Poštnina plačana  v gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1. Telefon št. 73.
Leto XXII. Št. 52.
Kranj, 24. decembra 1938
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40-- din, polletno 20--četrtletno 10 - din.
din,
Moč dobrote
Beseda za božič.
Pred davnimi časi je živel mogočen kralj. Šel je s silno vojsko v tuje t'eže-le. požigal vasi in mesta in odvajal prebivalstvo v ujetništvo. Svoja dola je dni vklesati v skalo in ko je čutil, da se
Ni si zgradil nagrobnega spomenika kakor stari kralji in vendar vidite povsod v velikih mestih in v majhnih vaseh hišo, ki se v njegov spomin dviga proii nebu, da. še visoko nad člove-
mu bliža konee, si je dal postaviti grob škimi bivališči, blizu večnega snega, se i/ ogromnih rezanih kamnov. Po !iož- oglaša zvonček gorske kapele v Spomin ■liki so po njegovi smrti dali njegovo   na delo Njegove ljubezni
truplo nmziliti z dragoceno dišavo, d i bi mu smrt ne mogla škodovati.
Toda njegovo ime ni ostalo živo inel nami. Naši obrazi se ne razsvetlijo in naša srca ne. utripajo krepke je, če slišimo o njem. Prišel bo čas, ko bosta dež in vihar razdejala poslednji kamen njegovega spomenika in puščavski p *-sek ho vel preko njegovih sledov, kakor da ni nikoli živel.
Pred davnimi časa pa je živel tudi kralj, ki ni imel nobenih vojakov, ni prelival krvi in ni požigal hiš. Svojega imena ni vklesal v skalo, ampak v srca ljudi, Grešnikom je prožil roko in bolnike je pogladil milo preko njihovega vročega čela. Z usmiljenjem je posvetil v bedo revežev in vztrajal v odoufi a-nju in potrpežljivosti do križa. Tistimi ki so ga najbolj preganjali, je izkazoval največ sočutja in želel si je, da bi jih s svojim zgledom odrešil cd njihove divjosti.
In ta teden ho praznoval ves svet sveto noč Njegovega rojstva.
Glejte: Moč dobrote je večja in trajnejša kot ves ltoini hrup tega sveta. Ta moč vabi blodečega kakor luč oetnega doma v temnem gozdu, Ne bojte se. da bi se dobrota in ljudomilost izgubila. Vsaka ljubezniva beseda in nezmagana ljubezen je nesmrtna. Zmagala bo na:l zaničevanjem in posmehom.
Drevo brez listja ni nč: človek brez Jezusa, prav tako ni nič. Nobena rastlina, nobena ptica ne more brez sonca živeti; pa tudi noben človek in noben duh ne more brez Jezusa živeti
On je edini pravi brat in prijatelj vseh ljudi, ki je prišel odrešit vse ljudi, ki so dobre volje.
Naj bi nas v teh svetlih dneh vse objel blagoslov Njegovega prihoda na svet, da bi zažarela v naših dušah Njegova milost in resnica. To bodo potem pravi in veseli božični prazniki!
Nov most in nova ljudska šola blagoslovljeni.
Zadnje dni pretečenega tednu so \ Kranju z mrzlično naglico pripravljali za blagoslovite', n ivega mostu in nove šole. Most s<> lepo okrasili, posebno veliko dela pa je lilo pri novi ^nli. kjer je bilo treba večkral delati pozno v noč. Dvorani v deškem in dekliškem ibjektu su res lepo dekorirali, pa tudi zunaj so delali mlaji poudarek k slovesnosti. V sobot > zvečer so obesili bišni lastniki zastave v t <it visokemu gostu ki je nasledil ji Jan obiskal Kranj.
V nedeljo zjutraj je bila v farni cerkvi si >-vesna šolska služba božja, ki jo je opravil g. ka-tehet Žužek. Pri sv. maši so bili navzoči turll predstavniki oblasti in javnih ustanov / g. županom Čcsnjom in okrajnim načelnik >ni g, Upovškom na čelu. Po sv. maši je bil pri vhodu na novi most sprejem g. bana dr. Marka Natlačena, ki se je točno ob 10. uri pripeljal na Strossmajerjev trg. Ko je ban stnpil i/ avtomobila, ga je številna množica prisrčno po zdravljala, godba Glasbenega društva je zaigrala državno himno nato so ga pozdravili predstavniki javnih >blasti.
Tik ob vhodu na novi most je pozdravil navzoče v imenu kranjske občine g. Fock, posebno pu je pozdravil g. bana ter projektanta mostu g. inž Dimnika in graditelja mostu g, stavbenika Karlu Kavko. G, Fock j*' nato p idal na kratko potek gradnje novega mostu, nakar so vsi navzoči odšli na novi most. Sredi lepo okrašenega mostu je stala pogrnjena mi žica s križem in blagoslovljeno vodo. (,. dekan Matija Skerbec je najprej blagoslovil kip sv. Janeza Nepomuka ki stoji v zamreženi o-marici ob strani mostu, nato pa blagoslovil most.
Po blagoslovitvi je g, ban odprl novi most z besedami:
..Novi most, ki ga odpiramo, je v tehničnem pogledu prava gradbena znamenitost. Ta novi most pa jle za Kranj in za bodoči razvoj kranjskega mestu tudi pomembne važnosti. Z novim mostom je Klanju odprta prostrana hu-jnnska ravan, ki se je / ustvaritvijo te /veze preko K ikre bistveno približala svcn kranjskega mesta, llujanska ravan, ki je / novim mostom pritegnjena neposredno k središču Kranja, nudi Kranju možnost novega in ugodnega razmaha in razvoja: na obširni hujanski ravni bo nedvomno že v bližnji bodočnosti nastal nov. lep in zdrav del mesta.
Čestitam kranjskemu mestu k tej novi pridobitvi. Čestitam pa tudi možem, ki vodijo kranjsko občino, k njihovemu modremu razumevanju krajevnih potreb, k njih podjetnosti in v zt raju isti. ki jo tudi to delo z vsi zgo-v urnost jo izpričuje.
Naj bi ta novi most pripomogel k čim lepšemu razvoju starodavnega in lepega kranjskega mesta, naj bi ta novi most čim več prispeval k medsebojni povezanosti kranjskega prebivalstva, naj bi očvrstil in okrepil zavest skupnosti vseh. ki prebivajo tu ob stekli Kokre v Savo in naj bi pripomogel do čim lepšega napredka in blagostanja — v korist in slavo vse naše slovenske in jugoslovanske skupnosti!"
Po teli besedah se je g. banu zahvalil za otvoritev in lej e besede g. župan Češenj, obenem pu se mu še enkrat zahvalil za prispevek 70.000 din, ki ga je dala banovina za to gradnjo. Nato si je g. ban podrobneje ogledal most in po ogledu odšel k novi ljudski šoli.
\ veži deškega šolskega objekta je visokega gosta navdušeno pozdravila vsa zbrana šolska mladina. V lepili besedah gu je pozdravil učenec Roman Resman, Staša Korlvir-jevu pa mu je podala lep šopek rdečih nageljnov. Otroci so visokega gosto gledali /. žareči-mi očmi, vsak bi bil rad tako srečen, kakor sta bila srečna Roman in Staša, ko jima je g-ban stisnil ročici. Nato je g. banu predstavil g, župan Češenj upraviteljico šole gospo Vode-nikovo in upravitelja deške šole g. Potočnika in ga odvede] v dvoruno, ki je v II. nadstropju, 1 n kuj je bila lepa proslava, ki jo je otvoril g. župan Češenj z lepim nagovorom. Ci, dekan Matiju Skerbec je blagoslovil novo šolo, pred in po blagoslovu je odlično zapela več pesmi Šolska mladina pod vodstvom g. Potočniku. Vsa številna množica, ki je do zadnjega k itičkn napolnila dvorano je Zeljno pričakovala govor g. bana dr. Natlačena:
..Zopet izpolnjujem prijetno nalogo, da odprem m>v dom, posvečen ljudski izobrazbi, ur v o ljudsko Rolo v Kranju.
V primeroma majhnem krogu okrog slovenske prestolnice Ljubljane je v letošnjem letu l<ns / današnjim dnem dograjena in izročena svojemu namenil že deveta ljudska šola. V leni letu smo dogradili in odprli šole v l.ipiglavu, ki je stala 500.000 dinarjev, \ Soviidnju. ki je
stula 500.000 dinarjev, na Homcu, ki je stala 800.000 din, v Črnučah, ki je stala 760.000 dinar-narjev, na Rudniku, ki je stala 5O().OJ0 dinarjev, v Ratečah, ki je stala 600.0!)() dinarjev, na Črnem vrhu. ki je stala 500.000 dinarjev in v Snuirtncm pod Šmarno goro, kjer je bila že obstoječa šola bistveno povečana za znesek 250.000 din. Šola. ki je boni) danes odprli, pn je krona vseh v letošnjem letu v naši banovini dograjenih   Šolskih zgradb.
Število ljudskih šol, ki so bile let >s pri nas dograjene in zneski, ki jih je v ta namen naše ljudstvo žrtvovalo, dokazujejo, kako visoko ceni naš narod šelo in koliko važnost polaga na izobrazbo svoje mladine. Naj v tej zvezi ugotovim še tO, da stan« letno ljudsko šolstvo državo v naši banovini 80,513.498.— din, da znašajo izd-ilki naše banovine /a stvarne potrebščine na ljudskih šolah I9,492.89i.-r din in da znašajo žrtve naših občin za ljudsko šolstvo v tekočem letu 12,J6f>.041.— dinarjev. Vsi izdatki države, banovine [jj občin za ljudsko šolstvo znašajo torej v naši banovini v let >š-njem letu 112,073.354.— din. pri čemer pa še niso vpoštevani izdatki za nove zgradbe.
Vseh državnih ljudskih šol v naši ban ivini je 865 s 4108 oddelki, n pohaja jih 188.156 otrok. Povprečno znašajo torej striški. ki jih imajo država, banovina in občina skupaj za enega učenca letno 596.— .lin.
Te številke sem navedel radi tega, da vidite ogromno breme in ogromne žrtve, ki jih naše ljudstvo doprinuša za vzgojo in izobrazbo svojih otrok. In še to naj poudarim, da doprinuša te ogromne žrtve naš narod rade volje, brez sile in brez godrnjanju, ker se dobro zaveda, da je današnja naša mladina bodočnost našega naroda in da mu tirej za mladino in njeno izobrazbo nobena žrtev ni prevelika.
Kranjskemu mestu čestitam k tej n »vi veličastni zgradbi ki mu bo dolgu desetletja v čast in ponos. Čestitam pa tudi možem, ki vodijo danes usoda kranjske občine in ki jim gre zasluga, de moremo danes tu veličastni dom ljudske izobrazbe odpreti. Čestitam nada-Me k današnjemu prazniku tebi, šolska mladina! Iz tesnih, mračnih, zaduhlih in nezdravih prostorov se boste, dragi otroci, preselili sedaj v svetle, sončne in zdrave šolske dvorane. Ne pozabite vidikih žrtev, s katerimi so vam to veliko udobnost omogočili vaši starši, in vračajte jim te žrtve z iskreno hvaležnostjo- na ta način, da se boste po najboljših svojih močeh trudili, da bodo vaši uspehi čim boljši in da bo tudi vaše vedenje in življenje tako, da vas bodo vaši starši vedno veseli. Čestitam pa končno k današnjemu prazniku tudi vam, člu-ni učiteljskega zboru! Tudi vi se morete veseliti, ko jemljete slovo od tesnih in nezdravih prostorov in ko prihajate v te zračne in svetle sobane. Mnogo prijetnejše in mnogo lažje b> vaše tlelo med mladino: z manjšimi napori boste mogli dosegati večje uspehe, ne da bi morali odslej v dosedanji meri izčrpavati svoje telesne moči in zdravje. Moja želja, ki jo izražam na vaš naslov, pa je ta, da bi tudi vi izkazovali iskreno hvaležnost staršem zu to veliko dobroto. Ta vaša hvaležnost se bo najlepše izražala na ta način, ako boste p »svetili vse svoje moči, vse svoje sposobnosti in vso svojo ljubezen mladini, ki vam je izrofcena od staršev, da jo vzgajate in izobražujete, ako boste storili vse, du bo ta nova šola mladini res vsikdar dom, vodnik in branik. Dom, v katerega bo mladimi radu zahajulu, ki se bo V njem počutila dobro in prijetno kakor doma pri svojih starših, dom. v katerem boste izročeno vam mladino vzgajali v duhu naše slovenske krščanske hiše. Vodnik, ki bo s skrbno ljubeznijo vodil mlada srca in jih z razumevanjem in toplo besedo navduševal za vse, kar je res lepo, dobro, plemenito, ki bo budil in v neinal in gojil čisto dom iljubje, ljubezen do slovenskega narodu in H.l Jugoslovanske države. Branik proti vsem napakam in nevarnostim, ki bi mogle zvoditi mladegu človeka na kriva pota in kvariti njegov značaj.
ko odpiram ti novo šolsko zgradbo in jo izročam s tem njenemu namenu, od srca želim, naj bi bil v n/ej večno božji blagoslov in naj bi mladina, ki se bo v njem izobraževala, rastla
Blagoslovljene in pravega veselja polne božične praznike želita vsem naročnikom in prijateljem našega lista
uredništvo in uprava.
Joža Vovk:
Svelonocni pozdrav
Nocoj je nebo razsvetljeno in dčileč nocoj ni nikamor, nocoj je spet vse pomlajeno, . gorko je povsod in toplo.
Zakaj mi gledaš v oči,
moj bral?
Od daleč prihajaš?
Nocoj se spočij,
nič vrat ne zaklepaj,
luč skromno privij.
zavese na oknu razkleni.
Glej, še te poznam, prišel sem za tabo,
tvoj brat sem in mir ti prinašam,
po letih pozabe se zopet oglašam
pri tebi. moj brat...
Nocoj ni skrivnosti, med nami,
vsa srca se kakor ožarjeni hrami
nocoj smo vsi revni.
nocoj vsi bogati.
med nami je veliki Brat.
da vrne ljubezen,
ki v meni in v tebi umira.
Ne glej me neverno, moj brat, nocoj jc nebo razsvetljeno in daleč nocoj ni nikamor, nocoj se srečujejo duše. nocoj smo vsi eno, med nami je veliki Brat.
Lepo božično darilo!
Prof. dr. JOŽE ŽONTAR-JA
.ZG0D0V1N& MESTI IlilJi*
Naroča se pri KARLU H A M v KRANJU
in napredovala v zvestobi do Boga in nesebični ter požrtvovalni ljubezni do svojega narodu in do svoje države Jugoslavije/'
Po lepem govoru g. bana. ki so ga v si navzoči zaključili z viharnimi ovaeijami, je, bila v dvorani dekliške šole slavnostno kosilo v čast g. banu dr. Nttlačenu.
Novo šolo so si z zanimanjem ogledovali ves dan Kranjčani in uvideli, da so dobili kranjski otroci res tako popolno jn v vsakem oziru odgovarjajočo šolo, kakršne nima noben drug kraj  v Sloveniji.
STRAN 2 f^m^^m^.
»GORENJEC«
Naše delovanje v Tržiču
Bližamo se koncu leta in je prav dn se ozremo nazuj na delo, katero je bilo » preteklem letu storjeno, obenem pa si napravimo za bodočnost program, po katerem se DO gradilo dalje. Pruvimo, du jo gospodnrstv > podlaga vsemu življenju. Vse gre skozi želodec, celo ljubezen, dobra volja, različno razpoloženje, predvsem pu socialno vprašanje itd. \ sega tega smo se dobro zavedali že pred leti. Stremeli
smo po napredku v gospodarstvu, v prosveti
in tudi v socialnopolitičncm oziru, V tem prav-cu smo se vzgajali in dokazi na raznih po-diočjih potrjujejo, da smo hodili pravo pol. Poglejmo si naše gospodarstvo v pretečenem letu.
Bilo je sredi murca, že so se pričela adup-Ucijska delaj pri mestnem domu. Kolikor je bilo Se brezposelnih, so prišli do delu, tuji delavci so prihajali, denarja je prišlo več v obtok, saj so samo tržiški obrtniki zaslužili preko 700.0110 dinarjev, koliko pa so pustili denarja delavci in monterji drugih tvrdk n pr. tvrdke ing. Dedek-a, ki je imela prevzeta zidarska in težaška dela, lludnik, vodoinštula-terska, Oselji pečarska itd., od katerih so nastavljene! in delavci pustili marsikak dinar t Tržiču za hrano, za obleko in razne potrebščine. Samo po sebi je umevno, du se je gospodarstvo vsled tega poživilo. Občina sama pa je prišla do poslopja, ki bo za njeno gospodarstvo velik plus. Z mestnim domom se je spremenilo marsikaj, Glavni trg je postal ob tržnih dnevih prost in promet ni več oviran. Razni uradi so prišli do boljših prostorov. Občina je tudi pokazala, kakšna morajo biti zdrava stanovanja. Poleg ogromnega dela z adaptacijo pa se je še tudi na drugih krajih gradilo. Na pilarni sta se obnovil,' Iva mostova. Za pilarno so napravili v Moš .0-vi strugi pragove, ki so obvarovali pri zadnji povodnji pilotno steno. To steno je bilo itak treba že v zgodnji spomladi obnoviti v kolikor jo je lani mesca oktobra poškodovala povoden'. Mesca avgusta se je razširila Usnjarska ulica pred ..Paradižem" ter obnovile stopnice za Dornikovo fužino. Ob vodi pa se je napravilo novo ograjo. Toliko občinskih javnih del v enem letu dokazuje, da je občina t dobrih gospodarskih rokah.
Smuška skakalnica pri cerkvi sv. Jožefa je v glavnem dograjena ter bo letošnjo zimo že služila svojemu namenu. Zgradil jo je Fantovski odsek z velikimi materialnimi žrtvami
Načrte zanjo je izdelal priznani strokovnjak za simiške skakalnice g. ing. Stanko Bloudck. K gradnji je posebno pripomogla tržiška občina, ki je dala na razpolago prostor in potrebni les. Nekateri tržiški podjetniki pu so gradnjo denarno podprli.
Skakalnica bo dopuščala 25 metrske skoke ter bo za dalj časa zadoščala potrebam naših smučarjev. Tudi v tujskoprometuem oziru pomeni skakaln;ea korak naprej.
Fantovski odsek je vzel od občine v najem svet za Virjem. kjer si je naša mladina ustvarila telovudišče na prostem. Na tem prostoru so se že urile in vežbalc vrste fantov, deklet in naraščaja za slavne mladinske dneve v Ljubljani, Naša mladina je imela na tem prostoru tudi javen nastop IS. septembra: ia-znu društva pa so ga uporabljala za svoje običajne prireditve.
Našu prosveta gre svojo pot dalje. Prosvetno društvo Sv Jožefa vrši častno svojo vlogo. Letos smo imeli že več prosvetnih večerov. Na zadnjem je imel predavan, :.e g. dr. Snoj. ki nas je v mislih popeljal v vsoto deželo, v Be-tloheni Opereta Dij ik prosjik" p lila trikrat ponovljena to jesen, poleg tega pu so bile na našem odru Še predstave za žene in deklet 1 ter za mladino Miklavžev večer.
Kaj pu za bodoče' Delo preteklega leta nam kaže, da moramo hoditi po tej poti tudi V bodoče in koncem prihodnjega leta upamo, da bomo lahko beležili nove uspehe. Pri tem nun Bog pomagaj!
Precudne sanje propadlega oposieionalca
Tisto noč. ko je bil končan volilni boj, se je znuičen in skrušen v legel v posteljo političnega pokoja propadli kandidat na listi ..niijav. inijav", pa se 11111 je sanjalo nekako tako-le:
Maček, sam mogočni Maček iz Zagreba, se je pojavil pred njegovimi izmučenimi očmi obdan z glorijolo zmuge. Pred njim je svetil z ..nueionulluterno" sam g- Bertl iz Ljubljane, za njim je korakal g. Janez iz Lašč, ki j<" držal ..nekronanemu" rep, za temi pa je korakn-dolga vrsta ..potegu jočih se". Vsi so bili silno resni in molčeči. Prehodili so širno slovensko deželo in pregledovali  volilne sezname
po posameznih voliščih. V Ljubljani so rekli ;. Mucek Berlinu:
JE, ti brc, gde SU ti birači? Kak to, da si propal?" Pa so g. Bertl tresočih se beder odgovorili v svetem federalističnem strahu: ..Državni uradniki, gospon predsednik, državiii uradniki! Vsi so se zbali, pu so išli hirati Korošca. Ali inače bes teh imam ja večin«, g >-spon predsednik!" Po so g. Mucek zarenčali: ..Kaj bul pripovedal, kad vidim, da neinuš niš ljudi. Za kaznu češ biti opet nacionalista i liberalec i neka te pojedo ..klerikalni zmaj!'' Ajde, napred, da vidim, koliko imamo 11 pro-vinciji!" Ko so ..trije modri" prehodili, širno
dravsko banovino in so se prepričali, da i.....
drugje ni mnogo boljšo, so g. Muc zaronladli in z. gromovitiin glasom zamijavkali :.,Ajde k vragu!" Potem pa so odsopihali nazaj čez ..straže hrvaške" v svojo deželo.
G. Bertl pu so potem govorili svojim žalostnim oprodam: »Vidite, mi smo vendar le zmagali. Preko pol milijona glasov imajo naš gospon predsednik" več kakor pa vlada. Imuni poročila z vseh strani Moj aparat sijajno funkcionira, kakor bivša postaja na valu 48.~> m. ki pa so jo nam ,.grdu*ži'~ ugrabili, Vidite, ..borci junački". moja misel je hitrejša kot pu telefon in brzojav ter vem, da ima že dOO.000 glasov več. Jutri bo število še večje potem bomo pu dali našemu uredniku pri ..Jutru", ki je sicer žal že v zatonu, nalog, da poroča v Tagespost. da imamo mi na Mačkovi listi 700.000.— glasov večine. Dus is( schon ge-mudit. To bodo zijali ..klerikalci". Torej nič strahu in naprej I Poleg večine bomo še razglasili obsedno stunje. poročali bomo o ogromnih smrtnih žrtvah vladnega nasilja, izdali bomo tajne okrožnice, in ni vrag. da ne bi prepričal VSeh onih 170.000 volilcev. ki so se nuni pc robu postavili, da smo zmagali mi. Živijo narodno edinstvo! Živela federacija! Živela nedeljiva Jugoslavija! Živel dr. Maček! Živeli jugoslovenski nacionalisti! Živeli naši tovariši proletarci! Dol s klerikalci! Pojdite domov! Prosti sto, ni vam treba hoditi v Beograd. Mi ostanemo v najstrožji opoziciji v abstinenci! Živel sonat! ("oz nekaj kratkih let, se bomo vidli spet! Adijo, pa zdravi ostanite!"
Tako se je sanjalo nekemu ..propadlemu kandidatu" ki si jo že domu vadil svnte sedalo na mehki blazini, da bi bolj dorastel "zahtevam poslanske časti in se vadil v srbohrvaščini: ..Ju imam reč, ti imaš reč, on ima reč".
Ko se je pa po teh sanjali zbudil, se mu je zdelo kakor nekdaj v mladih letih, ko je tako lepo sanjal o sosedovi Mlinčki, pa so vse
skupaj bile le sanje. Se enkrat je segel po ..Srbo-hrv aHd Rijočnik", pa je žalostno čitnl: ...)u sam propao, ti si propao, 011 je propao. Mi sni 1 propali. vi ste propali, oni SU propali. svi smo propali! K, žalostna mi inajka!"
Žnidarjev oče i% Zg. Besniee
Sivolasi mož, ki je vreden, da se ga spomnimo v našem listu_ j(. Papir* Janez, p, d. Zni-durjev Oče iz Zg. Besniee. kateri bo na Št. JanŽevo, dne 27. decembra praznoval svoj 85. god. Njegova slika nam kaže moža jubilanta, kateri ima povsod nobroj zaslug. On je še vedno svež in krepak, ter gre še vsako nedeljo k sv. maši tako ponosno, da bi 11111 nihče ne sodil tako visoke starosti.
On je in je bil vedno v katoliških vrstah, ter naročnik dol rogu časopisja.
Vnt vojak se je z drugimi slovenskimi fanti udeležil vojno v Bosni in Hercegovini I. 1878. od koder se jo zdrav srečno zopet vrnil domov.
Se mlad se je začel zanimati za politično življenje. Bil je celili 2b let Župan v bivši občini Sv. Jošt, v popolno zadovoljnost občanov Saj ga je svetovna vojna našla ravno na županskem stolu, vendar je kljuboval, če tudi so bile včasih zelo grenke ure za njegovo vladanje na občini.
Kot  cestni  odbornik   je   mnogo  dosegel na Lan. cesti   Beanlica—Kranj, katera (se je po njegovi  zaslugi  ua  več  krajih preložila  111 se vzravnali klanci, za knr so mu posebno vozni ki. domači in tuji lahko hvaležni.
Tudi  ustanovitev hranilnice  in  napeljava vo
Zvočni kino
„Kino Šmartinski dom"
v Šmartnem pri Kranju
TORNADO
najpopolnejši film v naravnih barvah.
V glavni vlogi: Georg Brent in Beverly Roberts.
■
PREDSTAVE:
z rednimi cenami:
na Božič. 25. dec. ob 4. 6. in 8. uri zveč. na sv. Štefana 26. dec. samo ob 7. in 9. uri zvečer.
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.) (Dalje)
Tovorniki so nakladali tovor nazaj na konje in zapeljali jermena.
„Bog in sveti Križ božji!" jo rekel Rado, ko se je poslovil od oštirja in pognali so. Konji so bili vsaj zu silo spočiti, hitro je šlo po boli cesti. Kamniški Anž.on pa je počil z bičem in glasno zapel:
„Doli  na  Furlanskem ravnem
nizka kočica stoji,
pred njo sedi zalo dekle
in svetle solze toči." Bregar je gledal za odhajajočimi tovorniki. Želel je, da bi ostala vsaj pesem pri njem in mu drugovala. A pesem in vrisk siu šla z zalim Anžonom, sama pesem bolečina nič.
XVIII.
Veharjev Rado se je ženil. Navsezgodaj zjutraj je pri jezdila dolga vrsta svatov na čilih konjih, v pražnjih oblačilih in z zelenimi šopki na prsih in za klobuki. Prvi je jezdil starešina, stari Smrekar z Gorjuš, za njim pu drug, Hribarjev Miha in za drugom ženin. Vranec, ki ga je vedno nosil okrog, je bil tudi danes opušeljcan, ženin pa je imel za klobukom težak šop rozenkravtu, rožmarina in nageljnov, čeprav je bila že pozna jesen. Za njimi so jahali svntje drug za drugim. Konji so lir zali v zgodnje jutro in vriski svatov so trgali meglo. Nihče ni bil mračnegal ica, a najbolj razigran je bil drug Miha. Ženin sam je bil resen, visokozravnan je sedel im konju, vrsta srebrnih tolarjev se mu je svetila izpod temnega plašča. Postrani jo imel pokrit klobuk in kodrasti lasje so se mu vsipali na ramena. Levica je krepko držala povodec, desnica mu je počivala :in mečevem ročaju. Počasi so se bližali vrhu Kamneka; pred njimi so se prikazale tlačanske koče, vso ponižne, brez znaka nemi ra. Nad vasjo jo pa sedela Hribarjeva domačija, ponosna na ta praznični dan. Kako bi ne bila' Skozi ogenj težke preizkušnje je Šel Hribarjev rod, že stoletja svoboden. Za objestnost dedov je trpela domačija toliko ponižanja, dn bi se od sramu najraje vdrla v zemljo, iz katere je izšla njena slava  in moč.
Svatje so uzrli vhs in praznični Hribarjev dom. pa so glasno /avriskali. <aii s 11 ribarjev ine so ;im odgovorili in jezdeci so vrnili pozdrav spet nazaj. Tedni jim je nekdo  pil jezdil  nasproti,  vsi  so poznali  praznika Coriia.
..Po kaj prihajate v našo vas? jih je nagovori),
..Za tega mladega Veharja. svobodnjaka z Gorjuš, gremo iskat Jerco, hčerko svobodnjaka Hribarja,*' je -cd govoril starešina.
..A jaz vam povem, da je ne dobite in tudi v V«S no p jdete. Jaz sem poslanec vuščanov in vam pravim: pojdite mirno * nazaj, da se vam kaj ne zgodi."
..Drug in ženin imata meča, znala nas bosta braniti in vzeti dekle," je ugovarjal starešina.
„Mi bomo nevesto hranili, kajti to deklo nam je najdražje izmed vseh kar jih cvete v okolici. Tudi Hribar ima meč, znal bo braniti svojo hčer prod vašo nasilnostjo."
.,Kaj pa, če pojde dekle zadovoljno z nami*" je ugovarjal starešina.
.,ln če jo ima naš ženin res rad?" je menil drug Miha.
„("e jo ima zares rad, mu ne bo preveč dati zanjo ti- oč zlatih cekinov."
„1 o je preveč, caniur, preveč," so mu ugovarjali vsevprek.
Camar Corn je mulo odnehal.
..Pel sto zlatnik iv ne bo preveč. Toliko odkupnine mi boste plačali za nevesto, drugače ne pridete v vas."
..Plačamo odkupnino z meči!" je zavpil Miha.
.Poruvnujmo se z. lepim," je pogovarjal starešinu. ..Camar, znižaj odkupnin 1 in govori pametno."
„Sto srebrnikov, ne beliča manj."
..Preveč! Govori resno besedo."
„|'etdeset in moli vina."
. I're\eč'"
..Nič ne odneham."
Rado se je naveličal dolgega prerekanja in je segel v besedo.
»Meh vina dobiš in deset srebrnikov povrhu."
,Kor si rekel ti pravo besedo, naj bo" so jo udul Corn.
Ženin 11111 je naštel na dlan deset tolarjev, nakar ga je Corn poljubil po starodavni Šegi, Tedaj je podal roko še drugll in starešini. Pogajanja je bilo konec, jezdeci so zdirjuli v vas. Vaščuni so vsi stali pred Hribarjem in s,, glasno pozdravili prihajajoče.
..Pomagaj vam Bog!"
.Tudi  vam." so odzdruv ljali svatje.
Corn je skočil s konju  in ukazal: „Dujte mi   ibljubljoiii meh vinu."
Vaščnui so zavpili od veselju, ko je eden izmed svatov potegnil s konju meh vina. Corn je začel točiti vino vsakomur, kdor ga je piti hotel. Starešina pa jo medtem potrkal na zaprta vratu.
»Prihajamo v imenu božjem in prosimo prijaznega sprejemu."
Nekdo se je oglasil izza vrat:
„Kuk.šni razbojniki pa ste in odkod'"
„Zcnin svobodnjak Veliar z Gorjuš išče zaročeno nevesto, hčerko svobodnjaka Hribarja  z Brd."
..Pri nas je ni." se je oglasil oni za vrati. „Niste prišli v pravo hišo, pojdite jo iskat drugam."
„Pojdi jo iskut!" je velel starešinu Mihi.
Drug Miha je spodbode! konja in jezdil od hiše do hiše ..iskat nevesto". Nalašč je v vsaki hiši prevrgel vse kote. Potem je zdirjal nazuj pred Hribarja.
»Nikjer je ni. Tu mora biti," je povedal Miha.
Starešina je znova udari! po vratih.
..Odprite in nam izročite nevesto!"
V1 ata so se odprla in na pragu so se pokazalo tri siare ženske. Vse so silile proti ženinu, a svatje so ga obkrožili in tako ubranili, da se ga nobena ni mogla dotakniti. Oni, ki je bil skrit za vrati je vprašal:
,.Ali je kateru izmed teh pravu'"
..Nobena," je rekel starešinu. ..Pokažite še druge."
Zdaj je prišla na prag družica. Beli nova Marinka.
.Ali je ta prava i" jo vprašal skriti svat.
..Ia bi nam bila po godu, vendar pruva še ni."
Družica je izginila nazaj v hišo in na prag je prišla Jerca sama.
..'Ia pa je, ta," se je smejal starešina. „V imenu Očeta in Sinu in svetega Duha, vstopimo v to hišo in bodimo gostje, kakor je bil Jezois in Njegova mati Marija na oh-eetj v Kani Galileji."
Vsi ipil jo prvi starešinu, zu njim drug in ženin, potem pu vsi svatje po vrsti.. V hiši so posedli zu obložene mize, pili so 111 so gostili. A kmalu je starešina ukazal pužkoiu, naj  pripravijo konje, ker je dan kratek, pot pa dolga.
Svatje so se začeli pripravljati na pot. Zajezdili BO konjiče in jih gnali proti Bodeščani. kjer je bila poroku. Jer-CÍ so diside svetlo solze po licih, ko je stopila z ženim,1111 pred oltar. Rado p,, jo bil moder, resen, kakor vedno. Ko so prišli iz cerkve je Rado glasno zav riskal pa So Zavri-skali še drugi svati,•. Potem pa s p spodbodli konje 1,, j¡|, v dini gnali proti daljnim Gorjušam.
CiORENJEC«
dovodu v Zg. Besnici, ni bila izvršena brez njega. On ji deloval vse povsod, kjerkoli Se je kuj delalo vaščanom ali občanom v korist, povsod je on deloval. Posebno se je zanimal za elektriko, katera je posvetila v Besnici na njegovo pobudo. Saj je bil on prvi, ki je delal na to. da bi ljudstvo spoznalo, kuko je edektrika potrebna, /uslužni starček, ki je deloval še na mnogih drugih krajih, kar pa vsega nismo mogli navesti, je v svojem življenju tudi mnogo-
krat pil grenke kaplje iz keliha trpljenja., vendar je kljub trpljenju ostal še vedno zdrave narave in bistrega duha.
Za njegov 85 god mu želimo pra^ iz vsega srcu vso srečo in božjega blagoslova. Bog o-hruni moža jubilanta šej dolgo vrsto let zdravega in čilega, naj se veseli božičnih praznikov in novega leta v krogu svojih otrok in vnukov.
Pristopite kot člani k domači tekstilni zadrugi
Po dolgotrajnih naporih je tekstilna tovarna „Teza" v Kranju končno realizirana- poslopje je zgrajenoi stroji so montirani in po Novem letu začne podjetje obratovati.
V tem podjetju, ki je zgrajeno s kapitalom malega, poštenega, slovenskega človeka, bodo zaposleni izključno domačini. V upanju, da bo tovarna uspevala in nudila d( lavstvu sčasoma primeren zaslužek in tudi vse koristi solastnika podjetju, je vodstvo napravilo vse potrebne korake, da se ustanovitev te tovarne čimprej ustvari. To se mu je tudi posrečilo. Priglasilo se je hvala Bogu precejšnje število članov, med katerimi je tudi mnogo delavcev in vplačalo deleže ter omogočilo na ta način zgraditev tovarne in naroi.itev strojev. Danes je poslopje dovršeno in stroji montirani. V uuj-krajšem času se bo začelo obratovati. Zato vabimo vse dobro misleče, posebno delavski stan, da pristopijo kot člani z vplačilom vsaj enega deleža podjetju.
O potrebi ustanovitve te domače tekstilne industrije smo v našem listu že nekoiikokrat
obširno pisali ter mislimo, da je danes že vsakomur jasno, kako velikega narodno gospodarskega in tudi socialnega pomena je ustanovitev te vrste tovarne v Kranju. Precej je bilo črnogledov, ki so zmajevali z glavami ter dvomili v uspeh te zamisli. Danes pa vidimo, da so se motili, ker je prvi korak že storjen: stavba stoji, stroji samo še čakajo delavcev, ki bodo s svojimi pridnimi rokami služili sebi kruha in obenem pripomogli, da se bo podjetje v prvi vrsti v njihovo korist v doglednem času razširilo. Čim lepši bo uspeh, tem slajši bo tudi kruh zaposlenega delavstva v tej tovarni.
Upamo, da bo delo onih, ki so si zamislili vso to stvar, rodilo uspeh ter tako tudi v stvarnosti dokazalo da se tudi na ta način more uspešno delovati za naše delavstvo ter mu materialno pomoči. Prepričani smo pa tudi, da lx> v začetku podjetje imelo marsikatere težave, ki jih bo pa s požrtvovalnim delom tuko vodstva, tako tudi zaposlenega delavstva premagalo.
T c d c n s
KRANJ
Javno kopališče v zdravstvenem domu bo odprto pred božičnimi prazniki in pred Novim letom v petek od 14. do 19. ure in v soboto od 8. do 16. ure. Na Božič, Štefanovo in Novo leto je kopališče zaprto.
Valvnzorjeva koča pod Stolom, ki je bila letos dograjena, nudi prijetno zavetišče čez praznike v krasno opremljeni obednici in prenočišče v zakurjenih sobah.. Dostop je tudi ne-smučarjem omogočen radi nizke lege, oskrba je prvovrstna in radi tega naj ne zamudi nihče prilike, zlasti Kranjčani, da si ogledajo novo pridobitev, ker s tem tudi gmotno podpre podružnico SPD v Kranju.
Ker je v nedeljo Božič ne posluje knjižnica v Ljudskem domu v nedeljo, pač pu v ponedeljek 26. decembra od 9. ure dalje.
Podružnica »Sadjarskega fin vrtnarskega društva" v Kranju ima svoj 14. redni občni zbor 26. decembra ob 9. uri dop. v V. razredu
e novice
osnovne šole. Vabljeni so člani in sploh prijatelji sadjarstva. Posebnih vabil ne bo.
Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš ped iker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata.
Božično obdarovanje tuberkuloznih bolnikov v Kranju. Odbor društva Kolo jugoslovanskih
sester v Kranju, Vincencijeva družba v Kranju Vincencijeva družba v Stražišču so za letošnje božične praznike obdarovali revne tuberkulozne bolnike kranjskega protituberkuloznega dispanzerja. Vsem blagim darovalcem se v imenu vseh obdarovancev najlepše zahvaljuje protituberkulozni dispanzer v Kranju. Običajna  prireditev Lovskega društva za
Gorenjsko se bo vršila 14. januarja 1939 v vseh prostorih hotela Stara pošta v Kranju. Solea krema 5.-, 5.-, tO.-, milo 7.HO. Za trgovce po orig. tovarniških cenah. Glavno zastopstvo za Gorenjsko:
H I N K O   PODJAVORSEK - KRANJ.
Zahvala. Krajevni odbor Udruženja voj:iiii invalidov v Kranju je priredil božičnico dne 18. decembra t. 1. Ob 9. Uri so se začeli zbirati vojni invalidi, vdove in sirote v veliki dvorani hotela Stara pošta, kjer se je po kratkem govoru tov. predsednika Grošelja začela obdaritev. Obdarovanih je bilo nad 100 včlanjenih invalidov, vdov in sirot, kateri so najbolj siromašni. Odbor, kakor tudi vse članstvo, se zahvaljuje v prvi vrsti kranjskim tovarn im, trgovcem ,Jin vsem ostalim meščanom, ki so prispevali k tej obdaritvi.
Vojne žrtve težkop ričakujemo izvajanje novega invalidskega zakona, s katerim se. bo marsikateremu izboljšal njegov sedanji žalostni položaj. Še enkrat najlepša hvala vsem darovalcem. O 'bor.
Solea krema je najboljše sredstvo, da obvaruje Vašo kožo in Vaš obraz. Ob vsakem vremenu: soncu, dežju in snegu! Cena din 3.-, 5.-, 10.-.
PREDOSLJE
Na britofško sosesko marsikdo prav Ijiumo-sumno gleda, češ, da so Britofljani poseben privilegiran del predaške občine in fare. Na Britofljane je tudi prejšnji režim mnogo dal, kajti takrat so zato poklicani z budnim očesom pazili na varnost brito'ških vaščanov, da du bi se jim kaj ne zgodilo. Kdor pa je bil takratnim oblastnikom še prav posebno pri srcu, ta je dobil samostojno celico v Ljubljani. Sedaj, ko so se časi zasukali v drugo smer in ko piha drug veter, se zopet pojavljajo glasov^ češ da so v Britofu „ekstrawuršf". Najbolj se tokrat čutijo užaljeni prebivalci vasi Suha in moramo reči, prav po pravici. Zakaj nezaslišano je, da jim gredo Britofljani tako zagosti. Pomislite, na Suhi imajo za patrona mačka. Pa gredo in poberejo Britofljani kar devet mačkov in ne puste Sušanom niti enega. Tako užaljeni so bili tisto noč enajstega decembra, da nikdar tako. Patron maček pfu je visoko dvignil svoj rep in ukočil svoj hrbet ter razkačeno zamijavkal: „Mrjau, mrjau, tku mau, vam bom že dau!" In je častivredmi maček sklenil zapustiti nehvaležno vas. V izogib neljubih posledic in pa da ne bi Su-šani ostali brez pa*rona, so se zbrali možje iz Suhe in sklenili na konferenci z Britofljani prijateljski sporazum. Britofljani so tokrat pokazali polno razumevanje za upravičene zahteve Sušanov, zato je konferenca rodila popolen uspeh. Po tej konferenci je bil izdan sledeči uradni zapisnik:
„Nu podlagi soglasnega sklepa mož iz obeh vasi ter s posebnim Ožfrom na dogodke dne 11. decembra  t.  1. šta se obe pogodnici, to
je soseski Britof in Suha, pobotali na sledeči
način:
1. Obe soseski Britof iu Suha si zamenjata svoja patrona in sicer izroči Suha Britofu mačka, a Britof Suhi konja.
2. Zamenjava se izvrši pred pričami na slovesen način ter se kot dan zamenjave določa prihodnje žegnanje.
3. Slovesnemu sprevodu se mora priključiti vseh 20 mačkov iz cele občine in ti morajo spremiti svojega patrona na novo pogoaeu^ mesto.
4. S temi mački sme razpolagati britofška soseska po svoji lastni volji in uvidevnosti. Po potrebi sme iste tudi odred na meh ter kože dostaviti v muzej.
Prečitauo in podpisano v Britofu na Mačkov pepelnični dan leta 1938."
Tuko bosta tedaj naši sosedni vasi oziroma soseski zopet živeli v lepem in bratskem razpoloženju.
ŠKOFJA LOKA
Teden po volitvah. Zadnjič smo na kratk« poročali o poteku volitev po celem našem o-kraju. Videli smo da je naša JRZ odnesla zmago, kakršne si skoraj sami nismo upali pričakovati. In to resnično nepotvorjeno zmago, ne tako, kakor je čeljuslil mladi gospodič, ki je 1. 1933. zvesto pomagal JNS zbrati čimveč gradiva za goljufive reklamacije, s katerimi so nato dobili občinske volitve. Gospodič gotovo misli, če je imela gospoda njegove bran-že umazane roke pri prejšnjih volitvah, da jih imajo tudi naši možje. Ne, nam ni potrebno ponarejanje številk, niti orožništva, niti vojaštva pred volišči, mi imamo za seboj ljudsko voljo, ki je močnejša kot vse drugo in ta nam je dovolj. Loški okraj ima svojega prvega poslanca Dolenca. To pa že takoj v nedeljo zvečer ni šlo nekaterim v račun. Zato so 2a-prcgli avto in hajd v belo Ljubljano po »resnične" vesti zakaj radio 'je vseskozi lagal. Bili so pri znanem Kramerjevem govoru v Kazini, v katerem so gospod senator vsemogoče sklobasali skupaj, samo resnice ne. To ve menda Sedaj že prav tsa država, žabo tega mi ne bomo pogrevali. Ampak te vesti so naše loške fante tako spravile s tira, da so takoj ponoči, ko so se vrnili iz Kazine, posebno pa še v ponedeljek razbdbnali po celem mestu in okolici o strašnem porazu JRZ, o Mačkovi večini, ki jo je baje čez 500.000, nato že 6:0 000. Zmaga je rastla od minute do minute, tako da se je bilo bati, da JRZ res ostane brez vsakega glasu. Uboga reva!? Nekateri So res na-
-|iwi«rk
Veharjev dom jih je čakal z odprtimi vrati. O!) podboju je slonela stara Veharica. Na ta veseli dan ji je lice malce jiardelo, saj se je živo spominjala, kako je ona prvič prišla k Veharju. Ko je mlada žena stopila z Radotom na prag, jo je pozdravila:
..Pozdravljena v Imenu božjem in iteojein, Jerca! Moj dom bodi odslej tudi tvoj dom, sreča in veselje naj ti lrugujeta v njem."
„Bog vus sliši in usliši," je dahnilu Jercu in poljubila taščo na čelo. Mati se je umaknila s praga, potem so se pa svatje vsuli v prostorno hišo, kjer jih je čakalo vsega v izobilju. Godci so piskali in trobili. Prva sta šla plezat leta in starešina, za njima pu drug in družica. Potem sta plesala Coni in Minca, ki je prišla z Jamniku na sestrino svadbo in je prinesla ženitovanjsko pogačo. Ženin in nevesta stu mirno sedela za mizo, po stari šegi nista smola iti plesati.
Starešina sosed Smrekar, se je že precej upijanil. Venomer je hvalil ženina in njegovo junaštvo, zraven je pa praznil majolke, da ga je teta skrivaj dregnila v rebra in ga posvarila:
..No pij toliko! Starešinu ne. sme biti pijan." A Smrekar se zu opomin ni zmenil. Pil je svojo mero dalje, majal z glavo na levo in desno in pel: ..Marija prosila je svojega Sina, ko je gostom primanjkalo vina." A svatje niso poslušali njegove pesmi, ki je tudi ni bilo moči slišati iz glasnega pogovora, glas.lv piščalk in trobent, iz. petja in sn.ehu. Vsi svatje s" bili zelo dobre volje, in stari Gorjušči s0 se še dobro spominjali, kako so oženili Radotovegu očeta. Turki so drli od vsepovsod, ko se je ženil, oj, čudni časi so bili. Pa so Bohinjci zu-prli sotesko v ..Št^ngah" in Turki niso mogli vdreti v dolino. Ko pa so pesjani ajdovski odšli, se je podal V :har po nevesto v Bistrico in vse Gorjuše so bile nu svadbi. kakor danes. Vsegu so se spominjuli starci, še berača, ki je prišel na ohcet in je prerokoval Veharju samo enega •dnu. Glejte, kako so se izpolnile beračeve besede? Danes ni na svadbi mladega Veharja in obžalujejo sumo to, da ni več njegovega očeta in njihovega mladostnega prrjute-lju med živimi. O, on bi se veselil na svadbi svojega sina-Eh, vražje coprnije in uroki, ki so ga spravili pod zemljo.
Pozm. noč je že bila, ko se je odnekod vzel berač Mn-krinij, kakor bi padel z neba. „Učeni Makrinij" je nosil nudi p hI pazduho in je stopil naravnost pred ženina in veste.
..Pozdravljen, Rado je vzkliknil. „Bog je da! učakati moji sivi glavi glavi tvojo svadbo. Pa mi nisi prej, nič pravil c tem. V Nomnju sem zvedel in sem pribite] sem. da sam ves uspehan. No, slava Bogu, da si se oženil, slava Bogu."
Rado je potisnil prodenj majolko vina.
„Pij, Makrinij! Sam Bog te je prinesel nu mojo svadbo-Pij. Makrinij, du se ti jezik odmoči, potem boš pa stisnil meh in nam zapel pesem, katera ti bo na um prišla."
..Hvala za dar. Pil sem z oskrbnikom Žigo na \Val-deuburgu vino, pa je bilo presneto kislo. Prilegla se mi bo tvoja pijača," je rekel Makrinij in polagoma praznil majolko, zraven pa zalagal jedačo. Potem je stisnil meh in vprašal:
,.Pa kuj naj zapojiem, da ti bo duša vesela?" ..Poj, p&j no, o vojni z Benečani poj," ..O miru z Benčani," je popravil Makrinij  in stisnil meh pod pazduho, da je otožno zaječal. Godci So utihnili in svatje so prisluhnili učenemu beraču, ki je z bdnim glasom prepeval:
..Dovolj krvi je že prelite, zemlja je zdaj ne pije več, na tleh gnijejo mrtva trupla, ob vsakem trupu skrhan
(meč.
Skrhal se je v boju svetem za pravico domovine, zu  rešitev naše krone, slavo matere edine. Mir grozotni na poljanah, mir ob morju je penečem, v srcu viteza miru ni, le po slavi hrepenefcem." ..Molči, Makrinij, taka pesem ni za svadbo," je presekal .starešina  Smreikar pesem. »Molči, mclči!" so ponovili svatje.
..Resnico povem," je ugovarjal Makrinij. „Zak.ij mašite pred njo ušesa? Na smrt obsojeni ne mara ničesar slišati o rablju in sekiri. Zakaj vam ni po volji moja pesem?"
..Prežalostna je," so ugovarjali svatje. .Na svudbi je treba veselega smeha, pesmi, ki »te razigra, tla so sntejota usta in duša."
..Življenje ni pesem,"  je •ogovarjali Makrintij1.
,.(), pač, je," so trdili svatje vsepovprek. „Vsak dan slišimo vesele in žalostne stva*i. Vesele si zapomnimo, žalostne /lieže mimo nas. Kaj, bi, saj ne živimo dolgo!"
»Gorje vam!" je vzdlhnil Makrinij in oklenil roki ..Kakor otrooi ste, ki brezskrbno žive iz dneva v dan. Se moliti se niste naučili in vendar so blizu v«s velike stvari."
„Makrinij, to besede niso za svadbo. Zhpoj nam fVMfe pesem, saj jih dokaj znaš," so ga prosili.
.,Pa daj, Makrinij! Naj bo na moji svadbi vse veselo, da mi ne bo mogel kdo Česa očitati," j« rekel tudi Rado. ..Pa naj bo po vrišem." Makrinij je stisliiil meh in začel popevati:
,.1'oglejmo na Goriško, kako je tam lepo, kjer zlati vinski griči v nedogled gredo. Stoji ob .gričkih  vinskih  utrjeni gradič, iz stolpu v polje gleda en zavbar gospodič. Iz stolpa v polje gleda v lepi beli grad, kjer biva zalo dekle, on bi nad vse jo rad." Makriliij poje in poje, svatom je pesem po volji. Kakor vse Makrinijeve popevke, prav taka Je. Mladi grof se je srečno oženil in bival v svetlem gradu z zalo gospo tedne tri. potem se Od žvljenja poslovi. Grof pa je za njo močno žaloval, dni in noči je v grajskem stolpu prejokal in ko je ntinilo sedem let. je šel za njo na drugi svet.
Zdaj so tudi svatje hvalili beračevo pesem in mu na-pivali. ..Učeni Makrinij" pia se je nagnil k ženinu in mu žepnil.
..Rudo, ne bodi zdaj preveč vesel, da ti ne bo počilo srce, ko boš peliri pil: Vedi, da velike, morda strašne reči niso daleč od tebe, od vseh, čul sem po gradovih. Ne pozabi, Rado, fle pozabi na tisto srašno noč."
Rado je stresel z glavo, da bi OdporlH Zle slutnje. Pogledal je Jerco in odleglo mu je: iz njenih oči je sijala sama ljubezen in zvestoba.
XIX.
Vsi sveti so se bližali zelo hitro. Kmetje so obiskovaH drug drugega In se pogovarjali o odpovedi tlake in desetine. Najbolj pa so se zbirali okrog svobodnjakov. Vsak večer je jih je bilo polno, verno so poslušali naročila, jim pritrjevali in dvomili, zraven jim je pa le živela v srcih trdne vera v končno zmago. Podgorec. Vchur, Klan-der, Dolinar in drugi vplivni svobodnjaki so jim pregnali zadnje dvome iz dlišei
..Samo še ta, najvažnejši korak, potem nismo več daleč od naših pravic in od vaše svobode," so govorili svobodnjaki.
Zadnji korak je najvažnejši prav zato, ker je zadnji. <"'e tu spodleti, potem bodo vsi drugi zaman in kmetje se bodo znašli še v večjem blatu, kakor so zdaj.
Nihče več tri skrival, da je upornik. Zdaj je prepozno, da bi gradovi mislili nu obrambo. Samo še par dni!
STRAN 4
»GORENJEC«
sedli tem vestem, zato se j© začelo pravi tekmovanje za "časopisi. Toda, kar je poročni .Slovenec" je bilo seveda vse vlaganj drugi pa itak morajo pisati kar ti »klerikalci" hočejo, šele točni uradni rezultati iz notranjega ministrstva so ljudi spravili iz strahu, razna-šalce vesti pa so polili nekoliko z mrzlim tušem. A ui veliko zaleglo, dun na dan so si izmišljali kaj novega. Mnoge še seduj begajo češ, „Jevtič je tudi zmagal pa je šel. Mi svetujemo vsakemu, kateremu bo kdorkoli kaj podobnega razklada!., naj s takim človekom obračuna s tem, da gu naznani — potlej bo menda mir.
Gibanje JNS v škofjeloški občini. Ker je pri zadnjih volitvah doživela puč najhujši poraz pri nas ravno skupina JNS, bi bilo res zanimivo malo pogledati rezultate volitev od leta 1927 dalje. L 1927 so pri občinskih volitvah pri nas nastopile tri liste in sicer 2 za SLS in
1 za liberulce. Zmagala je lista z nosilcem Zi-herlom Matevžem, ki je dobila 142 glasov, druga lista SLS je dobila 212 glasov, torej skupaj SLS 2b3 glasov, liberalci pa so dobili 81 glasov.
Leta 1931. pri državnozborskih volitvah, ki jih je vodil Zivkovič z strašnim terorjem, je JNS dosegla z grožnjami in obljubami 283 glasov 200 volilcev pa je ostalo doma. Leta 1933 pri občinskih volitvah je vladal še \eliko hujši teror kot sleta 1931. Nastopili sta sicer
2 listi JNS in Matevža Ziherla, kot opozicija Če bi bilo le za las pravičnosti pri vlaganju reklamacij bi zmagala opozicija. Tako pa je JNS lista dobila 253 glasov, opozicija pa 218. Od 1. 1931. je torej kljub terorju JNS padla za 30 glasov, opozicija pa se je dvignila, če štejemo vso abstinenco v i. 1931. za 18 glasov. Kakor hitro pa se je oblast JNS vsaj nekoliko omajala, so začeli tudi njeni glasovi kopneti kot sneg pod soncem. To so pokazale zlasti Jevtičeve volitve 5. maja 1933. JNS, ki je takrat nastopila pod Jcvtičevim klobukom, je dobila le še 171 glasov od 512 volilcev Maček na svojo listo ni ujel nobenega glasu. Tako
Slike
za nove delavske knjižice
najlepše in najceneje pri
roto JUG
se je na poziv voditelja Slovencev dr. Antona Korošca abstiniralo pri nas 341 volilcev lorej točno dve tretjini. Ce pogledamo na volitve 1. 1931. je JNS nazadovala zn 112 glasov, od 1. 1933 pu zu 82 glasov.
Na sv. Štefana
Najbolj usodno pa je bilo zanjo naslednje leto, to je 1936. Pri občinskih volitvah 6. decembra je nastopila le ena lista g. Ziherla Matevža, ki je zbrala okoli sebe toliko glasov, kot dosedaj še nikdar nobena ue. Od 531 volilcev je JRZ zbrala 35,9 glasov in to prav brez vsakega pritiska. Ce štejemo vso abstinenco opozicije, to je JNS, dobimo številko 172, to je en glas več kot jih 'je za JNS volilo 1955. Ce sedaj vzamemo še zadnje volitve vidimo, da je JRZ nabrala proti vsakemu pričakovanju še vedno od 555 volileev 314 glasov to je 56.57% od vseh volilcev v občini. Moramo pu zlasti upoštevati veliko propagando mačkovca llartmana med našim delavstvom. Velika večina mu sicer ni šla na lim, vendar pu se jih je nekaj abstiniralo, 15 jih je pa volilo zanj, to je približno 1/4 odstodka od vseh volilcev. Stu-roradikal Dolenc Karol ni dobil nobenega glasu. Gospod Ljotič pa cele 3 glasove naših orjunašev. Sedaj pa poglejmo gospoda Ko-inana Albina, ki je baje v nekem tramvaju zatrjeval, da ga imamo Ločani zelo rudi. Svojo veliko in gorečo ljubezen smo mu izkazali s 35 glasovi.
Ker so ta gospod zastopali JNS, moramo teh 33 glasov vzeti tudi tako, da so bili oddani zanjo. Res napredek, kaj!? Moramo pa biti pravični. Veliko naprednjakov se je pri zadnjih volitvah abstiniralo, pač zato, ker kolikor je resnejših na eni strani uvidijo nemogočo politiko JNS. na drugi strani pa simpatizirajo s sedanjo vlado vsled njenega koristnega dela za ves naš narod in državo. Za JRZ pa niso mogli nastopiti pač radi tega, ker jih obdaja zaenkrat še precej trda liberalna ledena skorja, ki pa se počasi taja in bo počasi tudi izginila kakor upamo.
Cvrček za pečjo. Dramatski odsek Prosvetnega društva bo na dan sv. Štefana o!) 8. uri zv. uprizoril sijajno komedijo „Cviček za pečjo". Kdor  se  hoče   nasmejati  naj  pride pogledat.
Kolporter ..Gorenjca"' želi vsem svojim mnogoštevilnim odjemalcem najsrečnejše in blagoslova polne  božične praznike.
ŠMARTIN PRI KRANJU
Prosvetno društvo v Smartnem pri Kranju
bo uprizorilo na praznik sv. Štefana, 26. decembru in na praznik sv. Treh kraljev, 6. januarja, znano staro burko »Danes bomo tiči". To burko je v predelani obliki z velikim uspehom igral prejšnja leta dram. odsek prosvetnega društva v Kranju. Predelavo te burke je dr. J. Pogačnik prav prijetno zaokrožil
srečolov v Cerkljah
in ogrnil v domače obeležje in prav radi tega je postala ta burka tako priljubljena.
Prav gotovo bo igra uspela tudi na šmar-tinskem odru, ker nastopajo v njej tudi sedaj, kakor zadnjič pri nadvse uspelem „Bratu Martinu" vsi oni komiki, pomnoženi z nekaterimi nič manj dobrimi močmi.
Za božične praznike se nam torej obeta zopet zdrava in poštena zabava, kakršne smo vajeni od komikov šmartinskega odra. Zanimanje za predstavo je veliko zato prosimo cenjeno občinstvo, da si vstopnice že v naprej preskrbi.
Pri nas je bilo drugače. V zadnjem »Gorenjcu" smo brali, du so se najvidnejši kranjski centraHsti najbrže politično preorientirali, ker so pri zadnjih volitvah volili fedaralista dr. Mačka.
Temu nasproti pa moramo mi ugotoviti dejstvo, da tako niso storili stražiški JNSarji, ker so z zelo redkimi izjemami ostali skoro vsi prt volitvah doma, kar je pruv gotovo Z nji-h ivo politično moralo v večjem skladu!
Krajevni odbor JRZ Stražišče se tem potoni najtopleje zahvaljue vsem svojim sod lnvcem zu njihov trud in veliko delo, ki so ga izvršili v volilni borbi, da je zmagalo slovenstvo v slovenskem in katolištvo v ne preveč mirnem Stružišču. Vendar je zmagala resnica, kakor je še vedno in povsod zmagovala prav s pomočjo naših fantov in mož. Zavedajte se svoje zmage in ponosno praznujte z vsemi Slovenci sirom domovine, dan zmage resnice, dan  zadoščenja za prestann ponižanja,
Dne 20. t. m. je umrl po težki bolezni g. Janez Porenta, posestnik, ustanovitelj »Kmečke zveze" za občino Stražišče s sedežni v Piitnju, odbornik okrajne kmečke zveze in član krajevnega odbora JRZ v Stražišču,
Volčin
Ze je grelo sonce, le v senci je bilo še čutiti ledeno sapo. Povsod so se nabirale mlnkuže, glasno in veselo je žuborela vodu po skulnutih špranjah. Poslednji siioy; je ležal prozorno na Ograjah kakor tenko steklo: od studi je teklo, zadovoljno so čvrčuli vrabci, vrane so frfotale sem in tja, z eno besedo, pomlad je bila zopet v deželi. Led na Dvini je imel svinčeno, iiinuzu-nosivo barvo in bil je tako mehak, da se je pri hoji globoko udiral. Na nekaterih mestih že je stala voda na ledu, a vendar so te mnogi ljudje hodili preko bele površine, previdno poskušajoč vsak korak. Bilo je pričakovati, da se bo v par dneh led končno prelomil in bo reka svoje zimske okove odplavila v Rolo morje.
Takega pomladnega jutra, ko sem imela nekaj časa, som se odločila, da pojdem iz mesta ven v gozd. Gozd je čisto blizu mosta, ni/.ek in močviren ter malo primeren zu Sprehajanje. Gola drevesca in grmovje segajo komaj do rame, le močvirnice rastejo bujno tu v poletju. Barje se izgublja v brezmejno, pusto in enolično tundro, ki se razprostira tja do Ledenega morja. Na slabem glasu je ta gozd in le nerad stopi človek vanj, kajti — tako pripovedujejo — tu nekje strelja GPU svoje žrtve.
Toda takega mehkega pomladnega dne nisem mislila na one strahote, ampak som se veselila, da morem biti na prostem in globoko rdihavala čist in rezek zrak.
Morala sem iti po širokj poti med nizkimi in golimi drevesi, kajti v gozdu je ležalo še veliko snega in se je do kolon udiral. Suni so pustile globok sledove v snegu; v njih se je nabirala voda. Pod je bila prav utrudljiva, le počasi in previdno sem si upala po spolzki in zaledeneli poti naprej.
Nenadoma sem obstala: Tik prod menoj, sredi golih in potemnelib dreves, nud kateri-ni so je razprostiralo svetlo pomladno nebo. je stal nizek grmiček, čez in čez pokrit z Idednmodri-mi cveti. Nobenega popka aH lista ni bilo na golih sivih vejicah, le svetle rožnntovi jolično. zvezdice so se držale kot prilepljene na vejicah.
Previdno, da so ne bi pogreznilu v sneg, sem se bližala grmičku in si odtrgala cvetočo vejico. Mlečno-bele kapljice so «e poeodile iz odtrgane veje. Volčin imenujejo ljudje to grmov ;e.
Nehote sem mornln misliti n« grofico F, in
njeno zvesto, malo Katjo.
Rilo je v taborišču na Soloveckih otokih... Zo dve leti sta pretekli od tedaj, a ta cvetoča volčinova vejica mi je vzbudila vse spimine.
Stara grofica Natalija Modestovna F. je bila z menoj vred v prisilnem taborišču nu Soloveckih. Kljub njenim sedemdesetim letom je lila Še krepka. Njena postava je bila ravna in to-gu, govorila je malo in gledala strogo ter pomilovalno na pisano vrvenje v naši ženski baraki.
Med 500 Ženskami ki smo bile v baraki, jo bilo okrog 300 tatic in vlučug, približno 150 kmetic, ostalih 50 pa je spadalo k nasprotnicam revolucije ali k novi sovjetski Inteligenci.
Ves dan, posebno pa zvečer, ko so le vse vrnile iz delu, je bilo slišati petjie, psovke, smeh, jok, zmerjanje, prerivanje, surovo poulične dovtipe in poulične pesmi. Pri vhodu v barako je stal na straži vojak rdeče armade, so postajale po navadi 3—4 dekleta, se hihitalo, Zabavale klepetali? in večkrat se mu je kakšna vsedla celo v naročje ter gn nežno poljubovn-la, dočim je njegova puška mirno slonela v kotu.
Nekega dne nas je nepričakovano počastil s svojim obiskom novi poveljnik, tovariš Bari-nov. Pazljivo je ogledoval okrog sobo in šol od celico do celice. Na zadnje se je ustavil med vrati.
»Zapazil sem", je začel strogo, „da tako zva-ni nristokrati druge preveč od strani glodajo in ne razumejo vzgojnega dela našega taborišča. Mi pa bojujemo ruzredni boj in vzgajamo predvsem kaznjence. Zato ukazujem, da se takozvana inteligenca ne drži ob strani, ampak da živi z ostalimi skupno življenje;. Morate me pruv razumeli: Ne da bo vzgajala, ampak da se bo vzgojila. Tu" in potegnil je pol« papirju iz žepu - .,so napisana imena prejšnje gospode, ki se nahaja sedaj v ženski baraki. Porazdelijo naj so v različno celice, da "p ho to skupno ždonje končno prenehalo. Ukazujem, da se razpored še danes izvrši tako, kakor stoji zapisano na tem papirju Vsak upov bo kaznovan." In začel je citati dolg > v rsto imen z natančno označbo, kako naj vsaka od nas   idslej stanuje.
Meni je bila usoda naklonjena in prišla sem v eulico k starim ženskam, ki so prišle -v taborišče rudi tega ker so nu skrivuj prodajale vodko. Vodka je namreč državni monopol in je nihče ne sme domu pridelovati. Pri nas je bilo tiho: nihče se ni kregal, nihče prepeval pesmi. Toda stara grofic:> je imela manj sreč?
kot jaz. Na poseben ukaz poveljnikov je prišla v prostorno celico, v kateri je bilo 25 tatic in vlučug. Po večini so bile Še zelo mlado, v starosti od 16—25 let, a vendar že do kraju pokvarjene in posurovele. Ne du m napisati, kakšno nesramne pesmi SO neprestano prepevale, kakšni surovi, nesoodobni dovtipi ter umazani izruzi so doneli po sobi. Posebno pokvarjeno je bilo dekle, ki je imelo svoje ležišče tik poleg stare grofice. Imenovala se je Katja ..Gramofon", ker nobeno človeško bitje, ampak le gramofon bi mogel biti tuko neutrtidl jiv V zmerjanju in tuko nesramen  v izrazili.
Prvega večeru, ko smo se preselile, sem šla k grofici, da pogledam, kako si ;e uredila. Sedela je nu ležišču in šivala nogavice. Nisem jo takoj zagledula ker jo modrikast tobnkov dim napolnjeval ozračje. Okrog nje so divjale to-varišice, dve sta peli poulično kvanto, ena jo narekovala Ijubavno pismo, druge so se kregale v kotu pri oknu in bila je nevarnost, du se stepojo.
Pomilovalno je gledalu Natalija Modestovn-preko očal, rekla pa ni nobene besede. TNicna soseda Katja se jo pravkar približala njenemu ležišču, se obrnila in s cigareto med zobmi zabrusila še zadnjo, umuzano psovko svoji nasprotnici. Katja je bila še čisto mlada, k večjemu 19-20 let. Bila je vitka in bolj majhno postave, imela je lepo oblikovane roke in noge. Njenu koža je bila silno nežna in prosojno bleda, kakor je imajo včasih jetični:: le če se je razjezila, jo bilo videti kako se ji je prozorna koža pordečila in kako ji bljejo fine modre žile na soncih. Oči so bile modrosive z dolgimi, črnimi trepalnicami, lepi nosek je bil vedno znničljivo navihan. Kodraste kostanjeve lase je Imela na kratko pristrižene. Njena zunanjost ni bilu surova ali odbijajoča, ampak prej privlačna, le du nekoliko naivna. Če pu je odprla ustji, so se kur iisuli surovi dovtipi in izruzi, tako da smo pozabile na njen ljubki obrazek. Le kadar so je smejala, je imel njen smeh nekaj prisrčnega in otroškega na sebi, donel je mladostno, sproščeno in razposajeno. Bila je pocestnica, a čutila jo nekak ponos do svojega poklica. Zdaj, kn so je nama bližala, je vrgla prezirljiv pogled nn staro grofico in zanieljivo dostavila: „Th stara čarovnica najbrž misli, da so je bomo zda j. ko je v nnši sredi, sramovale in se nanjo ozirale, ali da morda ne bomo več zmerjale in prepevale. Pa se zelo moli   Bomo videlo, če ji bodo njena grofovskn
Bil je zaveden, delaven član v vseh teh organizacijah, ter skrben ključar cerkve sv. Uršule v Sred. Bitnju.
Zapušča ženo in edinega sina.
Pogreb je bil v četrtek v Šmartnem pri Kranju.
Kino Smartinski dom nam bo v praznikih prikazal film, katerega se izplača videti ne že radi globoke vsebine, ki jo ima, temveč kot čudo tehnike. »Tornado" je najpopolnejši film v naravnih barvali in bo narava oživela pred nami v vsej svon krasoti. Kakor bi gledali zunaj prelivanje barv tako so bodo prelivale barve tudi na platnu. Film se dogaja v prekrus-
motorno kolo
200 dobitkov
nih gozdovih. Prikazuje borbo dveh sovražnih lesnih podjetij. Videli bomo koliko tisoč debel in dreves je strmoglavilo preko čeri. \ideti bomo, kako"si je divja deklica osvojila ,e!emost-nega človeka. Vprav ta film je dokaz, kako filmska  tehnika odlično napreduje.
CERKLJE
Naša znanea? Jaka in Janez, sta po nepričakovanem volilnem izidu prišla do sapi-. Pri dobrem cvičku sta so pogovarjala o volitvali in o vsem, kur je bilo z njimi v zvezi. P.išla sta pa v pogovoru seveda tudi nu volilne letake in se o njih menila takole:
Jaka: „Pa koliko smo tega papirja dobili zdajle zt volitve. Pri nas, ko je šla ta stara zjutraj odpirat, je vedno godrnjala, ko je dobila kake listke pred vrati. Suj veš ženske ne razumejo, kaj je agitacija."
Janez: „Jn, pa nekateri so bili še prav „fest" napisani. Meni so se namreč prav do-padli tisti, na katerih je pisalo o naših cerkljanskih „vel možeh"."
Jaka: ,.Ali to že veš, kako je bil g. Julče vesel, ko je zagledal tiste letake nalepi ene nn vratih? Menda od samega veselju ni mogel hiti tiho."
Janez: ..Čisto razumljivo, du se ob taki priliki človek razveseli. Ko na primer tuko lepo piše od njega in jih potem za postrežbo dobi še kar na vratih, da ni treba hoditi drugam brati, mora pa ja biti zadovoljen."
Jaka: „Saj sem slišal, da išče tiste, ki s > bili toliko požrtvovalni. Bi jim rad namreč po-
SSS«OnaMWIMMMWWaBMWWeS»^MHWB
ušesa radi našega govorjenju odpadla." Doneč krohot je pozdravil Katiue besede.
Stara grofica je počasi dvignilu glavo, pogledala preko očal in odgovorila:-
..Govorite vsekakor veliko. Če. bi le kaj čas« našle, du bi kuj pametnega delale. Poglejte svoje nogavico, da vas ni sruin hoditi s takimi luknjami okrog! Pa bi Lilo ros bol'«, da bi se vsedli in jih zušile. Če ne znate, vuni bom jaz pokazala. Pridite sem! En par vam jih končno že jaz popravim, da boste videle, kako se to dela; pozneje boste luhko sume. delale."
Začudeno so gledale Katja in ostale stanovalke Natalijo Modestovno. Ta se je že povsem mirno približalu Katjinemu ležišču in ji kazala raztrgane nogavice. Imela sem vtis, da bo stara grofica prav gotovo dosegla, da bo svoje nemirne sostanovalke ukrotila, morda bolje kot poveljnik.
Nekaj dni pozneje smo bile vse ženske klicane k večernemu povelju. Postavili so nas v dolgem hodniku žeuske barake. Stale smo v štirih vzporednih vrstah drugu za drugo. Po-voljnik, ki jo imel službo, nus je moral s svojimi pomočniki obhoditi in nas prešteti, liil je strog ukaz, da smo moralo molčati. Če je katera izpregovorilu, je prišla za kazen za -tri dni v zupor rudi prekršitvo taborne discipline. Včasih smo morah; dolgo času čakati na poveljnika, ali pa se pri štetju ni koj ujemalo in je moral vodno znova pričeti. Tedaj smo morale 30-40 minut nepremično mirno stati, da je bilo vse v redu. Seveda je bilo težko tako dolgo molčati, Nek mlad poveUhik je napravil nekoč dovtip, da je 500 ženskam prav tako nemogoče kukor opicam v kletki, da bi pol ure tiho in mirno zdržale.
Tistega večera, ki ga tu opisujem, je trajalo spet neskončno dolgo, da je poveljnik končno ugotovil naše število. Po težkem delu čez dnu smo bile od dolgega stanju že do smrti utrujene. Tedaj rc je zaslišal ženski glas jasno in razločno: »Potrebno bi bilo imenovati vsaj tako   ljudi  za  poveljnike, kj  znajo šteti." Vse
smo se obrnile ......       glas je prihajal  i/, tistega
kota, kjer j«; stala Nuiiilijn Modestovna. Poveljnik je ves besen bliskovito skočil v tisto smer in jezno zaklicali ..Kdo je zdaj goviril?" Seveda smo vse molčale. Nobena ni nič rekla ali slišala. Tedaj jo zagledal stuVo grofico. Zgrabil jo je surovi /a rame in zavpil i?ro-zečo: „Ti si slabi tu, odkoder jo prišel glas: torej tudi veš^ kdo je govoril. Povej takoj! Če ne poveš, te vtaknem v zapor."
(Dalje prihodnjič.)
»GORENJEC
vrnil stroške za „mnžo", za trud pu dul malo „Snopsa". Naprej ti ne bom pravil, saj tako razumeš?"
Janez: »Razumem, razumem! Ampak, če tf ko nerad ostane dolžan neznanim dobrotnikom za uslugo, zakaj ;ih ni ponoči čakal in bi jim takoj na roke lahko odštel ..groše". Saj je moral vedeti, da ga bodo prišli »spreobručat"."
Jaka: ..Saj res, lahko bi bil ponoči tista vrata „vahtal", da bi si potem revček ne belil glave s tem, kdo je bil toliko uslužen, da mu jih je na vrata obesil."
Janez: „Jaz pa še za eno rešitev vem. ki bi bila tisti dan mogoča? Saj veš, ko je zvečer šlo toliko ljudi z godbo mimo, nuj bi bil sumo na sredo ceste stopil in zaklicai: »Godba v imenu Mačka stoj! Kdor je nalepil plakate na moja vrata, naj se oglasi, da mu povrnem stroške in vsoto tukaj odštejem na roke!" Kaj misliš, da se tisti ne bi bil oglasil? Saj je bil gotovo takrat med ljudmi, fant bi bil pa tako rešen skrbi."
Jaka: »Bodi pameten, on je imel takrat važnejše opravke? Gotova je na vse načine sukal radio, da bi ujel zaželjeno novico: »Maček dobil večino 1,000.000 glasov, Kramer v Ljubljani izvoljen za poslanca, jutri prevzamejo občine v roke »napredni" ljudje itd. Seveda se. je revež tudi tukaj urezal."
Janez: »Ju, smola je smola. Čeprav prej pričakuješ in misliš, da ne more biti drugače ter ga v veselju na ta račun še kak ,,1'irkejjc" ve6 potegneš pa vseeno spodleti."
Jaka: ..Veš Janez, če sem jaz včasih takole,.. . nič drugega kot v posteljo padem, se ,,fest" edenem In potem se mi lepo sanja na primer: Kako nadzorujem brezposelne pri popravi grabna ali kako uradujem na občini in kaj podobnega, In tako bi ostal, dokler bi brila zunaj tako »huda politična burja."
Janez: »Bova videla, kakšno bo pa Julče pognintal, mogoče te bo kaj ubogal, saj se mi revež smili."
Jaka: »Bova videla!"
Prejšnjo sredo, se je vračal z dela iz Kranja Janez llohlek iz Zg. Brnika. V Šenčurju je tako nesrečno padel s kolesom, da si je prebil lobanjo ter je kmalu po prevozu v bolnico iddinil. Naj mu sveti večna luč!
Obljuba dela dolg. Za Mačka so volili pri nas, čujte in strmite: 1. Julči Lapajne, JNS-arski firer, znameniti lovec na fazane, izvrsten motorist, najpostrežljivejši občinski tajnik itd,, sedaj brezposeln. 2. g, Robas J., bivšj JNS aiski župan, Pucljev pristaš, izvrsten lovce na mačke, sodelavec g. Julčija itd. Da dveh ne bi bilo strah, se je pridružil kot 3. g. Hočevar Jože, bivši JNS kurir, sedanji berač. Po naši lepi ravnini je v nedeljo odmevalo tožilo-žalostno petje: mijuv — mav, mijav — premau. Temu petju je prisluhnil na Št. Urški gori kot 4. in zadnji nuš Mačkov volilec: g, Anžič I'rane, ki je na hribih oskrbnik Mačkovih volilcev. katerih pa tam gori ni. — To so vsi naši volilci — Mačkovei!
Zadnji čas je pri nas strašno pomanjkanje mačkov. Nekateri vedo povedati, da sto mačke spravila na drugi svet g. J. z motorjem, g, R. pa s flinto. Ne vemo, če je to res. Samo to je pa le res, da smo skoraj ob vse mačke.
Kdor noče poslušati otožno napevajočega petja: mi j a—u — premau, naj pride k num.
Občani se opozarjajo, naj skrbno pazijo na svoje pridelke, Ker ni mačkov, je velika nevarnost, du se miši preveč zarode.
Mački! Hi, hi, hi - Zdaj veste, kakšna je naša kri.
Za državni praznik 1. decembra jo nu občini visela državna zastava. V večernih urah so jo neznane barabe raztrgale, po Petrovčevem zidu pa naredile M-jfiMtfl k V>', — Niti zastav ne puste pri miru. Kaj bi šele naredili z ljudmi, ako bi imeli oblast nad njimi.
18. decembra se je pričel 3 mesečni gospodinjski tečaj. Obiskuje ga okrog 25 deklet. Le dobro se učite pa veliko naučite!
Ne pozabi, da bo na štefun dan popoldne nb poli 4. uri žrebanje. Nepreklicno! Povej še drugim! Gotovo boš nekaj zadel, zato ne odlašaj z nakupom srečk. Vsaj kolo te čaka, če ne motor |
PREDDVOR
Prosvetno društvo b> tudi letos priredilo v Ljudskem domu v Preddvoru običajno silvestrovanje dne 31. decembra ob H. uri zvečer Zvedeli sin,i, da bo spored zelo bogat in nad vse zabaven. Igralci bodo igrali znano Golievo »Kulturno prireditev v Črni mlaki", pri kateri
ne bo nihče pogrešal dobre volje in tudi smeha |t bo na koše. O polnoči se bomo na dostojen , način poslovili od starega leta, ki nam je prineslo precej presenečenja pa tudi sem pa tam kako veselo urico. Nikomur ne bo žal. Če pride po slovo od starega leta v našo dvornno.
Pretečeno soboto so pokopali 10 letno li ar-jevo Reziko, ki je po treh tednih po operaciji v ljubljanski bolnici umrla radi slepiča. K zadniem počitku jo je spremila vsa šolska mladina. Staršem naše sožalje. N. v m. p.
GORICE
Sedaj, ko po volilni borbi uživamo sijajno zmago slovenskega naroda nad onimi., ki so bili Slovenci samo na jeziku (Glasovali smo sijajno! Za svoj narod smo oddali 315 glasov, za sosednjega pa reci in piši 4 gin ov.e). moramo zopet začeti z delom na drugih poljih, vsak v svojem poklicu. Borba je bila sicer težka, toda zagotovljeno nam je stotero plačilo v delu našega voditelja dr. Korošca za pravice slovenskega naroda.
V ponedeljek 26. XII. 1938 na praznik sv. Štefana po sv. maši vabimo vse zavedne fante in može, kateri imajo smisel za resno katoliško prosveto in željo vzgojiti našo mladino zdravo na temelju pravil, ki odgovarjajo cerkvi, narodu in državi, v dvorano Našega doma. Ta dan se vrši ustanovni občni zb.v »lan-tovskega odseka" za Gorice in okolico.
Bog živi! Pripravljalni odbor.
Za Silvestrovo pa bo naše Prosvetno društvo pripravilo nekaj zelo lepega. Zato ne zamudite prilike in pridite pogledat.
V bodočem predpustu se bo pri nas zgodila še marsikatera novica. Radi tega ne pozabite vsi   naročiti  ..Gorenjca"    že za naprej.
KRIZE
Prosveta na delu. šele sedaj se vidi, kako velika je bila potreba zgradili v Krizah nov dom. Velika dvorana je bila do sedaj še pri vsaki predstavi premajhna. Člani društva, ki vidijo, kako veselje pripravljajo občinstvu z dramatičnimi predstavami daje njihovo za-poslenje ob vsaki predstavi novega duška. Kako z vnemo in s kakšnim čutom igrajo naši člani dramatičnega odseka v novi dvorani je občinstvo moglo videti pri prvi predstavi ..Deseti brat", nato takoj zboljšanje pri proslavi 20 letnice Jugoslavije na dan i. decembra in nato na Miklavžev večer. Občinstvo ki tako v obilnem številu obiskuje vse naše predstavo, pa bo imelo priliko videti na Božič ob 3. uri popoldne, koliko so naši vrli igralci zmožni. Pripravljamo vam za Božič veliko presenečenje, kur se še v Križali ui videlo t. j. igro: ..Trije Kralji". Vsakdo, ki ima količkaj zuni-innnja za dramatično delovanje drušlva in sploh iger, gotovo no bo zamudil te predstave. Torej na Božič ob 3. uri popoldne v Prosvetni dom v Križe!
NAKLO
40 letnica dekliške Marijine družbe. Na praznik Brezmadežne, dne 8. decembra je nakel-ska dekliška Marijina družba slavila svoj 40-letni jubilej.
Tri dni pred tem velikim praznikom, je imel čp. Kopatin vsak dan po dva govoru, katerim so farani v lepem številu prisostvovali. Na praznik zjutraj je bilo skupno sv. obajilo za članice dekliške Marijine družbe in Dekliškega krožka. K popoldanskemu opravilu smo šli v sprevodu izpred župnišča in to: zastuva dekliške Marijine družbe, 13 deklet, ki so bile na novo sprejete v Marijino družbo, za niim' vse članice dekliške Marijine družbe, potem zastuva Prosvetnega društva in članice Dekliškega krožka. Po sprejemu novih članic v Murijino družbo, so pokleknila pred oltar tudi dekleta 5 po številu, ki so bila sprejeta ob ustanovitvi Marijine družbe za dekleta v Naklem in so tako ostala Mariji zvesta dolgih 50 let. Čp. Kopatin jim je čestital in vsaki podaril spominek.
Po opravilu v cerkvi smo se podali v Staro šolo, kjer so nam naš novi župnik svetnik čg. Janez Filipič podali kroniko Marijine družbe zn dekleta, na kar so nas članice dekliške Marijine družbe in Dekliškega krožka razveselile z lepo akademijo.
Jubilej bo ostal vsem v lepem spominu.
TR2IC
Čevljarsko strokovni prikrojevalni tečaj. Kr.
banska uprava jo nu prošnjo Združenju čevljarskih mojstrov dovolila prikrojevalni tečaj zu čevljarske mojstre in pomočnike. Tečaj se bo pričel dne 27. decembra t. 1. Do sedaj se je prijavilo Že 30 mojlstrov in pomočnikov. Prostore za to nam jo dalo na razpolago ravnateljstvo meščansko šole v Tržilču. Vse prijavljence prosimo, da se udeleže sestanka, ki bo dne 20. decembra ob 9. uri v tukajšnji meščanski šoli. Na sestanek naj pridejo tudi tisti, ki se še žele piiglasiti. S seboj naj prinese vsak 125.— din, s katerimi se bodo krili stroški za papir in druge potrebščine. Učitelja nam jo dala na razpolago bnnsku uprava brezplačno in tudi za prostore v meščanski šoli ne b > potrebno ničesar doplačevati,
Na. sestanku se bomo pogovorili, ob kateri uri bi bilo najbolj, prikladno, da se pouk vrši. Če bo dosti prijavljencev iz Križev, bi se na tem sestanku tudi event. določilo — seveda s pristankom učitelja, — da se tečuj vrši »udi v križki šoli.
Veseli nas da se nem je ponudila priložnost, da se lahko izobrazimo in izpopolnimo strokovno znanje, katero je posebno danes v teh resnih časih vsakomur, ki žehj. napredovati, neobhodno potrebno.
Kralevski banski upravi smo hvaležni, da nam je omogočila strokovni tečaj. Tudi nuše-mu županu g. M^jeršiču izražamo zahvalo, ker nam je šel v tem oziru mnogo na roko. Prqv tako smo dolžni zahvalo ravnateljstvu tnešč. šole, ki nam je dalo radevolje prootore za tečaj na razpolago.
Združenje čevljarskih mojstrov v Tržiču. Smučarjem se za letošnje praznike obetajo lopi dnevi. Hribi so na debelo pokriti s snegom in izgleda, da bo smuka prav idealna. V zvoziš tem obveščamo športnike da bo vse praznično dni na Kofcah sv. maša.
Vesel Božič in srečno Novo leto moda za gospoda
HINKO-KRANJ
poleg farne cerkve
TRSTENIK
Zc dolgo se nismo oglasili v našem »Gorenjcu". Vedno smo še pri živahnem življenju.
Za volitve lt. decembra smo se dobro pripravili. Naša fara se je udeležilu volitev po dejanskem stanju volilcev 93%i. Vasi Pangr-šca in Povlje pa kar 100"/0. Mačkom smo dali samo 1 glas: pa še tega ni zaslužil. Posebno agilna, pri teh volitvah se je izkazala MJRZ.
Minulo jesen smo temeljito popravili župni-šče. Farani so prav z velikim veseljem in z navdušenjem delali. Nekatera manj nujna dela so se vsled zime morala odložiti.
Naš župnik čg. Zelez.ny je s dobrim očetovskim srcem kaj hitro pridobil ljubezen fara-nov. Za njegova visoka leta je z delom zeio obremenjen čeprav izvršuje svojo dolžnost z veliko ljubeznijo in mladostnim ognjem. Zato smo mu še bolj hvaležni.
TRBOJE
V nedeljo 18. t. m. je priredilo naše prosvetno društvo krušno narodno igro Miklova Zala, Vsi navzoči so bili zelo zadovoljni. Nova dvomila je bila nabito polna. Zakaj pa tudi ne bi bili zadovoljni obiskovalci, ker je bila igra lepo podana, znamenje — za dobro stvar in napredek na prosvetnem polju zares vnetih članov in članic. Sosedje iz Mavčič in Šenčurju se žal niso mogli udeležiti, ker so imeli sami doma prireditve. Da se omogoči poset tudi tem in raznim drugim prijateljem prosvetnega dela naše mladine, bomo to igro nn praznik sv. Štefana, dne 26. decembra na razne želje ponovili.
Zato pridite in poglejte! Nova dvoranu, nov oder in vneti igralci vam bodo srce napolnili s pravim užitkom in vedrim veseljem. Črednik Mihej bo pa še posebej poskrbel za pristno razvedrilo.
VODICE
Kako in kaj smo volili ni potreba več govoriti. Številke so bile že v časopisih, imena so pu naša domača zadeva. Če povemo, dn smo doma v okraju, ki je dal najlepšo zaupnico našemu narodnemu voditelju dr. KoroSru in da smo celo v tem okraju prav spredaj je menda dovolj. Mnogi resni ljudje, ki niso bili naši, so videli uspeh Stojadinovič - Koroščeve vlade in sprevideli jalovost opozicionalne skupine ter so moško povedali nu volišču to sve-je prepričanje.
Igrali bomo tudi! Za božične praznike se spodobi igra, ki odgovarja temu času. .Kralj z neba" je že dobro poznana igra Edvarda Gregorina. Na Novega leta popoldne oh treh bo prva predstava. To delo je res lepa slika dni prihoda našega Gospodu s pastirji iz Be-
ib liemskih poljan, na katerih sc je Kristus rodil. Nu Uiugi strani pa vidimo zmaterialiii-runc višje stanove judovske s kraljem Herodom na čelu. Silno lepo delo, skrbna priprava in dobra režija zagotavljata Vodicam najlepše in najveličastnejše delo na odru našega doma. Dobro zasedene vloge bodo zadovoljile tudi izbirčne gledalce. Sosedje Vodic, ne pozabite tega in videli boste, da tudi sedaj ne lioste šli razočarani od nus. Pri Vodičan h je pu menda redek faran, ki tega ne bi šel pogledat.
Drugega po volitvah skoro ni novega. 1j r.dventu se pri nas ne ženimo, ljudje pa so precej doma in si dajo opraviti s pripravami zu praznike. Posvetno stran teh priprav najtežje občuti — svinjski rod. Take stvari se pa dogajajo tudi drugod in se navadno ne vpisujejo v kronike. Težja stvar pa je nekakšna kurja kuga, ki se je lotila nekaterih kurjih družin in nekatere cele uničila. Vzroka še niso našli.
BITNJE PRI KRANJU
V »Gorenjcu" čitamo iz vseh strani razna poročila, največ seveda o volitvah, ker je pač čas, v katerem živimo bil in je še ves prevzet duha volitev. Od povsod smo zvedeli od naših nasprotnikov kaj novega, povsod kaj drugačnega, a nikjer nič smotrnega in resnega, povsod samo kritiziranje največ čez vero in duhovnike. Seveda, kar človek misli, to tudi govori. Tako so delali (udi naši mačkovei, ko so agitirali in delali reklamo za volitve, ki so že za nami.
Razposajena družba, ki ni pripadala drugam kot k »mogočni" mačkovi opoziciji se je zbrala v mirni gostilnici. Culi so se najogabneiši izrazi. Če vam povemo, da so bili tu zbrani naj-glasovitejši razgrajači, delomrzneži in postopači, katerim je načeloval in v tem užival casf znani gospod iz Slražišča, ki mu je pri zadnjih volitvah prvič spodletelo, potem vam bo takoj razumljivo in umljivo, da so spodnje navedbe v skladu z resnico.
Brez vzroka in brez vprašanja je mož, ki je vzgleden občinski mož — vsaj misli tako — začel napadati in bruhati iz sebe volilno reklamo češ, kakšni ste vi katoliki ker boste volili   V v Mi   smo   dosti   boljši od
vas, nas bo volilo enajst škofov vas pa samo dva — če vas sploh bosta! Hudoval se je dalje čez »farje", dr. Korošca, dr. Stojadinovida in čez vse ljudi, ki niso njegovega političnega prepričanja. Njegova druščina mu je dajala moči in dar govora. Za zaključek pa je. ker že ni vedel, kako bi se b d j maščevalno izrazil, zaklicai: »Le. počakajte! Čez štirinajst dni vam bomo pa mi kri piii!" Iz njegove družbe se je čul zadovoljen smeh. — Res, lepa agitacija!
Danes pa je minilo štirinajst dni in nam še niso »izpili krvi". Zato dotičnemu samo svetujemo, da se umiri, ker jo njemu in vsem uje-govim med slovenskim narodom za vedno od-klenkalo!
Kaj vse živali čutijo ...
Du seže živalski čut mnogo bolj daleč po prostoru in času kakor pri nas ljudeh, je splošno znano. Pes najde svoj dom tudi iz zelo velike oddaljenosti. Zgodilo se je, da so odvedli psa, mačko ali goloba t>0 in celo 60 km daleč od doma in so vendar prišli nazaj.
Mnoge živali, ki živijo v vodi ali močvirju, imajo zelo razvit čut za vlago. Neki učenjak je napravil poskus s slepo žabo. Izpostavil je je več kilometrov proč od močvirja in jo opazoval. Zaba je bila samo nekaj trenutkov neodločna, potem je nenadoma obrnila glave, kakor da hoče vsesati v sebe zrak in začela skakati brez prestanka v ravni smeri orotl močvirju.
Ko pridejo divje zveri v živalske vrtove, si posebno v začetku veliko prizadevajo, da M ušle na svobodo. In zanimivo je, d« izpodke-puvajo ograjo vedna v tisti Tiehesni smevL kjer leži njihova domovina. Pred nekaj letB so velike rjave opice pustošile polja na otok« Java. Holandska vlada se jih je hotela znebiti na ta način, da jim je nastavila s strihninom zastrupljeno hrano. Opice so sicer obolele^ a tudi takoj poiskale rastlino, ki je vseboval*
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJ U r.z.z jv. z. (ljudski dom)
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na te ko i i račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poitne hranilnice in so vlagateljem tozadevne poloiniee na razpolago
Hranilne vloge se obrestujejo po 4°/w in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 5°/a
STRAN 6
GORENJEC«
8 Znano je, da, živali v uap/ej slutijo $ke noegode in potre**. "V* srednji i
protistrup in z žvečenjem njenih listov so vse ozdravele.
jo vremen-južni
Ameriki so v tem oziru posebno znani papagaji. Na Kubi gojijo posebne vrste udomačeno kačo, pred vsakim potresom beži na prosto in na ta način opozori tudi prebivalce.
Ko je bil 1. 1805 v Neaplju potres, so goveda pur minut pred potresnimi sunki začela glasno tuiiti in se s prednjimi nogami uprla v tla. Pri razdejanju Talkahuano na Kitajskem 1. i835. so zbežali vsi psi \z mesta. Ko je 1. 1902. v Zapadni Indiji začel bruhati vulkan, je bilo par dni pred izbruhom govedo tako nemirno, da se je dalo le s težavo krotiti. Psi pu so neprestano tulili. Vse kače so zapustile okolico vulkana. Ptiči so nehali prepevati in zapustili drevesa v bližini vulkana.
Da živali slutijo smrt svojega gospodarja, so že večkrat opazovali. Ko se je francoski trgovinski minister Bokanovvski ponesrečil z zrakoplovom in zgorel, je istočasno doma poginila njegova mačka v strašnih krčih. Pri raz-telesenju živali niso mogli ugotoviti nobene bolezni. Po smrti znanega čebelarju Wald-hoerja 1. 1931. so se dolgo časa na njegovem grobu zbirali roji čebel. Od blizu in daleč so prihajali ljudje, da so opazovali ta čuden pojav. Amerikanski živalski psiholog Herbert je s poskusi dokazal tesno zvezo med go-po-durjem in psom. Zaprl se je v sobo, psa pa je dal zapreti v sosednjo sobo in čez nekaj časa dosegel, da je pes izvrševal povelja, ki mu jih je Herbert v mislih narekoval.
Iz pripovedovanja polarnih raziskovalcev vemo, kako zvesto se držijo psi, ki so vpreženi v sani svojega gospodarja, da ga pa s tuljenjem zapustijo, takoj ko umrje.
Na dunajski sodni palači So desetletju gnezdili tisoči golobov, ki so se vsi nenadoma izselili na bližnje poslopje in se niso dali več prepoditi. Čez nekaj dni je sodna palača pogorela.
Z raziskavanjem živalskega življenja je zna post ugotovila, da imajo nekatere živali posebno občutljive organe za etrske valove, ki izhajajo iz vsake izpremembe položaja.
TominecJ^ eLN.N.i.'* in svoje tridejanske dra-^ me »Igra življenja", ki ;e bila igrana in jdj še vedno igrajo razni odri — pred najširšo javnost. — Edvard Gregorin, ki je postal po prevratu ob otvoritvi našega Narodnega gledališča njegov član, je letos ob 30 letnici obstoju državnega Nuiodrega gledališča, doživel tudi svojo 20 letnico odrskega udejstvovanja. Nastopil je prvič na praznik, dne 8. decembra 1918. leta v vlogi Venclja v .Desetem bratu". V dvajsetih letih odrskega dela je i>oleg številnih odličnih in pomembnih igrulskih kreacij spisal, kakor je iz gornjih podatkov razvidno, tudi štiri drame, ter se tako uveljavil in postal znan na širšemu občinstvu kot pisatelj zgodo-vinsko-bibličnih dram. M. Sl-evu.
Hoj mam pripravlja Narodno gle-dali&če v LJubljani ga božične praznike f
Edvard Gregorin, član Drame Narodnega gledališča v Ljubljani, pisatelj tako odlično uspele pasijonske drame „V času obiskanja", je napisal izvirno božično igro »Kralj z neha" — sedem znamenj ob času rojstva Kristusa Kralja. S iem dekom, ki je polno lepote, pisano v lepem, jedrnatem jeziku, bogato globokih misli in dramatičnih prizorov, je obogatil odrsko književnost z božično igro, kakršno smo pogrešali in že dolgo iskali. Po zamisli, slogu in vrednosti je »Kralji z neba" kot prvi del pasijonske drame „V času obiskanja", po izrazu in zasnovi še lepši. Delo je odobri) škofijski ordinariat v Ljubljani in je pomembni in primerno zlasti tudi kot čtivo, ker prikazuje, bogato na notranji poglobitvi, čas, razmere in ljudi tiste dobe, v kateri' je svet pričakoval Odrešenika. Jasno sta izoblikovana in izluščeaa — kraljestvo sveta od kraljestvu nebes: oblast telesnosti — oblast duhu. Pisatelj se je držal evangeljskih in zgodovinskih podatkov m izoblikoval snov v močnih, pretresljivih prizorih, polnih ustvarjajoče domišljije, ki tvorijo veliko dramatično zaokroženost in se stopnjujejo v idejno živo ubrano celoto.
Igra je prepletena z branjem božje besede in pesmi psalmistov. Delo je zrežiral avtor Edvard Gregorin. Scenično glasbo je skompo-niral prof. M. Tome, plesno glasbo Raha-Raj-henič. Koreografija plesov je inž. Golovina. V igri nastopa domala ves dramski ansambel, pomnožen z velikim številom sodelujočih. Prva uprizoritev ..Kralja zneba" bo na prvi božični praznik, v nedeljo, dne 25. decembra ob 15. uri popoldne v drami. Iz statistike > predstavah podeželskih odrov je razvidno, kuko pričakovana in zaželjema je bila ta božična igra. Saj j« doživela poleg pasijonske drame v „V času obiskanja" največje število predstav in ponovitev. S temi dramami je stopil Edvard Gregorin  poleg pasijonske igre (Gregorin
Za smeh in kratek čas
V nekem malem mestu na deželi so imeli majhno gledališče. Pravkar so se vršile vaje zu Connersovo veseloigro »Roksi". Pri neki vaji, že blizu nastopa, pa so igralci zastonj čakali na režiserja, ki je izginil neznano kam. Kasneje se je izvedelo, da ga je zapeljala vesela družba ter je v prijetnem razpoloženju popolnoma pozabil na svojo dolžnost. Igralci pa so postali nestrpni, zato so se hoteli režiserju osvetiti. Režiser je obljubil, da bo poleg igre ..Roksi" režiral še „Belo bolezen", »Belega konjička", »Tri vaške svetnike" ter „Nižavo". Igralci so postavili v sobi mrtvaški oder. ga okrasili z zelenjem položili nanj svoje vloge ter napisali sledečo posmrtnico:
»Roksi je umrla na Beli bolezni in od'ahala na Belem konjičku v spremstvu Treh vaških svetnikov v Nižavo.
Kako je režiser sprejel to šalo, o tem zgodbica ne govori.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se I plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 6 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne diva-
ne I. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Mizarskega pomočnika mlajšega za fino pohištvo sprejmem takoj. Oglasiti se dne 27. decemlwa popoldne. Mizarstvo ..Sloga", Božič Jože, Struževo.
Čistokrven pes, pasme foksterijer, se takoj proda. Poizve se v upravi.
Vajenca-ko za fotografijo proti mesečni nagradi sprejmem. Prednost dober risar. Foto Jug, Kranj.
„Panexsol" lampo za obsevanje poceni prodam. Oražem, Kranj, Blejska cesta 3.
Izjava. Podpisani izjavljam, da bom sodnijsko postopal proti vsakemu, ki bi razširjal o meni neresnico, t. j. da sem bil podkupljen od Krta radi uboja, izvršenega mesca septembra, češ da sem vse vede!. Ako pa moja hči ni pravilno pričala, naj jo zaprejo četudi 5 let. — Knific Jožef.
Zidan štedilnik srednje velik, kompleten se počena proda. Rebolj, Blejska 5, Kranj.
Lokal za trgovino v Kranju iščem. Ponudbe pod šifro »Centrum".
Odda se takoj soba s štedilnikom. Stražišče 93 (Bantele).
Preklic. Podpisani Dolinar Franc, posestnik in cerkovnik na Primskovem obžalujem neresnične trditve, ki sem jih izrekel napram Bizjak Junezu mlajšemu iz Primskovega 22 in se mu najlepše zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
V Kranju, 17. decembra 1938.
Dolinar Franc, 1. r. Primskovo 35.
Mirna stranka išče takoj ali pozneje zdravo, sončno dvosobno stanovanje s potrebnimi pritiklinumi. Naslov v upravi.
Prazno sobo oddam takoj na Klancu 70. Poizve se v trgovini »Hermelin" pri novem mostu.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
JOŽE VIDMAR, - manufaktura
„PR1 BAJŽELNU" Centrala Kranj Podružnica Tržič
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Kranj, Jenkova 5.
Prevzema in projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žage, mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne in sodne cen'tve. Vsem cenj. naročnikom se naj topleje priporoča.
Vsak petek sveže morske ribe Po želji ae dostavlja tudi na dom Pristni dalmatinska dingač, pnpjo
Hotel STARA POŠTA Kranj
MED
CVETLIČNI, NAJBOUŠI, ZAJAMČENO NARAVEN DOBITE V
SLAŠČIČARNI ŠINK
Praktično darilo za Božič !n Novo leto je lep dežnik, ki ga dobite pri dežnikarju
JENKO   ALOJZIJ L KRANJ
Poleg dežnikov imam na zalojri raznovrstno kožuhovino, boe, Ibice, ovratnike itd. itd.
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopnnska ulica 11.
I si, ki ste se poročili
in se niste na dan poroke fotografirali, Vam lahko to slikanje izvršimo naknadno, ker imamo tudi za to poročni šopek.
foto jug, - kranj
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem naročnikom in poslovnim prijateljem
Mizarstvo »Sloga"
Božič Jože — Kranj - Struževo 44
Hotel „Stara pošta" - Kranj
Velika izbira svežih morskih in sladkovodnih rib po znižani ceni na zalogi vsak PETEK in tudi na dan pred BOŽIČEM
Na željo dostavimo okusno pripravljene ribe tudi na dom. Cenjenim gostom nudimo tudi sledeča letošnja pristna vina: Originalni   „Dingač" in „Opolo" ter pristna dolenjska in Štajerska vina.
Cez ulico vsa vina 2 din ceneje. Pri večjem odjemu poseben popust.
Na dan sv. Štefana: DomaČa veselica s plesom.
BREZ VSTOPNINE. ZAČETEK OB 7. URI ZVEČER.
Za cenj. obisk se vljudno priporočata ter želita vesele božične praznike in srečno Novo leto
Franc in Francka Lieber.
Odbor Gorenjske kmetijske zadruge v Kranju sporoča žalostno vest, da je po doigi in mučni bolezni umrl naš odbornik, gospod
JANEZ PORENTA
posestnik v Srednjem Bitnju
Vestnega in požrtvovalnega zadružnika smo spremili v četrtek, dne 22. decembra 1938 ob poli 10. k večnemu počitku na župno pokopališče v Šmartnem pri Kranju.
KRANJ, dne 21. decembra 1938.
GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA.
;5s7i
i
Pes poceni božična darila!
Ure, zlatnina, Iti druga darila pri Ranttugu v Kranju se bodo dobila I
14 karatni zlati prs anl že od 70 din dalje
mm     B. R ANGUS
zlatar En sodni cenilec v Kranju
f4 karatni zlati
Take ure od 100 din dalje
Zlato ,n 8rebro kufVl?.^ po ,    * **mi".od
4.IC11VJ najvišji dnevni cenil eodindi
dalje
1a •urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Mihra v Krtmja. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto 1939 želi vsem odjemalcem
Anton Vreček
trgovina
špecerija, porcelan, steklo in mešano blago.
Se toplo priporoča za nadaljni nakup.
Vsem odjemalcem želi srečne in blagoslovljene božične praznike ter uspe-
ha polno Novo leto ?
Jurij Pollak
strojno mizarstvo KRANJ
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi
Franc Šink
slaščičarna in svečama Kranj
Vesele božične praznike in srečno Novo leto, želi
Lekarna M. Rauh
KRANJ, Mestni trS
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno NOVO LETO želi svojim odjemalcem
Ana Kristančič
KRANJ
Čevlji — perilo — nogavice! Najnižje cene!
Blagoslovljene praznike in srečno Novo leto želiva vsem cenj. gostom
Ivanka in Nace KOKALJ
gostilna „pri Matičku" KRANJ
Za praznike bom točil najboljša vina!
Vesele božične praznike želi vsem
Vinko Oselji
pečar
KRANJ, Glavni trg 18
Vrtnarstvo
SUŠNIK FRANC, KRANJ
želi vsem cenj. odjemalcem vesele praznike in  srečno Novo leto.
Priporočam se za nadaljno naklonjenost.
1
Vesel Božič in srečno Novo leto zeli
Marija Galjot
damska konfekcija — KRANJ
Vesel Božič in srečno Novo leto želi naročnikom in odjemalcem
Viktor Tonejc
tapetnik — Kranj 5
Vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno, blagoslovljeno NOVO LETO
ž
/"v
I
Hranilnica
m posojilnica
v Kranju (Ljudski dom)
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem
Lekarna Mr. Ph. Fran Šavnika dediči
,,Pri sv. Trojici"
Kranj
Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijajateljem
ZABRET IVAN
tovarna opeke in lesna industrija
BOBOV K pri KRANJU
Prvovrstni strešni bobrovec.
Raznovrstne zidne, votle in fasadne opeke.
Vsem našim cenj. odjemalkam in odjemalcem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto in se za nadaljno naklonjenost priporočamo
ANDREJ OGRIZEK
prva kranjska pletilnica
MINKA OGRIZEK
trgovina galanterije, modnih pletenin, ročnih del VEDNO V VELIKI IZBIRI NA ZALOGI i
Priznano lepe pletenine lastnega izdelka za dom, za šport po najnovejših krojih, tudi po meri.
Galanterija,  dainsko perilo, rokavice, nogavice, čipke, robci, kravate, kape.
Ročna dela in ves potrebni material, volna vseh vrst in barv, DMC prejce in CMS material, miljeji, prti, garniture, blazine, garni, svile in kvačkanci itd.
Entlanje, ažuriranje, plisiranje, prediiskanje, strojno in ročno vezenje perila, rnonogramov, oblek in zaves, hitro, lično in ceneno I
NAŠE GESLO s
Postreči Vam vedno z najboljšim, ker slabo blago je dvakrat drago,
Vesele božične praznike in
srečno Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
JANKO RANT
špec. trgovina
KRANJ
Vesel Božič in srečo v Novem letu želi
„KOVINA"
železnina - KRANJ
Vesel Božič in srečno Novo leto želi vsem
Gostilna
„Joštar"
Kranj
POGAČNIK JANKO
trgovina z mešanim blagom
KRANJ
želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto ter se priporoča za nadalj. cenj. obisk
Vesel Božič in srečno Novo leto želi
Franjo Nadižar
strojno mizarstvo KRANJ
Cene zmerne in solidne!
Prav vesel Božič želi vsem cenjenim odjemalcem ter se še nadalje priporoča za cenjeni obisk
MODNA TRGOVINA
IVO WENDLING
KRANJ
Bife
pri
STANKOTU
V KRANJU
želi vsem gostom in odjemalcem vesele  božične praznike in orečno Novo leto
Vida in Stanko KAPUŠIN
Vsem cenj. odjemalcem želi vesele praznike in srečno Novo leto
Ivan Bitenc
ključavničar in trgovina s kolesi KRANJ, Vidovdanska o. (poleg gimn.)
1
Vsem cenj. oddjemalcem želi vesele BOŽIČNE PRAZNIKE ter prav srečno in zadovoljno NOVO LETO
manufakturna trgovina
M. KOKL - KRANJ
Srečne in blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE želi vsem cenj. naročnikom
ANTON KOS
strojno mizarstvo KRANJ - KLANC
Priporočam se za nadaljno naklonjenost
Tvrdka
J. KNIFIC
tovarna vsakovrstne žime
Priznano najlepša izbira!
Skrajno solidne cene!
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem cenj, gostom in obiskovalcem
FRANC BRULC
gostilničar - Kranj
Vesele praznike in srečno Novo leto želi tvrdka
M. Češenj
trgovina z lesenimi potrebščinami
Vesel Božič in blagoslovljeno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se še za nadalje priporoča
Janez Klemenčič
mesarija
|   KRANJ, Bleiweissova ulica št. 24.
Podružnica Stražišče
poleg Šmartinskega doma
Vesele božične praznike in blagoslovljeno Novo leto želi vsem svojim članom
Gorenjska kmetijska zadruga
r a n j
želi vsem svojim poslovnim prijateljem, odjemalcem in naročnikom blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto. Vsem se toplo priporoča v prihodnjem letu.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem v vseh podružnicah
MLEKARSKA ZADRUGA (skupni obrat) Naklo pri Kranju
Vesele božične praznike želi nova zlatarska delavnica
HVALA FRAMC
zlatar juvelir - KRANJ
Kupujemo staro zlato In srebro, ali zamenjamo za drugo blago,
MARENČIČ RAJ KO
špecerijska trgovina v KRANJU
Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem
Albin Jazbec
konfekcijska trgovina Kranj
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem prav vesel BOŽIČ in srečno NOVO LETO ter se priporoča še nadalje za cenj. obisk.
Vesele božične praznike želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljni obisk
M. KANDUČ
nasl. S. BRINOVEC
galanterijska trgovina
KRANJ
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto
Vesele božične praznike in srečo Novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem
slaščičarna
TONE MOHOR
Kranj
f
Anton Šinkovec, Kranj j
vrvarna in trgovina
Vesele in srečne božične praznike ter srečno in blagoslova polno Novo leto želi
HRANILNICA
in
POSOJILNICA
v Šenčurju
Tis kar na
Tiskovnega društva &
šefi vnem
vesele božične praznike in blagoslovljeno, uspeha polno Novo leto!
1
Novoporočeni!
Najlepše in najcenejše spominske slike na poroko Vam izvrši
Foto Jug - Kranj