prometu s konsumenti, pa le v zabojih, obsegajočih 25 steklenic. tedaj izostati, ako je dobro pognojen in je dobil v 7.) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnji Jan. Staniča iz Koprivnika in Martina prejšnjem letu dvojno gnojenje, mora gnojenje zopet ponoviti. naslednjem letu se Pri gnojenju je treba paziti na to, ali se razseje Žontar-ja iz Stražišča. za spregled redne doprinesbe sposobnostnega dokazila za mesarski obrt, _ ker sta kalijeva sol in Tomaževa moka istodobno, ali pa vsaka prositelja dokazala, da sta se obrta učila in sta se pri njem več let praktično uporabljala. 8.) Zbornica je priporočala pri c. kr. dež. vladi prošnjo G. Perše-ta iz Metlike, da naj se mu dovoljena razprodaja podaljša za en mesec. 9.) Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu je zbor- posebej. prvem slučaju razsipanje najprimerneje v nica podpirala prošnjo usnjarja Jos. Rupnik-a iz jeseni ali pa najkasneje koncem februvarija ; ta čas je sploh najugodneji za uporabo kajnita, posebno pa še karnalita radi klornatih stranskih sestarin. Razsipanje Tomaževe moke pa ni navezano na noben Idrije za dobivanje denaturovane morske soli. (Dalje .sledi.) čas 5 vrši se lahko v jeseni, po zimi, spomladi po prvi ali drugi košnji, kakor dopušča vřeme in čas. Tam, kjer dopušča kakovost travnika, je koristno, zavleči gnojilo z d&tfcáMfcsfc dft&dK&d&fe&lj it* đMft ftí rf&ít» it' «fc ífc /ti & rř, rf*. & & rí & & brano, vendar pa naj se nikar ne povlačuje pozno spom « * Kmetijstvo. à E» &W4HPWWWWWfi^^ « ladi, da se ne raztrgajo nežne koreninice rastočih rastlin Obdelovanje travnikov. (Konec.) Kmetijske raznoterosti. Vino iz pese Rusij so neki zaôeli delati vino Preiskava teh dveh vrst sena nam pa nadalje kaže, da hrani v sebi seno s pognojenega travnika skoro še jedenkrát toliko množino fosforne kisline, kakor pa seno z nepognojenega travnika krmo pognojenega travnika nudimo živini v veliko večji množini v ohranjenje po trebno fosforno kislino, s katero zamoremo vzgojiti moč iz pese. Hvalijo ga, da je to vino dobro in se těžko loči od pristnega trtnega vina. Vsekako je mnogo boljše od sadjevca. 45 milij Vinska letnina. Lani se je přidělalo v Francij bektolitrov mimo 27 milij predlanskim Italiji se ga je lani přidělalo-22 (24), v Španiji 18 (20) Agieru 4 (3 7), Nemciji 3 (3.5), Avstriji 2 5 (3), na Ogerski 1*6 (3) milijonov hektolitrov vina. I04 <§ i............................................................................................................. * « Poučni in zabavni del. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) Šestindvajseto poglavje. Posledja odkritja. (Dalje.) Vsled tacih pomislekov so Kolumba z različnimi pretvezami zadržavali pri dvoru, in kmalu so mu dali razumeti, da je bolje, da za Hajiti sprva imenu-jejo druzega guvernerja, ker so njemu naseljenci so-vražni. Novi guverner bode na otoku napravil trajni red in kadar se to zgodi, postavili bodo Kolumba v vse njegove pravice. Naj je Kolumb še tako ugovarjal takemu rušenju danih mu predpravic, vendar je bil imenovan namesto Bobadilje gospod Nikolaj Ovando, kateri je dne 13. aprila 1502 leta přišel v S.Domingo kot guverner. Bobadilja in Rodjan bila sta obsojena v pregnanstvo. Če tudi se proti prvému ni zahtevalo sodnje preganjanje, vendar je v nikdo očeh bil zgubil vsako spoštovanje; Rodjana in njegove privržence so pa bili přijeli in jih na jedni in isti ladiji z Bobadiljo poslali na Špansko. Kolumbu pripadaj oče imetje in dohodki, ki so mu šli kot podkralju, so se odvzeli Bobadilji in se posebni ladiji odposlali na Špansko, da se vrnejo admiralu. tem pa je Kolumb obsojen v nedelavnost, se dolgočasil Skoro jedina zabava sta mu bila sinova Dijego in Ferdinand ter Beatrisa. Ko je po-slednja umrla, je admirala zopet vleklo na morje, ki mu je vse življenje bilo tako ljubo. Jako so ga temu spodbujala odkritja Portugalcev. Basko de Gamo se je bil ravno kar povrnil iz Indije in seboj pripeljal bogat plen. Pozornost trgovskih narodov se je obra-čala na pravo Indijo, za Kolumbove iznajdbe se ni nikdo změnil. tem, ko so samo španske ladije vo- zile mej Novim in Starim svetom so italijanske in nemške trgovske družbe dejanski trgovale z azijskim vzhodom. Sedaj je sklenil Kolumb podjeti novo potovanje — in ne več po dvomljivem, temveč po trdno do-ločenem náčrtu. Zbral je poročila o portugalskih od- kritjih in imajoč Kubo in Pariji za skrajni točki vzhodnega azijskega brega, sklenil je pri ti v Indijo vozeč mej Kubo in Parijo. Morski tok, katerega je odkril na prejšnjih eks-pedicijah, je tekel po Kolumbovih mislih v kak dotlej neznan zaliv, za katerim se nahaja Indijsko morje, na „oni strani Ganga", kakor so rekali v starih časih. slove in ugodnosti; če se posreči podjetje, ne^ bode štedil z nagradami njemu, njegovim otrokom in nje-govemu bratu. Pa Kolumb se ni dal preslepiti s praznimi ob- ljubami, poleg tega mu pa štiri nesrečne ladijce, katere so mu dali na razpolago za preiskovanje neznanih bregov, niso mogle vzbujati zaupanja v bodočnost, zato je sklenil za časa storiti, kar je treba. Zvečer dne 8 maja 1501. leta je přišel Kolumb v Kadiks, da ondu nastopi svoje četrto potovanje, a zjutraj drugi dan je nakrat staršega sina Dijega. — Sm moj, sebi poklical svojega rekel mu je močno vznemirjen, nezapopadljiva so pota božja, vsi smo umrjoči, zato je naša dolžnost, da smo vedno pripravljeni stopiti pred Gospoda. Zato sem poklical tebe, da se resno pogovorimo o bodočnosti, morda poslednji pot. Mari jaz ne pojdem s teboj oče, vprašal je Diiego začuđen. Ne, odgovoril je trdno admiral. — Vzamem sabo strijca Jerneja, brez katerega ne morem biti, a pa ostaneš z Moniko na Spanskem. Ferdinand ? Ferdinand mogel bi ostati pri tebi, kajti on ima še samo 13 let; toda jaz ga hočem vzeti sabo. •da bodem imel pri sebi vsaj jednega svojih sinov. Oče, vzemi mene rajši seboj, — Ferdinand ložje ostane tukaj pri patru Gašparju Gorzričiu, tvojem zvestem prijatelju in svetovalcu. Ne, sin moj, to ne gre. Ti si predstavatelj mojega rodu in ostati moraš tukaj na straži mojih pravic. Nezaupnost kraljeva mi vzbuja silno bojazen, da mi ne izpolni svojih obljub, za to sem za časa storil, kar je treba. Od vseh važnejših listin, varujočih bodočnost našega rodu, dal sem napraviti prepiše, in je izročil genueški banki, da je hrani. Ko bi Španija hotela rušiti moje pravice tedaj se potegne žanje moje rojstno mesto Genua. Mej temi listinami je pismo kraljevo z dne 14. marca 1502. leta, s katerim znova potrjuje darovane mi pravice in privilegije. Tako imaš v svojih rokah vsa sredstva, da varuješ naše pravice. Obljubiš li to meni? Kakor gotovo je Bog svet in Mati Božja, pri-zadeval si bodem z všemi silami, da dosežem smoter, odgovoril je ginjeni Di- Uspehi Portugalcev so kralja nagibali, da je bil čez 19 dnij je že bil za morjem katerega si si ti postavil, jego s solzami v očeh. Bodi nam milostljiv Bog in vsi svetniki !... Oče in sin sta se goreče poljubila. Ravno ta dan je še Kolumb odšel iz Kadiksa in namenom, da za naklonjen načrtom Kolumbovim, kajti Tče bi se opra- meni jedno svojih ladij z boljšo, je Kolumb dne 29. junija vičila Kolumbova domnevanja, bila bi najkrajša pot v přišel na S. Domingo, kjer se je baš tedaj pripravljalo Indijo v rokah Spancev. Bogastva, ki se sedaj sprav- brodovje, ki je imelo Bobadiljo in Rodjana odpeljati ljajo na Portugalsko, prešla bi potem skozi španske v Španijo, — a dobil je od Ovanda ukaz, da ne sme roke. Kralj je obetal, da dá Kolumbu vse prejšnje na- stopiti na breg, more samo oddati pisma, ki jih je 105 pripeljal iz Španije seboj. Tako je bil Kolumb izgnan z otoka, katerega je ođkril z nevarnostjo za lastno življenje. - Admiral je prenesel tudi to razžaljenje, ki je bilo zanj tem hujše, ker se je nadejal, da dobi zopet veljavo in dobro ime v naselbini, ako tja pride na čelu novega brodovja. Vzlic temu je Kolumb dal Ovandu dober svet. Opazujoč položaj Jupiterja in lune, Mer-kurja in solnca je Kolumb bil přišel do zaključka, da bode velik vihar. Ce tudi je njemu bilo zabranjeno iti v pristanišče, ki je ob viharju bilo odprto tudi za tuje ladije, vendar je smatral za svojo dolžnost, opo-zoriti guvernerja, naj pred jednim tednom ne od-pravlja brodovja. Temu opominu so se smejali, kajti vreme je bilo najlepše, in vlekel je ugoden veter proti Španski. Ovando je ukazal odpluti... Vremenska opazovanja Kolumbova so se pokazala popolnoma zanesljiva. Jedva je naloženo brodovje prišlo v odprto morje, že je nastal grozen vihar, ki je raznesel ladije, kakor trske. Okolo 10 ladij z mno-gimi potniki — mej njim Bobadilja in Rodjan — z zlatom v vrednosti kacih 10 milijonov se je potopilo. Le nemnoge ladije so se v kaj žalostném stanju vr-nile na S. Domingo. Samo jedna ladija, skoro naj-slabša, na kateri je bilo naloženo Kolumbovo imetje, je mogla odpluti na Špansko in s tem je bila dokazana nedolžnost Kolumbova od zgoraj. Prestanši vihar v nekem zaprtem zalivu, je Kolumb 14. julija odplul od Hajitija, pustivši Kubo in Jamajko na strani na zapad in je odkril otok Guanajo, ki leži ob honduraškem zalivu. Admiral ga je imenoval Smrekov otok, ker so na njem se nahajali lepi smrekovi gozdi in začel je trgovino z jukatanskimi prebivalci, katerih izdelki so imeli pečat višje kulture, kakor vsi dosedaj v Novem svetu. Tu je tudi izvedel za deželo, ležečo na zapadu. Imenovali so jo Maja (Jukatan). Ko bi bil admiral se ravnal po tem, kar so mu povedali domačmi, gotovo bi bil přišel v Mehiko. Toda Kolumb je uporno ostal v svoji zmoti. da se nahaja hlízu Bengalskega zaliva. Premenil je smer svoji vožnji in obrnil se proti vzhodu omejivši se tako s preiskovanjem Karajibskega morja. Neprestani nasprotni vetrovi in viharji so Kolumbu ovirali pot in ne samo jedenkrát je bil v največji nevarnosti. Potem se ga je pa še lotila mrzlica, a admiral je vzlic temu sam vodil svoje ladije. Naposled je ladija dne 12. septembra prišlo do vzhodnega konca Hondurasa. Iz hvaležnosti za rešitev iz nevarnosti, ga je imenoval Gracias Deo (hvala Bogu) — katero ime se je ohranilo dosedaj. Od tod je Kolumb odšel proti jugozapadu ob bregu in je přišel do onega delà Srednje Amerike, ki se sedaj imenuje Moskitos. Tu je nasproti čudni skupini otokov, katero je imenoval Huerga (vrt), opazil veliko indijansko vas, ki se je razprostirala ob ustju reke. Ker so mornarji bili jako utrujeni in je bilo treba tudi ladije popraviti, je Kolumb, se zasidral blizu sedanjega mesta Greytoona. Po poročilih, katere je nabral Jernej ob obrežju, je zlatonosna dežela ležala proti jugozapadu, zato je Kolumb jo obrnil nato stran in přišel je kmalu do zaliva Čiriki, imajočega mnogo otokov. Indijani imenovali so to deželo Kerabaro ali Korabaro, zlatonosní breg na oni strani Čirikija se je imenoval Veraguo. Kolumb je mislil, da se nahaja na južnem koncu indokitajskega polotoka, kjer se po trditvi Ptolomejevi nahaja zaliv Katigora. V tem trdnem prepričanju je Kolumb šel dalje, ne da bi bil dobro preiskal deželo Veraguo. Strašni vihar ga je vendar zagnal v zaliv, katerega je imenoval Puergo Bello, zaradi njenega lepega pristanišča. Vedno dalje in dalje je vleklo Kolumba doli ob bregu celine. Celo nedvomljivi znaki zlata na bregu ga niso mogli ustaviti. Iskal je preliva, ki pelje v Portugalsko Indijo, katerega odkriti je bila njegova jedina želja. Toda neuspeh za neuspehom je zadeval njegovo podjetje. Viharji so sledili drug za drugim in črvive ladije njegove so se jedva držale na površju. Blizu Panamske ožine moral se je Kolumb vrniti. Po obupni borbi z vetrom in valovi je zopet přišel v Veraguo, kjer je sklenil napraviti naselbino, kajti ne-izcrpna množina zlate rude v zemlji je presegala naj-smelejša pričakovanja lakomnega španskega dvora. Ob reki Velen so sklenili napraviti bivališče in Jernej je sklenil ostati v koloniji z jedno ladijo, admiral pa 0 odpotuje na Špansko in se vrne z novim podkrep-ljenjem. Toda zarota sosednih indijanskih glavarjev, vsled katere je bilo mnogo Špancev pobitih, je prisililo Jerneja, da je iskal zavestja na admiralovih la-dijah, ki so še vedno krožile okrog Verague. Ker ladija, ki je bila ostala v naselbini, ni bila več za vožnjo po morju, so jo prepustili svoji osodi. Povrniti se na Špansko na treh ostarelih ladijah ni bilo mogoče, kajti črvi so jih bili močno razjeli ob straneh in na dnu. Zato se je Kolumb zopet odpravil v Hajiti. Strašen vihar, pri katerem se je jedna ladija potopila, obe ostali pa poškodovali, je Kolumba pri-silil, da se je obrnil proti Jamajki. V ladiji je začela grozno voda teči in vodo so jedva mogli sproti za-jemati in izlivati na vse mogoče načine. Pri tacih razmerah je Kolumb zahvalil Boga, ki je dne 25. ju-nija 1503. leta přišel do Jamajke v pristanišče Sante Gloria, sedanji Kolumbov zaliv. Jedva so nehali od-pravljati vodo, že sta ladiji se potopili prav do krova. Mornarji so se skrili v vrhnjih kajutah, mnogi so po-tonili. Kolumb je bil na polomljenih ladijah prav pred otokom, odrezan od vsake pomoči in izročen na mi-lost Indijanov. Na popravo ladij niti misliti ni bilo. Služiti so jim mogle le še za barikado, ako pride do boja z div jaki, a Kolumb je rajši ostal s svojim moštvom na polomljenih ladijah, nego bi šel na negostoljubni breg. K sreči so se jamajski Indijani pokazali prijazne. 106 so pripeljali živeža za zameno za razne Sprva so se mu smejali, a. ko so viděli lunin mrak, Kolumbu s kričanjem in nesoč mu živeža, ter Spancem stvari. Toda vzlic temu je bil položaj Špancev obupen. drli Kolumb je bil pripravljen umreti, ako slučajno ne pride mimo kaka španska ladija in jih ne reši. Tedaj je Dijego Mendec sklenil svoje življenje postaviti v nevarnost, da reši spoštovanega admirala in njegove tovariše. prosili so ga, naj potolaži Velikega Duha. Tako je bila odvrnjena nevarnost umreti od glada, a pretila je druga. • Brata Porras sta se zaman trudila, da bi v indijanskih čolnih prišla na Hajiti, sklenila sta za- torej napasti admirala in njegove spremljevalce. . Gospod admiral, rekel je nekoč Kolumbu Prišlo je do krvavega boja dne maja 1504. leta Vsi smo smrtniki. Ako kaj odločnega ne storimo, Mnogi so bili ubiti, Ferdinand Porras pa vjet. Zrna- tako smo vsi gotovi pogina. Pripravljen sem se žrtvo- ganci so prosili pomiloščenja, ki se je jim tudi dalo. vati za vas, poskusil bodem z indijanskim čolnom priti na otok Hajiti m bodem ondu zahteval od Koncem junija je naposled přišel Dijego Mendec na ladiji, katero je oskrbel z nenavadnim trudom za Ovanda pomoč za vas in vaše ljudi. Kolumbove denarje. Dne 13, avgusta so nesrečneži In jaz pojdem z vami, — přistavil je Genučan prišli na S. Domingo. Četudi je Ovando skazoval ve- Fijesko. Nikdo ne sme reči, da se je rojak admi- liko spoštovanje pred admiralom, vendar ni mogel se ralov bal zanj zastaviti življenje in je to přepustil izdržati, da ne bi pokazal mu s tem svoje oblasti, da Špancu. Kolumb je krepko objel oba hrabreca in je je ukazal sneti železje uklenenemu puntarju Porrasu- (Konec sledi.) mogel samo reči s tresočim glasom: Pojdita, z Bogom !.. . Mendec in Fijesko sta se hitro pripravila, dijskem čolnu so naredili krmilo, napravili lesen krov m- I = Novice. W ÍU W ( I* h » a w * v varstvo pred valovi, postavili nanj jarbolo in na njem razprostrli jadra. dvema hrabrecema se je pridružilo še 12 Špancev, in nekaj Indijanov in odšli so preskrbljeni s pismi na Ovanda in spremljevani z blagoslovom ostalih. Deželni zbor kranjski. dva naj sli seji dne 27. febr. pritrdi zbornica predlogu posl. barona Lichten b erg a, da naj se vse peticije, kar jih še pride, odkažejo dež. odboru v primerno rešitev. Posl. Po vše poroča imenom upravnega odseka o prošnji žu- Predrzno podjetje se je posrečilo. Hrabreci so panstva na Vrlmiki, da bi se vas Hrib inkorporirala vrhniš- brez posebnih dogodkov prišli do nosa Farol na Ispa- kemu trgu. Prošnja se izroči deželnemu odboru, da o njej po- njoli, potem so pa ob obrežju prišli v S. Domingo. Ovando jih je prijazno vsprejel, a jim ni verjel, temveč izveduje in poroča Prošnja županstev Zelimlje, Studenec, je mislil, da ga hoče Kolumb preslepiti in potem in poročanje Iškaloka in Turjak za uvrstitev občinske ceste Studenec-Golo okrajne, se odstopita deželnemu odboru v poizvedovanje Posl Jelovšek poroča o prošnji županstva mej majko ladijo pod v Hrenovicah za uvrstitev občinske ceste iz Grorenj v Bukovje mej okrajne ceste. Poročevalec predlaga naj se odstopi dež. odboru v poizvedovanje in poročanje. Posl. Zelen napada dež. odbor, da doslej še ni rešil prošnje za izločitev vec vasij poveljstvom Dijega de Eskobara. jz hrenoviške občine. Posl. Murnik in dr. Tavčar zavrneta zasesti njegovo mesto. Minoli so tedni in meseci, predno se je guverner odločil na Mendečeve nujne prošnje, da pošlje na Ja- Poslednji se je prepričal o kritičnem položaju Kolum- ta napad kot neutemeljen in poučita poslanca o celi zadevi bovem, a namesto pomoči, je odšel nazaj na Hajiti Predlog upravnega odseka se na to sprejme narčič poroča o samostalnem predlogu posl. ljišč obetajoč, da pošlje večjo ladijo. Kolumb je bil zopet prepuščen osodi na milost. Mornarji so se ježili in preklinjali so uro, v kateri so izročili svojo osodo ne-premišljeno hrabremu admiralu, katerega vedno pre-ganja osoda. Brata Frančišek in Dijego Porras sta ne-tila nezadovoljnost mej mornarji. Popustila sta admirala, izvabila seboj 48 mož in jeli so ropati po otoku. Indijani so se skrili v gozde in opustošili svoja polja, da tako z gladom pomore bele barbare. Kolumb je sprejme Posl. Lenkha glede zakona o zlaganju zemljišč in predlaga imenom upravnega odseka: C. kr. deželna vlada se pozivlje, da v prihodnjem za-sedanju predloži deželnemu zboru načrt zakona o zlaganji zem- Poročevalec povdarja veliko važnost komasacije in po trebo prisilne izvedbe zakona. Na Dolenjem Avstrijskem so se dosegli lepi vspehi z jednakim zakonom. Dež. preisednik baron ein se izreka za predlog in obljubi, da bo vlada predložila tak načrt zakona. Obširno razpravljata o predmetu še posl. Lenkh in P Predlog upravnega odseka se na to Posl. dr. Tavčar poroča o samostalnem predlogu skoro umiral od glada, ko so mu Indijani prenehali donašati živež. Samo velika zvezdoznanska izvedenost mu je pomagala iz tega strašnega položaja. Kolumb je dobro posl dr Maj o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov in mirovnih sodišč in predlaga imenom upravnega odseka, da naj se naroči dež odboru: 1.) Vsa občine opozi- riti na dež. zakon z dne 11. maja 1873. in jih s poljudno pisanim navodom vapodbuditi o dež zak ^HHHJ^PHPHHHJP^^^ ustanovitvi vedel, da bode dne 29. februvarija lunini mrak in obč. posredovalnih uradov ; 2 ) prirediti obrazce za uradno knjigo prijav in obravnav in druge pri poslovanju posredoval-nega urada potrebne tiskovine ter za vse to pridobi založnika ; sklenil je to izkoristi. Povabil je k sebi indijanske veljake. Ko so prišli, je Kolumb šel k njim, in nekaj mahajoč in roteč se, povedal jim po tolmaču, da se jim skrije nebeško oko, ako mu ne prineso živeža. 3 ) vsako občino pozvati, da izreče mnenje potrebno ali koristno ustanoviti tak urad ; 4 ) poizvedeti po drugih krono vinah kako so se ondu obnesla obligatorno vpaljana občinska 10? mirovna sodišča in 5.) v prihodûjem zasedanju porocati o dognanih poizvedbah ter staviti glede obcinskih posredovalnih uradov primerne nasvete. Predlog se sprejoie. — .Posl. Povše poroca o prošnji prebivalcev vasi Hauptmanca na ljubljanskem barji za uravnavo struge Ižice in za pričetek osuševanje barja se izroči deželnemu odboru da jo odstopi odboru za osuševanje barja s priporocilom, da naj se, če kaže kupiti stroj za čišćenje struge. — Posl. vitez Langer poroča o letnega dežel-nega odbora porocilu „Agrarne razmere". Poročevalec predlaga resolucijo, da naj se poivednje o posojilnicah. Ko posl. Murnik pojasni da deželni odbor še v tem zasedanji predloži v smislu sklepa dež. zbora z dne 13 januvarija 1896, obširno poročilo o posojilnicah. umakne predlagatelj stavljeni resolucijo. Zbornica na to sprejme resolucijo, ki gre na to, naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanji temeljito poročilo o poizvedbah glede ustanovitve deželne hipotecne banke. — Posl. Jelov šek poiočd o letnega deželnega odbora porocilu „Občinske reči". Zbornica odobri poročilo in sprejme resolucijo posl. pl. Lenkh a, da naj dež odbor v prihodnjem zasedanji nasvetuje, kako bi se dale posredovanjem enket pre-iskati gospodarske razmere v raznih občinah. — Poslanec Murnik poroča imenom finančnega odseka o raznih prošnjah za podpore. Dovoli se: Dijaškemu podpornému društvu na visoki kmetijski šoli dunajski 30 gld , društvu za deška ročna delà na Dunaju 25 gld., društvu gospej kršćanske ljubezni v Ljubljani po 100 gld. za 1 1897, 1898 in 1899, društvu za varstvo avstr. vinoreje 30 gld. Prošnji Andr Kotnika iz Laz pri Staremtrgu, ker mu je poginilo nekaj živine in ona Iv. Škeranjnca v Ljubljani za r<-jenko Marijo Stalzer — se odklonita Deželnemu odboru v primerno rešitev se odstopijo prošnje : Kluba slovenskih tehnikov na Dunaji za izdajo teli-niške terminologije, Alojzija Domicelja učenca na c. kr. pomo-logičnem zavodu v Klosterneuburgu in Hugo Hinterlechnerja, učenca na c in kr. živinoziravnišnici na Dunaji. Deželnemu odboru se tuđi odstopijo v rešitev prošnji Franč.ške Usenik in Jan. Jamnika iz Rožnegapaha vsled prašiČje kuge in prošnja občine sv. Gregor vsled škode po toči in povodnjih — Posl. •GloboČnik poroča o projektu gradnje nove okrajne ceste od Smuke do Hinj oziroma do Lazine. Z ozirom na to, ker cela stvar še ni zrela predlaga poročevalec imenom upravnega odseka, da naj se zadeva vrne dež. odboru, da o ujej nadalje poizveduje in poroča. Posl. dr Žitnik priporoča, da naj bi se sprejel predlog dež odbora in tako stvar rešila. Dež predsednik baron Hein povdarja, da so nadaljna poizvedovanja potrebna. Predlog upravnega odseka se na to sprejme. — Posl. Lenarcič o deželnega odbora letnem porocilu „Deželna kultura". Posl Višnikar utemelji, in stavi nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroca, potrebno ukreniti, da se za odvajanje poplavnih voda v kočevskih in ribniških kotlinah pričeta delà nadaljujejo, osobito, da se iztrebijo in zavarujejo rupe pri Goričivasi, Dolenjivasi, Rakitnici in v Loškem potoku in da radi državnega prispevka v to svrho stopi v dogovor s c. kr. vlado. Posl. Pakiž podpira resolucijo. Posl. Lavrencič opozarja na nujnost regulacije vipavskih voda in prosi, da naj bi se dotični predlogi že v prihodnjem zasedanji stavili. Posl. Zelen govori o uravnavi Pivke. Posl. Hribar obširno razpravlja osuševanje ljubljanskega barja. Toži, kako se rešitev tega vprašanja zavlacuje in povdarja, da je pred vsem vlada, tega kriva Govornik pravi, da je važneje osuševanje barja nego uravnavanje vipavskih voda in pozivlje, vlado da čim přeje prične z resnim delom glede osuševanja barja. Dež. predsednik baron Hein opravičuje postopanje deželne vlade. Posl Povše tudi želi, da bi se skoro dognalo vprašanje o osuševanji barja. Poročilo se na to odobri in sprejme Višnikarjeva resolucija. V trinajsti seji dne 2. marca poroča posl. dr. Papež o prošnji županstva v Mozelju za do volite v 3°/0 dež. frispevka za zgradbo vodovoda. Prošnja se odstopi dež. od- boru, da o njej poroca* v prihodnjem zasedanji. — Posl. Je-lovšek poroča imenomi upravnega odseka o. uvrstitvi v Vrh-niškem c^stnem okraji se nahajajoce občinske, ki se od okrajne ceste Vrhnika — PodM'pa Podčelom blizu Rodetove hiše od-cepi in drži čez Veliko* Ligojno in Malo Ligojno do zaselja Na Fertici, kjer se štika s Tržaško državno ce; to med km 17. in 17. med okrajne. Poročevalec predlaga, naj se uvrstitvi. pritrdi, kar obvelja Posl. Lenarcič poroca o deželnega odbora letnem porocilu „Deželna kultura". Pri tej točki je bila daljša debata. Udeležili so se je posl Modic, Lavrenčič, Schweiger, Pakiž in Višnikar, ki so priporočali izvršit*v rajnih vodovodnih naprav v svojih okrajih. Posl. Povše pojasnjuje kaj je že storil deželni odbor za napravo vodovodov, o katerih so imenovani poslanci govorili. Poročilo se na to odobri Posl. dr. Papež poroča imenom finančnega odseka o prodaji deželi kranjski pripadajočib zemljišč za Bežigradom c. kr. vladi v svrho ustanovitve zavoda za glahoneme. Ker se je vlada izjavila, da si pridrži prosto roko glede določitve prostora za imenovani zavod, predlaga poročevalec imenom finančnega odseka, da naj se deželnemu odboru noroči, da pri vladi izrazi željo, naj se ustanovi skupen zavod za gluhoneme in slepe otroke, dalje se pa deželni odbor pooblasti, da z mestno ob-čino zamenja svet za Bežigradom s svetom nasproti muzeju ob Tržaški cesti Predlog se sprejme. — Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji zdravstvenega zastopa Vipavskega za dovo-litev podpore za zgradbo bolnice v Vjpave. Prošnja se odstopi dež. odboru — Posl Kalan poroča o prošnji Marije Sapletov, vdove deželnega kancelista za zvišmje pokojnine. Prošnja se odstopi deželnemu v rešetev. — Posl. Višnikar poroča o prošnji drušUa za zgradbo uciteljskega konvikta v Ljubljani za podporo. Zbornica se izreče, da bode zanj prispevala, kadar bo zgradba zagotovljena. — Prošnja Jerneja Toni-ja na Igu za podporo vsled konjnske kužne bolezni se ođkloni. — Posl. Murnik poroča o prošnji županstva v Dolenjevasi pri Seno-žečah za podporo za podporo starinskega stolpa in predlaga, naj se izroči dež. odboru z naročilom, da dovoli eventuvelno primerno podporo in poroca o tem centralni komisiji. Predlog se sprejme. — Posl dr. Papež poroča o poroča o prošnji županstva v Novemmestu za po^peševanje zgradbe ondotnega vodovoda Poročevalec stavi predlog, da naj deželni odbor nadalje poizveduje o zadesi in prosi državo za podporo in naj o vsem poroči. Posl. vitez Langer povdarja pomankanje vode v Novemmestu in okolici in po predlogu finančnega odseka bi se nujna potreba vodovoda zavlekla. On predlaga, da naj deželni zbor prizna zgradbo vodovoda za Novomesto in Smihel-Stopiče za deželno podjetje, ce drž iva da 40% in in-teresentje 30% Posl. dr. Tavčar se še odloSneje potegne za brzo zgradbo novomeškega vodovoda. Govornik predlaga: Deželni zbor priznava nujno potrebo vodovoda za Novomesto Smihel-Stopiče ter' izreka, da bo dežela to podjetje podpírala s 30% vseh troškov in tudi s tem, da se izreče ali za deželno ali za tako podjetje, katero je podpirati iz obČinskih sredstvi vse pa z pogojem, da prispeva država v smislu zakona z dne 30. junija 1884, št 116 drž zak. vsaj s 40% vseh stroškov; dež. odboru se naroca, da prične v tem oziru razprave s c. kr. vlado in predloži v bodočem zasedanji potrebni načrt zakona. Posl. Povše pravi, da boie on in njegovi pristaši glasovali za dr. Tavčarjev predlog, a s pristavkom, da dežela da prispevka 30%, k večjemu od 120.000 gld. Dež. predsednik baron Hein se izjavija proti temu dostavku posl. Povšetu. Posl. Pfeifer priznava potrebo novomeškega vodovoda Ko so govorili še posl. Povše, dr. Tavčar, vitez Langer, dež. predsednik baron H>in in poročevalec, sprejel se je dr. Tavčarjev predlog. Drugi predlogi so pali. — Prošnja občin Stara Loka in Bitinje za uvrstitev občinske poti od Žabnice do državne ceste držeće iz Ljubljane v Kranj med okrajne se odstopi deželnemu odboru. — Istotako se izroči deželnemu odboru prošnja občine Šmarce za uravnavo Kamniške Bistrice. 108 — Prošnja več posestnikov ii št. jernejske občine, da se opustti zgradba okrajne ceste od Zameškega proti Kostanjevici ter naredi most čez Krko pri Meršečivasi, se odstopi deželnemu odboru t poročanje. — Posl. vitez Langer poroča o uravnavi in p dpravi med okrajne ceste uvrščene občinske poti Kostanjevica-Malence-Zameško. Poročevalec predlaga da naj se dovoli v ta namen 3500 gld. Posl. Višnikar predlaga dovolitev 5000 gld. Zbornica sprejme Višnikarjev predleg. — Volitev v peti kuriji. Pri volitvah volilnih mož v Ljubljani za peto kurijo so bili zmagali kršćanski socijalisti. Pri volitvi poslanca - dne 10. t. m. je voljen dr. Krek s 730 glasovi. Narodni kandidat M. Kunc je dobil 164 glasov, socijalist Železnikar pa 38 glasov. — Deželni zbor kranjski se je zaključil dne 6. mar- cija zvečer. Kot zadnja točka se je razpravljala prenaredba volilnega reda. Katoliški poslanci so se izrekli proti tajnim vo-litvam. Vsled tega se volilni red ni reši-1 in pride v prihodnjem zasedanju zopet na vrsto. — Diplomi meščanstva ljubljanskima starostama mestnega učiteljstva. gospodu vpokojenemu voditelju II. mestne šole gosp. Leop. Belarju in sedanjemu voditelju omenjene šole, g. Fr. Raktelju je slovesno izročil dne 7. marca t. 1. mestni župan g. Iv. Hribar. — Umri je dne 7. t. m. na Senturški gori ondotni g. župnik Simon Robič, znani kranjski prirodopisec. Blag mu spomin ! r — Stolnim dekanom v Ljubljani je imenovan preč. g. kanonik dr. Andr. Cebasek. — Odlikovanje. Presvitli césar je davkarju v Mokro-nogu g Ig. Cirarju podělil povodom umirovljenja zlati zaslužni križec s krono. — Notarjem v Senožečah je imenovan notarski kandidat g. Mihael Korbar v Ljubljani. — Slovenska opera ljubljanska gostuje v nedeljo dne 14. t. m. v Celju v „Narodnem domu". Pela se bode opera „Rigoletto". — »Glasbena Matica« je imela dne 11. t. m. zvečer v Narodnem domu svoj II. redni koncert. — Državna podpora v olajšavo bede. Z dnem 18. februvarija t. 1. je izšla cesarska naredba, ki določa, da sme vlada za pomoci potrebno prebivalstvo po krajih, kjer vlada revščina, izdati 250.000 gld. Podpore naj se vzlasti dovoljujejo za nabavo živeža, semena za setev itd. — »Slovensko bralno društvo« snujejo v Litiji. — Nesreča. Iz Bledá 9. t. mesca se nam poroča: Na Koritnem je uničil v noci od 7. do 8. marca požar uničil 6 gospodarjem vsa poslopja. Tistemu, pri katermu je začelo goreti, je tudi vsa živina zgorela, namreč : 5 goved in 2 konja. Da so druga poslopja řešili, ki so bila pred 5. leti pogorela, se je zahvaliti požarnim brambam, ki so prihitele najhitreje na pomoč. Prvo je bilo blejsko, ki je řešilo hišo prav v sredi ognja. Škoda je velika, ker so bili vsi ponesrečenci zavarovani le za majhne svote. Dolže nekega berača, da je zažgal. Na postopače je torej dobro paziti. — Oběsil se je dne 10. t m. zjutraj Jakob Presetnik iz Stožic pri Ljubljani. Vzrok samomoru je jako malenkosten. Dva moža sta ga tožila zaradi obrekovanja. Ker je Presetnik vedel, da bo obsojen na nekaj dni v zápor, se je oběsil. — Nesreča. 141etni Zorko Michl rudarjev sin v Tr-bovljah se je igral z dinamitnim kapsljem. Ta se je vnel in mu na desni loki odtrgal tri prste. — Pazite na otroke! Dne 23. febr. je utonil v Kne-žaki v neki luži 31etni Anton Smerdelj. Stariši ne pustite otrok brez varstva. — Samomor. Dne 26. febr. dop. zapustil je posestnik Anton Oražem iz Češnjic pri Trebnjem svoj dom in se podal v svoj vinogrod „na gomili". Ker se Oražem do drugega dněni vrnil, so ga šli iskat in našli mrtvega v vinski kleti. Ustre^ lil se je. Vzrok samomoru so slabe gospodarske razmere Zapustil je vdovo z 7 otroci starimi od 1 do 14 let. — Sumljiva smrt. 661etni kajžar Anton Vodnik iz Zaboršta pri Brezovici pri Kamniku je živel v prepiiu s svejo-ženo. Dne 2. marca zvečer pa je žena celo dobro pretepla z nekim orodjem moža Druzega dne je mož po nekih stopnjicab pal in kmalu na to umrl. Ker je ravno prej tožil o groznih b lečinah v glavi, se sodi, da mu je žena prizadjala z udarci smrtne poškodbe na glavi in da je vsled tega tako naglo umil. Uvela se je preiskava. — Skrivajte pred otroci žvepljenke ! Dne 25 febr^ je poeorel v Zalogu pri Kamniku kajžar Janez Ogrinc Škode ima 600 gld., zavarovan je bil za 300 gld. Zažgal je sosedov 121etni sin, ko se je igral z žveplienkami — Utonil je v Glinki pri šmarji pod Ljubljano 58letni klapec Jan. Dolenc, Zajemal je vodo iz vodnjaka, pal vanj itr utonil. — Mrtvo truplo so našli dne 2,8. febr. na nekem travniku blizu Stoba pri Domžalah. Ponesrečenec je bil nepoznán prileten berač, ki je najbrž vied pijanosti ostal na travniku in zmrznil. — Povišanje hitrosti brzovlakov. Pri državni železnici se ptčajo s študijami in skušnjami, kako bi povišali kitrost brzovlakov. Sed^j prevozi brzovlakov 60 kilometrov v edni uri. Hitnnt hočejo tako povišati, da bi znašala 80 kilometrov na edno uro. — Vojaški nabori bodo letos dne 1. aprila v Vel. Laščah, dne 2 in 3. aprila v Ribnici, dne 5. in 6. aprila v Kočevju, dne 8. aprila v Črnomlju, 10. aprila v Metlikir 12, 13 in 14 aprila v Novem městu, 20. aprila v Žužem-perku, 22. aprila v Trebnjem, 23 in 24. aprila v Mokro-nogu, 26. aprila v Kostanjevici, 27. in 28. aprila v Krskem, 29. aprila v Radečah, 30. apiila in 1. maja v Litiji, 3 in 4 maja v Višnjigori, 5., 6., 7. in 8 maja v Ljubljani za -okolico, 10 in 11. maja na Vrhniki, 12. in 13. maja v Ljubljani za mesto, 14. in 15. maja v Prevojah, 17, 18. in 19. maja v Kamniku, 20., 21. in 22. maja v Škofjiloki, 24.T 25. in 26. maja v Kranju, 28., 29. in 31. maja v Radov-ljici. Dalje 11. in 12. maja v Idriji, 14 in 15 maja v Lo-gatcu, 17. in 18 maja v Ložu, 20, 21. in 22. maja v Po-stojini, 24. in 25. maja v Vipavi in dne 28 in 29. maja v Ilirski Bistrici. — Noslanje pojema. V tem, ko se vedno več kadil-nega tabaka proda, se tobaka za nos leto za letom manje proda. Pred malo leto se ga je prodalo še na leto 26.000 meterskih centov. a sedaj se ga proda še samo 20.000 me-terskih centov. Nosljajo največ bukovinski in gališki kmetje, in redovniki, kateri v Galiciji in na Tirolskem dobivajo tobak po znižani ceni, in pa krojači, ki pri delu kaditi ne morejo. — Žepni tat pri dunajském poštnem uradu. Dne 14. julija lanskega leta je galanterijski delavec Frid. Schneider na Dunaju skontisu Jožefu Adameku ukral likvidacijski listek in ž njim pri blagajnici si dal izplačati 10.000 gld. Ko je potem Schneider v bavarski podružnični banki v Monakovem blagajniku pri blagajnici, ki je nekemu denar naštel, denar hitro iztrgal in ž njim hotel bežati, so ga přijeli in zaprli. Schneider je pri sodišcu izpovedal, da je na Dunaju doma. Če tudi je Schneider bil marsikaj napak povedal, vendar se je dunajski policiji posrećilo, da je dognala, kdo je ta tat in kje da je, na Dunaju stanoval. Precej je policija sumila, da je on tudi na Dunaju izvršil omenjeno tatvino. V stanovanju njegove matere in sestre je tudi zares našla na Dunaju ukradeni denar pod premogom skrit. Policija je tedaj našla tudi 109 več hranilničnih knjižic, kar je vzbudilo sum, da je Friderik Samomor urednika. Ustřelil se gla urednik Schneider, da je Schneider v Budimpešti slugu tvrdke Guttman poljskega časopisa „Reforma" v Krakovu dr. Paromsky iztrgal torbo, v kateri je bilo 8000 gld. Okradeni sluga se je iz Budimpešte poklical na Dunaj in tatu spoznal. V Mona- duj Češke tajne zveze. Policija v Pragi vedno zasle- po omladistih. Neda je bila kovem je bil obsojen Schneider zaradi poskušene tatvine v učencev. pria ekaj rokodelskih so imeli skrivno društvo „Puntarsko Češko Ob šestmesečno ječo, katero je sedaj že přestal. Bavarska oblastva sodili so jih v zapor od štirih dnij do štirih tednov, jedí so ga izroČila avstrijskim in na Dunaju se bode moral zago- pa zaradi razžalj varjati že zaradi omenjene tatvine v dunajski poštni hranilnici in zaradi žepnih tatvin, katere je izvršil v Pulju, ko so spu-scali neko ladijo na morje in pa zaradi omenjene tatvine na Ogerskem. Ker je avstrijski državl;an, ga ogerskim sodiščem ne izroče. Njegovega brata Franca Schneiderja zaprli so te dni v Nemčiji, ker je ukral neko zimsko suknjo, njegova mati » cesarja v petnajstmesecno jeČo Loterijske srečke. V Brnu dne 10 marca t 80, 21, 73, 9, 20. Na Dunaji dne V Gradci dne marca t 1.: 74, 10, 72, 63, 49 marca t. 1.: 41, 66, 14, 39, 87 pa zaradi sokrivde pri tatvinah v preiskavi. Pomerančni ali citronovi sok dobro zdra- Št. 7267. vilo. Citronov sok se rabi za razna domaČa zdravila. Neki poseben slučaj ozdravljenja s citronovim sokom poroča „Agra-rner Tagblatt" : Stefan Cuvajo pri mizarskem mojstru v Zagrebu so se jeli pred 15 leti po rokah delati neki spuščaji. Bolezen bila vedno hujša, delale so se kraste in grinte, koža se mu je lupila Naposled ni mogel niti delati. V bolnici ga niso znali ozdraviti. Te dni mu je neki major svetoval, naj rabi citronov sok in res, kar se je jel s tem sokom mazati, smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870., št. 21. dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov na-ročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom je bolezen pojenjala. Nohtovi, ki so mu bili odpadli, so mu zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je na novo izrastli do 15. aprila letos lepšalno drevje, grmovje,, seči, lesene Cesarja Viljema častilec. Cesar Viljem ima ne-kega posebnega častilca v Trstu Ta tržaški meščan je obljubil svoje sadno in Berlinčanom, da jim pošlje zastonj 300 vreč lavorjevih listov, vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na da bodo ž njimi posuli ceste, po katerih pojde sprevod ob stoletnem rojstnem dne? u cesarja Viljema travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajec in Samomor odvetnika. nekem hotelu v Katovici na češkem se je ustřelil odvetnik dr. Baraska. Kaj povod samomoru se ne ve. Precej močen potres čutili so v nedeljo v Gorici. Od sten je odpadal omet. Več oknič se je razbilo. Večje škode pa ni nobene. Nesreča na železnici. V Barnovu na Predarelskem zapredkov (ličin), in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca. Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče a nadalje do 15. maja letos. sta na kolodv ubita. kupe trčila dva vlaka Jedna nska je po 12 italijanskih delavcev težko poškodovanih Milij obešen. Kakih 200 oseb vecinoma zdravniki in Časnikarski poroČe je bilo dne 16. februvarij Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, sekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje ne nav zočih pri usmrtenju Alfreda Dustrowa v Unionu. Mož je pred 3. leti na zelo surov način ustřelil ženo in 18 mesecev staro dete. smejo pustiti v tem stanu ležati î ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej Od istega časa se je dělal blaznega. Dne 15. februva- sežgati. rija zvečer pa, ko je zvedel, da so mu ure štete je postal zopet pameten. Tik pred smrtijo je zopet govoril zelo tiho, da je zvezni general pl. Brandenburg in zanikal, da ni mo-rilec, rekel da gre v miru k Gospodu, zahvalil se bivšemu governerju in zagovornikom. Potem pa je truplo palo več Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče i dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves » potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba jardov globoko, párkrát se zavrtělo na osodepolnem konopcu zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in kmalu je smrt nastopila Artur Dustrow je bil milijonar v in pokončevati ali obraćati kmetijstvu na korist. St. Louisu, bil nekaj let oženjen in študiral zdravilstvo. Pred svojim zločinom je postal pustolovec. zapravljal denarje, pil in se pečal z lahkoživkami. Dne 13. februvarija 1894. přišel MĚ& Služ- kinja mu je šla nasproti in ga vprašala, ako se želi preobleči, Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato domu pijan ter bi se imel z ženo peljati ne sprehod pobirati in koj pokončati. Če se bode kdo obotavljal, gori navedena opravila ali pijani Dustrow je hotel to pretepsti na kar ga je žena izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala svarila, da naj jo pusti in ni ta nič kriva. Dustrow je ženo na tla pobil, kmalu se zopet vrnil z revolverjem in njo ter dete ustřelil. Vsled obdo premoženja se mu je posrtČilo, da so tako dolgo odkladali z izvršitvijo smrtne kazni. izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od do 10 goldinarjev, in če bi se to ponovilo, do 20 goldi Zvita goljufija. V Monakovem so nedavno izplačali narjev ; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan pet brzojavnih nakaznic po 2000 gld. mark. Pozneje se je z zaporom od 12 ur do pokazalo, da so dotične nakaznice bile ponarejene. Blizu Ingol* stadta je bil nekdo prereza! zvečer brzojavno žico, ki pelje v dni. Y Ljubljani, dne 25. februvarija 1897. Honákovo. Zvezal jo je z brzojavnim aparatom, ki ga prinesel in brzojavil omenjenih pet brzojavnih nakaznic. ;se, da je to storil kak brzojavni uradnik. seboj Sodi Ivan Župan : Hribar r no rž gld. a jda gld. leča gld. 12 Tržne cene V Ljubljani dne 27. febr 1897. ÍPIenica gld. 8'80kr. •70 kr., ječmen gld. 5.50 kr„,